Ljubljana, četrte'* 14 m?rca 1929
Cena 2 Din
UpravaHtvoi UuMJmul, Prciernova 4. 84.
Teietoa it. JI22, 1123, 1124, 3125. 312«. hiiMttl oddelek: LiubUaoa Prešerno*
obča 4. Ttletoo it 2492. *odm±aJca Maribor i Uetoaokvv« ccat
It. 12 Telefon it 456. Podrsftaica Celje: Koceoova aKca M. Z.
THefoo it. 190 Kateal pri pošt. 6ek. tarroi-h. Ljubljana k. 11-842; Praha čisto 78.180: Wiea Nr. 105.241.
Konvencije z Grčijo bodo podpisane danes
Povratek grškega zunanjega ministra iz Pariza - Nepotrjene vesti o istočasnem podpisu prijateljskega pakta
Ženeva, 13. marca p. Danes dopoldne ob 9.30 se je vrnil iz Pariza grški zunanji minister Karapanos. Danes so bile opravljene zadnje formalne priprave za podpis konvencij, sklenjenih med Jugoslavijo in Grčijo. Podpis konvencij ki je b il prvotno določen že za nedeljo, se je zavlekel zaradi tega. ker so se v Parizu vršila še zaključna pogajanja z družbo, ki je lastnica železniške proge Gjevgjeiija-Solun. Ta družba je pred leti proti primerni odkupnini odstopila svoje pravice naši državi Ker je sedaj Grčija, po katere ozemlju teče železnica, želeia novo ureditev tega razmerja, so se vršila v Parizu te dni pogajanja, ki sta se jih udeležila za Grčijo zunanji minister Karapanos, za Jugoslavijo pa naš bern-ski poslanik dr. Šumenkovič. Dosežen je bil v tem smislu sporazum, da odstopi naša država pravice družbe proti povračilu plačane odkupnine Grčiji. Tozadevno je bila sklenjena dodatna konvencija o ureditvi odnošajev in tranzitnega prometa na progi Gjevgje-lija-Solun.
Grški zunanji minister Karapanos se je še danes dopoldne sestal z ministrom dr. Kumanudijem. Dogovorila
sta se. da tx>do grško-jugoslovenske konvencije iutn dopoldne ob 11. svečano podpisane. Ce bo dotlej prišel pristanek beogiajske in atenske vlade, bo istočasno podpisan tudi prijateljski pakt med Grčijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki priredi jugoslovenski delegat pri Društvu narodov g. Fotič banket, ki se ga bodo udeležili poleg jugosio-venskega «n grškega zunanjega ministra tudi člani obeh delegacij.
Beograd. 13. marca p. V zunanjem ministrstvu potrjujejo vesti, da bodo jutri ob 11. dopoldne v Ženevi na svečan način podpisane konvencije, sklenjene z Grčijo O istočasnem podpisu prijateljskega pakta v zunanjem mini-nistrstvu n? še ničesar znanega.
Atene. 13. marca g. Ministrski predsednik Venizelos ie prejel danes brzojavno poročilo zunanjega ministra Karapanosa iz Ženeve, ki zatrjuje, da je bil v Ženevi pod predsedstvom stalnega jugoslovenskega delagata pri DN Fotiča definitivno izdelan načrt za prijateljsko in razsodiščno pogodbo med Grčijo m Jugoslavijo. Načrt se naslanja na besedilo slične pogodbe med Grčijo in Italijo.
Izboljšanje prometnih zvez z Bolgari io
Nov uspeh piratske konference — Danes načne komisija najtežje vprašanje reda ob meji
Plrot, 13. marca p. Danes se je vršila redna seja bolgarsko-jugoslovenske mešane komisije, ki rešuje obmejne probleme. Seia ie tra!ala od 9 do 13. Po seji ie bil objavljen naslednji komunike:
»Mešana komisija ie razpravljala na svoji današnji deveti redni seji okoli 10 vprašanj, nanašajočih se ra olajšavo medseboj-
nega želez, prometa ter izboljšanje telefonskih in brzojavnih zvez med Sofiio in Beogradom. V vseh teh vprašanjih je bil disežen popoln sporazum. Razen tega so člani obeh delegacij podpisali zapisnike o dosedanjih sejah komisije. Za jutrišnjo sejo ie na dnevnem redu razprava o ukrepih za povečanje redu in varnosti na meji.«
Kritični dnevi na naših rekah
Led se je začel povsod pomikati v velikih množinah navzdol
Poplave v Bosni
Beograd. 13. marca pr. Zaradi zad-nj.h toplejših dna sta se začela sneg in led tajati Reke, ki so bile še do nedavna docela zamrznjene, vsak dan bolj naraščajo. Tekom današnjega dne je bilo zlasti na Savi opažati lomljenje ledu. Od Šabca dalje se led pomika polagoma dalje. Ako ne bodo nastale nepredvidene zapreke, je upati, da bo odvod ledu potekel normalno in brez večje nevarnosti poplav. Ogroženi so edino mostovi, pri katerih se led rad nakopiči in zagozdi. Hidrotehnični oddelek generalne direkcije vod pa je že ukrenil vse potrebno, da prepreči tudi to nevarnost. Na vseh ogroženih krajih je pripravljeno vojaštvo, ki že ves čas sem na najibolj nevarnih mestih razstreljujej led. da se ne nakopiči. Na Dunavu je led v glavnem še stabilen,
vendar pa se je danes pojx>Idne že začel lomiti in pričakovati je, da bo že jutri nastal preokret. V Rumuniji je led na Dunavu večinoma že v kretanju in se pomika proti izlivu veietoka. Drava je tekom zadnjih dni zelo narasla in grozi na več krajih s poplavami
Poleg Drave v spodnjem toku je najbolj nevarna Bosna, ki je 'od včeraj zelo narasla. Porušila je v okolici Mo-driča in Odžaka več mostov, davi pa je prestopila bregove in jjoplavila velik del doline od Odžaka do Bosanskega Samca. Na pomoč je bilo poslano vojaštvo, ki skuša zgraditi nasipe, da prepreči nadaljne poplave. Prometno minstrstvo je zvečer izdalo komunike. ki poudarja, da ni nobene nevarnosti za promet, ker so vsi vodni objekti primerno zavarovani.
Vatikanska država bo imela malo podanikov
Samo trije ali štirje laiki bodo imeli vatikansko podaništvo —
Uprava papeževe države
Mehiški upor prehaja v razbojništvo
Uporniki že ropajo — Brat uporniškega generala Jezusa
Aguirre ujet in ustreljen
Stešai nad imovino sestre cesarja Viljema
Gospa Zubkova je izstavljala menice, ki jih ni mo£la plačati — Slabo uspela kupčija z dragocenim nakitom
Naročam caa&a mesečno 26 Din. M inozemstvo 40 Dia.
Uredništvo i UobUana. Knflfeva ulica S- Tefetoo Mer.
3122. 3123, 3124, 3126 la 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te tek*
St MO
Celja: Koceoova al. 2. Telefoa itev. 190. Rokopisi m o« vračajo. • Oefeai po tuHu.
Ljubljana. 13. marca.
Jutri se sestane Vrhovni zakonodajni svet k svojemu prvemu zasedanju. Javnost, ki hitro pozablja, pričakuje, kakor se pogosto čuje. seje Vrhovnega zakonodajnega sveta kakor bi šlo za zasedanje nekakega novega parlamenta. ki bo, ker ni izšel iz volitev in ni strankarsko sestavljen, mogel tem uspešnejše posvetiti vse svoje sile stvarnemu zakonodajnemu delu. Mnogi mislijo, da gre za nekako depolitizirano Narodno skupščino, v katero so mesto politikov poklicani strokovnjaki in da bo torej Vrhovni zakonodajni svet sedaj v pospešenem tempu donašal potrebne nove zakone.
Temu nasproti je treba konstatirati, da Vrhovnemu zakonodajnemu svetu ne gre — kakor že ime samo kaže — nikaka zakonodajna pravica. Edini zakonodajni faktor je po 6. januarju v naši državi kralj, odnosno viada. ki vrsi zakonodajno delo po kraljevi avtoriza-ciji Ln razglaša zakone, ki jih po njenem predlogu kralj (z ukazom) odobri odnosno podpiše. Formalna procedura je v smislu čl. 18. zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi ta. da minister, ki pripravi zakon, tičoč se njegovega resorta. predloži svoj projekt ministrskemu predsedniku ter na to s rodpisom predsednika vlade kralju v končno odobritev. Ministrski svet kot posebna korporacija. ki reprezentira voljo celokupne vlade, ne obstoja več. Na njegovo mesto je stopila odločitev ministrskega predsednika, ki. izvzemši nekatere slučaje, konzultira ostale člane vlade le. kadar in kolikor smatra to za potrebno.
Ministrski predsednik ima torej v zakonodajnem delu po novem stanju povsem drugačno funkcijo, nego popreje. On tako rekoč supKra — akoravno to seveda z državopravnega stališča ni točno — funkcijo, ki jo je preje imela Narodna skuoščina. Da se predsedniku vlade delo olajša in da se pred definitivno njegovo odločitvijo izve poleg mnenja resortnega ministra tudi mišlje-nie strokovnjakov, ki znajo preceniti i stvarno i tehnično stran pripravljenega zakona, v to svrho je bila uvedena institucija Vrhovnega zakonadajnega sveta.
VZS kot institucija pri nas ni nova stvar. Srbija in tudi Jugoslavija v svojih prvih letih je imela poleg parlamenta svoj zakonodajni svet kot obligato-rično konzultativno instanco. To je bil stari Državni svet. ki je imel dvojno kompetenco. Bil je najvišje upravno sodišče, poleg tega pa je imel pravico in dolžnost ocenjevati vladne zakonske predloge, preden so bili izročeni Narodni skupščini. Zadnja leta je obstojal pri ministrstvu pravde poseben stalni zakonodajni svet, sestoječ iz juristov-stro-kovnjakov za vse grane zakonodajstva. Funkcija novega Vrhovnega zakonodajnega sveta je v stvari ista. kakršna je bila funkcija stalnega zakonodajnega sveta, samo da je bil ta posvetovalni organ minisitra pravde, dočim je novi VZS posvetovalni organ ministrskega predsednika kot merodajnega činitelja nove zakonodaje.
Kompetenca VZS je natančno določena v zakonu od 1. februarja, s katerim je bil VZS uveden. VZS ima nalogo. da »s strokovne in pravniške strani pregleduje in ocenjuje načrte zakonov, uredb in pravilnikov,« ki jih izdelajo posamezna ministrstv a in ki mu iih potem predsednik vlade izroči v oceno. Zakon je torei povsem jasno očrtal kornpetenco VZS kot strogo posvetovalno. VZS pregleduje in ocenjuje predložene mu projekte, on ima gotovo pravico ter tudi dolžnost reči. da in v koliko je predloženi projekt dober a!i slab in v koliko ter kako bi ga bilo spremeniti. Toda njegovo mnenje ni merodajno, predsednik vlade nanj ni vezan, on more. toda ne mora uvaževati kritiko in pripombe VZS. V zakonu sicer ni izrecno rečeno, toda v skladu s posvetovalno vlogo VZS je. da njegove razprave ne bodo javne in da tudi ne bodo donošeni formalni zaključki v smislu konkretnih spreminjevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, temveč le mišljenja v formi memorandumov ali pa ustmenih referatov v to svrho pose-baj postavljenega »stalnega referenta«.
V	tem oziru je kompetenca VZS celo ožja nego je bila kompetenca prejšnjega Stalnega zakonodajnega sveta pri ministrstvu pravde in je po novem zakonu poleg VZS ministru Dravde mogoče, da za pripravo in izdelavo zakonskih in uredbenih projektov imenuje še posebne komisije strokovnjakov.
Na eni strani torej vlada ni vezana na mnenje VZS. na drugi strani pa tudi ne obstoja nobena obveza, da bi se katerikoli zakonski projekt moral predložiti Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
V	tem oziru je bila posvetovalna funkcija starega srbskega Državnega sveta mnogo širša. Državnemu svetu je vlada morala predložiti vsak svoj zakonski pro -ekt. VZS predloži le one. ki jih hoče. V praksi se je to že jasno uveljavilo. Med 1. februarjem in 14. marcem so
Vrhovni zakonodaini svet
Beograd. 13. marca. n. Za jutrišnjo sejo Vrhovnega zakonodajnega sveta in pričetek njegovega dela so izvršene vse priprave. Danes popoldne sta zaradi tega posetila ministra pravde predsednik zakonodajnega sveta MihajJo Jovano-vič in stalni referent dr. Ninko Perič. Članom Vrhovnega zakonodajnega sveta so bili danes razdeljeni načrti zakona o advokatih, o serijatskih sodiščih in državnih tož/teljih. ki se bodo kot prvi obravnavali na sejah vrhovnega zakonodajnega sveta.
bili objavljeni zelo važni in dalekosež-ni zakoni, ne da bi bi J i popreje predloženi VZS.
Kakor je torej treba pomen VZS reducirati, na pravo mero, tako bi bilo na drugi strani pogrešno podcenjevati njegovo vlogo. VZS se bo uveljavil, v kolikor bodo možje, ki so vanj poklicani, imeli sposobnosti, stvarne odločnosti in vneme za svoje delo. Ako bodo njihove ocene strogo stvarne in v skladu z ob-&'.m\ interesi, ako bodo njihovi argumenti dovolj prepričevalni, njihovi predlogi evidentno koristni, potem jih predsednik vlade gotovo ne bo prezrl in delo VZS bo moglo biti zelo koristno. Vsekakor je pa želeti, da VZS ne gre po poti. po kateri ie svojčas krenil stari Državni svet. katerega votum consultativum se je spremenil v stereotipno frazo, da »Državni svet k predloženemu projektu nima ničesar pripomniti ...« S svojim delom in vplivom bo VZS kmalu pokazal, ali so možje, ki so vanj poklicani, sposobni vršiti svoio nalogo.
Napovedovalo se je. da bo zasedanje VZS svečano otvorjeno. To se sedaj demantira in se s tem tudi na zunaj podčrtava pravilni pomen in delokrog cele institucije.
Zakonski načrti prosvetnega ministrstva
Beograd, 13. marca. p. Povodom vesti, ki so izšle v listih o podrobnostih zakona o srednjih Šolah, o novem učnem načrtu *n o ureditvi profesorskih plač, je izdalo pro« svetno ministrstvo danes službeno obvesti« lo, da so te vesti prehranjene m da načrt zakona o srednjih šolah Še ni brl predlo« žen Vrhovnemu' zakonodajnemu svetu, marveč g:, proučuje še minister prosvete osebno.
Beograd, 13. marca r. »Vreme« poroča, da je zakon o osnovnih šolah že gotov in da ga sedaj proučuje prosvetni minister Maksimovič. Tudi zakon o srednjih šolah se nahaja v istem Stadiju.
Najmanj je sedaj aktualen zakon o univerzah, o katerem se bo še razpravljalo. Pač pa sta tik pred definitivno redakcijo zakona o učiteljiščih in meščanskih šolah. Ravno tako so pripravljeni že tudi načrti z?.kona o avtorskem pravu, o narodnih gledališčih in o narodnih muzejih.
Obnova zaradi zime ukinjenih vlakpv
Beograd, 13. marca. p. Prometno ministrstvo je objavilo komunike, glasom katerega so se obpovili vsi oni vlaki, ki so bili svo-ječasno zaradi vremenskih neprilik reducirani na progah med Beogradom in notranjimi deli države.
S francoskega poslaništva
Pariz, 13. marca. p. Predsednik francoske republike Doumergue je danes sprejel v avdijenri francoskega poslanika na našem dvoru gosp. Darda. Vojaški ataše pri francoskem poslaništvu v Beogradu polkovnik Rosee je napredoval v čin brigadnega generala.
Trgovinska pogajanja s Španijo
Beograd, 13 marca. p. Minister ia trgo vino in industrijo dr. Mažuranič je dan?s nrpfrledal nn^rt za trgovinsko pogodbo, ki bi se naj sklenila s Španijo. Načrt bo sedaj odposlan španski vladi v proučitev, nakar se bodo začela zaključna pogajanja.
Rim, 13. marca d. Podaniki nove papeževe države ne bodo nikakor tako številni, kakor se je poročalo prvotno. Njih število bo mnogo manjše nego je število pa-peških nameščencev, ki bivajo v vatikanskih palačah. Že med prelati bo zelo malo vatikanskih državljanov, od posvetnjakov Pa bodo le kaki trije ali štirje dobili podaništvo papeževe države, in sicer najvišji dostojanstveniki papeževega dvora, med njimi guverner nove države. Upravi države bo poleg guvernerja načeloval tudi kardinal-prefekt sv. palač. To mesto bo šele ustvarjeno in bo imeio pomen nekdanjih papeževih majordomov. Vladne iunk-cije bodo izvrševale posebne komisije v soglasju z guvernejem in kardinalom-pre-fektom. Take komisije se bodo sestaviie za finančne posle, za vatikansko osobje in
Mexico, 13. marca, (be.) Uporniki so pod poveljstvom generala Escobarja izpraznili Saltillo, glavno mesto pokrajine Coahuila. in popolnoma izropali vse banke. General Olachca, ki je bil doslej na strani uporni« kov, je udri v pokrajino Sonora in zasedel v imenu vlade mesto Naco. Predsednik Gil je izjavil, da je nadaljna mobilizacija ustavljena ker se je revolucija popolnoma ponesrečila.
Pri Torreonu koncentrira mehiška vlada velike mase čet in se pripravlja na odlo« čilen udarec proti upornikom. Y7lada ob« ljublja, da bo v najkrajšem času popolno« ma premagala upornike. Vstaši se v okolici Torreona utrjujejo z mrzlično naglico, ker pričakujejo odločilne bitke v nekaj dne« vih- General Calles nadaljuje s prodira« njem in so njegove predstraže dosegle Rio Grande. Gibanje čet je zelo otežkočeno,
K51n. 13. marca d. Sestra bivšega nemškega cesarja, vdova kneza Schaumburg-Lippe. gospa Zubkova. je v nemški javnosti z novo senzacijo napravila slabo reklamo za povratek Hohenzollerncev. Senzacija to pot ne izvira iz kakih novih ljubezenskih afer gospe Zubkove. nego iz posledic njenih neuspelih gospodarskih transakcij. Gospa je namreč v kratkotrajnem zakonu z znanim ruskim pustolovcem Zubkovom tako razmetavala denar, da se je prezadol-žila in jela izstavljati menice, ki jih pa ni mogla plačati. Ker so se obračali upniki na njene visoke sorodnike, v prvi vrsti na bivšega vladajočega kneza Adolfa von Schaumburg-I ippe, so le ti prevzeli poravnavo njenih dolgov s pogojem, da prepusti svoje še nezarubljene imetje knežii rodbini in se zadovolji s primemo dosmrtno
Program pomladanskega zasedanja čsl. zbornice
Praga, 13. marca h. Jesensko zasedanje poslanske zbornice je zaključeno. Kakor smo poročali, bo jutri zaključil svoje delo tudi senat, nakar se bosta obe zbornici zopet sestali dne 20. marca. Na dnevnem redu so pripravljene tri trgovinske pogodbe in zakon o podržavijeniu Narodnega divad-la v Pragi. Ministrsko predsedstvo je za 20. t. m. sklicalo anketo zaradi spremembe nekaterih določb tiskovnih predpisov. Ankete se bodo udeležili zastopniki pravosodnega in notranjega ministrstva ter po dva delegata češke in »emške novinarske organizacije iz republike
Grški protest proti odgodit-vi bolgarskih reparacij
Atene. 13. marca g. Grška vlada še ni prejela oficijeinega potrdila sklepa repara-cijske komisije, da naj Bolgarija v letu 1929. plača samo polovico svotih zapadlih reparaciiskih plačil Na uradnih mestih so vašemu dopisniku glede tega izjavili, da bo grška vlada slej ko prei proti takemu sklepu najostreje protestirala, ako bi Bolgarija ne plačala polne reparacijske kvote, bo grška vlada postopala v smislu grško-bolgar-ske odškodninske pogdbe, ki jo je grška zbornica pred kratkim ratificirala. Venizelos bi v tem primeru sam potoval na prihodnje zasedanje Društva narodov, da zastopa grške interese.
Široka vladna koalicija v Bolgariji?
Sofija, 13. marca. s. V zvezi z odhodom kralja, zunanjega ministra m metropolita Štefana v inozemstvo se splošno pričakuje, da bo sedanja vlada nadomeščena s koa« licijsko, v kateri bode zastopane vse stran* ke, razen kmetske zveze.
Dijaški nemiri v Madridu
Madrid, 13. marca, (lo.) Madridski di» jaki so priredili burne demonstracije proti jPrimo de Riveri. Vzlic pozivu policije, naj se razidejo, so dijaki pred pisamo Prime de Rivere nadaljevali demonstracije. Ker ie postajal položaj vedno boli resen, je po« licija pričela streljati in ranila več dijakov. Razburjeno diiašfrvo se je razkropilo po mestu in protestiralo proti policiji
za javna dela. Med Javna dela bo spadalo
nredvsem oskrbovanje vatikanskih cerkev, palač in hiš ter poprave, adaptacije in nove stavbe.
Razen pravih vatikanskih podaknikov bo bivalo v mejah papeževe d'žave še kakih 500 oseb, ki bodo obdržale italijansko državljanstvo in se bodo smatrale v Vatikanu kot gostje iz inozemstva. Ta institucija je določena za služabnike apostolskih dostojanstvenikov. Siužinčad slednjih ne bo imela vatikanskega podaništva. čeprav bo bivala v Vatikanu. Ni pa tudi še gotovo, dali bo vatikanskim kanonikom dovoljeno papeževo državljanstvo. Oblasti so že preselile nekoliko družin s papeškega ozemlja v Rim in začele z registracijo državljanov.
ker »o vstaši razstrelili večino mostov in že!ezn;ških naprav. V mejno državo Ari« zono je odposlala ameriška vlada močne vojaške oddelke, da zagotovi preskrbo rne» str Bisbee z vodo. Prebivalstvo tega me* sta se boji, da bodo mehiški banditi pre» koračili mejo in pod okriljem revolucije oropali mesto. V bližini mesta E1 Paso sta bila od topovskih strelov dva ameriška oh« mejna vojaka ubita.
Newyork. 13. marca. s. Posadita 1500 moj je po kratkem boju z vladnimi četami izpraznila mesto Saltillo. Iz Nogalesa poročajo, da zbira uporniški general Manzo del Rio v državi Sonora čete, da bi napadel mesto Nako. General Simon Aguerra, brat pobeglega uporniškega voditelja Jezusa Aguerre. je bil obsojen na smrt in po prekem sfxiu ustreljen.
mesečno rento. Gospa Zubkova Je na to pristala, ko pa je prišel čas. da bi izročila med ostalimi nezarubljenirni predmeti tudi Četrt milijona vredno briljantno ovrat-no verižico, se je izkazalo, da jo je bila že prodala. Prodajo je oskrbel njen mladi mož Zubkov. ki je denar pobral in zapustil svojo visokorodno ženo ter zabaval z izkupičkom vesele deklice po Berlinu, dokler ga ni policija izgnala zaradi motenja javnega miru. Plemenite sorodnike gospe Zubkove je to postopanje tako razburilo, da so vložili proti njej tožbo za otvoritev stečaja, obenem pa so se pričeli oglašati še razni drugi upniki, med njimi znani berlinski športnik Kuhn, ki ji je prodal za okroglo milijon dinarjev dirkalnih konj in prejel za to menico, ki pa je gospa Zubkova na dan zapadlosti ni mogla plačsti
Večno optanfsko vprašanja med Madžarsko in Rumnnijo
Bukarešta, 13. marca g. Rumunska in madžarska vlada sta se sporazumeli da se konferenca o opiantskem vprašanju, ki bi se morala vršiti dne 15. marca na Dunaju odgodi do 4. aprila. Bivši madžarski roini-s-rski predsednik Gratz. ki biva trenutno tukaj, je izjavil v intervjuju, da ie mnenja,, da bodo rumunsko-madžarska pogaiania glede optantov, vendarle privedla do ugodnega zaključka. Likvidacija tega vprašanja bi zelo pospešila zboljšanje gospodarskih odnošajev med Rumunijo in Madžarsko. Dr. Gratz je izjavil dalje, da se lahko po sedanji situaciji v Ženevi sklepa na možnost, da bodo pogajanja sveta Društva narodov, ako se bodo nadaljevala v sedanjem duhu, ustvarila za rešitev manjšinski vprašani {taiugodneišo situacijo.
Amerika pristopi k haaškemu razsodišča
Ženeva, 13. marca, (lo.) Na seji pravne« ga odbora Društva narodov je bil dosežen načelni sporazum glede pristopa ameriških Zedinjenih držav mednarodnemu razsodi« šču v Haagu. Tekst sporazuma v končni redakciji je delo angleškega delegata Ceci» Ia HuTstj in grškega deletjata Politisa, ki sta proučila načrt ameriškega delegata Roo« ta in ga primerno modificirala Ameriški delegat je v principu pristal ra spremem« be, pridržal pa si je pravico, da jih še na« tančneje pregleda.
Manjšinski odbor sveta DN se sestane juniia
Ženeva, 13. marca, (be.) Prihodnje zase« danje sveta Društva narodov bo v Madri« du od 10 do 17 junija. Pred zasedanjem se «estane v Ženevi manjš nski ocibor. ki bo zasedal 5. in 6. iuniia Pričakuje se. da bodo do tedaj Nemčija. Kmada. Avstrija. Ogrska. Finska, L;tva in Bolgarija izročile spomenice o manjšinskem vprašanju
Fon^retfacije v odboru sprejete
Pari*. 13. marca, (be.) Zunanjepolitični odbor francoske zbornice je «r>re:el vladno predlogo glede povrntka 0 verskih redov v Francijo. Jutri pride predloga pred plenum zbornica

Enotna zakona za vzflrževanje ces!
Minister farnih del fe predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu načrta zakonov o državnih in o nedržavnih cestah
Minister za Javna dela je predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu dva zakonska načrta, ki za vso državo enotno urejata vprašanje gradbe in vzdrževanja javnih cest Prvi zakonski načrt se nanaša samo na državne ceste, drugi pa obravnava vse druge javne ceste.
Zakon o državnih cestah
Državne ceste so one, ki vežejo važna centra države med seboj ali z inozemstvom. Za enkrat je teh cesit 50. Mostovi in drugi tehnični objekti na cestah tvorijo sestavni del cest. Ceste, ki v tem zakonu niso naštete, se proglaša x> za državne ceste lahlko samo 6 kraljevim ukazom na predlog ministrskega predsednika.
Kdor namenoma poškoduje državno cesto ali kak cesitni objekt, mora povrniti povzročeno škodo. Ako krivca v roku 15 dni nI mogoče izslediti, mora škodo povrniti občina, na katere ozemlju je bila škoda storjena.
Državne ceste morajo biti široke od S do 9 m, od katerih mora 4 do 6 m odpasti na vozni tir. Ovinki ne smejo Imeti manjšega polumera od 50 m.
Država more za potrebe dt^avnih cest razlastiti vsako posestvo, bodisi iprivatno. bodisi javno. Za privatna pO' sestva se plača odškodnina, javne kor-po racije pa morajo potrebno zemljo odstopiti brezplačno.
Državne ceste, mostove Jn druge cestne objekte gradi ln vzdržuje ministrstvo javnih del, ki lahko zahteva posebno odškodn!no od vsakogar, kdor povzroča za vzdrževanje cest znatno večle stroške, kakor ostal? Interesenti. Državne ceste, ki tvorijo del mestnih u:l-c, morajo vzdrževati dotične mestne občine.
Ako je zaradi vremenskih nezgod prekinjen promet na kaki državni cesti. smejo oblasti pozvati na delo ra odstranitev ovir vse okoliško prebl-va!stvo. Porabiti smejo tudi ves, v Mižim se nahajajoči materijal, potreben za popravilo. Materijal se naknadno plača po tržni ceni.
Pri Državni hipotekami banki se osnoiiie poseben fond za popravilo državnih cest V ta fond se steka polovica trošarine in carine, vplačane za bencin, vrh tega pa takse, ki se na novo predpisujejo za vsa prometna sredstva. Te takse znašajo na avtomobile do 20 ks 2000 Din, do 40 ks 3000 Din, do 60 ks 4000 Din in preko 60 ks 5000 Din. Za vsak priklopni voz se plača 2000 Din. za motocikel 500 Din, za kiksirzni konjski voz 500 Din, za lahki konjski potniški voz 300 Din, za dvo-vprežni tovorni voz 400 Din, za eno-vprežni tovorni voz 200 Din. za kmečke vozove po 50 Din, za jahalne konje po 100 Din, za tovorne konje in mezge po 10 Din. Odgovarjajoča taksa se plača tudi za vsako drugo prometno sredstvo, ki v gornji razpredelnici ni navedeno. Istočasno se razveljavljajo vse dosedanje državne, oblastne
tn občinske takse na vozna sredstva.
Iz tega cestnega fonda s« bo porabilo 40% za državne, 60% pa za druge javne ceste.
4 m od ceste se ne sme graditi sipfloh
nikak objekt; kovačnice in druge slič-ne delavnice morajo biti oddaljene najmanj 10 m, velike delavnice in industrijska podijetija pa najmanj 20 m od ceste. Izjeme so dovoljene le v mestih, ki imajo svoje regulacijske načrte.
Zakon o nedržavnih cestah
Ta drugi zakonski načrt pozna pet vrst nedržavnih cest in sicer 1. oblastne ceste I. in II. reda, 2. občinske, 3. vaške, 4. gospodarske In 5. dovozne ceste k železniškim postajam. Tudi za gradbo teh cest je dovofjena eksp-ro-
Odmev z občnega zbora Narodne banke
Beograd, 13. marca t »Pravda« objavlja naslednjo izjavo člana upravnega odbora Narodne banke, grofa Miroslava Kulmerja:
»V zvezi z vašim poročilom o letošnji skupščini Narodne banke, prosim da izvolite ljubeznivo popraviti netočno navedeno Izjavo, ki sem jo dal kot odgovor na apo-strofiranje dr. Milana Curčina, glede razdelitve kreditov Narodne banke v preteklem letu. Jaz sem sicer dejal, da »pre-čanski« kraji po zedinjenju niso potrebovali in niso zahtevali kreditov od Narodne banke, temneč so jih prepustili v prvi vrsti Srbiji in Beogradu, da bi se čim prej popravila od posledic vojne. Potem pa sem nadaljeval, da se Je položaj izpred nekoliko let iz temelja izpremenil in da so sedaj prečanski kraji ostali povsem brez kapitala, vsled česar je nastopila potreba, da se krediti Narodne banke dele na povsem drugI podlagi, kakor doslej. Z ozirom na to sem govoril v prilog kritike dr. Curčina ln ne proti njej, kakor bi se moglo sklepati Iz vašega poročila.«
Ureditev jogosIovensko-rumunskOi odnošajev
Dne 20. marca prično t Beogradu pogajanja glede ureditve vseh še nerešenih vprašanj in za sklenitev trgovinske pogodbe
priacija.
Oblastne ceste vzdržuje oblast, M Al	_ v
pa more naložiti eno tretjino vzdrže-	UtVOHteV ZTaCHCga prometa vabilh stroškov okrajnim cestnim od- | Beograd, 13. marcač. Avijatični promet
borom, na katerih ozemlju cesta leži. Oblasti in cestni odbori smejo pobirati posebne cestne doktade. Kadar se naj zgradi kaka nova oblastna cesta, se je treba najprej pogoditi o doprinosu kor poracij in interesentov k gradbenim stroškom. Pri tem naj odpade na oblast približno 50%
Ceste in druge komunikacije, ki leže le na ozemlju ene občine, spadajo v izključno kompetenco dotične občine, ki se mora brigati za njih zgradlbo in vzdrževanje. Isto velja za vaške ceste, ki služijo pred vsem interesom dotične vasi. Stroške za zgradbo in vzdrževanje gospodarskih cest (na polja, v gozdove itd.), nosijo pred vsem oni, ki te ceste uporabloajo, stroške za zgradbo in vzdrževanje dovoznih cest k že lezniškim postajam pa krije do ene tretjine oblast, drugo tretjino prisipeva železniška uprava, ostanek pa zainteresirani okraji, občine in posamezniki. Tudi oblasti, okrajni cestni odbori in občine imajo pravico zahtevati posebno odškodnino od vsakogar, ki bi ceste uporabljal prekomerno.
Vsak moški med 21. In 55. letom Je obvezan, da dela štiri dni na leto na oblastnih in dva dni na občinskih ce stah. Ravno tako mora vsak lastnik tovornega avtomobila staviti vozilo na razpolago za vzdrževanje oblastnih cest dva dni in za vzdrževanje občinskih cest en dan na leto. To delo se more odplačati s 25 Din za osebno delo na dan, s 75 Din za delo z vozom in s 150 Din za delo z avtomobilom na dan. Prebivalstvo naj se kliče na delo v času, ko ni nujnega dela na polju,
Cestni odbori se osnujejo po vsej državi V istem političnem srezu moreta biti tudi dva cestna odbora. Cestni okrajni odbor ima po številu prebival stva 7 do 12 odbornikov in se voli na tri leta. Člani odbora ne dobe za svoje delo nikake odškodnine.
Oba nova cestna zakona se morata zvesti do 1. januarja 1930. Z njima se razveljavljajo vsi dosedanji cestni zakoni in cestne uredbe.
med Beogradom in Zagrebom se bo vsekakor pričel 15. t m. Letala bodo istočasno odhajala iz Beograda in Zagreba ob 14., tako da se bodo med potjo srečala. Preteklo leto je letalo odhajalo iz Zagreba med 7. in 8. uro zjutraj, iz Beograda pa med 3. In 4. uro popoldne. Ugotovilo se Je, da Je zelo malo potnikov, ki bi še isti dan hoteli leteti nazaj. Razen tega pa je dolina Save v zgodnjih Jutranjih urah pokrita z gosto meglo.
Sedaj se vrše pogajanja z vojaško zra-koplovno komando In vlado zaradi vzpostavitve letalske proge Beograd-Skoplje In kasneje proge Beograd-Sarajevo. Za vzpostavitev teh dveh prog imata prispeti dve novi letali, ki £ta bili naročeni v Franciji a se nahajata še v Lyonu.
Boj proti „ze!enaštvu"
Vlada pripravlja posebne ukrepe proti špekulativni trgovini
na škodo kmetijstva
!. Beograd, 12. marca.
Beseda »zelenaš« pomenja oderuha. Pravi njen pomen pa označuje kupca še zelenih, torej nezreiih kmetijskih pridelkov. Menda je po vsem svetu razširjena navada, da se sklepajo kupoprodajne pogodbe za kmetijske pridelke tudi po mnogo mesecev pred žetvijo, košnjo in trgatvijo, oziroma predrto so pridelki godni za konzum. Toda v kolikor primi ti vnejši je kak narod, toliko več se kupujejo kmetijski pridelki »na zeleno« in v toliko večja škoda se pri tem godi kmetovalcu, ker se v taki predprodaji dajejo navadno zelo mizerne cene.
V Jugoslaviji se »na zeleno« kupuje v prvi vrsti žito, sadje (češplje v Srbiji in v Bosni), hmelj in opij (afijon). Te vrste zelenaštvo je ponekod tako razvito, da je že v zgodnji pomladi, a najpozneje do meseca maja pokupljena nad polovica žita. Ugotovljeno je. da je cena na tak način vnaprej prodanega pridelka mnogo prenizka. »Na zeleno« prodajajo pred vsem oni kmetovalci, ki so v denarni stiski, med tem ko iz špekulacije žita ne prodajajo, pač pa se to dogaja pri hmelju, dasiravno redko. Razume se, da oseba, ki kupuje »na zeleno« — ni treba, da je to poklicni trgovec —, skuša prodajalčevo denarno stisko čim najbolj izkoristiti za sebe. Tako se dogaja, da n. pr. »na zeleno« prodano žito za kmetovalca navadno ne doseže niti polovice stvarne cene tega pridelka. Kupec pred vsem določi mnogo nižjo ceno, nego se skoraj redno more doseči po žetvi, a akontacijo (aro) da navadno v obliki posojiia. seveda z zelo mastno zaračunanimi obrestmi in raznimi stroški. Vse to treba upoštevati. pa bo končni račun pokazal v resnici sramotno nizko ceno, ki jo je kmetovalec prejel za svoj pridelek.
Nastanejo še druge slabe posledice tako za kmetovalca, kakor tudi za kupca. Zgodi se, da je toča ali kaka druga elementarna nesreča uničila kmetu pridelek. Z ozirom na sklenjeno pogodbo kupec kljub temu zahteva svojo množino pridelka. Kmet je prisiljen, da blago nabavi za mnogo višjo ceno. nego je sam prodal, ter izroči kupcu. A trgovec. ki je kupiil »na zeleno« n, pr. češplje dobre kvalitete, istotako more
Anketa za povzdigo izvoza jajc
Beograd, 13. marca fi. Minister za kmetijstvo dr. Frangeš Je sklical za 15. t. m. konferenco izvoznikov jajc In strokovnjakov, da se prouči problem katastrofalnega propadanja našega Izvoza jajc v inozemstvo. Povod za to kofnerenco Je dala odredba švicarskih oblasti, da morajo biti pošiljatve jajc opremljene s kontrolnim žigom za ugotovitev njihovega Izvora. Ugotavlja se, da naš izvoz jajc vedno bclj propada, čeprav smo bili v tem pogledu prej na tretjem mestu. Sedaj so nas prehitele države, ki so bile prej daleč za namj. kakor Rušila, Bolgarska in Kitajska. Zato se bo na konferenci razpravljalo o ukrepih, kako naj bJ se zopet povečal Izvoz naših Jajc.
„ZeppeIin" se bo vračal preko naše države
Berlin, 13. marca. s. Kakor poroča list »Tempo« iz Friedrichshafena se bo »Grof Zeppelin« dvignil dne 25. marca za polet v Palestino. Zrakoplov bo krožil nad Sredo« zetnskim morjem in Palestino ter se vračal preko Carigrada, Soluna, Beograda in Bu» karešte v Nemčijo. Potovanje je popol. noma zabavnega značaja.
Pogumen hercegovski dečko
Moatar, 13. maTca. fi. V šefu Utovo se je pripetil zanimiv dogodek, čigar junak je bil 151etni pastir Vid Rajifi. Ko je sinoči gnal ovce s paše domov, so ga opozorili potniki z mimovozečega vlaka, da je v stajo udri velik volk in pričel klati ovce. Mademič jc brez obotavljanja stekel v sta« jo, izvlekel svojo fračo ter usmrtil volka s prvim lučajem. Volk je bil 48 kg težak ter 170 cm dolg.
— Beograd, 13. marca. O skorajšnjih pogajanjih z Rumunijo je bilo sinoči izdano iz zunanjega ministrstva naslednje službeno obvestilo. Pogajanja za rešitev raznih vprašanj med našo državo in Rumunijo bodo pričela 20. t m. v Beogradu. Naši delegaciji bo načeloval pomočnik zunanjega ministrstva dr. Lujo Bakotič, rumunski delegaciji pa rumunski poslanik v Beogradu g. Filodor. Glavni referent za vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, je šef ekonomsko -finančnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Stanko Er ha rtič.
V zvezi s pogajanji dne 20. junija 1928 Je bil dosežen sporazum med ministri Male antante, posebej pa sporazum med romunskim in jugoslovenskim zunanjim ministrom, da se vsa nerešena vprašanja rešijo potom direktnih pogajanj, ki naj bi se čimprej pričela. Predmeti, o katerih se bod» vršila pogajanja, so bili grupirani po strokovni komisiji v posamezne skupine. Jedro pogajanj tvorijo predvsem vprašanja, ki izvirajo iz splošnih določb trianonske mirovne pogodbe. Obe vladi sta pripravili vse potrebno gradivo. V dneh od 3. do 6. januarja se je vršil v Beogradu sestanek speci-jalnih delegatov, na katerem je bil določen program teh pogajanj, ki obsega 28 raznih vprašanj, razdeljenih po svoji sličnosti na 10 skupin in to:
1. Hidrotehnične konvencije, ki se nanašajo na vse trJ države (Jugoslavija, Rumu-nija. Madžarska) in obsegajo režim vode, plovbe na Dunavu in Begeju, vprašanja
vodnih zadrug, kojih teritorij je bil raztrgan po novih državnih mejah.
2.	Administrativna vprašanja, obsegajoča konvencije o pupilarnih masah, o pen-zijah bivših uradnikov, kojih penzijski fondi so na teritoriju druge države, razdelitev posestev bivših administrativnih edinic, razdeljenih po novih državnih mejah in regulacijo vseh likvidacij in konvencije o čuvanju obmejnih trigonometrskih znakov.
3.	Javno pravne konvencije o medsebojni sodni pomoči, ekstradiciji krivcev itd.
4.	Privatno - pravne konvencije o razdelitvi posestev imovinskih občin in premoženja bivšega 14 srbsko - banatskega graničarskega polka v Beli Crkvi.
5.	Finančna skupina, obsegajoča konvencije o dolgovih in terjatvah v avstro-ogrskih kronah, konvencije o preprečenju dvakrai-nega obdavčenja in slično.
6.	Gospodarske konvencije s trgovinsko pogodbo, za katero pa se bodo vršila pogajanja šele potem, ko bo stopila v veljavo nova rumunska avtonomna tarifa in konvencija o obmejnem prometu.
7.	Socialna vprašanja, obsegajoča konvencije o pravici bivanja, zaposlovanja delavcev, zavarovanja delavcev itd.
8.	Prometna konvencija o regulaciji tn razširjenji prometnih zvez.
9.	Konvencija o likvidaciji šolskih in cerkvenih posestev, fondov in ustanov.
10.	Konvencija o ureditvi cerkvenih In šolskih vprašanj obojestranskih narodnih manjšin.
priti v zadrego. On je »na zeleno« kupljeno blago že zdavnaj pred obiranjem prodal recimo v inozemstvo, seveda z
obvezo za gotovo množino in kakovost, i ^	, , . , , _
Nastopi pa kakršnakoli elementarna ne- Uanes pri predstavi ob 9. uri se zgoda (toča, suša, bolezen) in uniči predstavi cenjenemu občinstvu ali ves pridelek ali pa vsaj zmanjša	,. _ „
kvaliteto in to ne samo krajevno, nego	|f £1 P JIO
na velikem področju. Razume se, da v ' tem slučaju tudi trgovec-izvozničar pride v neprijeten položaj.
Kupovanje »na zeleno« more silno nepovoljno vplivati tudi na normalni razvoj cen za pridelek gotove vrste. Tako so neki domači izvozniki našega hmelja opozorili, da se hmelj bodoče trgatve že sedaj kupuje in da mora tako ravnanje cene jugoslovenskega hmelja za bodočo kampanjo uničujoče tlačiti ter bo imelo na razvoj cen po-
Rezervirajte si pravočasno vstopnice. ELITNI KINO MATICA
Švica je zabranila protifašistični kongres
Bern, 13. marca. s. Švicarski komunisti
____________ ..„____________so nameravali za velikonočne praznike
gubni vpliv. Povzročilo bo Škodo mno- !ki?catj v t finskem kantonu veliko proti«
gih milijonov, ki bodo največ zadeli produkcijo, otežili pa bodo delo in napravili škodo tudi oni trgovini, ki ima interes na zdravem razvoju našega gospodarstva. Škoda je v toliko večja, ker se pri hmelju kupovanja »na zeleno« udeležujejo baje v prvi vrsti tujci, ino-zemci.
O teh razmerah se je v irrteresiTanih krogih že mnogokrat razpravljalo in
razmišljalo o sredstvih, s katerim bi se ________,	________
tako »zelenaštvo« zatrlo. V zadnjem Ča- nister VVekerie je predložil danes poslan«
fašistično zborovanje. Prireditev so oblasti iz obzirov do italijanske vlade prepoveda« Ie, nakar so prireditelji sklenili sklicati zborovanje v Baslu. Zvezni svet je sedaj prepovedal sploh vsako zborovanje, tako da se mednarodno protifašistično zborova= nje na Švicarskih tleh nc bo moglo vršiti.
Ugodno finančno stanje Madžarske
BudlmpeSla, 13. marca. s. Finančni mi»
su se je razprava obnovila, saj se bliža pomlad in »zelenaštvo« je že pričelo. Izvozniki hmelja predlagajo posebno stroga sredstva: »Da se zakonitim potom odpove pravna pomoč pri sodi-sčih za vse pogodbe, ki izvirajo iz predprodaje hmelja.« Vsekakor zelo radikalen predlog, ki pa bi željenega na-
ski zbornici z daljšim ekspozejem državni
Eroračun za proračunsko leto 1929/30. Do« odiki znašajo 1,432.2, izdatki pa 1,428.7 mi« lrjonov pengov, tako da izkazuje proračun prebitek 3 in pol milijonov pengov. V svo» jem ekspozeju je sporočil finančni mini« ster, da bo vlada porabila prebitek za zvi« »anje stanovanjskih doklad državnim urad« nikom. Pri razpravljanju o problemu dr.
mena gotovo dosegel. Toda vprašanja	2avnih dolgo* je nagiašal minister, da so
ne kaže reševati delno Ako se že misli	terjatv® Narodne banke napram državi
nekaj ukreniti, tedaj nai to ne bi velja-	I, P8® tak? da .Iflh.k.° kmalu
lo samn ra brneli t,«™ -jI	če,a z Mačih v zlatu. Na večje breme dr«
ke TVv nTAriv za vse pridel-	žavnc blagajne je §e vedno preračun oseb.
M n,aŠ1td^axV! predrnet »zele-	nih izdatkov, ki znaša 52 Odstotkov celo«
naštva«. Na to stališče se je postavila,......
tako izgleda, tudi vlada, ki je pozvala vse kmetijske organizacije in trgovske
zbornice v državi, da povedo svoje izkušnje z »zelenaštvom« in da se izjavijo o tem. ali je treba kupoprodaje »na ^pleno« popolnora zabraniti ali pa vsaj močno omejiti in Kakšnih sredstev se treba v to svrho poslužiti.
kupnih izdatkov. Minister je končno napo« vedal, da bo polagoma izvedel znižanje davkov, pri tem pa naglasil, da bo še iz» tirjal v celoti zaostanke, ki znašajo skoraj 30 milijonov pengov.
Zadnji odmev italijanske polarne tragedije
Rim, 13. marca. s. Uradni list objavlja dekret, v katerem se sprejema demisifa aene-rala Nobila.	6
Notranje-politični konflikt v Rusiji
Izgon Trockega iz Rusije se Je Izvršil v ravno tako dramatičnih okoliščinah, kakor njegov prihod v Rusijo leta 1916., ko je sam Ludendorff, načelnik nemškega generalnega štaba poma gal Ljeninu in Trockemu na njunem potu k uničenju Rusije. Ena izmed značilnosti ruskih revolucijskih osebnostih je njihova ljubezen do psevdonimov Dokler je psevdonim nudil varstvo pred carsko ohrano, je bito to razumljivo, ko pa te opasnosti ni bilo več. so pa voditelji ruskega boljševizma skrbno skrivali svoja prava imena, ki so imela neprijeten židovski zvok za rusko uho. Zinovjev-Apffelbaum, Kamenjev-Steinsberg, Sverdlov-Nahomkes in številni drugi so skrivali za svojimi ruskimi imeni svoje nerusko pokoljenje. Celo Stalin, ki ni Zid. je svoje kavkaško ime Džugašvili zamenjat za rusko doneči priimek.
Lev Trockij sam je nastopal ne samo pod tem psevdonimom, marveč je svoje originalno židovsko hne Lejba Bronštajn maskiral tudi s pristno ruskimi imeni Janovski in Nikolaj. Samo čisti ruski Ljenin si je v poznejših časih upal na dan s svojim pravim imenom Vladimir Iljič Uljanov.
Trockij je pred dvanajstimi leti pod nemško stražo pripotoval v Rusijo, nedavno pa je zopet strogo zastražen zapustil sovjetsko unijo, on »rdeči Napoleon«. prijatelj in sodelavec Ljenina, ustvarite!j rdeče vojske in nekdaj strah in trepet vse Rusije. Njegovo delo je bilo opravljeno: Uničil je carizem in carja, hotel pa je uničiti tudi »novo Rusijo«. Njegov duh je pretežno uničujoč, revolucionaren v pravem pomenu besede, strašen nasprotnik vsake mirne evolucije. Kot novemu redu nevarnega prekucuha ga je sovjetska oblast poslala najprej v pregnanstvo v Azijo, kjer je mnogo mesecev živel v osamljenosti in oddeljen od svojih pristašev. Izolacija pa ni bila tako uspešna, da bi onemogočila agitatorične zveze Trockega z zaledjem, zato se je vlada po-služila učinkovitejšega sredstva ter dovolila Trockemu, ki boluje na želodčnem raku in na hudi pljučni tuberkulozi. da odide na lečenje v inozemstvo. Kakor se zdaj kaže, se vlada pri svojih računih o izgonu ni zmotila. Trockij že napada iz tujine Stalinovo vlado in rusko časopisje že označa izgnanca kot renegata. emigranta in sovražnika sovjetov.
Komaj pa je vlada odpravila s Troc-kim. že je »jekleni mož« Stalin naperil svoje napade proti Buharinu, glavnemu uredniku »Pravde« Ln predsedniku komunistične internacijonale. V javnost so že preje prodirale vesti o nesoglasju med Stalinom in Buharinom. sedaj pa je očividno prišlo do konflikta. Vodja leve opozicije v komunistični stranki je bil Trockij. desničarski opoziciji pa je načeloval Buharin, mož velikih sposobnosti in nesporno najboljši govornik med komunističnimi veljaki. Buharin zna o vsakem predmetu popolnoma nepripravljen govoriti po par ur, toda pri tem so njegovi govori dovršeni tako Po globoki vsebini kakor po sijajni formi. Trockega ekstremna politika, ki je bila naperjena proti kmetom, je dobila protiutež v Buharinu, predsedniku sveta narodnih komisarjev Rykovu in predsedniku sovjetske unije. Kalininu. Desno krilo je zastopalo stališče zmernega komunizma napram pretežni večini naroda. Ta skupina je biia za zopet-no uvedbo zasebne lastnine.
Zlasti Buharin je zastopal kmečkemu življu ugodno smer neustrašeno in je iskreno pomagal zadušiti ekstremno levico Trockega. Upiral pa se je tudi nasilnim meram Stalina, zahtevaioč, da vlada skuša ustreči zahtevam kmetov in se poglobiti v njegovo psiho. Židovski voditelji kot meščansko-proletarski element in Stalin kot neruski Kavkazec niso nikoli računali z ruskim mužikom in njegovimi potrebami. Buharin pa je vedno svaril pred najinimi metodami zoper kmeta, češ da bo v primeru vodne nevarnosti le kmet tisti, ki bo bra-
ni! državo. Zato pa potrebuje država
popolno zaupanje kmečkega ljudstva, ki je zdaj državi izrazito sovražno.
Ako so vesti, ki vedo povedati, da je zavoljo izdaje Kamenjeva prišlo do preloma med Stalinom in Buharinom. zanesljive, tedaj je nastala odločilna faza v komunizmu. Jekleni Stalin, v katerem je poosebljena vsa sila boljševizma in ki ima na razpolago vso strankino upravo, do mala identično z državno upravo, bo mora! napeti vse sile, da se reši Buharina. Za tem pa stoje sile kakor Kalinin, Rykov, Vorošilov in Budjonnyj, sami preizkušeni komunisti. možje z veliko popularnostjo, vešči politiki, odnosno priljubljeni vojaki rdeče armade.
RevoHucija na svojem potu k evoluciji požira svoje otroke: S Trockim je obračunala, zdaj je na vrsti Buharin; kdo mu bo sledil? Kalinin ali Rykov ali Stalin je težko reči. Na vsak način je razveseljivo, da vodstvo Rusije počasi ali sigurno prehaja v roke sinov ruskega naroda;_
Nazadovanje porodov
v Berlinu
Berltn, 13. marca. s. Po zadnjem štetja Ima mesto Berlin okroglo 4,300.000 prebt. valcev. Prebivalstvo se ni pomnožilo tolw ko zaTudi porodov, kolikor s priseljeva« njem. Število porodov je od leta 1927. zopet padlo od 10.3 na 10.2 porodov na M« sr>č prebivalcev. Povprečno Število poro« dov zaostaja sedaj za številom porodov ▼ Parizu, ki ima povprečno 16 porodov na tisoč oseb. Povečanje prebivalstva je tedaj pripisati skoro izključno dotoku iz pro* vincc;
Albanski proračun
Tirana, 13. marca. p. Albanska vlada Je odobrila proračun, ki pa Je predložil finančni minister z« leto 1929 /30. Proračun bo sedaj §e predložen v predsankeijo kralju, nato pa parlamentu, ki bo pričel proračunsko rs*, pravo takoj po bajramskih praznikih. Celotni proračun znala 31.6VO.COO zlatih frankov. Od tega odpade na vojno ministrstvo 11 milijonov 150.000 zlatih frankov, razen tega pa še za žandarmerijo posebej 3,746.000 zlatih frankov. Za zunan!e ministrstvo je predvidenih 905.555 zlatih frankov.
Zarota zoper Kemal pašo
Carigrad, 13. marca. s. Turkinjo Kadri* hanumo, ki je svoječasno že poskusila atentat na Kemal pašo hi je bila zaradi po« manjkanja dokazov izpuščena, so oblasti to dni zopet aretirale. Sedaj je priznala, da jo z dvema Armencema in dvema Tur ko« ma pripravljala atentat na Gazija. Ob* Armenca, katerih eden jo zobozdravnik, sta bila aretirana. Turka sta pobegnila v inozemstvo, vendar so enega izmed njih te dni prijeli v Rumutiiti in ga izročili Tur* čiji. Drugi, z imenom Ferdi, je baje v Av» strji.
Po Dunavu se premikajo mase ledu
DnnaJ, 18. marca. s. Skladovnice ledenih mas na Dunavu se pomikajo proti jugu. Glavni ledeni jez je že zapustil mestno ozemlje in obstal nižje mesta. Ker ee led polagoma premika, smatrajo, da ne bo prišlo do večjih poplav.
Glasovi o razorožitvi na morju
Pariz, 13. marca. s. >Eeho de Parie« zatrjuje, da sta ee zunanjla ministra Briand In Chamberlain v načelu sporazumela gled« sestanka konference zastopnikov petih pomorskih velesil, ki naj bi se vršila okoli 15. junija v Ženevi.
Angleški kralj pofde v nemško zdravilišče
Prankfnrt, 13. marca, (be.) Kakor poročajo, poeeti angleSki kralj meseca maja "zdravilišče Nauheim. Za kralja in njegovo spremstvo je bilo opremljenih 40 sob.
Protidržavna zarota na Irskem
Dublln, 13. marca d. Tukajšnja policij« j« razkriia Široko zasnovano zaroto, hi je imela namen izzvati polltijčesi «por hi povzročiti ve£-ke nemire. Aretiranih je bilo dosedaj 17 zarotnikov. Pričakujejo pa še nadaljnji aretacij.
Velika nesreča na morju
Loodoo, 13. marca d. Zaradi ®os<e mesie H Škotski parnik »Meirose« v londonski br-®oparnik »Lonesdale« in k* tako težko poškodoval, da se le v par nrinatah potopi!. ReSevai-na deli so bila radi nemirne ta morja nad vs« otežkočena, tako da Je bilo mogoče iztrgati valovom jamo tri potnike, dočšni Je celokupna posadka O mol utonila.
asi Kraji in ljudje
Blejsko pismo
Bled, sredi marca
Ostrost letošnje zime smo tudi mi Blejci dobro občutili Mile solnčne zime aadjijih let so nas razvadile. Trpeli smo letos zaradi zamrznjenih vodovodov skoro v vseh hišah na pomanjkanju vode. Prav neprijetno je bilo tudi, da nas je elektrarna v Završnici že ob 10. zvečer večkrat puščala v temi. Elektrarna je pač odvajala tok v tovarne v Kranj, a za Bled ga ni bilo, dasi plačujemo trikrat toliko zanj, kakor n. pr. v Ljubljani kjer je za kw tariia 50 par, a na Bledu pozimi 3.50 par za 2 kw, od-nosno v seziji celo 4.88 Din. Pač ena najdražjih tarif. Te nedostatke bi bilo treba popraviti.
Veliki hotel Toplice, ki je bil že jeseni surovo dograjen, se sedaj dovršuje. Impo-zantna stavba, ki se da primerjati z modernimi švicarskimi hoteli, z vsem kom-fortom so opremljene tujske sobe z ličnimi balkoni, z divnim razgledom na jezero, Triglav in Karavanke, v lepi legi nad jezerom. Zadovoljen bo najbolj razvajen tujec, še kakšna dolarska princesa bo mogla tn najti vso udobnost Oglašajo se že sedaj razni letovisčarji, ki si hočejo zasigu-
rati udobne sobe in dobro hrano za prihajajočo sezijo.
Ob Prešernovi cesti namerava neka družba zgraditi veliko garažo; ni pa verjetno, da bodo merodajni činitelji dopustili, da bi se zgradila tik med vilami. Postavijo pa jo lahko dalje od ceste, proti obširnemu travniku, kjer je prostora dovolj.
Avtodružbe si nameravajo nabaviti nov velik avtobus za redno vožnjo med Lescami in Bledom. 2e to zimo je vzdrževala ena družba redni promet z Bleda v Lesce k vlakom, kar je hvale vredno. Ker so bili avtobusi večinoma dobro zasedeni, je gotovo družba prišla na svoj račun. Pozdravljamo pa tudi v bodoče nastalo konkurenco med raznimi avtodružbami, ker se nam sedanja tarifa 10 Din zdi previsoka v primeri z drugimi kraji. Tudi pri vozilih bo treba s cenami nekoliko popustiti, ne samo pri sobah in hrani, saj so slednje dobro regulirane.
Jezero ima še vedno ledeno skorjo, pogumni so preteklo nedeljo še šli čez led na otok ter pozvonili Mariji na čast v svetli cerkvici, polni zlatih solnčnih žarkov. Pa kmalu bo vze Itopli jug še preostali sneg in led in tudi Bled bo dobil svojo lepo po-mlad.	Blejski.
e 3
„Nino, slabo točiš vino!".:.
Senzacionalna razkritja mestnega dohodarstvenega urada — Izvoz ljubljanske vode v moščansko občino
Ljubljana. 13. marca V LJubljani zaposlenim stanovalcem Šiške, ki so včeraj opoldne hiteli iz uradov, pisarn in obratovališč domov na kosilo, se je pred malo zgradbo mestnega dohodarstvenega urada na Gosposvetski cesti nudil dokaj nenavaden prizor. Okoli voza, na katerem so bili naloženi trije srednje veliki sodi, so stali uradnoresni kontrolni organi mestne užitnine, med njimi širokopleč Dalmatinec in stasit mladenič, ki je stal pri čilih konjičih. Kontrolni organi so navrtali vsak sod in spuščali vsebino sodov v posamezne steklenice. Zbrala se je okoli voza precejšnja skupina gledalcev in radovednežev, ki so vsi za trenutek pozabili na želodce ter nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Culi so se glasovi:
—	Vino bodo razlili! Ponarejeno je! Saj te sama voda!
Neki hudomušnež, ki je slučajno poznal krepkega Dalmatinca, pa je vzkliknil iz množice:
—	Nino, slabo točiš vino!
Ko so kontrolni organi napolnili steklenice, so z Dalmatincem in mladim hlapcem Janezom Pirnarjem odšli v pisarno, kjer so steklenice uradno zapečatili, da izroče njih vsebino kemičnemu preizkuševališču v svrho analize. Namesto vina je bila v sodih dobra voda mestnega vodovoda. Z lastnikom »vina« so napravili protokol, pa tudi hlapca so kratko zaslišali. Med zasliševanjem je uradnik vprašal Dalmatinca:
—	Zakaj ste to storili?
—	Za Boga svetoga, prvi put je to bilo. Vrlo žao mi je!
Po končani uradni proceduri so dejali hlapcu Janezu:
—	Sedaj lahko peljete »vino-vodo«, kamor hočete!
—	Jaz naj vozim po mestu vodo? Kdo mi bo pa plačal? se je odrezal pošteni Janez, ki o stvari ni ničesar vedel. Obrnil %e je proti trgovcu z vinom:
—	Kam naj peljem to vodo?
—	Nazaj v klet na Krekov trg! je bil trpko osoren odgovor.
Kakor v Kani Galileji...
Mestni dohodarstveni urad je razkril prav premeteno špekulacijo z vodo. Že dalj časa so opazovali, kako nekateri vozniki vozijo čudne sode proti Vodmatu. Včeraj dopoldne je stal na Krekovem trgu kontrolni organ mestnega dohodarstvenega urada ter opazoval jutranje vrvenje. Pristopil je k njemu dovtipen znanec ter mu pošepnil:
—	V nedeljo sem videl, kako znajo v Mahrovi kleti delati iz vode vino, kakor v Kani Galilejski. Napravite konec!
—	Že vemo! Storili bomo svojo dolžnost
V starodavni nekdanji Mahrovi hiši ima vinotoč in založno vinsko klet Dalmatinec Jožo Ninič. Vino dobiva transito klet in plačuje užitnino na podlagi kontrole užit-
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove< grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.
ninskih organov od časa do časa. Ker pa dobavlja baje vino tudi v okolico, prejme vselej za zadevno prijavo tranzitno bole-to. na podlagi katere mu potem za vino, ki je bilo izvoženo čez mestno užitninsko linijo, dotično trošarino odpišejo. Podjetni Jožo pa je imel poslovne zveze z drugim Dalmatincem Spirom Laburo, ki ima svojo gostilnico v Društveni ulici v Vodmatu, ki že spada pod občino Moste. Jožo se je v nedeljo dogovoril z Spirom. da mu zopet pripelje tri sode »vina«. Dogovorjeno, stor-
jeno. Jožo Je nalll tri sode z navadno vodo in sicer v prvi sod 365 i. v drugi 701 l, a v tretjega 575 1; torej Je vozil v Vodmat 1941 I »vina«.
Včeral okoli 10. dopoldne Je zapeljal na Mahrovo dvorišče kmečki voz, v katerega sta bila vprežena dva čila konjiča. Z veliko težavo so pomagali Jožu natov.iriti sode lastnik voza Andrej Lavrič, njegov hlapec Janez Pirnar in še neki delavec. Nato je hlapec konjiča pognal z dvorišča Mahrove hiše proti Vodmatu.
Pred mitnico na Zaloški cesti
ob železniškem križišču je hlapec konje ustavil. Na tej mitnici so zelo vestni užit-ninski pazniki, ki so zadnje čase posvetili največjo pozornost iz mesta v predmestno občino izvoženemu vinu. Hlapec je pokazal tranzitno boleto, a načelnik mitnice, ki se strogo ravna po pravilniku, je odredil, da se sodi pregledajo. Pazniki so navrtali prvi sod. Iz njega je pritekla prav sumljiva motno bela tekočina, ki ni bila niti z daleka slična belemu dalmatinskemu vinu. Sod so takoj zabili. Navrtali so rato drug sod in iz tega je pricurljala »aqua purissima«, voda najčistejša. Isto je bilo pri tretjem sodu. Takoi so sode uradno zapečatili. Med tem časom je prišel na mitnico Jožo sam. Prestrašil se je, ko je videl, da je imel s svojo premeteno špekulacijo — smolo.
O nenavadni vsebini so takoj obvestili ravnateljstvo mestnega dohodninskega urada, ki je odredilo, da morajo sode takoj pripeljati pred urad na Gosposvetski cesti. Tu se je odigral prizor, ki smo ga uvodoma opisali.
Danes so imeli kontrolni uradniki in organi mestnega dohodarstvenega urada prav obilo posla. Uvedli so obširno pie-iskavo. ki je že sedaj prinesla na dan prav zanimive stvari. V afero je zapletenih več oseb. Ker je preiskava še v teku, ne moremo o njej podrobneje poročati. Toliko je že sedaj jasno da je bila mestna občina s temi manipulacijami na trošarini oškodovana za prav lepe tisočake.
Porotne obravnave
Za prisleparjenih 133.537 Din dve leti ječe
Ljubljana, 13. marca
Radivoj Krasnik, rojen 1895. v Borovljah, oženjen, je po poklicu trgovski potnik. Bil je že kaznovan. Obtožnica ga dol-ži, da je pod raznimi pretvezami spravil več ljudi v zmoto in jih oškodoval za 133.537 Din. Mešal je ljudi takole:
1.	Tekom let 1925, 1926, 1927 je pod pretvezo, da ima na Koroškem veliko posestvo, vredno okoli milijon dinarjev, od-nosno da ima izkupiček za to posestvo okoli pol milijona dinarjev naložen v banki na Koroškem — izvabil na posojilih od Jurja Škerjanca nad 62.000 Din in od Amalije Krulej 3000 Din.
2.	Pred božičem 1926 je z zvitim prigovarjanjem, da mu je dovolil Jurij Škerjanc, da odnese nekaj stare obleke, izvabil od Amalije Krulej več obleke in tudi stensko ogledalo, kar je bilo vredno 2300 Din.
3.	Začetkom leta 1926 je z zatrjevanjem, da ima pri tvrdki »Flammentodt« v Celovcu naloženo kavcijo 20.000 Din, izvabil od Franceta Pera in Zdravka Korena posojilo 13.000 Din. od Matije Karnerja 20 tisoč dinarjev, a od Alojza Knifica, kateremu je tudi dejal, da ga bo sprejel kot skladišča rja v službo, pa 15.200 Din.
4.	V oktobru 1927. je hotel izvabiti od Antona Skalarja tudi posojilo 3000 Din. Za protiuslugo je oblubil, da preskrbi službo njegovemu bratu Francetu pri Bonaču v Ljubljani. Prav tako je hotel o Binkoštib 1926. od nekega Franceta Sojerja 15.000 Din posojila; obljubil mu Je tudi preskrbeti službo.
Današnjo prav zanimivo razpravo Je vodil vdss. Antloga. državno pravdništvo je zastopa! dr. Fellacher, a obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Adlešič.
Zagovor
„ Radivoj Krasnik se je zagovarjal dokaj živahno. Čeprav prizna sleparijo, trdi. da ni ime! goljufivega namena. Glede Škerjanca pripoveduje, da se poznata od leta 1925. Trdi, da je dolg pri Škerjancu zato tako visok, ker slednji ni pravočasno rešil blaga iz zastavljalnice, za katero mu Je dal obdolženec zasta-djalne listke. Prizna, da si ie izposodil pri Škerjancu skupno 62.000 Din.
—	Kako pa vaše premoženje v Avstriji?
—	Tam imam bogate sorodnike, pustili so me na cedilu, ker sem Slovenec, oni pa nemškeea mišljenja.
—	Saj ste vendar rekli, da imate tudi sami milijonsko premoženje.
—	Nisem. Trdil <=em pač. da sem vložil v Celovcu pri tvrdki »Flammentod« kav-ciio. kar je bilo tudi res.
—	Pravite, da imate tudi v Beogradu kavcijo?
—	Res je. Založil sem Jo pri vojnem ministrstvu, kavcija je tam ostala, a dobava je bila odgodena.
—	Poročila ministrstva, katero smo si nabavili, pa navaja, da nimajo vaše kavcije nikjer vpisane, niti vašega imena ne poznajo. '
—	Tam bi bil z gasilnimi aparati zaslužil kakih 100.000 Din.
Nato trdi obtoženec, da Je odstopil kavcijo. ki jo je imel pri »Flanimentod«, Alojzu Knificu, katerega je ogoljufal za 15.200 dinariev.
—	Saj ste vendar trdili sami v svojem zapisniku, da vam »Flamrnentod« ničesar več ne dolguje.
—	Seveda, ker sem cediral terjatev Knificu.
—	Za skladiščnika ste pa nameravali sprejeti kar dva človeka, Knifica in Šoferja.
—	Ne, če bi bil Sojer vložil kavcijo, bi bil isto Knificu vrnil.
Dokazovanje
Jurij Škerjanc iz Ljubljane, ki je bil glavna žrtev obdolženca, je star 65 let. Nekaj časa je bil starinar, mož živi kot železničar z malo pokojnino 400 Din in je vse svoje prihranke žrtvoval obdolžencu, ki mu jih pač ne bo nikoli vrnil. Na vprašanje predsednika pripoveduje starec z monotonim žalostnim glasom, da je delal in hranil 45 let .a ves ta denar mu je zapravil lahkomiselni Krasnik.
—	V kakšnih zneskih je jemal Krasnik pri vas posojilo?
—	Po 100 do 500 Din. Denarja sem mu dal skupaj 62.000 Din, kar pa je prodal moje obleke, je oa še več.
—	Kako to. da ste mu dali?
—	Izdajal se je za bogataša. Rekel je, naj bom brez skrbi, da bo vrnil z obrestmi, ker bo na Koroškem od očeta prevzel veliko posestvo. Kasneje mi je dejal, da je to posestvo prodal, da ima v Celovcu v banki naloženo lepo vsoto 465.000 Din Imenoval je par bank, naposled »In-dustriebank«.
—	Tudi pozneje, ko je bila proti nJemu že preiskava, je še prišel k vam, pa ste mu verjeli in dali?
—	Seveda, zatrjeval mi je, da gre v Avstrijo po denar. Lani je bil celo tako predrzen, da je šel z menoj v »Kreditno banko« v Ljubljani vprašat, če ni prišlo zanj večje nakazilo iz Celovca. Seveda ni bilo o nakazilu ne duha ne sluha. Drugič me Je zopet nalagal, da sem hodil na ljub-
ljansko pošto spraševat Se Je prišlo za me kako priporočeno pismo.
—	Kaj Je dejal vaši oskrbnici Amaliji Krulejevi?
—	Tedaj, ko Je prišel k nam In me ni bilo doma. ji je naročil, naj mu da mojo obleko, ker da sem mu jaz dovolil, da jo vzame. Predrznež Je obleko vzel in prodat
—	Obtoženec, ali ste čuli, siromaka ste ob vse pripravili?
Obtoženec molči Mučen prizor.
Priča: »Da. da vse mi je zapravil Drugega nimam, kakor to, kar imam na sebi.
Obtoženec, »Verujte mi, mož se ml smili! Takoj, ko bom prost ga bom podpiral, skušal dobiti denar in mu ga vrniti.«
—	Da ga ne boste spet drugje izposodili! . . . (Publika v smeh)
—	Ne. tisto pa že ne!
Dr. Ledenik, zaslišan kot priča, navala:
—	Okoli Božiča leta 1927. je prišel k meni Škerjanec, naj mu posodim 250 Din, ker jih rabi za kolke. Dal sem mu jih. Kasneje se je zopet oglasil. Zdelo se mi je čudno, zakaj potrebuje toliko kolkov, škerjanec mi je jel pripovedovati o razmerju s Krasnikom. Pravil mi je, da ima Krasnik mnogo denarja v neki ceiovški banki. Ker se mi je videla stvar sumljiva, sem dejal Škerjancu. na.i privede s seboj obdolženca. Res sta prišla oba, in Krasn k mi ie opisoval svoje premoženjske razmere, zatrjujoč. da mu leži okoli 500.300 Din v »Oe-werbe- und Handelsbank« v Celovcu. Obrnil sem se na banko in' do^il kmalu odgovor, da je Krasnik tam nepoznan. Stvar se mi je dozdevala še boli sumljiva. Znova sem govoril z obdolžencem. Zdai mi ie trdil, da ima denar v »Industriennrk« in da sem ga napak razumel. Čeorav se mi je zdelo, da laže, sem vendar napisa! odstopno izjavo, da cedira Krasnik 80.000 Din Škerjancu. Cesi jsko listin ;> je obdolženec podpisal. Izkazalo se je .da te banke sploh ni in da je Škerjanc nasedel brezvestnemu goljufu.
Obdolženec pripominia, da je to S3mo zato delal, da bi podaljšal dobo odplačila, ker je računal s tem, da se ga naposled vendarle usmilijo njegovi bogati sorodniki.
Priča Anton Skalar je čital v novinah. da dobi dobro službo, kdor posodi 3000 Din. Obtoženec mu je obljubil službo pri Bonaču. Priča je hotel dati denar, k.iterega pa Je imel še v hranilnici. Ko sta šla v hranilnico, se je nasmehnila Skalarju sreča v osebi stražnika, ki je baš tedai Krasnika aretiral. Skalar je tako srečno odnese! goljufu pete.
Stari Škerianc Je naknadno pripomnil, da le goljufu podni^al tudi menico za 7000 Din. Priča Lojze Knific navaja, da je Krasniku nasedel za 15.200 Din. Krasnik mu je obljubi! službo skladiščnika, zato mu je posodil 15.000 Din. Kasneje je dejal, da rabi zdravila za svoe otroke in Knific mu je dal še 200 Din.
Priča France Sojer pripoveduje:
—	Doma sem z Viča. Lani o Bir.koštih sem bil v Ljubljani. V Prešernovi ulici sem govori' s Knificom, ki mi je pravil zaradi službe skladiščnika in povedal, da je založil kavcijo. Ko sem prišel domov, sem čital oglase. Med oglasi sem videl tudi anonso, ki je nudila dobro službo. Žrtvoval sem tistih par dinarjev in se oglasil. Kmalu je prišel k meni Krasnik osebno. Ni me bilo doma. Pustil mi je listek, raj se oglasim naslednji dan pri »Slonu*. Predstavila sva se drug drugemu in povedal mi je, da je zastopnik za gasilne aparate. Takoj se mi je posvetilo v glavi, saj mi je baš o tem zastopstvu pripovedoval Krific. Komaj sva bila v prvih besedah, je začel zaradi denarja. Obljubil sem mu ga prinesti, domenila sva se, da se zooet pri »Slonu« sestaneva prihodnji dan. Takoj sem šel v Šiško h Knificu in mu povedal, kako in kaj. Domenila sva se, da ptička ujameva. Naslednji dan sva šb s Knificom oba na sestanek v kavarno, ir. sicer
Vam jamči KAVA HAG brez kofeina. To je izvrstna in prava zrnata kava, ravnokar očiščena kofeina — strupa srca in živcev — ki tolikim ljudem škoduje, ne da bi se tega zavedali. Mnoge nerazumljive težave: nervoznost, trepeta-nje rok, slabo spanje i. t. d. so posledice uživanja kofeina. Poizkusite torej kave Hag. Pri nje uživanju Vam ne manjka ničesar, kar imate pri navadni kavi, nasprotno celo pridobite na zdravju in dobrem razpoloženju.
Originalne zavitke po Din 14.— ln Din 27.— dobite v vsaki boljši trgovini. V kraje, kjer se še ne dobivajo, jih pošlje vsako množino franko po običajni ceni.
KAVA HAG D. D.. Martičeva 14 b.
ZAGREB.
Vzorec pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in priloženega bona.
KAVA HAG	fp>
VARUJE SRCE in ŽIVCE S
vsak z druge strani. Zagledam obdolženca pri neki mizi, kjer je imel zopet neko žrtev, kateri je prav dobro lagal zaradi nekega denarja. Ko je zagledal mene, je takoj prišel in me vprašal, če sem prUisel denar, da se potem domeniva glede siužbe. Poklical sem Knifica. Krasnik je bil v zadregi, jel se je s Knificom prerekati, ta čas sem pa stopi! k neznancu, s katerim je obdolženec poprej govoril in mu svetoval, naj bo oprezen. Zahvalil se mi je, da sem ga obvaroval nesreče.
Obdolženčeva svakinja, Pepca Javorško-va navaja ,da je bila predlanskim v Beogradu. Preden je šla tja, ji je pravil obdolženec, da ima pri ministrstvu vloženo kavcijo in naj ona posreduje glede vrnitve. Posrečilo se mi je govoriti z nekim gospodom, ki je o stvari poizvedoval, in ji sporočil, da je kavcija že dvignjena.
Sodba
Predsednik je prebral izpovedi celovških prič, lastnikov tvrdke »Fiarrfentod*. Priči sta potrdili, da je res sklenil obdolženec z njima pogodbo, kavcije pa ni vložil. Mogoče je obdolženec podpis ponaredil. Tvrdki še zdaj dolguje 2500 Din.
Senat je stavil porotnikom 9 glavnih vprašanj, in sicer glede vsake goljufije posebej. Porotniki so jih 8 soglasno potrdili, eno pa z 11 glasovi. Krasnik je prosil zaradi svojih 4 nepreskrbljenih otrok za milo sodbo. Senat se je kmalu vrnil iz posvetovalnice. Soadba: Dve leti težke Ječe s po-ostrenjem. Vštel se je preiskovalni in zavarovalni zapor od 27. julija lani. Obsojenec je kazen sprejel.
Jutri se bo vršila porotna razprava proti Ivani Zagarjevi, ki je obdolžena, da je s koso zavratno umorila svojega moža.
DANES!
Mladini zabranjeno!
DANES!
Kar zamolče ctroci svojim starlem...
Film o mladini Ln njenem trpljenju. V glavnih vlogah Nina Vana. Ernst Verebes ln drugI.
Izven sporeda se predvajajo še odlomki iz najnovejšega, pravkar
dogotovljenega filma
z našo filmsko igralko ITO RINA v glavni vlogi. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Običajne, nepovišane cene.	ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
ljubljanska opera.
(Začetek ob pol 20.. spremembe označene.) Črtrtek, 14.: Ljubezen treh kraljev. A. Petek, 15.: Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA
(Začetek ob 20.. spremembe označene.) Četrtek. 14.- Dantonova smrt Izven. Petek, 15.: Zaprto. Sobota. 16.: Utopljenca. C.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 16.: Pred poroko. Abonma. Stoti nastop ge. Bučarjeve in g. Lavrioa. Nedelja, 17.: Pred poroko. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 14.: ob 20. Poljska krt C. Premi jpra.
Pelek, 15.: ob 20.:Prireditev požarne hrambe.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 15.: Bajadera. Gostovanje Mariborčanov. (Tenorist g. Mirko Nerat)
Nova slovenska drama. Dr. Slavko Grum Je predložil našemu gledališču novo dramo moderne, psihoanalitične vsebine. Pisatelj nam utegne nuditi s svojim novim dramskim delom zanimivo presenečenje.
f Slovenski književniki med našim ljudstvom. Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani že dalj časa premotrivalo vprašanje, kako zainteresirati najširše sloje plasti za naše domače slovstvo. Ze pred leti je priredilo v Mariboru Prešernov in Cankar-jiev večer s predavanji in recitacijami svojih članov. Letos je prejelo iz raznih manjših krajev pisma, da bi ljudje želeli spoznati živeče predstavitelje naše literature. Tako se je društvo odločilo, da priredi v raznih manjših mestih in trgih na Slovenskem re-citacijske večere. Prvi bo v ponedeljek, dne 18. t m. v Trbovljah. Uvodno besedo bo Imel Josip Vidmar, Oton Župančič bo recitiral nekatere pesmi, takisto Fran Albrecht. Juš Kozak bo čital odlomek iz povesti »Blatni grad«, ki je bila sprejeta med letošnje publikacije »Vodnikove družbe«. Ivan Zoreč bo bral novelo »Soba št. 12«. Literarni večer med slovenskimi rudarji naij bi pomenil začetek tesnejših odnosov med našimi pisatelji - umetniki in širokimi narodovimi sloji.
Uspeh našega rojaka v Franciji. Bivšega basista ljubljanske opere g. Mirka Pugelja. ki študira v Parizu, je na podlagi uspešnega koncerta, ki ga je bil nedavno imel v Nan-cyju, pozvalo pariško češkoslovaško poslaništvo, da poje češkoslovaške narodne pesmi za Radio - Pariš. G. Pugelj so je pova-
bilu odzval in poje ob 20. uri. Pariški tednik za radio-programe »Radio-Magazine« je objavil sliko našega rojaka.
Gostovanje Comedie Francaise v Zagrebu. V soboto dne 16. in v nedeljo dne 17. t. m. bo gostoval v zagrebškem Narodnem gledališču ansambl pariške ^Comedie Francaise«. Uprizorili bodo Berneistovo dramo >La Rafale« in Geraldijevo »Aimer«. Ta igTalska skupina gostuje te dni v Beogradu.
Ga. Zikova v Zagrebu. Primadona praškega Narodnega Divadla ga. Zikova bo nastopila jutri v zagrebškem gledališču v znani Puccinijevi operi Turandot
Češki koncert na Kubi. Pevski zbor praških učiteljev je priredil dva uspela koncerta v Havani na otoku Kuba.
Kaj pripravljajo praška gledaliča. Narodni divadlo študira za bližnje dni domačo dramo »Veleposestnik«, delo F. M. Šubrta (za avtorjevo SOletnico) in Girandouxovo patriotično igro »Siesfried«. Stavovsko gledališče bo dalo v bližnjih dneh Verneuilo-vega »Gospoda Lamberthiera«, ki smo ga nedavno spoznali z Gajdarovim in Gzovsko Vinohradsko gledališče pripravlja krstno predstavo izvirne novitete Zdenka Štepan-ka »Samostan ob tajsi«. Snov je vzeta iz legionarskega življenja v Sibiriji. V istem gledališču bode tudi uprizoriji Shawove »Junake«. — »Osvobozene divadlo« je pripravilo veseloigro »Premiere Skafanda«, delo Voskovce in Wericha, ki bosta sama igrala glavni vlogi dveh clownov. — »Ura-nia« bo dala senzacijonalno berlinsko operetno novost Straussovega »Casanovo«.
Oficielni obisk srbskega književnika v Berlinu. Po dogovoru med berlinskim in beograjskim PEN-klubom bo podpredsednik beograjskega PEN-kluba, odlični književnik Veliko Petrovič obiskal oficielno kot pred-stavitelj jugoslovenskih književnikov Berlin. Ta prvi poset jugoslovenskega pisatelj nemškim pisateljem je določen na dneve 17., 18. in 19. t." m. Razen PEN-kluba bosta sodelovali pri sprejemu Nemška pesniška akademija in berlinska mestna občina. Petrovič bo predaval o duhovnem položaju v Jugoslaviji. Obisk bo v bližnjem času vrnil predsednik berlinskega PEN-kluba Theodor Daubler, ki je že ponovno dokazal, da se zanima za Jugoslovene. Dan njegovega prihoda v Beograd le ni določen.
»Panteon« je izdal tretjo številko. Na uvodnem mestu je izšlo s komentarjem pismo italijanskega pisatelja Guido da Verone. naperjeno zoper hrvatske založnike in prevajalce njegovih spisov, ki so izšli brez av-lorizacije. Zanimiv je esej dr. Milana Šufflava: »Sulon zapadne civilizacije«. Italijanski pisatelj Massimo Bontempelii piše (v italijanščini) o novi umetnosti: proti liriz-mu, proti stilizmu, proti muzikalnosti! to so gesla današnje »moške« dobe. V nemščini je izšla pesnitev Petra pl. Preradoviča »Tod Henker«. vrhu tega sta v tej številki izvirni novpli Jos. Kulundžiča in Ahmoda Muradbegoviča
O položaju poljskih književnikov piše znani iiterat F. Goethel v posebni brošuri »O prawa spoleczne literatury«, ki je izšla koncem januarja. Poljskega književnika ozna-
čuje kot »navdušenega reveža, ki je v večnih skrbeh, kako bo jutri živel, ki ni nikomur na poti in nikomur ne jemlje prostora za javno mizo«. Povprečna naklada dobrega izvirnega dela znaša 1000 izvodov za
pesmi in 3000 izvodov za prozo _ pač malo
pri 30milijonskem narodu. Nizke so tudi naklade literarnih mesečnikov. Visoko tira-žo dosezajo razne senzacijonalne knjige, ki so bolj ali mand šund. F. Goethel sklepa: »Visoka naklada se začenja ondi, kjer se končuje literatura«.
Vsepoljska razstava tiska bo na letošnji jubilejni razstavi v Poznanju. Zanimati utegne nekaj podatkov: Poljski periodični tisk je nastal v 17. stoletju. Prvi dnevnik je bil varšavski »Kurjer Polski« (1729) Tisk je bil celo stoletje v rokah jezuitov. L. 1774 je začela izhajati »Gazeta Warszaw-ska«, ki še danes izhaja. L. 1811. je začel izhajati prvi dnevnik v Lvovu (Gazeta Lwowska).
Ukrajinski jubilant V Pragi živeči ukrajinski statistik, ekonomist in zgodovinar prof. F. A. ščerbin je doživel 80 let Po rodu kubanski kozak je zavzel v znanosti svoje domovine zelo pomembno mesto. Spisal je okrog 40 večjih znanstvenih del, ki med njimi slovč zlasti: »Kmečki budžeti«, »Obrisi južnoruskih artelov«, »Zgodovina statistike in statističnih naprav« itd.
Novo delo Gabri ele Preissove. Znana češka pisateljica Gabriela Preissova, ki je spisala več povesti iz življenja koroških Slovencev, je pravkar dovršila dramo iz življenja češkega kneza sv. Vaclava
ft
Domače vesti
Za revno deco
smo prejeti v zadnjih dveh dneh Se 402 dinarja v denarju. Poslali so nam gospod F. Jereb, tehnični mojster t>ri * Vulkanu« v Kranju 252 Din, g. Rudolf Oroszy v Ljubljani 100 Din in g. Fran Pavletič. učitelj na Vrhniki 50 Din. S tem je dosegla naša zbirka v gotovini znesek Din 42.852.50.
V blagu so nam poslali: tvrdka »Peko« 2 para ženskih čevljev, Kolinska tovarna 10 kg cikorije, pražarna »Žika« 21 kg kave in tvrdka M. Hribernik (vse v Ljubljani) 25 m blaga za obleke v vrednosti 1000 Din.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
»Jutro«.
*	AvdIJenca. Dr. NIko 2trpanič, direktor muzeja v Ljubljani in bivši minister je bil v ponedeljek sprejet od kralja v daljši avdijenci Dr. 2upaniča sta sprejela tudi piedsednlk vlade general Zivkovič In minister prosvete g. Makslmovič.
♦ Nov prosvetni šef v Ljubljani Po vesteh iz Beograda }e vršilec dolžnosti šefa prosvenega oddelka v Ljubljani dr. Karo! Capuder razrešen dolžnosti, na njegovo mesto pa je imenovan dr. Dragotln Lančar, ki je bil pred dr. Capudrom voditelj prosvetnega oddelka pri velikem županu in pozneje nekaj časa ravnatelj muzeja v LJubljani.
•	Slovenski Javnosti Država !n narod
rabita danes veščih in praktičnih Juristov — pravnikov, ki morajo imeti poleg glo bokega teoretičnega znanja tudi nad vse široko duševno obzorje. Naš slovenski pravniški naraščaj se je moral dosedaj zadovoljiti s teoretskim proučavanjem prava. Večini še danes ni mogoče, da bi šla v svet in spoznavat narode in pravo velikih, kulturnih držav. Da bi se temu odpo-moglo, je sklicalo društvo slušateljev ju-rldlčne fakultete na ljubljanski univerzi seznaniti svoje člane z znanstvenimi središči Avstrije in bratske nam Češkoslovaške. V ta namen Je s pristankom dekanata fakultete napravilo načrt za poučno ekskurzijo v te dve državi pod vodstvom g. vseuči-iiških profesorjev. Ekskurzija je mišljena začetkom velikih počitnic. Da bo moglo društvo izpeljati ta svoj načrt, se obrača s tem na vso slovensko javnost, da priskoči ob tej priliki na pomoč In da se odzove njegovemu pozivu k nabiralni akciji za to ekskurzijo. Vsak, kateremu Je na srcu res temeljita izobrazba ln široko duševno obzorje naših bodočih pravnikov, bo tu izpolnil svojo dolžnost! — Za društvo DSJF: Potokar Mirko, t. č. predsednik. Boje Vilko, t č- tajnik.
*	Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 25. številki zakon o tepremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. februarja 1929, nadalje zakon o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev ter pravilnik o pomožnem osobju prometnih naprav.
*	Nov odvetnik. Odobor odvetniške zbornice v Ljubljani razglaša, da je g. Leon Tornago vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
*	Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se bo vršil 15. t m. od 9. do 12. dopoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn ln od 14 do 18. v Rogaški Slatini v občinski posvetovalnici.
*	Razvrščenje šefov In računskih preglednikov krajevnih kontrol. Ker Je bila izvršena nova finančna razdelitev na finančne direkcije, se je pokazala potreba, da glavna kontrola izvrši novo razvrščanje svojih krajevnih kontrol. Glavna kontrola zaradi tega z 20. marcem odpravlja vse svoje krajevne kontrole pri okrožnih finančnih upravah in ustanovah krajevne kontrole pri finančnih direkcijah, ki začno poslovati dne 25. marca. Istodobno je glavna kontrola izvršila naslednje razvrščenje šefov in računskih preglednikov krajevnih kontrol pri finančnih direkcijah v vsej državi. V Ljubljani so imenovani: za vršilca dolžnosti Drago Podreka, dosedanji računski preglednik pri finančni delegacij! v Ljubljani; za računske preglednike: Vlado Prinčič in Josip Vidojič, doslej računska preglednika pri finančni delegaciji \ Ljubljani, Ivana Bonača, računskega preglednika pri železniški direkciji v Ljubljani; Ivan Mikuš, doslej računski preglednik pri carinarnici v Ljubljani, za pisarja pa Viktor Karel, doslej pri finančni delegaciji v Ljubljani.
*	Jugoslovenska lola ▼ Antofagastt. V Antofagasti v Jugoamerlški republiki Chile imajo naši emigranti že trinajst let svojo osnovno šolo s šolskim vrtcem. V preteklem letu Je to šolo obiskalo 113 malih Jugoslovenov in Jugoslovenk. Šolnina znaša 160 dinarjev, stroški za vzdrževanje
šole pa 25.000 Din mesečno. Sola Ima lastno poslopje in štiri učne moči. Učni Jezik je srbohrvatski in španski.
* Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je umrl g. Emil 5 v i g e 1, poslovodja v Travniku. Pokojnik je služil nad 20 let pri lesni tvrdki I. Sutej (Jelendol), 12 let pri tvrdki Franjo Žagar (Markovec) in 10 let pri tvrdki Ivan Rus v Loškem potoku kot vodja parne žage v Travniku. Pokojnik Je bil izbore/i strokovnjak, zvest svojim gospodarjem, delavstvu vzoren učitelj, skrbeč po očetovsko za. njegove pravice in zdravje. Bil je vsestransko spoštovan ter med ljudstvom splošno priljubljen. Vse svoje življenje je bil skrajno zmeren in ni nikdar bolehal. Lansko leto ga Je napadla nenadoma notranja bolezen kateri je sedaj podlegel. Žalujočim dvem sestram Iskreno sožalje. — V Blagovici je 12. t m. v najlepši mladosti po hudi bolezni preminula ga. Mija Korošakova, soproga g. Draga Korošaka, učitelja pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek 14. t. m. dopoldne na pokopališče v BlagovicL — V Ljubljani Je preminula po kratki bolezni gdč. Ana J e g I i č e-va. učiteljica in konservatoristka. Pogreb pokojnice se bo vršil danes 14. t. m. — V Prašah je umrla ga. Frančiška V r h u n č e-v a, gostilničarka In posestnlca. Pokojnica Je bila dobra žena. Reveži niso nikdar odhajali od nje praznih rok. Pogreb bo v petek 15. L m. ob 9. na pokopališče v Mavčičah. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožajje.
Samo se danes zaJnjikrat
v kinu ,IDEAL"
ob 4., pol 6., pol 8. n 9. uri
Ogrska rapsodija
Kdor še ni videl te^a krasnega jilma naj si ga nenudoma ogleda v
Najnižje
cene I
kinu Ideal
Pride! Savni Pride!
I. Možuhln
v najnove šem gigantskem veiefilmu
Knez Bons
Pride! ELITNI KINO MATICA
*	Zakup lova. V četrtek dne 28. marca 1929. ob deveti uri se bodo pri okrajnem glavarstvu Ljubljana-okolica, soba štev. 1. oddali potom Javne dražbe v zakup lovi občin Dobrunje, Rudnik, Zelimlje in Slivnica za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1934. Dražbeni pogoji so vsak dan med 9. in 12. uro na vpogled pri omenjenem uradu.
*	Radovljiška podružnica Slovenskega
planinskega društva v Radovljici, ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 18. tm. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Radovljici.
' Veteran učiteljev. Pišejo nam: Najstarejši učitelj v Sloveniji še živi kot upokojenec v Mariboru. To je g. Fran Kranjc, rojen 1. 1837 v Novi cerkvi pri Celju in je torej sedaj star 92 let. Za svoja visoka leta je še čvrst In zdrav. Pred upokojitvijo Je služboval v Velenju pod naduč. g. Valentinom Brencetom. Sedaj je kandidat za 100-letnico. Na zdar!	Brn.
*	Tujski promet v Trstu. Kakor poroča ■Rivfsta mensile della citta di Triste«, je bilo v lanskih enajstih mesecih v Trstu tujcev 151.167 napram 168.262 v enaki dobi prejšnjega leta; diferenca znaša 17.095. V novembru 1928. je bilo v Trstu tujcev 10.994, med temi iz ostalih delov Italije £215 in iz Julijske Benečije 3072. V lanskem enajstmesečnem številu prevladujejo tudi domači tujci!
*	Velika dobrotnlca v letošnji hudi zimi revnim šolarjem je bila v Slovenjgradcu vdova po znanem dijaškem »očetu« dr. Fer-du Pirnatu — gospa Adela dr. Pirnatova. Med opoldansko pavzo je delila in še deli ubogi premrli in lačni deci dinarje za kruh ali pa jim kupuje »štručke« in »župce«, popolnoma v smislu pokojnega soproga, katerega so tudi otroci kar čakali na cesti, da jih je iz pisarne grede popeljal k peku. Plemenito delovanje blage gospe zasluži pač javno zahvalo in — posnemanje.
*	Oljke »Kola Jugoslovensklh sester«. Kolašice v Ljubljani in po podružnicah v Sloveniji prodajajo tudi letos oljke za cvetno nedeljo, da si naberejo sredstev za svoje človekoljubno delo. Uverjeni smo, da bo tudi letos občinstvo pridno segalo po oljčnih vejicah in s tem pokazalo, da zna ceniti požrtvovalnost delavnih ko-Iašic.
*	Pri bratovsk! skladnicl v Velenju se
odda mesto pogodbenega administrtivnega uslužbenca s perfektnim znanjem knjigovodstva. Mesečna plača po dogovoru. Interesente opozarjamo na razpis v 25. številki »Uradnega lista«.
*	Zadušil se Je v Rihembergu v Jakšeto-vi gostilni 241etni Mirko BandelJ iz Štanjela na Krasu. Prenočeval Je tam in pred-no se Je vlegel, Je zaprl peč, da bi Imel bolj gorko v sobi. Pre-nog pa je še gorel in tako so se plini razširili do Bandlja in ga zadušili Dopoldne so ga našli v postelji mrtvega s penami na ustih.
*	Krvava zakonska tragedija. Mirni St. Jur pod Kumom Je v nedeljo razburila krvava drama dveh zakoncev. Pred vojno Je bila v St. Jurju dobro znana Bostlčeva gostilna. Mlada zakonca sta znala privabiti obilo gostov. Prišla Je vojna, mož je šel na
honto. Ko se J« pripeljal aa dopust, te r Zagorju pri vstopu v vlak padel, si zlomil tilnik ter Izdihnil. Po vojni se je priženil na Bostičev dom Knezov iz Lamovnika. Zakonca sta se dobro razumela, pozneje pa so se iz ljubosumja in drugih povodov razvili prepiri. Zaradi njih je žena celo živčno obolela ln je bila pol leta v umobolnici. V nedeljo popoldne sta se zakonca zopet prepirala in mož je v svoji razjarje-nosti zgrabil za sekiro ter pobil ženo na tla. Z ušesom in toporiščem ji je prizadel več nevarnih udarcev ln jo težko poškodoval. Otroci so iztrgali nesrečno ženo iz rok besnega moža, ki je po hudodelstvu neznano kam pobegnil. Domneva se, da Je izvršil samomor.
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I Medved manufaktura.
♦	Le mirno spite, ker Ženska hvala raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Poglejte naš današnji oglas!	70
Iz Ljubljane
H— Ceskoslovenskš Obec v Ljubljani.
Proslme všechny damy, kterč pfisp^ly ku velikčmu usp6chu naši Oslavy narozenln presidenta Masaryka, aby pfijaly touto cestou naše srdečnč dlky. — Stejnč diky pak plati i firm^ A. Agnola i restaurateru panu Krupešovi za jejich laskavost a všem, kteFi maji na tomto usp^chu podil.
n— Iz gledališke pisarne. Za neabonira-ne posetnike vprizore drevi ob 20. »Danto-novo smrt«, dramo v 21 slikah. Drama nudi gledalcu po svoji pestrosti,, slikovitosti in odličnih igralskih kreacijah bogat užitek. Konec ob pol enajstih. — Opera vprizori drevl ob pol 20. reprizo muzikalno in dramatično močne opere »Ljubezni treh kraljev«. Dirigira kapelrtik g. Stritof. režija g. ravnatelja Poliča. Glavne vloge pojo ga. Zinka Vilfan Kunčeva, g. Julij Betetto, g. Štefan Marčec in g. Pavel Grba. Predstava se vrši za A abonma. — Koncem tedna bo premijera operete »Grof Luxemburški< v kateri bosta peli glavno moško tenorsko partijo g. Ljubiša Iličič pa tudi g. Dreno-vec. — Drama uprizori v velikonočnem času pasijonsko igro I. N. R. I. in sicer 24. in 25. t m. popoldne ob 15., od ponedeljka do četrtrka vsak večer ob 20., na veliki petek ob 16. ter na veliko nedeljo ln ve-iki ponedeljek ob 15. Cene za to uprizoritev so običajne dramske. Glavno vlogo igra tudi letos g. Gregorin.
Društvo trgovskih In Industrljskth nameščencev v Ljubljani bo odslej prirejalo redne družinske sestanke, na katerih bodo priznani socialni delavci predavali o vseh socialnih problemih. Tudi bodo na takih večerih skioptična predavanja. Prvi tak večer se bo vršil v soboto 16. L m. ob 8. zvečer v prostorih restavracije Lloyd na Sv. Petra cesti Predava tajnik g. Kravos o lepoti Švice. Po predavanju razgovor o stanovskih zadevah. Odbor vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo tega večera v velikem številu.
u— Angleško predavanje. Danes, 14. L m. bo mrs. Copeland, lektorica angleškega jezika, v zbornici univerze ob 18. uri imela javno predavanje pod naslovom: »English popular taste in Art 1850—1925«. Predavanje bo opremljeno s projekcijami in so k njemu toplo vabljeni vsi ljubitelji angleškega jezika in umetnosti.
Šentjakobski gledališki oder bo vpri-
zoril v soboto 16. in v nedeljo 17. t. m. iz-borno burko »Pred poroko«, pri kateri slavita svoj stoti nastop člana ga. Bučarjeva in g. Lavrič. V ostalih večjih vlogah nastopijo še dame gdč. E. VVrischerjeva, Pavličeva, Gorjupova, Koščakova, Pirčeva in gg. Petrovčič, Košak, Čuk in Kune. Sobotna
Zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste
učinkuj« najbolje povsod prignana HOČEVAR-JEVA AROMATICNA 2ELEZNATA TINKTURA Ne kvari rob in je prijetnega okusa. Pol litra steklenica 20 Din. Razpošilja se od 3 steklenic dalje. Izdeluje in razpošilja edino: LEKARNA PRI ANGELJU VARHU NA VRHNIKI. 3662
Ve!ik°»očaa „, . . 3o ,
Popusta
S t o (e ta moške obleke, zzoto-vfjene obleke, perilo, čepice, klobuke, samo-
vezaice, nogavic« itd. pri Anton Presker, Ljubliana, Sv. Petra c. U
Za desinfekcijo ustne dupline in grla
Panflavin pas tile uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezni Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane.
V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
predstava Je namenjena abonentom hi dragemu občinstvu, nedeljska predstava j* izven abonmaja. Občinstvo vabimo, da obilnem številu poseti to izvrstno burko. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovin: g Miloša Karničnika na Stare-n trgu, za nedeljsko predstavo tudi v nedeljo dopoldne v Šentjakobski knjižnici.
n— Švica, raj Evrope« Je naslov skl-optičnega predavanja, ki ga priredi Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Ljubljani v soboto, dne 17. t m. ob 8. zvečer v salonu gostilne Lloyd na Sv. Petra cesti. Člani društva in njihovi prijatelji o stanovskih zadevah.
n— Lepa prireditev Atene. V nedeljo popoldne je priredilo agilno društvo Atena v veliki dvorani Uniona rokoko - popoldne z zelo pestlrm sporedom. Na dnevnem redu so bile lepe pevske, glasbene in druge točke, o čemer Je podrobneje poročal že zadnji »Ponedeljek«. S strani posetni-kov te lepe prireditve se čujejo želje, da bi se rokoko-popoldne ponovil — morda v gledališču zaradi boljše razsvetljave.
u— Jugoslovensko angleško društvo hta svoj letošnji redni očni zbor v sredo 20. t. m. ob 20.30 v »Emoni«, I. nadstropje, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
n— Z ljubljanskega trga. Na trgu vlada živahnost. Živil je sedaj v zadostni množini na razpolago Jajca postajajo radi velike ponudbe vedno cenejša. Včeraj so bila na trgu jajca že po 1.25 Din komad, a najlepša po 1.50 Din dočim so bila še pretekli teden po 1.50 do 1.75 Din.
n— Ita Rlna v Kinu Matici. Kot filmska zvezda dovolj skromna se Je Ita Rina včeraj popoldne prav simpatično zopet predstavila ljubljanski publiki. Lahko rečemo: prav prisrčno, toplo svidenje. Pred poslopjem kina Matice se Je že pol ure pred 16. uro zbiralo občinstvo, v večini seveda mladi svet. Dvorana se je seveda hitro napolnila do kraja. V premoru Je g. Pavle Debevec opisal dosedanje lepe uspehe domače filmske glumice, nakar so zopet ugasnile luči in na platnu se Je pojavila v neodoljivi dražesti Ita Rina. Bili so to le bežni fragmenti, ki pa upravlčujejo splošno najboljšo sodbo o vlogi Ite Rine v filmu »Erotikon«. Ko je zopet posvetila luč se Je v dvorani pojavila gdč. Ida, elegantna in prikupna. Grmeč aplavz ji je zadonej v pozdrav, ki se je še stopnjeval, ko je bil gdč. Idi poklonjen lep šopek svežih nageljnov. Enako prisrčnih pozdravov Je bila gdč. Ita Rina deležna tudi pri nadaljnih predstavah.
i— EkspedlcUa jamarjev v Črno Jamo. Kakor čujemo, nameravajo vrli jamarji v kratkem napraviti drzno ekspedicijo v Črno jamo. Ljubljančani se pač sprašujejo, kje je ta »Črna jama«. Je to 80 m globoki vodnjak na Grajski planoti. Za to ekspedicijo vlada precejšnje zanimanje. Kdo Je napravil ta vodnjak je zavito v gosto meglo zgodovine. Trde, da so vodnjak izkopali že stari Rimljani v časih slavne Emone. Pozneje so vodnjak zagrebli. Odkrili so ga še le okoli 1. 1820., ko so začeli prostor na Grajski planoti snažiti. Ustna tradicija pa omenja, da sta ta vodnjak izkopala dva, na dosmrtno ječo obsojena razbojnika. Kopala sta ga dolgo let in ko sta ga izkopla, sta kmalu nato umrla. Popreje so morali grajski prebivalci rabiti kapnico, ki se je stekala s streh v vodnjak, napravljen sredi grajskega dvorišča.
u— Brezobzirno trpinčenje živali. Pasa n ti na Starem trgu so imeli včeraj dopoldne priliko opazovati v voz z drvmi vpreženega konja, last nekega posestnika z Iške vasi, ki je imel desno nogo vso v odprtih ranah Poklicali so stražnika, ki je kmeta legitimiral in ovadil lastnika konja, ki se moral zagovarjati zaradi trpinčenja živali.
— Drzen tat pobegnil čez streho. Sluga
zbornice TOI, France Pogačnik Je ugotovil, da je bilo ukradenih iz podstrešja več dragih odej. Predvčerajšnjim je na stopnicah iz podstrešja ustavil neznanca in ga vprašal, kaj nosi v zavoju. Neznanec je v očividni zadregi zavoj razvil ter pokazal odejo. Pogačnik je neznanca pograbil in poslal nekoga po stražnika. Medtem pa se ie mladenič iztrgal ln pobegnil nazaj na podstrešje, spleza! na streho ter izginil, preden le prišel poklicani stražnik. Ukradene odeje so bile vredne nad 750 Din.
u— Grda potvorba. Iz Zg. Šiške nam Je
neki individuj, poslužujoč se tujega imena, podal poročilo o samomoru čevljarskega pomočnika Avgusta Jančiča. Brezvestni mi-stifikator ni dosegel namena, da bi v toliko oškodoval g. Jančiča, kakor je želel, izkusi! pa bo vse posledice svoje grdobije. Zadeva je kajpak prijavljena pristojnim obla-stvom in ni dvoma, da bo krivca zadela eksemplarična kazen.
u— Pretep v gostilni. Predsnočnjim se je zbralo v dalmatinski gostilni v Gosposki ulici več gostov kleparske stroke. Po živahni debati so začele padati ostre besede in nenadoma je med hudim prepirom nekdo udaril soseda, kar ie dalo povod, da so se pričeli pretepati vsevprek. V trenutku je bilo v gostilni na kozarcih in drugih predmetih že nad 1000 Din škode. Trije stražniki so imeli dosti dela, da so ukrotili pretepače in aretirali Fridriha T., Jožefa K., Maksa T., Antena S., In Blaža C., ter jih odvedli na policijo, kjer so se umirili od prestanih »naporov« šele pozno ponoči, nakar so jih izpustili. Sledila bo seveda še obravnava na sodišču.
n— Male tatvine. Čuva J v kurilnici na glavnem kodovoru, Ošaben Je naletel pred-sinočnjim na prostoru poleg kurilnice na 171etnega Silvestra F. iz Sela. ki je imel v vreči zbranega več kosov železa in ga je baš hotel odnesti, da ga proda v mestu. Čuvaj ga je zgrabil ter odvede! na stražnico. Tam so *nu železo zaplenili, tatič pa se bo mora! zaradi tatvine zagovarjati.
Samo že danes
F R E O THOMSON
»Zadnji udarec"
Ob 4. «/«7., '/,8. in 9. uri Kino „LIUBLMNSKI DVO*T Tel. 273(
— Elizabeta Kambičeva, stanujoča na Ko-deljevem, je opazila te dni, da Ji Je nekdo, najbrže kak berač, odnesel it oma/e v spalni sobi 2 m kotenine.
n— Tovarna Jo. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev, o— Izgubljena legitimacija. Dne U. L m.
Je dijakinja II. drž. realne gimnazije izgubila železniško legitimacijo ln vozni listek za mesec marec. Ker nima legitimacija za najditelja nobenega pomena, se naproša, da
jo izroči prj šolskemu slugi.
Šlager pesem in lango
KREOLA
Film cvetja ljubavf in pleea Tanso Havay Prde! Pozor i Kino Ljubljanski dvori
Iz Maribora
a— Zborovanje hKnlh posestnikov. V torek zvečer so imeli v hotelu »Pri zamorcu« sestanek hišni posestniki, ki Imajo nepremičnine v Avstriji Zborovanja se Je udeleži] predsednik Zveze hišnih posestnikov za Slovenijo g Frellh Iz Ljubljane. Sklenie-no je bilo, da bodo zainteresirani hišni posestniki osnovali posebno organizacijo, ki bo v svrho varstva njihovih interesov stopila v stike z avstrijskim društvom hišnih posestnikov.
a— Obmejni promet v Maribora stalno narašča. V mesecih januarju ln februarju Je prispelo v Maribor iz Inozemstva 6780 oseb od teh 2874 Jugoslovenov, 2560 Avstrijcev, 649 Cehoslovakov in 269 Nemcev. Odpotovalo Je iz Maribora v Istem razdobju v inozemstvo 6879 oseb; od teh 3227 Jugoslovenov, 2519 Avstrijcev, 519 Cehoslovakov ln 209 Nemcev.
a— Zaradi poledice Je padel. V torek zvečer Je izpodrsnilo na poledenelih tleh 451el-nemu invalidu Francu Plevčaku. Padel je tako nesrečno, da jp dobil težje poškodbe. Vrhu tega ga je po padcu napadla še božjast, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v bolnioo.
a— 500 Din nagrade sa ukraden grb. Na
starem mestnem pokopališču so neznani zli-kovci ukradli iz grobnice stare plemiške rodbine Latterer pl. Lintenburg bronast grb. ki meri 40 cm v premeru. Čeprav vrednost grba ni velika, je rodbina vendar razpisala 500 Din nagrade za izsleditev spominske plošče, ki je za rodbino zgodovinske vrednosti. Nagrado bo izplačalo najditelju kamnoseško podjetje Kocijančič v Gregorčičevi ulici.
a— Zagonetno razbojnlštvo v Meljn. Ce.
gar žrtev je postal g. Ločnik, ki bi le bilo za kriminalne organe težavna uganka, se polagoma razjasnjuje. Kakor izvemo, je pre iskava ze precej napredovala. Sledovi za zločinci vodijo v inozemstvo, kjer je že dalje časa na delu vlomilska tolpa, ki je po načinu svojih vlomov Identična z vlomom pri g. Ločnlku. G. Ločnik bo te dni odpotoval v Gradec, kjer bo pregledal slike raznih kriminalnih tipov, če niso bil! morda udeleženi tudi pri tem napadu. Vsekakor obstoja možnost, da pridejo kmalu na sled pravim storilcem. O podrobnostih čuvajo tako avstrijska kakor naša policijska oblastva strogo tajnost.
Iz Celja
e— Polovična vožnja za občni zbor *v©. ze čebelarskih podružnic odobrena. Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je dovolila udeležencem občnega zbora Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast v Celju, ki se vrši 17. t. m. dopoldne v Celju (v Narodnem domu), ugodnost polovične vožnje pod običajnimi pogoji Ugodnost velja od 15. do 19. t. m. Vozni listek, žigosan z mokrim žigom, naj se pri izstopu r Celju obdrži ker velja s potrdilom tudi za nazaj.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici Je umr] 12. t m. Ivan Petek, 60 letni dnfl-nar iz Griž pri Žalcu. Včeraj je pa umrl v Zavodni pri Celju 48 letni slikar in pleskar Blaž Herlč.
e— Električni tok bo ukinjen ▼ torek 19.
t. m. od 7. do 15. ure radi čiščenja transformatorskih postaj, na kar se opozarja celjsko prebivalstvo.
Na srca in livčno bolnim priporočamo našo
Kofeina prosto praženo kavo
Sveže čajno mask) in pristne kranjske klobase stalno v zalogi.
ANTON FAZARINC. CELJE
e— Razpust Orjune v Celju ln Gaberjo.
V ponedeljek 11. t. m. sta bih razpuščeni organizaciji Orjune tudi v Celju in Gaberjo pri Celju. Oficijelni akt razpusta sta izvršila na podlagi tozadevne naredbe notranjega ministra odposlanca tukajšnjega sreskega Poglavarstva vladni svetnik g. LaJoS Klobčič ln policijski pristav g. Janko Skof. Pri obeh organizacijah sta zaplenila arhiv in štampiljke, dočim denarja nista našla.
e— Velika žepna tatvina. Zandarmerijski Staniči v Žalcu je prijavil Andrej Kajtna, doma iz Sv. Pongraca pri Grižah, da mu Je Um. izginila na celjskem kolodvoru pred odhodom savinjskega vlaka iz levega suk-njičevega žepa listnica z vsebino 7500 Din gotovine in z več dokumenti. O. premetenem žeparju nI nobenega sledu.
Razvoj dojenčka
zavisi od materine hrane. Mati bo sama pojačila svoje sile, povečala množino svojega mleka, poboljšala njegovo vrednost ter ga obogatila z vitamini, ako bo redno uživala Ovomaltine
V	Društvenem Kinu na Jese-
nicah
H k U odvija največji titra sveta
Kralj kraljev
r 18 ogromnih dejanjrh, ki se odigrajo naenkrat. Nepopisna lepota brezštevilnih očarujočih prizorov.
V	LfnMIanJ cd teden vse predstave razprodane. Senzacija ae samo za Jesenic«, pač pa za vso
Gorenjsko.
OtooMari naj se blagohotno udeležijo predaev t nedeljo 17. ki torek (Sv. Jožef), Savski sejem, 19. marca. Več nervidno iz lepakcv.
DRUŠTVENI KINO NA JESENICAH.
Tragično naključje
Ljubljana, 13. marca Gospa Matka Rožmančeva iz Horjula se Je odločila, da ponese svojega 9 mesecev starega sinčka v ljubljansko bolnico. Mali Slavko se je nedavno opraskal. Pa navidezno neznatna ogreblina se ni hotela zaceliti, zato je sklenila dobra mamica, iskati pomoči v deželni bolnici.
Precej zgodaj je sedla na voz in se odpeljala z otrokom proti Drenovemu griču. Odtam se je peljala z avtobusom v Ljubljano. Malo pred Drenovim gričem je bila cesta precej kopna in voznik je zavozil malo v stran. Pri tem pa se je zgodila prva nezgoda. Sani so se nagnile in Ro-žančeva je zdrknila z detetom po strmem bregu. Občutila je precej hude bolečine, a niti malo ni mislila, da je tako hudo, kakor so ugoto%'i!i v bolnici.
Zdravnik je ugotovil, da Ima roko dvakrat zlomljeno. Ubogo mater so vzeli v zdravniško oskrbo in od nje ločili dete, ki ga pa ni več videla živega. Ko se je materi Jelo boljšati, so Ji sporočili žalostno novico: njen ljubki sinček Slavko je umrl. Dete je namreč prineslo že v bolnico kali škrlatin-ke, česar doma nihče ni slutil, in je zaspalo za večno, medtem ko je mati pretrpela bolečine zaradi zlomljene roke.

Pridi
S *vni
Pride!
131
v najnoveištrn gigantskem vele lil mu
Knez Boris
P'ide 1 ELITNI KINO MATICA

Po spovedi zblaznel
Celje, 13. marca.
Z danaSnJfem opotdansikiim vlakom sta odpeljala dva uslužbenca celjskega Invalidskega doma boilniika B likovnika v opazovalnico ljubljanske bolnice. Bakornik je bil nastanjen v tukajšnji toratado! kot invalid težje vrste, ki iima notranje poiSksodbe ia svetovne vojne.
Pred tremi dnevi je invalid B likovnik pričel kazati neobičajne znake duševnega razpofože-cda. Njegovo stanje se je davi tako 'poslabšalo, da so morati Boukovraska vtakniti v prisilni Jopič lo ga odpeljati v ljubljansko bolnico. Ljudje so se pričeli zaromati za povod, ki Je dovede! invalida v žalostno stanje. Njegovi prijatelj so lipo ved ali, da Je bi! Bufoovniik nekafco pred tremi dnevi pri spovedli v neki celjski: cerkvi. Od tedaj s« je počutil otožnega m Je padel v težko duševno depresijo. Nesrečni imvaftd Je staT 40 let tn doma iz celjske okolice.
ZVEČER za SS^MAs
ZJUTPAJ za
izkuha=
# TERPENTINOVO MILO pa jc pranje gotovo /
ilager pesem n tango:
KREOLA
Gcdba. vno, Ijuiav in prekrasen par
Clara Bow n Chve broo«. P de! Po or Ki o .Lubljansk dvor'
Iz Zagorja
®— Predavanje s skioptičnimi slikami. Pododbor SPD v Zagorju priredi skupino s prosvetnim pododsekom Delavske zborni« ce v Zagorj-u kulturno predavanje s skiop tičnimi slikami »Julijske Alpe« v petek, 15. t. m. ob 19. v občinski dvorani. Preda« val bo g. Ante Beg. predsednik SPD v Tr» bovljah. Ker je predavanje splošno kultur« nega značaja ter v glavnem namenjeno v propagandne svrhe za razvoj planinstva med tukajšnjimi rudarji, kakor tudi za razvoj tujskega prometa, vabimo na to predavanje vse ljubitelje planinstva. Po predavanju, ki bo trajalo približno eno wrcv se bo vršni sestanek članstva, na ka« terem se bodo razdelile došle planinske le« gitimacije. Obenem se bo sestavil delavni odbor pododbora SPD.
RnKnrin ča} " ielodec &$čenle IWUU1 lufkrvi, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habn tuelne obstlpacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna IIL ARKO, Zagreb, Tlica št. 12.

Ne mučite srvoje dece i riibiiim oljem, temveč Ji dajte
JEMALT ae more daJa/M v vseli stečajih, kjer Je potrebno dajanje ribjega olja. Dobiva se v vseli lekarnah v matih omotih po 25 Din io velikih omotih po 42 Din.

n<
Najboljše, naftrajnejse, zato 13 najcenejše!
Šport
Športni drobiž
Tekma med dunajsko in zagrebško no« gometno reprezentanco se bo vršila 5. ma« ja v Zagrebu. Tako je vsaj sporočil dok« tor Meisl JNSu.
Italija hoče na vsak način doseči, da »e ji poveri izvedba svetovnega nogometne« a prvenstva. Kongresu FIFA v Barceloni io stavila naslednja predloga: Italija se obvezuje, da prevzame vse davke in da bo od brutto dohodkov oddala 70 odst, FIFA, ki jih bo razdelila med države, ki se bodo udeležile prvenstvenega tckmova* nja. 30 odst. bo ostalo italijanskemu sa* vezu. Pri tem treba omeniti, da mora od teh 30 odst. plačati 15 odst. državnih davkov. Italija prevzame ves aranžman in vse stroške. Plačala bo vsakemu moštvu za vsako tekmo 56.000 Din. Italijanski sa« vez prevzame tudi hotelske stroške, iz* vzemši za hrano, ter stroške za potovanja po italijanskem ozemlju. Ako bi ,Tišla v Evropo ameriška moštva, bodo deležna posebnih ugodnosti.
Med državami, ki 90 včlanjeni v FIFA se je vršilo leta 1928. 74 meddržavnih te« kem. Na vstopnini je prišlo v blagajne 25.840.000 Din. V tej vsoti niso vštete vstopnine tekem med britanskim savezom Anglije, Walesa, Škotske in Irske ter do« hodkj iz olimpijskega nogometnega turnir* ja. Ze iz te številke se vidi, da je tud" go* spodarska važnost športa zelo velika.
Iz Amerike prihaja vest o novem svetov« nem rekordu v metu diska, ki ga je v Newyorku postavil Palo Alto Eric Krenz (Standford University) z 49.50.5 m. Ofici* jelni svetovni rekord je dosedaj imel Američan Houscr z 48.20. Ta rekord je la* ni prekosil Nemec Hoffmeister z 48.77 m, vendar njegova marka še ni priznana. No« vi svetovni rekorder je nemškega poko= lenja. J
Nurmi zopet zmaguje! Po ukinitvi sus» penza je s svojim rojakom v Ameriki star« tal v teku moftev na dve milji ter zmagal v času 18:17.
Jomnv Weissmuller, mani plavač, hoče iti k filmu, najbrže zato, ker mu bo film« ska karijera nesla več kot športna. Iz Hol« lywooda je dobil več ponudb. Zaradi tega je, kakor javljajo, opustil svojo namero, da bi odšel kot plavalni trener na Japon« sko. Hollywood ga bolj mika. Vsekakor mora priznati, da mu je šport krčil pot k filmu.
Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani
SK Ilirija otvori nogometno sezono prihodnjo ne delijo s prijateljsko tekmo s SK Rapidom vt Maribora. Ta tekma bo tako rekoč glavni preizkus i«n priprava nogometašev Ilirije za prvenstveno sezono, ki se prične 24. t. m. Po dolgem zimsjcem odmoru bo to prvi nastop moštva na igrišču, kajti dosedaj Je treniralo le v zaprtem prostoru.
Ra;pid Je vsekakor moštvo, Id ho prisiKlo Ilirijo, da da iz sebe vse, ako bo hotela doseči dober rezultat. Nam vsem so še v dobrem spominu tekme z mariborskima vodilnima kluboma, Id sta v svojih nastopih napram ljubljanskim moštvom dokazala, da Je mariborski nogomet najmanj dosege! ljubljanskega. Tako Ilirija, kakor tudi Rapid nastopita s 9vojo momentano najmočnejšo garnituro.
Tekma prične ob 15. uri. Vrši se tudi pred-tekma II. garniture Ilirije z enim izmed ljubljanskih prvorazrednih klubov.
SK Ilirija (tenis sekcija). V pertefc 22. t. m.
ob 18. uri se vrši v dams/ki sobi kavarne Emona sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki! se zanimajo za to lepo panogo športa. Osobito važno glede razdeJitve ur. — Načelnik.
SK Ilirija (tenis sekcija). V primer« stanovitnega vremena bodo meseca aiprila otvori eni vsi tenisprositori pod Cekinovim gradom, aa kar opozarjamo vse interesente, ki imajo namen igrati tenis, da čimprej« vpošljejo prijave na naslov: SK Ilirija, tenis sekcija, Gosposvetska cesta 8, ter da se sigurno udeleže sestaniia, ki se vrši 22. t. m. — Načelstvo
Službeno Iz LNP. Dvigne se t danafajhn dnem začasna zatorana igranja SK Ptuja, objavljena dme 16. febr., kes- Je klub med tem poravnal naloženo mu globo. Obnavljajo se novi nastovii: SK Iffirija, poštni predal 175; §K Grafika, Delavska zbornica, soba 21/1. Prihodnja redna seja upravnega odbora se bo vršila v petek 15. t. m. ob 20. v kavarni Emona, I. nadst.
Propagandni težko - atletični nastop, ki ga priredi SK Slovan dne 16. t. m. ob 20. uri v Mestnem domu, bo obsegal zelo važne ia napete borbe v rokoborbi in boksu. Na številna vpraSanja is občinstva, kateri atleti bodo nastopili, se sporoča: Imena ia pari borilcev bodo objavljeni v dnevnikih v petek 15. t. m. Predvideni so naslednji najboljši bori!« v rokoborbi: pr-vak kluba Tičar, Tomljenovič i. dr., v boksu: Blajak, Le«at, Vrhovnik, Oreiič, Zmuc J. dr.

Gospodarstvo
Kako so razdeljeni krediti pri Narodni banki
•'v i.!/.-	' ^

Borze
V zvezi s kritiko kreditne politike Narodne banke, ki je bila izuešena na občnem zboru preteklo nedeljo, navajamo v naslednjem nekaj podatkov o razdelitvi kreditov, kakor so navedeni v letnem poročilu Narodne banke.
Koncem preteklega leta je znašal menični portfelj Narodne banke 1470.5 milijonov Din, lombardni pa 253.8 milijonov Din, sku paj torej 1724 3 milijona Din. Menični portfelj in lombardna posojila so bila na posamezne podružnice razdeljena naslednje (v milijonih Din):	menični
portfelj lombard skupaj Beograd	690.4 223.9 914.3
Niš	50.0 1.8 51.8
Skoplje	66.6 0.8 67-4
Zagreb	197.6 4.6 202.2
Varaždin	18.4 0.0 18.4
Osijek	37.8 6.6 44.4
Ljubljana	69.4 4.6 74.0
Maribor	43.0 0.1 48.1
Novi Sad	45.0 0.9 45.9
Subotira	24.2 0.6 24.8
Sarajevo	47.5 0.9 48.4
ostale podmi 180.6 9.0 189.0
skupaj 1470.5 253.8 1724.3
Od skupnega meničnega portfelja in lom-bardnih posonl od 1724 3 milijona Din je torej odpadlo na Beograd 914.3 milijona Din ali 53 %, na Zagreb 202.2, na Ljubljano 74.0 in na Maribor 43.1 milijona Din.
Tu je seveda treba pripomniti, da }e višina kreditov, ki so bili dani preko ljubljanske podružnice, nekoliko večja, kajti v gornji statistiki so upoštevani le menični port-felji posameznih podružnic. Vsi menifni krediti ljubljanske po.lružniee pa so znašali koncem preteklega leta 77.3 milijona Din. Ker pa je bila koncem leta vsota v Ljubljani eskomptiranih in pri drugih podružnicah plačljivih menic večja, kakor pa vsota dru-srod eskomptiranih in v Ljubljani plačljivih menic, je znašal menični portfelj ljubljanske podružnice le 69.4 milijona Din.
Povprečno so bili reflni krediti pri ljubljanski podružnici izrabljeni le s 54.3 %. pri mariborski s 75.6 %, pri zagrebški s 56.8 %, v Beogradu pa kar z 80.0 odstotka, kar je znak. da se v zapadnih krajih naše države smatra kredit pri Narodni banki boli za rezervni kredit, ki se ga izrabi pri večji [»trebi. To nam še bolj potrjuje dejstvo, da so vloge na žirovne račune pri nas razmeroma zelo visoke Zanimivo sliko dobimo, če odštejemo žirovne vloge pri posameznih od skupnih kreditov (meničnega portfelja in lombardnih posojil); v miliji. Din skup. krediti Beograd	914.3
Zagreb	202.2
Ljubljana	74.0
ostale podruž 533.8
žir. vloge razlika 209.8 704.5 108.3 93.9 45.1 28.9 130.0 403.8
skupaj 1724.3 493.2 1231.1 V efektivnih novčanicah je Beograd izrabil koncem preteklega leta kredit pri Narodni banki z vsoto 704.5 milijona. ZagTeb z 93.9 milijona in Ljubljana z 28.9 milijona Din.
— Predvidena ustanovitev državnega statističnega zavoda. Kakor smo že pred Ine-vi poročali, namerava vlada v kratkem izdati zakon o statistiki. Predvidena le ustanovitev posebnega državnega statističnega zavoda, ki bi zbiral potrebne podatke ter jih v predelani obliki objavljal. Vse institucije v državi bi bile po zakonu dolžne temu centralnemu statističnemu zavodu dajati na razpolago potrebne pcfdatke in informacije. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za socialno politiko v zvezi s pripravami za ustanovitev tega zavoda in z izdelavo potrebnega zakona pozval iz Prage uglednega češkega strokovnjaka za statistiko dr. Ži-žeka.
= Zagrebške gospodarske organizacije odklanjajo predložen načrt zakona o kontroli kmetijskih proizvodov pri izvozu. Predvčerajšnjim se je vršila v zagrebški Zbornici za TOI konferenca o projektu zakona o kontroli kmetijskih proizvodov pri izvozu. Na konferenci so bili predstavniki Save-za trgovcev, Udruženja izvoznikov in Saveza mlinov. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se načrt odkloni, ker ne odgovarja tukajšnjim razmeram v izvozni trgovini. Trgovske in borzne ustanove v teh krajih za-
dovoljavajo tako kupce kakor dobavitelje ter prožijo popolno garancijo v vsakem pogledu. Zakonski načrt v predloženi obliki je potreben samo za Srbijo, ne pa za pre-čanske kraje. Izraženo je bilo tudi mišljenje, da bi bilo koristnejše, če bi se izvoz posameznih predmetov reguliral s posebnimi pravilniki.
= Reekspedicija lesa na postaj! t Brezovici. Kakor smo že poročali, je prometno ministrstvo načelno odobrilo reekspedicijo lesa na postaji Brezovica. Generalna direkcija železnic je sedaj izdala potrebne pogoje. Reekspedici.ia Je odobrena samo za les iz pozicije D 22 b, ki se bo razkladal na tej postaji v svrho sortiranja pred izvozom v inozemstvo preko Rakeka. Rok za reekspe dicijo znaša eno leto.
~ Ponudbena obravnava sa veliko dobavo železniškega materijala. Predvčerajšnjim se je v Beogradu vršila ponudbena obravnava za veliko dobavo železniškega materijala v vrednosti preko ene milijarde Din. Ponudbe je poslalo 70 tuzemskib in Inozemskih tvrdk, med niimi nemške, ameri ške, francoske in italijanske tvrdke. Kakor se zatrjuje. 90 cene za ta materijal glede na finančne pogoje precej visoke ter se tudi že čuje, da bo licitacija razveljavljena. Za raz-veljavljenje govori tudi akcija jugosloven-skega saveza tvornic vijakov. Ta savez. ki obsega 11 tvornic, j'e imel nedavno v Beogradu konferenco, s katere je bila poslana ministrskemu predsedniku, finančnemu, prometnemu in trgovinskemu ministru resolucija. v kateri se zahteva, da se domačim tvornicam omogoči dobava drobnega železniškega materijala. Domačim tvornicam je namreč sodelovanje pri licitaciji zaradi finančnih pogojev nemogoče. Država hoče ta železniški materijal plačati v desetletnih 7-odstotnih bonih, katerih pa inozemski dobavitelji sirovin niso pripravljeni vzeti v pla čilo tvornicam dobavljenih sirovin. Če bi se dobava tega materijala oddala inozemskim tvrdkam, bi to pomenilo za našo domačo industrijo težak udarec.
=r Zagrebški trgovci b preureditvi gospodarskih zbornic. V zvezi s pripravami za izdajo zakona o gospodarskih zbornicah na merava Zveza trgovcev v Zagrebu izročiti trgovinskemu ministru pred stavko, v kateri bo zahtevala, da se osnujejo ločene zbornice za trgovino, za obrt in za industrijo, kakor obstojajo v Srbiji, ali pa da se uvede sistem trgovskih grem i je v kakor obstoja v Sloveniji.
= Poštna hranilnica bo uvedla s 16. marcem mednarodni virmanski promet g Ho-landfiko preko čekovnega urada v Haagu pod istimi pogoji, ki veljajo za ta promet t ostalimi državami. Podrobna pojasnila ^lede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani, pri kateri se tudi lahko naroče seznami Imetnikov ček računa ček. zavodn v Haagu.
= Zakon o pobijanju rastlinskih bolezni in škodljivref. V kmetijskem ministrstvu je bil te dni izdelan načrt zakona o pobijanju rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki naj nadomesti dosedanje tozadevne pravilnike Načrt zakona je bil dostavljen vsem kmetijskim organizacijam v izjavo.
= Ukinjene izvorne carine na bufnice. V ^Službenih novinah« od 12. t. m. je objavljen razpis generalne direkcije carin, s katerim se ukinja izvozna carina na bučni-ce. Z objavo tega razpisa je odstranjena ovira za ukinjenje avstrijske uvozne carine na bučno olje.
= Znižanje n vozne carine na modro ga-liro in žvepleni cvet. V »Službenih novi-na< od 12. t. m. je objavljen razpis generalne direkcije carin, s katerim se zniža minimalna uvozna carina na bakreno galioo od 12 na 6 zlatih Din za 100 kg. Znižanje teh carin je z dnem objave stopilo v veljpvo.
= Dva konkurza. Konkurz je razglašen o imovini Antona Ranta, trgovca 1 mešanim blagom v Ložu (prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Ložu 26. t m., oglasitveni rok do 30. aprila, ugotovljeni narok 25. maja (ter imovini Mihaele Smonigove, trgovke v Zgornji Polskavi (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici 14. t. m., oglasitveni rok do 18. aprila, ugotovitveni rok 2. maja).
= Občni zbori. Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani 26. aprila; »Saturnus«, d.
za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani 28. t m.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 13. marca 1929.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj	Oat			5	Smar vetra
		Barom.	Tem pet.	►	ia brala«
					T o In sek
opntovanja				£ -	
Ljubljana		770-7	4*	86	SW2
Maribor		770-7	3-	82	\V4
Zagreb	fi	770 9	2'	8 i	\V2
Beograd		7719	1*	96	\V2
Sarajevo			•		
Dubrovnik					
Skoplje	7.				
Split		7670	6	65	NNE5
•9 3 h
10
2 1
Padavto«
Trata
t m d« T. are
Solnce vzhaja ob 6.18, zahaja ob 18.2, hi.na vzhaja ob 7.28, zahaja ob 20.40.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani8, najnižja 2
Dunajska vremenska napoved u četrtek: Pretežno jasno, nekoliko toplejša.
13. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Velika je bila potreba v devizi na London, večja tudi v devizah na Curih in Prago. Razen potrebe v divizi na Dunaj je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na London se ie nekoliko okrepila, dočim Je deviza na Dunaj za malenkost popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ponovno za malenkost popustila. Promet je bil slab. Za aranžma je notirala 424 _ 425.5 (v Beogradu 422.5 — 423.5), trgovala pa se Je za marc po 424 in za april po 427. Investicijsko je bilo zaključeno po 90.50. Med bančnimi vrednotami ie bilo malo prometa. Zaključki so bili v Jugo-banki po 94 in v Srpski po 156. Med industrijskimi vrednotami je Trboveljska nekoliko popustila. Zaključena Je bila po 465. V ostalem je bil zaključen samo še Slaveks po 100.	f
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8225, Berlin 13.505—13.53.5 (13.52), Bruselj 7.9102, Budimpešta 9.9337. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dupaj 7.9894 — 8.0194 (8.0044), London 276.16—276.96 (276.56), Newyork 56.86. Pariz 222.35, Praga 168.35—169.15, (168.75). Trst 298.34.
Zagreb. Amsterdam 22.7925 _ 22.8525, Dunaj 7.9894 _ 8.0194, Berlin 13.fi05 — 13.535, Bruseli 7.8952 — 7-9252, Budimpešta 9.9187 — 9.9487, London 276.16—276.06, Milan 297.25 — 299.25, Newvork 56.76 — 56.96, Pariz 221.55 _ 223.55. Praga 168.35 — 169.15. Curih 1094.4 _ 1097.4.
Curih. ZagTeb 9.1275. Pariz 20.305. London 25.23875. Newyork 519 975, Milan 27.225, Praga 15.3975, Dunaj 7304, Budimpešta 90.645, Berlin 123.375, Bruselj 72.19, Efekti.
Ljnbljana. Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 126 den., Praštediona 850 do 860, Vevče 10 den.. Dušik Ruše 260—280, Stavbna 50 den.. Kreditni zavod 170 den„ Sešir 105 den., Kr. ind. 275 den.
Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 424 _ 425.5. kasa 423.5 — 425.5. za marc 424 _ 426. za april 427 _ 429, za december 460 bi., investicijsko 90.5 — 91. agrarne 54 — 55; bančne vrednote: Praštediona 850 den., Unionbanka 55.75, Kreditna 93 den., Zemaljska 140 — 145, Ljubljanska kreditna 126 den., Narodna 70.25 — 71.00, Jugo 94 — 95. Poljo 17.50 — 18.50, Srpska 156 — 157; industriigke vrednote: Gut-mann 200 _ 205, Slaveks 100 _ 101, Sla-voniia 5 — 5.50. Nihag 2 — 5, Drava 465 bi., Isis 21 _ 24, Vevče 120 den., Dubro-vačka 500 — 505. Jadranska 580 _ 620, Rrod vagon 300 bi., Trbovlje 460 — 465. fte-čerana 465 — 475, Union Osijek 191 — 193, Beograd. Vojna škoda 422.5 — 423.5, za •"pril 429.75, investicijsko 90.75. agrarne 54.25 — 55.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (13. t m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih ie bilo 5 vagonov tramov. Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška promptna po *)5 _ 307.5. za april po 310 — 312.50. za maj po 315 — 317-50; moka >Og«, fco. Ljubljana. plač. pri prejemu po 420 _ 425; koruza: baška. Času primerno suha. plač. 30 dni, promptna po 317.50 — 320, za april po 330 — 335. ameriška yellow, zacarinjena po 320; oves: baški, slov. post., navadna *ari-fa po 305 — 310; ječmen: baranjski pivo-varski, 68-69 kg po 345—347.50, baški ozimni po 330 — 332.50.
Žitni trg (13. t. m.). Na vseh svetovnih žitnih tržiščih vlada zelo čvrsta tendenca. Na chicaški borzi se je včeraj pšenica za marc dvignila od 123 pet osmink na 126. za naj pa na 130 pet osmink. Tudi koruza je v Ameriki trdna. Vsporedno z Ameriko ie čvrstejša tudi budimpeštanska borza- Na vojvodinskem žitnem trgu se je cena pšenici po vno dvignila. Baška pšenica stane že 255, sremska 255 — 260 in banaška 247.50. Cena ovsu se je okrepila na 260. koruza pa stane 275 za promptno dobavo, 285 za april in 290 — 295 za maj. Promet je bil srednji, slovenski mlini pa kupujejo še malo. Dovozi v Vojvodini so zaradi slabih cest dalje slabi. Zanimivo je dejstvo, da se nova pšenica ponuja za avgust _ september po 265, dočim je denar po 255. Cena za novo pšenico je torej zelo visoka. Smatra se, da bo nova pšenica tudi. v primeru dobre letine kvalitativno slabša.
Novosadska blagovna bona (13. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet: 31 vagonov pšenice, 24 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 9 vagonov otrobov. Pšenica: baška 247.50 do 252.50; banaška 242.5 — 245; sremska 250 do 255. Ječmen: baški ozimni 257.50—262.50 baški pomladni 270 — 280. Oves: baški ia sremski 250 — 255. Koruza: bašks in sremska 270 — 275; za april-maj 282 50—287.50. Moka: baška »Og« in ,0gg< 342.5 — 352.5; >2< 322.5 — 332.5, »5< 302.5 _ 312.5, >6< 280 — 285, ,7« 267.5 — 272.5. Otrobi; bašld 185 — 190; banaški 182.5 — 187.5.
Dunajski svinjski sejem (13. t. m.) Dogon 8906 komadov, od tega 1219 iz Jugoslavija in 6509 iz Poljske. Zaradi slabega dogona j« bil promet zelo živahen ter so se cene pita-nim svinjam dvignile za 10—15 grošev, cene mesnim svinjam pa za 20 grošev pri kg.
Iz živ
Albert Einstein kot človek '
Ob petdesetletnici očeta relativnostne teorije
Pred nekoliko leti sem prebil v Ameriki težko črno dobo - /ojega življenja. Zapustil sem Newyork in sem živel sam s svojo mačko v majh« nem obmorskem mestu. Bila je zima, samota, tegoba in nad vse pobito raz« položenje.
Tu mi je prišel profesor Albert Einstein na pomoč. Prejel sem knjigo, ki je podajala obširno razlago njegove relativnostne teorije. Skušal sem -e spomniti napol pozabljenih predavanj o višji matematiki iz svojih študen tovskih let. Začel sem prebirati te na« videzno suhoparno shematične formu*
le, reševati te matematične konstruk« cije, ki spominjajo na aforizme. Za« čutil sem v njih vsemogočnost neke kozmične volje, na znotraj jsmerjen veter v vesoljstvu. Sedaj se mi je zde* lo umljivo, da se mora po tiru brzeči orijent*ekspres manjšati, da poteka na mesecu č«.., drugače nego na zem* Iji; da je neskončno svetovje vendar« le omejeno. Mogočna etična, ^ , po« vdarjam etična sila mi je zadihala iz te knjige. Tu se uresničujejo še bolj zgoščene, še bolj blizke Kantove be« sede o zvezdnatem nebu nad mano in o moralnem zakonu v meni. Čisto no« vovrstno so zazveneli sedaj ti Kantovi imperativi. V njih je bilo nekaj pre* roškega in njih napoved je bila Ein* stein. Tisti knjigi se moram zahvaliti za svoje notranje ozdravljenje. Svoje tedaj tako skaženo življenje sem za* čel sedaj opazovati z drugačnimi oč* mi. In začutil sem. da mi je ozdrav* Ijenje blizu.
»Bratje Karamazovi,« ki sem jih bral kot petnajstleten deček, in Ein* stein, ki sem ga doživel trideset let pozneje, sta bila dva mejnika na poti mojega življenja, dva popolnoma raz* lična in nepozabna mejnika. Skoraj bi dejal: Einstein je uravnal in ozdravil, kar je bil Dostojevski zvil in ranil.
Nekoliko mesecev pozneje je prišel prof Einstein z dr. Weitzmannom, znanim voditeljem zionističnega gi* bania. v Ameriko. Bil sem med tistimi, ki so pozdravili ljubljena gosta.
»Povejte, prosim vas,« sem v~r šal dr. Weitzmanna. »ali razumete Ein* steinovo teorijo?«
Razumni. nekoHko norčavi pesnik je odvrnil: »Med vožnjo mi je Einstein vsak dan razlaga' svojo teorijo in ko sva dospela na cilj, sem spoznal, da "o on razume.«
Spodaj v salonski kajuti sem se se« znanil z ustvariteljem relativnostne teorije. Najnrvo me je presenetilo nieftovo ogromno, izredno, naravnost pretirano učinkujoče čelo, njegova žarka belina. Pod njim čudno črne, pozorne, pametne, dobre oči, resne ka* Kor resne otroške oči. Te oči so dosti mlajše od čela in (sedaj) belih las. Okoli usten nekaj žalostno mehkega, dobrotnega, isto tako kakor pri mno* go obetajočih otrocih.
Sedel je kakor kakšen predsednik ob ozki mizi in obkroža! ga kakšen tucat ameriških reporterjev. Tem dečkom, ki oddajajo drugače inspirirane članke o nogometu, je bila sedaj naloga, se* znaniti Ameriko z relativnostno teori« jo. Prof. Einstein je podajal svojo teo* rijo v nemškem jeziku. Nekdo je pre* vajal, reporterji so pridno beležili. Tu v tej nizki, zatohli kajuti sem doživel enega svojih najmočnejših duševnih pretresljaiev. To se je zgodilo tako: Neki reporter je vprašal: »Ali postav* liafe svojo teorijo višje nego Newto* novo?«
Po kratkem premoru Je odgovoril
Einstein: »Da.« Po končanem preda* vanju je vzel prof. Einstein svoje gosli pod pazduho in se je odstranil. Je iz« vrsten goslač, rad obiskuje koncerte, zlasti violinske koncerte. Med takšnim ko"<~ertom v Beethovnovi dvorani v Berlinu sem ga zopet srečal in sem ga spomnil na srečanje v Newyorku in na ameriške reporterje.
Profesor Einstein stanuje ▼ tihi ull« ci zapadnega Berlina v hiši bogatega ruskega emigranta, ki je postal v Nemčiii bogat. Gosnod S. ie ponosen na svojega najemnika. Nad njegovim stanovanjem, pod streho, mu je pri« pravil posebno sobo, kjer dela učenjak lahko v polni samoti in v miru. Včasi se zgodi, da ie v tej sobi mrzlo in da je treba sedeti v suknji. Tujcem se redkokdaj posreči, da prodrejo do te* ga laboratorija duha. Tu vam je miza, na njej ni ne knjig ne rokopisov. Sa* mo kos papirja je tu in čaka. Profe* •or Einstein,s pipo v roki, sedi nepre«
mično. Premišljuje, ali bolje: svoje možgane predaja tisti sili mislecev, ki vedo ž njimi kaj početi; oni jih naši* čajo, obogatujejo, oplajajo. Pip.* je že davno ugasnila. Ze davno je minula ura, zemeljska* šestdesetminutna ura. Učenjak tega ne opazi On je v vesolj* nosti; postal je eno z nepremičnim, na znotraj usmerjenim vesoljnim vetrom. Skoro da je v nekakšnem transu. Po* tem, kakor da se je prebudil, si zapiše na papir kakršnikoli stavek ali kakšno formulo — to je vse! Enotnost s skriv* nostjo vseh skrivnosti je prešla.
Vsak dan dobiva prof. Einstein ve* likanske kupe pisem. Nihče v njegovi mestni četrti ne prejema niti dvajse* tine pisem, ki jih pišejo učenjaku iz vseh delov sveta. Veliko etično silo njegove formule, o kateri sem žc go* voril, občutijo po vesoljni zemlji in možno je, da stoji v obratnem raz* merju s kvadratom oddaljenosti
Ta sila izvira neposredno iz rjegove osebnosti Nje zunanjo obliko tvori čudovita stvarnost v občevanju, viso= ka, res demokratska bitnost. Nekoč je prišel učenjak k svojemu hišnemu go* sp ^darju s sledečim »praktičnim« predlogom:
»Hišniku je težko, streči z« mojo služkinjo vsakokrat pri Iiftu. Lahko bi napravili takole: Jaz bom hodil peš v svoje stanovanje (v petem nadstrop* ju), zato pa se bo služkinja posluže* vala lifta.« Ta predlog j« gospodar odkloniL Neko drugo »praktično« idejo pa Je vendarle udejstvil: Prošlo pomlad je potoval na zdravniški nasvet v Da* vos, da bi si ozdravil srčno slabost. Na postaji ni hotel v svoji demokra* tičnosti dovoliti nosaču, da bi vzel njegovo prtljago in je zvlekel svoje stvari osebno po dolgi poti do hotela. Uspeh je bila srčna bolezen, ki ga je privezala za tri mesece na postelj. Njegovi prijatelji so takrat prikrivali svetu to nevarno bolezen. K sreči je pa ozdravel in se je lahko vrnil k svojemu učenjaškemu delu.
Življenje mu je delo in resna, trda dolžnost Vso Noblovo nagrado je razdal. Ni potoval k angleškemu kra* lju, ker nima fraka. Dela, predava, igra v dobrodelne namene na gosli, se zanima za skrbi tega življenja in ko* raka ž njim. on sin kozmosa. ki so ga že za življenja ovenčali z legendarno nesmrtnostjo.	Osip Dimov.
Einstein je prišel na podlagi svojih raziskovanj do spoznanja: da so naša spoznanja o fizičnem svetu relativna; da bazirajo vsi fizikalni pojavi na ne* kem splošnem, temeljnem zakonu; da sta materija in energija dva različna pojava iste osnovne naravne sile; da je naše svetovje omejeno; da se naše zaznavanje fizičnega sveta izživlja v četverodimenziionalnem kontinuju pro« štora in časa; da je svetloba podvrže* na istim mehaničnim zakonom gibanja in težnosti kakor materijalna telesa: da je največja v fizičnem svetu možna hitrost hitrost svetlobnega žarka (pri* bližno 300.000 km v sekundi).
Kako komplicirana je njegova rela* Hvnostna teorija, naj pokaže sledeči Einsteinov primer: Če se nekdo odmi* ka od zemlje proti nebu hitrejše od svetlobe, vidi v primeru, če na zemlji izstr^e krog'o iz tona. da se izstrelje* na krogla ne pomika proti vsemirju, ampak pada nazaj v top.
32 milijonov avtomobilov teče po svetu
»American Automobile« priobči vsa* ko 1 - to statistiko, koliko avtomobilov je v prometu prvi dan leta. 1. januarja 1929. je teklo po svetu 31.929.«"52 av* tomobijov. 1. ianuarja 1928. jih je bilo 29.638.535. Torej je narastka tekom en :ga Jeta 2.291.417, izmed teh Imili* jon 250.000 v Zedinjenih državah. Sploh je na i več avtomobilov v pro* metu v Zedinjenih dTŽavah, in sicer 24,494.580. Za njimi pride Velika Bri* tanija z 1,372.109 avtomobili; Franci* ja jih ima 1.108.900, Kanada 1,061.828. V Evropi je avtomobilov 4,218.986 v Aziji 416.747, v Afriki 278.272, v Že* dinijenih državah 24 milijonov, v juž* ni Ameriki 1,813.762, Oceanija jih šte* je 707.069.
Prof. Einstein se je rodil v Ulmu in je služboval najprej v patentnem uradu v Bernu; 1. 1909. so ga pozvali na univerzo v Curih. pozneje pa v Pra* go. Slovečo teorijo o relativnosti ie postavil prvič 1. 1905. Pozneie jo je razširil in izpopolnil, 1. 1922. pa je prejel Noblovo nagrado za fiziko. Da* nes je Einstein, gotovo naivečii so* dohni mislec v Nemčiii. ravnatelj ber« linskerfa zavoda za fiziko. Njegovo najnovejše delo se bavi z gravitacij* skim poljem (s privlačnostjo naše zemlje in drugih nebesnih teles), z električnim m martnofr^m prejem.
Elegantna pomladna toaleta
Oblačilo lz črnega satlna g čipkami
Tako plašč!
za mai dena p i tv dki Drago Sch»a»
Zakon med Madžarko in črncem
Prošlo nedeljo se je omožila v Bu* dimpešti bči zelo znane in ugledne madžarske obitelji Edit Greinerjeva, z Johnom Shutlehantom iz Minnesote. Shutlehant je črnec in ima v Ameriki veliko posestvo. Kajpada je bil v ro* diteljski hiši Greinerjev hud prepir, preden so se starši odločili dati roko svoje hčere črnopoltemu Američanu! Ne oče ne mati nista hotela prvotno pristati na zahtevo Edit. da postane žena minnesotskega drugokožca. Šele potem, ko je. hči skušala izvršiti sa* momor, sta se roditelja odločila, da ji dasta na prosto, naj stori kar hoče. In zdaj se popelje Madžarka čez morje v novo domovino! Če bi bila navadna ženska, bi ji tega nihče ne zameril, ampak gospa Shutlehantova je študi* rala modroslovje na pariški Sorbonni. Pariz pa je postal za njeno ljubezen usodepoln, zakaj tu se je Madžarka seznanila s črncem, ki je nanjo tako močno vplival, da.mu je sklenila po* stati zakonska družica.
Ogromen jez v Kaliforniji
V bližini Los Angelesa so zgradili !30 m visok, ob vznožju 30 m, na vrha 20 n širok Jez. Ta ye*kaoska zgradba J« stala 2,500.000 (tolarjev,
Ce v usodnem trenutku odpove revolver
32 letni Orcst Miani, mesar v neki istrski vasi. je ljubil lepo Mei des Sparanjo. Mati se je protivila in pre* povedala h.eri, občevati z Mianijem. Hicratu ji ie preskrbela za l.jubčka Jakoba Ljubiča. Plašna Mercedes se je bala matere, zato je bila navidezno zadovoljna z vsem, kar je ukazala. Ljubila pa je Mianija toliko boli* ko* likor grše ga ji je blatila mati. Merce* des je morala iti služit v Lošinj in po* tem v Trst. Ves ta čas sta si dopiso* vala Mercedes in Miani, kateri je več* krat odšel v Trst, da se je tam sestal s svojo ljubljenko. Mati je silila k po* roki z Ljubičem. Mercedes je obupa* vala in nasvetovala Mianiju skupno smrt. Ko je prišla domov, je bila ne* navadno vesela, zvečer pa se ie sesta* la z Mianiiem. Sla sta v gozd. Miani jo je ustrelil v srce, obležala je takoj mrtva. Nato je meril nase ali revolver se ni več sprožil. Zagnal se ie Miani na to z mostu v vodo, pa tudi ni uto« nil in se ni ubil. Sledniič ie šel ves iz uma, orožnikom povedat, kaj je storil. Nesrečni^ Miani je te dni porotnikom v Puli ginliivo pripovedoval zgodovi* no svoje ljubezni ali porotniki niso bi* li nič prav dovzetni za niedovo trplje* nje in niegovo duševno zmedenost so upoštevali le na pol, vsled česar je bil
Nj)bol| poznane JKKOLJ pletenine za
VELIKONOC
pri tt. Gričar & Mejač ljubi Jana
Šelenburgova ulica
Miani obsojen na 5 let zapora, ,)bčin* stvo je z nevoljnimi komentarji zapu* stilo porotno dvorano. Nesrečni Miani ima samo levo roko, desno mu je vze* la vojaa.
Proti radiu
Madžarski gledališki in igralski kro* gi se pritožujejo nad konkurenco, ki jo dela radio gledališčem, in zahteva* jo odredbe, ki bi to konkurenco od; bile. Igralci .rdijo, da razširja radio manjvredno umetnost, da pri produks cijah nastopajo nepomembni umetni* ki, ki so za svoje delo dobro honori* rani, dočim bi v gledališču ne mo«li eksi. -irati niti kot navadni statisti. Zato se ima uvesti akcija za odpravo radia...
Romarji
Letos pričakujejo v Rimu veliko število romarjev iz vseh krajev sveta. Napovedan je že doslej prihod nad sto večjih romarskih skupin. Za veli* konočne nraznike pride v Rim okoli pet tisoč francoskih romarjev.
Plinske bombe oroti mehiškim vstašem
Mehiška vlada je naročila v Zedi« njenih državah več letalskih eska* dril, ki prispejo še ta teden v n.ehiško prestolnico. Kakor poročajo, je naku« pila tudi veliko množino plinskih bomb. Ker je bilo to orožje v Mehiki doslei neznano in ker vstaši nimajo niti ene plinske maske, bi bil učinek teh bomb katastrofalen, če bi jih vla* da uporabljala proti upornikom. Zdi se, da je vlada odločena tudi za to.
25.000 dolarjev za polet brez pristanka
Ameriški polkovnik EastwooJ, eden najbogatejših mož v mladem texaškem mestu Dallasu, je razpisal nagrado 25 tisoč dolarjev za 4800 milj dolg polet iz Rima preko Ne\vyorka v Dallas, z edinim, ne nad 300 urnim pristankom v Newyorku, ki naj bi služil za even*
tualno popravo aparata in zameno mo« torja. Doslej se ni oglasil še noben konkurent za to nagrado.
Izvleček iz programov
Petek. 15. marca.
LJUBLJANA 12.30: Reproducsrana glasba. — 13: Napoved časa in reproduciTana glasba. — 1.3-30: Stamje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-onkestra. — 1830: Gospodinjska ura.
—	19: Francoščina. — 19-30: Uvod v glasbene svet (Dr. V urnik). — 20: Za črnim zastorooi: V spomin na Bohusiava. Govori član Narodnega gledališča g. Gregorin. — Večer radio-kvarteta. Lz/vajajo gg- JeTaa, BiaviLčar, Faršask m Eržeiu
—	22: Poročila m napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reprodiucirana glasba. — 20.35: Koncert komorne glasbe. — 22: Lahka večerna godba.
—	PRAGA 16.25: Koncert komora« glasbe. — 19.05: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Dramski večer. — 22.20: Konce« lahke godbe. — BRNO 19.05: Večerni koncert lahke godbe. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Konce« orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Filharmonije. — Prenos inozemskih post2j. — DUNAJ 1.1: Do-po'danski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Čelo-koncert s spremljanjem klavirja. — 19.30: Prenos iz dunajske drž. opere. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Orkestralni koncert te toke god.be. — 20.30: Simfoničen koncert. — FRANKFURT 17.45: Prenos koncerta iz Laa-genberga. — 20: Prenos programa iz Stuttgarta.
—	Koncert lahke godbe. — LANGENBERG 17.45: Koncert NVagnerjevih skladb — 20: Večerni koncert orkestra. — 21: Skladbe modernih komponistov. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 20: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — TOULOUSE 2130: Koncert operne gSasbe. — BUDIMPEŠTA 9: Koncert cerkvene glasbe. — 17.15: Ciganska godba. — 18.30: Recitacije ta koncert vojaške kapele. — 19.30: Prenos iz ba-dforrpeštanslke kr. opere. — LONDON 19.45r Chopisiove klavirske skiadbe. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Pevski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — 23.20: Klavirski koncert. — RIM 1730: Vokalen in instrumentalen koncert.
—	20.45: Mascettijeva opereta »I! Marchese def Os-MSo«. — STO K HO LM 18.20: Lahka gjodba. — 20.15: Koncert OTie-stra as solistov.
Ameriški izumi
Američan Paul NaiwmTi iz San Diega v Kaliforniji je ©peziova! tet kolibrijev te }e egrad® go renje originalno letalo, H bazira na rotaciji spi raj. V notranjosti ki na z-unarvjo&ti ve^ikeiga cilindra Je nameščeno neštevite perutničšc, ki a svojim hitrim vrtenjem dvigajo ietaio ta tt. vodijo naprej. Ta cilinder iz jekla bo gonil motor 80 k. s.
Vsfcd slabo ponarejenih kemikalij Vai razmnoževalec Opalograph maže __„..t_ . , , , „	ln daje umazane in nejasne odtise.
mZ^L^Z * Tnb da P V,am *?**» uredim' in 'O brezplačno Za dobro delovanje aparata ,amcim. ako boste kupovali Preservat ln Fucat 2 varstveno
znamko Globus pri
Opozorile /
fi««f. Baraga, Gjuhljana, Šelettbuf^ova uKca m*ttt>. t
Glavna zaloga in samoprodaja original Opalographa
t
3756
Vsem soSustvmjoSrm srcem javkamo tu-žno vest, da je Bogu udana preminula naša zlata, dobra mamica ozir. tašča, gospa
Frančiška Vrhunc
gostilničarka in posestnica v Prašah.
Prejenjalo je utripati najblalje srce. Omahnile so za vedno roke, ki so bile revežem vedno razprostrte.
Pogreb se vrši v petek 15. t. m. ob 9. uri iz Praš na pokopališče v Mavčičah.
Najblažji duši naiblažji spomin!
V Prašah, dne 14. marca 1929.
Rodbini: Vrhunc in Jak.
VHJTROc St 62
T
Cetrfefi, lltIL 1929
Harocda, uu vsa, (Lopita.. Učočtsj* nadih, oglasov, j t, posiah, na. Oglasru, od, daltk JuJsn,', jLublfana,. Vr%stnLova,^..Td. il. z+gi
JLoIl, oglasi, ko sLiijjo o posredovala* in, roajaL n*, ivcuuma, obiuLsloa,. vsaka, basada, 30 pcu~. — Naj rruxnj}(, zJVasaJi Dia, 5--. Vrtj^ajbtna, za. Šifro Din, j
Vsi pristojbin*, jt, vposlcu li ootvuvn-1 narocdt ctr /» oglasi n*. pnobajor. čikov/u račuA, po fin* kra. rulriu* {jubljanaJl 1x841
<Lopur<nrasifa ui, <xjIclsl> brgottsh*g*x ali, rtdtlajpsi<uja značaja- -• vsaka btstda/ Vuv r-. — Naj-nvanjh zjitseJt Vm, to - Vnstojbuia, za, šifro pm,
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—.
kličite telei. 5tev. 3492, 2492 ter eksoozitnro v Šiški tele! štev. 3203.
Za naslove


Kovaškega
pomočnika
absolventa drl podkovske tole ter prostega vojaščine i p r * ' m » takoj v sta-lno elužbo Mihael Sega, kova tki mojster, Lipeenj 42 — poita Grahovo, Kakek
T17S
Perfektno kuharico
■ dobrimi izničevali. staro cd 90—45 let, sprejme takoj dr. Sara Nedeljkovič, Z«mun.	7161
Natakarico
izučeno sprejmem takoj ali poraeje. Naslov pore oglas, oddolek »Juira«.	7236
Knjigovodja
Blad ln ve-tiran ki bi Imel tudi veeelje do potovanja, •e takoj sprejme v večjem E»»u Slovenije. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika 156«.
7157
šolerja
•amekega. »tajnega. gprej-»ean za Dalmacijo Pismene ponudbe na naslov: Mi-
l«tin Popovič, Split. Matij« Gubca 22 — pod znamko »Plača«	7150
šoferja
•jreteega in zanesljivega, ki »na nekaj italijanščine, ■frejmem takoj v službo, t brano in stanovanjem. Ponudbo na ogla« oddelek »Jutra« pod Iifro »Samski« 7142
Učenca
fevdnega, zdravega !c močnega, ki ima veselje do trgovine, t primemo Šolsko Izobrazbo sprejmem. Prednost imajo sinovi železni-Sarjav Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten tn poSten učemec«.
7141
Korespondentlnjo
«lor. <n nem&ko ,-tenografi-ajo ia strojepisko sprejmem takoj proti dobri plači Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1500«. 7139
Kot tnkasanta
ali zastopnika sprejmem« upokojenega železničarja. — Naeiov T oglasnem oddefeu »Jutra«.	7294
Kroj. pomočnika
»amo prvovrstnega. sprejme proti dobrj plači takoj večja r,vrdka r stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7299
Vajenca
»a pekorsko obrt- Pfti ejme takoj J. Koiar, pekarna v Mariboru, Kettejeva ul. 22.
7280
Uradnik
perfekten knjigovodja - bilancist, kalkulant, organizator, doelej na vodilnih mestih v tovarniških, trgovskih in denarnih podjetjih, želi »talnega name-ščenja PTaksa tudi v letu in opravi veleposestev Po nudbe prosim pod značko »Vsestransko uporabljiv« na oglasni oddelek »Jutra« 7091
Mladenič
hiter ekapeditor, i5če službo ek-ipeditorja, sluge. in-kasanfa ali kaj etičnega, garancijo. Cenj. dopise na ogla«, oddolek »Jutra« pod značko »Zanesljiv 100«.
Manufakturlsta
l večletne prakso sprejme re'etirgovina R Štnnecki v Ccijn. — V ponudbi je natanko najesti dosedanje ahifbovanje in priložit; prepis zadnjega Jolskega sr.ri-Je^ '	----
Dober zaslužek
dnevno do 100 Oin nudimo osebam, ki bi prodajale naš predmet, ki ga potrebuj« vsaka hiša Navodila kakor vzorce proti 10 Din v znamkah. — Vprašati Rozman, Maribor, poštni 6310
Rozman, predal S.
Zastopnike (ce)
za nakup in prodajo proti 1500 mesečno in 10 % pro. viziji sprejmemo brez kavcije Ponudbe z znamko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna«.	7061
Zastopnike
H M obiskovali privatne
stranke, i majhno kavcijo in sigurnim velikim zaslužkom sprejmemo. — Naslov pri podružnici »Jutra« Celju.	7185
evala.
7213
Strokovnjaka
t* rezanje bubi glavice, ki Je tudi apo-oben frizer za gospode, iščem. — Ponudbe na; pošljejo samo prvovrstne moči na naslov: E. Ma-rei, Maribor, Goaoocka al. U. 27.	7290
Brivskega
pomočnika
ki ma dobro striči bubi iflavice, sprejme brivski salon M-ak;6, Maribor, Cankarjeva ulica L	7206
Mlado dekle
pridno, zdravo in pošteno, vešče slovenskega in po možnosti nemJkega ali italijanskega jezika, vajeno vseh domačih opravil, ev. tud, kuhe, ki bi v prostem času hodila na sprehod z S otrokoma, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sombor«
7812
Prva oblast konceh jonlrana
Šoferska šola
Camernrk, LJubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 86. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje ca različnih mo dernih avtomobilih, s pričet kom vsakega prvega.
a«
Nemščino In ruščino
poučujem po ugodni ceni. Stari trg it. 8/II, desno 7226
KontorlstlnJo
V LJubljani bivajoč«, »prejetem v 10—14dneviio službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop 87«.
Šivilja
prejme pcmočnico, najraje »ačetnie.o. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja 97«.	7197
Nemško govoriti
se hitro m dobro vsak nauči po moji metodi. Salen-dro^a 4/II (blizu fcriževni-ške cerkve).	7272
Kot vzgojiteljica
gre 161etno deik-le iz boljše hiše, z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. Igra tudi dobro klavir in opravlja hišna dela Najraje bi šla t Zagreb. Beograd, event. tuli v inozemstvo Pismene ponudbe na oglasni oddeiek >Jutra« pod »Ljubiteljica dece«.	7175
Strojnik
izprašan kurjač, izučem mehanik, ki se razume na strojno ključavničarstvo In elektrotehniko, iš8e nujno službo. Ponudbe pod »Trezen in marljiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 7106
Modlst vajenko
ki ima 1—2 mešč. razreda, sprejmem takoj alj pozneje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7140
Tovarnar
prejme goapodjčno, zanesljivo v pisavi in perfektno r nemšS ni. Ponudbe s sliko pod *ifTo »Pisarne red« na oglasni oddelek »Jutra« 7243
Mlada deva
iirva!ii}kinja, vešča vseh pisarniških, trgovskih poslov, šivanja in vezenja, želi na-meščenja. Odličnjakinja. — Neizmerno hvaležna. Najljubše maja. Naslov: Haco-t-ova, St. Jernej. 7267
Fotograf, pomočnik
prvovrsten optrat-nir in re-tušer, iiče službe. Ponudbe na oglasni oddeleft »Jutra« pod značko »Fot. pomočnik« 7242
r
Vrtnar
aa dom obrezovat ir&r-trte in vrtnice, aH pa prevzame tudj vrt za obdelavo in nasad. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7265
Puhasto perje
razpošiljam po p o v I e t j a najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite oriliko. iokler traj» »aloga — L Brozovlč. Zagreb lile« 82. Kemična 6i«tilnir.a perja
Blagajna za knjige
ognja varna, skoraj nova, ra nizki ceni naprodaj — Vprašanja na oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »Bla gajna 900«.	6603
Manjšo opremo
kompletno, ta pletenje volnene robe, prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vun-a«.	7099
Otroški voziček
dobro hranjen poceni naprodaj v Eoini dolini — ud. V/6.	7228
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen, poceni naprodaj na Sv. Jaikoba trgu 8/1 — levo.
7106
Fotografsko Satrap
lampo. novo, za 105, 110, 125, 145 in 220 Volt, 5.5 amperov, za slikanje v sobi, v jaikosti 5000 sveč. poceni prodam al-j zame-njam za fotograf, aparat 13/18. t ofitiko ali brez nje. v dobrem stanju. Fotograf V. Bavec. Rajhenburg. 7255
Vrtna ograja
47 m dolga, železna,	fino
zdelana, za polovično	ceno
naprodaj. — Pojasnila	daje
Kelbel, Moste št. 81	7260
ep otroški voziček
poceni naprodai. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7249
Pslho
1» masivnega hrarta, rretJo
politirano, še novo prodata. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«	7292
KNJIŽNIČNO alt ARHIVNO
omaro
kupimo takoj. Ponndbe na oc-las oddelek »Jutra« »Omara«.
Vsakovrstno zlato
*upuje po oajriijih senal
C e r n e — jnvelir
Ljubljana. Wotfova
oliaa t
38
Kože divjačine
kupuje po najvišjih L. Rot, Meetoi trg.
cenah 6659
jajca za valenje
od kokoši (čistokrvnih laških jecebičark) lelim kupiti. Ponudbe na naslov: Ana Žlindra, Vel. Lašče 63 7259
Smrekove sadike
štiri in petletne, piesajene, zdrave in močne, cCa 25 cm nsoke, za letošnje t>ogo-zdovanje kupim. Ponudbe na naslov: Uprava graščine »Hrib«, Preddvor nad Kranjem.	7133
Brlvnlco v Mariboru
takuj prodam za 5000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Brivnica«.
7287
Manjšo trgovino
kupim ali vzamem v najem Pomiibe i navedbo zahtevkov pod iiiio »Trgovina« na oglasni oddeiek »Jutra« 7234
Dve sobi
pripravni za lokal ali delavnico takoj oddam v Rožni dolini, ceeta U št. 7.
Opremljeno sobo
v centru me«a poceni oddam. Naslov v Ogtla iH-in oddelku »Jutra«. 7240
Gostilno
oddam v na^eia s stanovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 7291
Večji gozd, trame In drugi les
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačilo«.	7237
Hmeljeve drOge
smreikove, jtarorastne, nove ali eno leto rabljene, od 6 m naprej dolge kupim. Ponudbe « skrajno Ceno na naslov: Ad. Sulzer, trgovec, Letuš, Savinjska dolina.	7Ž11
Kot družabnik
100—150.000 Din želim pristopiti k dobro idoči trgovini ali kakemu drugemu podjetju. Reflektiram aa osebno sodelovanje. — Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Zanet-ljiv 100.000«. 72-J0
Ia kislo zelje
ljubljans-ko delikateeo pro daja Vid Murko, trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom, Maribor, Melj-ska cesta 24.	7050
Ajdovo moko
po 5 Din garantirano prtet-no od 25 kg naprej razjto-šilja Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik, Gorenjsko 251
Stanovanje
dvosobno, t pritiklinazni išče mirna stranka. Vselitev maja. Pripravljena je izvesti potrebne adaptacije. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnu-ni uradnik«.	7154
Valjčni mlin
sprejme družabnika g 100 do 150.000 Din. po možnosti strokovnjaka, na zelo prometnem kraju. — Taikojšen nastop Ponudbe na ogla-nl oddelek »Jutra« pod šilro Mlinar«.	7».!i
Podjetje
vzame na brezplačno stanovanje v Mariboru o#ebo, ki lahko posodi S0.000 Din! Vseli se lahko taikoj. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Podjetje«.
" 7279
Stanovanje
2 Rob ln pritiklin, najraje v stari hiSi, čim bclj »redi mesta iiče z maj« višji ; vpolnojen uradnik 1 ženo Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Višji uradnik« 7070

Trgovski pomočnik
vešč knjigovodstva in pisarniških del, išče primerne službe. Položi tudi kavcijo Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. pomočnik«. 7235
Kdor prodaja »H knpnje
AUTO
naj ee obrne na naslov: Karol Camernik Ljubljana. Dunajska cesta 36 ;'Jueo Auto telefon 2236) id vpo šlje po^s voza k*kršn<-ga želi prodatt ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale, in kupca.	82
Gospodična
iz boljše hiše, želi za takoj službo k otrokom — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7210
Miček Tiček
piše In riše Ksenlla Prunkova.
Moto-karoserije
Izdeluje solidno m po zelo zmerni ceni Ferdo I^znik. strojno ko'arstvo, Radeče 6690
Pol tovorni avto
dobro ohranien. s popolnoma novo pnevmatiko prodam. Pripraven za ootnika ali slično. Cena 20 00(1 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »12 HP« 7231
yrt i
•rfssuift*:
Arondirano posestvo
13 ha. veiik sadonosnik, gozd, njive, travniki, lepa -tanovanjska hiSa. na lepem položaju blizu cevte proda V Žniarič, S€>ln!'-a ob Dravi.	6794
Dijaka
sp. cjmem v popolno oekrbo v bližini učiteljišča in ri alne irimnazije. Naslov * oglasnem oddelku »Jutra«.
7195
Dijaka
sprejmem na stanovanje. — Na-lov v oglasnem o«Ide'ku
»Jutra«.
7253
Vinograd
v Btražnem Vrhu pri Črnomlju. s kompletno opremljeno vilo in vinsko kletjo je radi preselitve napro iaj — Pojasnila daje Aniko Ganclmayer, Kočevje 7151

Fiat 503
dobro ohranjen,
prodaj izredno ugodno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6005
Damsko kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponndbe z navedbo cene na o trla.«, oddeleft »Jutra« pod značko »Dsm*ko kolo R?«.
7247
2 Javorjevl spalnici
kompletni, vsako po 5700 Din franko Ljubljana proda Anton Sto'fa. mizarstvo. Spodnje Loke. pošta Kraš-nja pri LukovicI. 7046
Nato se skloni, pobere razbojnika, si ga posadi na dlan in — piha*.
Spalnico
iHvan. razne skrinle. kn-hinj»ko pravo. Ste-iihiik Is litega železa in n<4aj t»re-mosa ugodno proda Filip 8mre&ar. Ljubljana, Rožna ulioa 8. Ogledati med 1. in 5. aro pop.	7227
Hiša z vrtom
in veliko njivo, 20 minut o-d Celja ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra« v Celju.	7113
Hiša z gozdom
njivo in vrtom, v prijetni vasi blizu trga, pripravna za vpokojenca, 2 sobi, predsoba. kuhinja, shramba, se radi preselitve poceni proda. — Pojasnila daje Kari CizelJ, Vransko pri Celjiu.
7220
Krasno posestvo
z gostilno prodam ob glavni cesti, eno uro od Celja. Enonadstropna hiSa, krasni prostori zraven, gospodarsko poslopje, vse novo in zemlja v enem kosu Lepa in solnčna lega. Gozd je oddaljen četrt ure. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Krasno posee-tvoc.	7188
Hiša
t vrtom ln veKko njivo. SO minut od mesta, se takoj ugodno proda. Ponudbe na naslov: 'MIlan Krušič. Celje. Benjamin Ipavčeva 4. 7256
Rentabilno hišo
1 gostilno ali tgovino, ev. posestvo kuptm. — Vzamem tudi v najfun boljši hotel, restavracijo ali kavarno. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pol »Gotovina 800.000«. 7281
Podzemno klet
* hramnimi sodi, »klad&č« fn pisarniški prostor v pri-tličju na Celovški cesti 43 od-daim # 1. aprilom v najem. Event. tudj obcestni 1
Sobo
ali pa enofurostoren tiličnl lokal iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ctntrum«.
7190
Sobico
oddam takoj gospodu na Poljanski cesti 5-1/1. vrata št. 18	6914
Boljšo sobo
s »epariranim vhodom, najraje v centru mesta iščem. Pismene ponudbe na ogla«, oddeljk »Jutra« pod šifro »Po-eben vho-d 14«. 7135
Ve!'ko prazno sobo
z elektriko zračno in »vet-lo, v pritličju oddam takoj Vožarski pot 4. 7*-?4
Brezplačno
dobi najboljšo bruno aH elegantno >ouo u en« loto tisti, ki posodi 5000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Contrum M«.
7250
Opremljeno sobo
na Taboru takoj oddam Z
gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	7263
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v ogltnem oddelku »Jutra«.	7Ž53
Opremljeno sob?co
majhno, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7261
Gospod
t Mbi ia t kapitalom, Idi ▼ avrbo ženitve znanja i gospodično aH vdovo, ki ima obrt. Ponudbe * sliko na oglasni oddeiek »Jatra« pod »2eniter«.
7194
Kateri gospod
tudi vdovec brez otrok, trgovec, gostilničar, mesar, veleposestnik, ki ima svoj lokal (trgovino aH gostilno 1 v starosti S6—45 let, bi poroči! boljše dekle, staro 90 let, neoporečne preteklosti, z 62.000 Din kapitala, pridno ia dobro gospodinjo Odram ie »amo na resne d-oipiee, po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srce toge cml-ra«.	7215
Lepa, mlada gdč.
H če vsled ženitve starejšega, bogatega go«poda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Harmoaiia
T269
Avtotaksa
Logatec—Idrija
ter vožnja to ju onstran maje sploh. Trgovskim potni-kom za daijie voinje pri-mere« popa«. Na ra?.po-la-go 2 voza. Garaža pri elektrarni T Logatcu. Telefon 8 Rezerviranj* voza tudi pismeno. Poizve $4 tudi v restavraciji Serini, tik kolodvora.	7368
IT'
Sodarjlj
Prodam votjo količhra «o-darekega orodja, nekaj kubičnih metrov sodarskega hrastovega lesa ln 300 tole znih ohročev. Vs« Je v dobrem stanja. Ceno pove lastnik Jo-ip Pire, Leskove« pri KrJk«n.	7258
Nečista kri
99
U-«
se leči s
SYGMARGYL"
pasiilami
aijuovego ia nijtooljSo tenajdbo tranooskega
aficnjaka dr. Pomaret, Pariz. Po Četrti ikatijid (180 paatil) postane kri čista. Odobreno t reie-nJem ministrstva narod, idravja br. 43367. Navodila poSUJa po poŠti po vposlatvi 2 Din znamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
Klavirji In planini
prvih inozem-kih svetovnih trrdk. po znižanih cenah vedno v zalogi! Dajem tu dj ns obroke Vsa popravi la ln uglaš*vanja strokovno in po zm rnih cenah. — .M Ropaš. Celje. 6615
Sostanovalca
sprejmem k solidnemu go-ibodu na Zabjeku 12/L levo 7251
1 ali 2 gospoda
sprejmem na stanovanje le dobro hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7264
Sobo
s pembvlm vhodom, v centra mesta o d d a ni dvema osebama. Ogledati vsak dan od 12. ure naprej. Naalov v oglae. oddelku »Jutra«.
7262
Zračno sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem odd<-lku »Jutra«.	7273
Solnčno sobo
parketirano in s posebni« vhodom li stopnjlc In eno eolnSno sobo s separatnim vbodom v pritličju i« ve4e takoj oddam le stalnim gospodom. Vrtača Stev. 8/1.
7271
Mlad gospod
inteligenten, želi resnega znanja z mlado. Inteligentno in samostojno vdovo. — Resne ponudbe na »<r!asni oddelek »Jutra« pod šifre »Samostojnost ŽS«. 7198
Starejšo žensko
osamljeno, išiem radi skupnega zidanja hlie r Mariboru. — Ponudbe pod »Do smrtno dmžaboigtvo 20.000« na podružnico »Jutra« v Celju.	7187
Listnica
Srna, s krstnim listom ln nekaj fotografijami se J« izgubila od Šmarne gore do Sp. Šiške. Glasi s« na ime J. C: Poštenega najditelja prosim, da jo odda na Mi-klošičeivi cest/i 3, LJubljana 7230
Pisalni stroj
majhen ali vefck kupj Bor-šak, Maribor, Majotrova 18 7257
Ciril!
Dvigni v oglasnem oddelku pod Tvojim imenom. 7244
Dama
se IsH seznaniti s starejšim resnim gospodom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaupanje«.
7238
Rdeča krizantema
Ne skrbi. Moje pismo Izgubilo. Tvoje prejel, ali ne upam O'i govoriti Piši. — Pozdrav L	7248
Opremljeno sobo
oddam blizu Tabora 1 ali 2 solidnima gospodoma ali gospodični ali zakonskemu paru Event tudi hrano — Nas], v ogl. odd »Jutra« 7016
Sobo
s posebnim vhodom ln električno razsvetljavo, blizu Glasbene matice oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	7163
Katera gospodična
z lastno dobro Močo trgovino v Ljubljani bi hotela poročiti dobrega in naobra-ženega trgovca r 85 letu, ki bo imel porneje visoko aedšftino. Resne dopise s sliko in pravim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečni zakon 35«.
7801
Damska krojačica
Dular Rezi, Ljubljana — Turjaški U* 2/11 se pri poroča cenj damam v me
stn in aa deželi ta obilen j obisk Izvršujem damske oblek* in plašče, ter vse v to stroko miajia-oča dela po najnovejših krojih in | nizkih cenah.	7022
Hišni posestniki!
Stanevinja ki jih oddajate. I bodisi za maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo t-rdki »Posest«, Mlkloši Jeva Btusts 4. Prijava in I posredovanje za oddnjalca [ popolnoma brezplačno 78
Avtobuse Itd.
izdeluje solidno in po zmerni eeni Ferdo Lažni k, I strojno kolarstvo, Radeče, Zi<-
p. Zidanj most.
7162
Obrtni Ust za trg.
z meianim blagom pro-kr-bim onwnu. ki ima kake težkoče v tem — torej tudi tistim, ki »e te obrti »ploh niso učili, ki pa morajo bitj neoporečni itd. — Tozadevno »e je čim prej obrniti na oglaemi oddelek »Jntra« pod šifro »Zajamčena stvar«.	7216
Sobo s kuhinjo
oddam v Frankopanski ni. »t. 11	7228
Z vso
Sobico
oskrbo oddam
Go-
spodični na Re-ljevl cesti. Naslov t ogla-nem oddelku
»Juti a«.
71»
2 opremljeni sobi
s posebnim vhodom, eno t električne razsvetljavo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
7281
Gospodično
sprejmem ▼ zračno «oMeo na stanovanj« ia 180 Oin mesečno. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 781t
Lepo sobo
s posebnim vhodom	In elefc-
. triko oddam s 1.	aprilom, lokal. — Vpratati r tisami: Naslov pov« orlu. oddelek
Vodnik, latotam. 72741 »Jutra«.	724«
Revmatizem.
Izjava zahvalnosti.
Velecenjenemu eosp. dr. I. Rahle-jevu, Beograd, Sarajevska 70.
Zahvaljujoč se. Vas prosim, da mi od-pošljete na naslov mojega očeta po povzetju za sedaj eno stekleničico Vašega odličnega zdravila Radlo-Balsami-ka. Prešlega leta 1925 sem prejel od Vas tri stekleničice in sem se v istini prepričal, da je Vaše zdravilo edina rešitev od revmatizma Zato sem priporoči] svojermi očetu, da se tudi om poskusi zdraviti z Radio-Balsamika. Tem jxi-tom se najtopleje zahvaljujem za Vaše zdravilo, ki me je reš lo mučnih bolečin.
Z odiličiMm spoStovatriem Viktor Mirkovid
apr^vtefl kr. poni. Svetilnika »Tri sestrice«.
Uglian (Dalmacija), 29. X. 1926.
Zdravilo Radlo-Balsamlka Izdeluje, prodala la razpoSIIJa proti naplavin Laboratorij Radio-Balsamika dr. L Rahle-Jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo te dobi tadl t vseh lekarnah In drogerljah.	168
nava,
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere dela moja žena Antonija in tudi prepovem kupovati od nje moške stvari — Ravnikar Tomaž, Celje.
2IMNICE
,matraoeX postajne Krete tflezne w*tejj» (iloOjivsi >toman«, dlvan* t tapetni 5ke ttdelks tmd' sajreneje
Rudolf Radovan
tapetnik
| Krekov trg štev. 7
wl«g Uertnvffa loma. 86
Restavracija Dvor
Orientalski damski koncert igra še nadalje vsak večer. 3752 IIIIIIIIIII 11 IIIIIIMimrTBT—fTI
Kupujte „Zvezdanfeo"!
Pomladanska oblačila
za gospode in dame
izdeluje po najnovejših krojih
Alojzij Lombar
Spodnja Slška, Celo*ika cesta 53
astna zaloga pr\rovrstnega angleškega in češkega Mapa.	3572
^latflfil E Tovarna in zaloga kla-® * ® vlrjev. prvovrstnih instrumentov razHčnih tvrdk. kakor tudi lastnih Izdelkov. — Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konserva-torij, Glasbeno Matico in druge institute iz-?otav!ja moja tvrdka. Ore tudi na deželo. Točna postTežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 3624-n
Pletilni stroj
Jackuard in Interlock, v I dobrem stanju, po iavanred-1 no nizki ceni prodam Po-1 nudbe na podružnico Jutra I v Mariboru pod »Interlook« 7207
Zahvala.
Pletilni stroj
tt. 8, skoraj nov, prodam. Naslov pore ogiaa.. oddelek I »Jutra«.	7217
Bencln-motor
rabljen, fabrikat Kovarik. I 12—20 HP, kupim. — Ponudbe na naalov: Mate Brkljačid, Virovitlca, Slavonija.	7208 |
Pisalni stroj
počeni prodam. Naslov v | oglasnem oddelku »Jutra«.
72701
Ažurira ln plislra
se na Resljevi cesti št 12. I 7055
Za mnojoSte^feie iizraze gStrtJivesa »oftutja ob nenadni «tnrti eospoda
Franca Brlnarja
šolskega upravitelja v p. ;
izrekamo tem potom cadteHarenetišo zahvalo vsem, kš to ga spremili do zadnjega doma v Uabltjeai gruidi. Posebno te le zahvaljujemo prečast!« diubavSSinl, »osp. dr. Marmiču, Jd j« veiifao-diuSiio pribiitel ic Maribora, p)6p. dr. LoiniškartB, okrožnemu «iravn5ou v Zaton, požrtvovalni01 gosptm dr. Mariničevi, Lot-befjevi, Vodemtanri, Id »o nam v težkih dneh lajšate bridkosti, rodbini infenjenja Iindenthala za gmijavo Skrve-kotVuibno«, rrano-gim osnovnim Soiam, gimnaziji cettski, mmozoSievnJnemu uiite-S-atvm la le osobtto i. uiravitetju g. Senicd, gg. govontikoim za presratvljiv« nagovore, gasilnemu dtruArvn v Gotovljah, žalsikim in gotovljdsikiim pevcem, žalskemu Sokola, o-bilniin daTOvaicetm vencev in cvetja, dobrini Gotov Banom za vse dokaze ljuba/vi, kafcor fcttdi vsem, vsem, ki so pr: bite Vi na zadnjo po< miJega raimiika.
OOTOV1JE - CELJE, dne 14. marca 1929.
V tugi skrušeni Brinarjevl
			m
			
Lesna Industrija Ivan Rus v Loškem potoku
naznanja vsem trgovskim prijateljem, da je njen večletni in neumorno delavni uradnik, gospod
imii Švigel
danes ponoči po dolgi in mučni bolezni v starosti 60 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 15. t m. ob 9. uri iz Travnika na pokopališče k Sv. Barbari na Taboru.	3753
Loški potok, dne 13. marca 1929.
Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila 12. i m. v najlepši mladosti našo prefrubljeno hčerko in soprogo, gospo
Mijo Korošak
roj. Cerar
Pogreb blage pokoju Lee se bo vršil 14. t m. na domače pokopališče v Blagovici.
Blagovica, dne 13. marca 1929.
Žalujoči: Drago Korošak, učitelj, soprog. Ernest Cerar, posest, oče. Mirko, Dragica, Ivan, Nuška, Danica, bratje in sestre.	3/55
Mlcbej Zčvaco:
75
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Cerrtiirkm je z dozdevno mailomannostfo vrel pergamren, a da je Rdeoebradec videl v njegovo dušo, bi mu ga bil nedvomno še tisti mah iztrgal iz rok.
Centurion je spravil dragoceni pergamen pod cape, v katere je bil oblečen, in krenil proti vratom.
»Do svidenja, dragi bratranec,« je dejal »Niti trenutka ne smem izgiibiti.«
Že je bil Centurion odprl vrata, ko je Barba Roja s čudmo bo-ječnostio zamrmral:
»Christobail!...«
Centiurion je sipet zaipr! vrata in počakal Ko pa Je videl, da Rdečebradec v svoji zadregi ne naijde besede, mu je rekel s tisto neprisiljen ostjo, ki si jo je časih dovoljeval v razgovorih med štirimi očmi:
»Trenutki so dragoceni, mož nama utegne odnesrti pete. Drž povedte, kaj vas teži...«
»Zastran dekleta sem mislil,« je rekel orjak ln zardel.
»Zastran Giralde?... Tak tu vas žuli črevelj,« je porogljivo dejal Centurion.
»Ali ne bi mogel... ubiti dveh muh na en mah, če se ponudi prilika?...«
»Morda,« Je s pretkanim nasmeškom odvrnil Centurion, »seveda le, če je dekletce v gostrinL Saj veste, da tisti, kdor hoče goniti dva zajca hkratu, navadno ne ujame nobenega.«
»A če je tam?«
»Če je tam, bom storil vse, kar morem, tn nadejam se, da bom tmel več sreče nego prvikrat.«
»■Dober sorodnik si, Christobal,« je dejal Barba Roja in obraz se mu je zjasnil. »Ako se ti posreči, da mi spraviš to deklino v roke, zahtevaj od mene vse, kar ti drago.«
»To objubo si moram zapomniti,« je rekel Christobal sam pri sebi. »Storil bom vse, kar morem, da ustrežem obojemu: vašemu sovraštvu in vaši ljubezni,« je odvrnil na glas.
Nato je odšel.
i i XIX.
Večerja.
Centurion je jadmo ubral pot pod noge. Srce mu je kar poskakovalo, ko je pod svojimi capami gladil pooblastilo, izvabljeno Rdečebradčevemu prostodušju. Na vsak trenutek si je ponavljal, kakor da se hoče prepričati o nečem, česar ne more in ne more verjeti:
»Bo-gat sem! Bogat!... Vendar bom že lahko razprostrl peroti in pokazal, česa sem zmožen!«
Ko je v takih blaženih miših korakal preko trga pred Alcazar-jem, se je zdajci pokazala izza stebrovja temina postava in stopila predenj. Centurion se je ustavil in tiho vprašal:
»Nu? Kako je z njim?«
»Četvorica plemičev ga je napadla tik pred vrati gostilne. Pognal jih je v beg.«
»Sam?« je nejeverno vprašal Centurion.
»Torero mu je priskočil na pomoč.«
»In zidaj?«
»Pravkar je sedel za mizo. Drugujeta mu Toiero in neki dolgin z imenom Cervantes.«
»Naročili so si toliko, da bo gotovo minila ura, preden vse pojedo.«
»Vse gre po sreči! Vrni se na svoje mesto in če bo kaj novega, pridi mi povedat v hišo med cipresami.«
Streljaj od Guadalquivirja se je skrivala v temnem zelenju palm, pomarančevcev, citronovcev in cipres samotna hiša. Zlasti ciprese so štrlele okoli nje naiik visokemu zidu, ki jo je čuval vsake nadležne pozornosti.
Centurion je krenil naravnost proti stranskim vratom. Odprla so se, kakor hitro je dal s trkalom dogovorjeno znamenje. Prekoračil je vrt kot človek, ki pozna svojo pot in se vzpel po monu-mentalnih stopnicah v prostrano, bogato opravljeno vežo.
Štirje lakeji so ga pričakovali. Eden izmed njih je brez besede privzdignil težko baršunasto zaveso in ga povel v kabinet, ki je bil opremljen z nezaslišanim razkošjem.
Familijar gotovo ni prvikrat stopil v ta prostor, sodeč po tem, da je komaj pogledal okoli sebe. Obstal je sredi sobe in nasmešek, ki mu je igral na ustnicah, je pričal, da se zataplja v kar najbolj rožnate misli.
Izza prekrasne brokatne barijere na drugem koncu sobe je mahoma stopila bela prikazen in veličanstveno krenila proti njemu.
Bila .ie Favsta.
Centurion se je globoko priklonil in jel tako sključen spoštljivo čakati, da ga ogovori.
Xdor je nezadovoljen s svojim kruhom, ali pccivom,naj poskusi peči x
takoj nadvse zadovoljetzl
ii
xxxxx
X X X X X X X X
X
X
X X X X X
XXX ^xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Kupujte „Zvezdanko"
ELIXIR, ki
zdrao! želodec, j
R. VLAHOV
odlikovan na vseh svetovnih Izložbah.
Ime VLAHOV z našo etiketo Je zaščiteno po vseh državah sveta.
ČUVAJTE SE PONAREJANJ!
Zahvala.
Vsem, H so izkazali zadajo čast mojemu ljubljenemu možu
franja JKercina
na njegovi zadnji poti, se prisrčno zahvaljujem.
Zlasti pa se čutim dolino se zahvaliti prečasiiti duhovščini od Sv. Petra m D. M. v Poliu.^ pevskemu društvu Ljubljana za krasno pete žalostinke. g. d?. Jenkotoi za ves trud ter za vse osebne ia pismene sožataice. MoJa srčna zahvala zlasti vsem mnogoštevilnim prijateljem, ki so mojemu možu v bolezni izkazovali svoje prijateljstvo ter na zadnji poti se izkazala. da so bili v resnici pravi prijatelja.
Ljubljana, 13. marca 1939.
Anica Mercina.


Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta, svaka, strica, gospoda
Štefana Zorko
bivšega trgovca Ln posestnika
nam je došlo toliko blagodejnih izrazov sočutja, da nam je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti in naj bo tem potom izrečena vsem iskrena zahvala.
Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem umrlega, ki so mu tako številno izkazali zadnjo čast in se ga spominjali s cvetjem, častno zastopani požarni brambi in gg. pevcem za gin-Ijive žalostinke.
Vsem tisočera hvala in Bog plačaj!
Laško, 10. marca 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Drva
za kurjavo (odpadki od ia »ej v v e a k i množini se dobe pri
IVAN ŠIŠKA
parna taga in tovarna par-ketov, Ljubljana. Metelkova nlica 4	2737 a
Vsak petek namočena POLENOVKA Anton Legat, trg
Ljubljana Miklošičeva c. 28
DE SOTO
C H R Y S L E RJ E V IZDELEK

s» J •	t t t	
«		
t		
Sedite samo enkrat %& krmilo tega anoveg 6 cilinderskega voza. Poglejte kako smiselno so razvrščeni vsi inštrumenti na stikalni deski in na volanu. Prisluškujte finemu brnenj njegovega motorja.
Pustite ga, da razvije vse svoje moči - - - in pri zaviranju bodete občutili mehko in sigurno delovanje hidravličnih zavor.
Sami se bodete prepričali da Vam ta voz, ki ga je ustvaril Chryslerjev genij, nudi največjo vrednost.
Roadster 1 Touring f Coupi Luxus Coupe / Sedan (2 vrat) / Sedan (4 vrata) i Luxus Sedan
DOLENC & TONNIES, DVOftAKOVA UL. 3, LJUBLJAN
D• Šolo Motor Con, Dioiikm of Chrgder Moton Dotnit, HkUfm.
n
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša srčno
ljubljena hčerka
Ana Jeglič
učiteljica in konservatoristka
dne 12. marca 1929 ob 18. zvečer, po kratki in mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb ljubljene pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 14. marca, ob K 4. popoldne iiz Cigaletove ulice št 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 12. marca 1929.	Žalujoči ostali.
SAMO 7 ONI;
prodajamo izpod nakupne cene
Izkoristite "zborne švicarske are, žepne t rubini po Din S9 ¥9 129. 159 SDŽ 190 Stenske ure od Din 180, 250. 150. 450. - Odplata K. D. Kralja Petra 64, Beograd.
69
IA
e
Svejkove pustolovščine
v svetovni vojni razveseljujejo ves svet.
Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. II. knjiga, ki popisuje Švejkove doživljale oa potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v
KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V »LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Mariboru Aleksandrova cesta 13.
OpeKorno F. P. VIDIC & KDMP., Uubllona
tovarniSka zaloea stavb materiala krasnnih lončenih oečJ in Štedilnikov čeSkih email ploščic za štedilnike in obložitev sten-šarrvitne oDeke itd. v poljubnih množinah Drvovrstne
zarezane MIhe ri*
Najbolj Se. naftrpežoejše, tedaj tudi najcenejše kritje streli sedanjosti — Pravilno žeano gosto ilago. brez apna. prezlmi dobro io se ne lušči ter oe pije tako vode kakor nekateri drugj n-JeBa — Strešnik ima ravno prekritjt na način nakor domači strešnik bobrovec. ter se doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov. — Na Že!)o pošljemo popis in ponjdbo.
MODERNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽFLE7V1ČAP' ZA FINANČNE STRAŽNIKE
ter čepice, k vsakoiakim krojem v veliki izberi na zalogi po izredno n'zkih cenah v speclialnl trgovini čepic Ellgll Eher. Kongresni trg Ljubljana. Zaloga vseh vrst elitne kožuhnvine Nakup kož divjačine po naVših dnevnih cenah

brejujt Uavorui Ravljta izdaj® ta ^ocuoraj OwUm Aduli Ribuikii. Za Stumiau usk*n*i d d. kot tukaruana t rane Jeaertck. I* mlatili del je odgovoren \KJJ21J Novak. Vsi v Ljubljani.