Katolišk cerkven li>a. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne veacega mesca na celi poli, in velja po posti za celo leto 3 cM., za pol leta 1 cM. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 si d. 30 kr., ako uni n e % i zadenejo v nedeljo ali praznik, izide llaaira dan poprej Li*t 30. Tečaj XVIII. V Ljubljani 20. vinotoka IMio. F a bio la. IV. f Koncc.) Vse to bile no za Fabiolo nove reči. pa njen bistri um kmalo vidi in spoznava, da v visokosti in blaznosti take misli in uki presegajo vse modrijc modrijanov nji znanih: vedila pa veuder ni. da so ti uki. pravila te. sad keršanstva od nje toliko zaničevancga. Ko je pa zvedila. da je Sebastjan kristjan, in Neža kristjana, ktera dva sta ji bila vzor človeške popolnosti, ko ju vidi vesela in pripravljena za vero življenje darovati iu je v poslovnem pogovoru s svojo sestrično v ječi na jutro njenega mučenstva slišala reči, ktere so jo nenavadno prevzele iu z začudenjem polnile, po teiu je sklenila, siljena od neke /.notranje. skrivne gnave. s keršanstvooi seznaniti se ter prevdariti veljavo njegovega terdenja in uka. Fabinla premišljuje zdaj ?u j rilikoje življenje Sebastjanovo in Nežino djanju iu ravnanju učenih . bogatih iu imenitnih Rimljanov . ter zapazi neskončni razloček med temi in unima. Vidi nad Sebastjanom iti Nežo blagost serca in mišljenosti. vidi sprelepo čudovito nravnost, prečudno modrost, in neko dušno moč. ktera ji je bila dozdaj še popolnoma neznana , med tem pa se ji od druge strani studi nad nesramnostjo in spiidenostjo, nad strastmi iu slastmi, nad nespametjo iu neumnostjo mogočnih, nevernih Rimljanov. Bolj ko misli in prevdarja vse to, bolj je nemirno njeno serce, bolj želi, rekli bi. hrepeni po razjas-njenju iu nasledki resnice, in glej, to, kar želi, po čemur toliKO hrepeni, tudi najde, in sicer s pomočjo Sire. svoje sužnje. Sira. imenovana tako ko sužnja, po svojem pravem imenu pa Mirijam ali Marija, bila jc sužnosti oprostena. in kar je še posebno spomina vredno, po zmagovavni moči svojih keršanskih čednost postala je celo prijatlica Fabiolina. Ko taka pelje blaga Mirijam Fabinlo od stopnje do stopnje zmeraj više v keršanskem znanju iu spoznanju. Odkriva ji Boga v njegovem Božjem veličastvu ko bitje večno in iiejeu-Ijivo. [ia tudi ko Boga ljubezni, milosti, usmiljenja in do-brotljivosti. ko Boga svetosti, pravice in resnice, in to s tako krepko iu prepričavno besedo, da jc Fabinla zmagana, ponosna Rimljanka v ponižno jagnje spremenjena , iu neverna modrijanka po milosti Božji kristjana postala. Fabi, oča Fabioliu, jc umeri, in Fabiola. šc nc kristjana, vender pa že nekako verna v zadevi duše in nje neumerljivosti, verna v zadevi povračevavne vsegapričujoč-nosti Božje, zakliče v svoji silni žalosti nad to /.gubo. ter se vpraša, kaj da jc zdaj z njenim očetom? Kam jc šel? Je li bilo njegovo življenje znano Njemu, ki vidi tudi nevidne reči ? Je li prestal poskušiijo, od kterc sta pripovedovala Sebastjan in Sira? Oh! si sama odgovori, nemogoče! In groze strepeče. Dandanašnji velja geslo: ..Naprej", «n \se se trudi vesti se '.emu geslu primerno. Vednost, znanost je moč, vpijejo eni; omika iu olika narodov je sveta dolžnost, kličejo drugi: brez. ravnopravnosti ne bo mirti in sreče, terdijo tretji: vse sc giblje iu ziblje, kakor bčelc se trudijo ljudje, vse hoče naprej ter dospeti tako rekoč v skoku vcihuucc omike: iu vender kako pogosto sc pogreša prava omika, in (o ravno nad ljudstvom omikanim in olikanim! Ali pa je morda prava omika ta, ki za ta svet vse stori, nič pa nc zu večnost? l.e kratka peti jc življenje naše tu na zemlji proti bivanju posiiiertnimu tam pri llugu, in koliko jih jc ravuo izmed izobražeucga sveta, katerim jc la ped vse, Ilog pa nič lic'' In vender Bog pri vsem tem ostane Bog, iu večnost ostane večnost, iu človek brczmišljcno smeitni piag prestopi. kakošno večnost ima pričakovati? Kaj bo z mano po sin t ti? Bom prestal poskušnjo pred Njim, ki je neskončno sv ' in pravičen, ki je vsegam -got en t.ospod in Bog* Tako vprašati bi mogel s Fahiolo vsaki človek posebno pa šc marsikteri izmeti izobraženih, samega sebe. Iu glej tako resnobno vprašanje zbuditi v sercu marsikterega, tudi omikanega in učenega človeka, je ravuo Fabiola pripravna. t e je pa temu tako. čc jc Fabiola zmožna v človeku vero oživiti, ga za v>c dobro in blago vzgati. iu ga tak«, sc le prav za prav za resnično, veljavno izobraženost pripravnega storiti; čc jc knjiga Fabiola izverstno pisana, so osebstva. ki sc v nji nahajajo, pravi vzori človeštva v pre-blagih podobah, in je zemlja, ua kteri sc tc prigodbe raz-motavajo. klasična zemlja, potem nc vemo, kako tla kdo od tc knjige druzega povedati nc ve. kot tla jc polna pobožnega duha. Sc bolj čudno sc nam pa zdi opazka v nekem drugem časniku, katera kar ua ravnost pravi, da bo ..Slovenska Matica" hirala. ako sc bo s takimi knjigami pečala. . Hirala bo ,,Matica"? Mi smo druzih misel, in z nami gotovo vsi pravi rodoljubi. Matica, ktera, če sc nc motimo. ui nikdar mislila, iu tudi zdaj nc misli: Fahiolo na svojo stroške ua svitlo dati. uc bo nikdar hirala, ako bo knjige tako izverstne. kakor jc Fabiola. na svitlo dajala. Hirala pa bi gotovo in brezdvombe. ako bi sc tako dalječ spozabila, tla bi vrivala vernemu slovenskemu narodu knjige, nasprotne <1 ti li ti keršanskemu, ki v Fabioli tako sprelepo iii prijetno veje: kajti Slovenec jc veren iu nc terpi. tla bi sc mu skruuila nar svetejša svetinja, to jc: sveta vera z ncvtrskiini. keršanstvu nasprotvavnimi čenčami. To so na-e misli, naše prepričanja, pa tudi misli naše so. da ta. kdor knjigo Fabiolo sodi po zgoraj omenjenem načinu, je ali siromak ves poverhen iu neveden, ali pa jdaboveren in malo vreden. V— I. JMasinik pri a Uar ju. dva j ii o darilc c. pastirjem4*) in kristjanskim ovčicam ob enem. XVII. Mašnik moli še na strani. To pomeni naj ti tpet: Jezu? jc pri ninož'ci vdani Dni n't svetu štirdeset. Mašnik zadnjic nas pozdravlja. Jezus dvigne »e v neb«'«; Mašnik s križem blagoslavlja . Sveti Duh gre na zemljo. Mašnik moli na li»tni strani lako imenovani pred-pev ali antifono. po latinsko ..Coinmunio". ki je pa po I ia/tiikih in godovih različna. V pervih časih matere ka'oiiske Cerkve je bila navada, kakor jeruzalemski škof »viri I 'i ril sporoeuje, de se je mcil obhajilom vernikov pelo iz Davidovega 33. psalma. kterega 0. verstica se tako glasi: ..Pokn-ite iu glejte, kako sladek je Ciospod." Ko se je pa s časom omenjeno petje zavoljo raznih vzrokov populilo, se ie suma antifniia še prideržala. ki jo mašnik moli. te pa. kakor smo rekli, razna, in večidel iz svetega pisma vzeta, iu je zdaj kaka prigodba. zdaj kako prerokovane. zdaj kako naznanilo hvaležnosti, veselja, žalo-ti. upan i. pi"š||je, svaijeiija ali pa tolažbe. Ko mašnik pred-(it-v otian k maširni bukvam iu moli raz-loi no lako imenovane poohhajilske molitve, klerih utegne a!, »anio ena. ali pa tuili več hiti. V teh molitvah se prosi Hog /a razne dobrote in dari: in sicei take. ki jih vsi sploh potrebujemo. Stirdesetdau^ki postni eas. pa šc nekteri- druge dni meti letom »e še posebne molitve molijo. *) > aput XIII De Or.itionibu> post 1'ommuti'oiiem dieendis. I. IVIebrant" |Miri(i -alo. dum Calicem eollocat in Vllari. Iiber M .-.»lis iletVriur prr Ministrom ad crnu Kpistolae. et eollo-» ii. iii in introitu. Ip-'- anteni minister genulh-ctit juvta eornu l!> ui;>'lii. m in principi'« Ms-ac. Deinde felebran- junetis nianibu« ani- peetu-. et peraeta 1'ruei rt-verenliu ad fornu Kpi--:•>!.»•? peruti. ubi st,vii- v i>.i facie ad Allare .iC tlliClis manibti-\ntiphoii.ou, •jtia«* dicitur Coiiiiuunfo. elara vocc legi". Oua I rta j uni- itrm iti titi'>u - ante peetu- redit ad m<-d:uiii \ltari-••t eo o>culai >. vertit «e ad popiilniii per -nam d>-\t«*ram. ;it«jtie .ti nedio i-nn«i«lrii-. evtendil et jun^it inaiiu- de more. di-en« m •■run rlara vo,*e: It imuni-- rnhisram. 'Jno dieto pet eandem vini. led.bji it libr.i o. ubi Ora'iones po-t l'oiiim«iahoi<-tii, eodeni tu ••!•>. nutn- ro .-t ordine dieit. ut Mipra dietac -unt l"o|lectae. litimi eomdu-ioiif loiita. et non priu-. Mi--ale eluiidit. ni-i ultimatu Kvani«'limit - t propriiim. rt jungen« iterum manu- ante j. -tu- revi-nitur id nu <11 um \ltitis. ubi eo u-cnlalo vertit se a i popu]ut1:. ut -upr.i. dir. n-. It'minus ruhisrum. th inde : Itn *f#jsjr<; »'st. »i dicendoto - i. et per eandem v i mi iterum vertit il \ltai ».-ro nos -it dicendmu: It* Viss/t est. dieto: Iht- iii i n u .* r-hiscum -e vertit ad \i: »rc . ubi junetis manibiis -tan> d.-it. Il'-Ht'ilir,iiiins boimn-i. aut in Missis Defunctoruui: Jft'y«ffV-%i-1 u I tn yac*. Dieto: /'e Vn.<« est. vel: Bsnrdiramas Ihiminn. ut suprn. i •■;< Muli-ante molimo \|i.»ti- -tan-inclinato eapite tantuiii • t junetis intnibu- -nj r lltaie po-itis . ita ut duo p.»r\i digiti 1'rontem \i tri- lah^ant. -eeretu oriiionein: 1'tarrat tihi Suhi'tu T rini t as • t.-. piolVrt. Mu a tinita o-.-ulatur \ltarc in medio inanibu.- ex-ten-i«. -uper illud po-i'i- tum erig» n> m- . ac stan« adhuc ver- -u- ip-iiin ...........ulo- .».I coelum. hoc e?t ad 4'rucitivi Ima- i nem lev ti. «.:atiin t Fitius . deinde ad secundam I neani tran-ver-am. m inu •|tio<|u< reda ae«jual:ter ellormatam. rt Syiri-tus Smrt, namreč za verno ljudstvo, to je. de bi Ciospod Bog v takih dueh pokore svojim vernim ovčicam skazoval še posebnejše gnade; jih varoval pred hudičevim zalezovanjem, ki sosebuo, kakor pobožni učeni možje terdijo. (isti čas okoli lazi in si vse prizadeva, dc bi jih požerl. Po končanih poobhajilnih molitvah mašnik bukve zapre; če pa ima še poseben zadnji evangelij iz njih brati, pa odperte pusti, gre v sredo altarja, ga kušue, se oberue proti ljudstvu. in ga navadno pozdravi, rekoč: Gospod z vami.'1 Iu strežnik odgovori: ,.I#t s trojim duhom." Mašnik, pieden se proti altarju verne, še pristavi: „Idite, minula je masa." Iii strežnik pristavi: yyHvala Hogii." — Na to mašnik na sredi proti altarju pri-klonjen moli: „Xaj ti dopade, o sveta Trojica, opravilo moje službe, in daj, de bo daril va , ki sem jo nevredni oprarljal pred očmi trojega reličastra, tebi prijetna, zame pa in za vse, ki sem jo za-nje daroral, sprarna iz troje milosti. Vo Kristusu Gospodu našem. Amen. Presveta Trojica, v ktere imenu se jc sveta maša začela. iu kteri v čast se je opravljala, sc s temi besedami ponižno prosi, de bi dopadljivo sprejela tiar. ki ga je namestnik Možji daroval v svojem in v imenu vernega ljudstva, iu tle hi vsim skupaj inilostljivo teknil k zvcličanju tluše iu telesa. — Ce pa mašnik pri sveti maši ni molil ,.glorije'\ tudi ue reče: ..Idile, minula je maša", temuč proti altarju obernjeii: ..Hvalimo Gospoda"! Po omenjeni molitvi pa kušue altar, se občine proti ljudstvu in ga blagoslovi rekoč: ..Blagoslavljaj ras vsegamogorni Hog Oče, in Sin. iu srci i I hi h." Iii strežnik odgovori: ..Amen." Ta blagoslov pomeni tistega. ki ga je svoje dni naš Zveličat Jezus Kristus po besedah svetega pisma dal svojim učencem, namreč: 1'eljal jih je venkaj v Belauijo. in je roke vzdignil in jih blagoslovil tl.uk. 21. 50. |. iu prigotlilo se jc. ko jih jc blagoslavljal. se jc otl njih ločil, in je v nebo šel. (Luk. 24, 51.) Prekrižanje ljudstva v imenu presvete Trojic.'. Dieta. Sina iu svetega Duha je studenec vsega blagoslova in vsake gnade, ki se nam v tej solzni dolini podeliti zamore. -Pri černih mašah se ljudstvo ne blagoslavlja. (konec nasl.) Sir prr priprl fr ritierrga r Mi i ta. Marsikaki umetnik in prijatel lepih vednost je že po-potoval v Kim. nekaj na svoje, nekaj ua druzih stroške: ali da se je bilo po pripomoči kakega slepca to komu vsre-čilo, hi utegnil redek primeri je j hiti. Tak izgled vender nahajamo v francoskem uialarji Krauc Perrier-u. ki je živel v IT. stoletji ( y ItiliOJ, iu je imel v svoji domovini lep slovez, in čigar slike imajo šc dandanašnji po Francoskem veliko veljavnost. Perricr je bil rojen v l.ion-u. ki je eno naj iiiienituejših ohcitnijskili mest francoske deržave. iu kjer je mnogo la-brik za razno svilnato robo, kakor tudi za zlate veznine itd. Tukaj tedaj jc živel Pcrrier ko malarsk novinec v veliki revšini in pomanjkanji, kajti fabrikanti in vezeninarji. kterim je risal razne izglede, so mu tako slabo njegove izdelke plačevali, tla jc komaj imel vsakdanji kruhek. Izdelal je sicer včasih tudi kako podobo, pa tc izdelke jc mogel le po nizki ceni razprodajati. — Prebival jc v neki hiši v visoki podstrešni izbici, ki ni imela nc peči. nc ognjiša. Strašno jc o zimskem času prezebal. Svoje borne jedila si je hodil kuhat k nekemu sosedu, kjer sc je včasih tudi malo pogrcl. Bil je ta sosed dober, pobožen mož; ali lu-čica belega dneva mu še nikoli ui bila posvetila . bil je čisto slep. In vender, kake čudne želje je imel ta mož žc mnogo let v sercu? Kad bi bil namreč romal v Kini. da bi oudi opravil svojo pobožnost ua svetih stopnicah v l,a-teranu. in pomolil v središu vse katoliške cerkve, v vc-likanski stolnici sv. Petra. Pa tudi Franc Perricr ni o nobeni reči ua svetu raji govoril, kot o Kimu. ki je tako rekoč poglavitna šola vsih lepili umetnost, /Jasli pa dom naj lepših slikarij, ker je že toliko slišal od njih imenitnih lepot. Je bilo mar potem takem čudo, kadar sta naša znana tovarša o merzlih večerih se k mlačni peči stiskala, da so njuni pogovori bili le od Rima, kaka neizrekljiva sreča, kako veselje bi to bilo, ko bi tje mogla! — Kar pa je bilo naj bolj čudno, slepca je goreče hrepenenje še bolj v Rim vleklo, kot Franceta. Zakaj, kadar je zgovorni Franc jel kaj od lepega, veličastnega Rima praviti , je njegov prijatel ves vnet kviško planil, luskal z rokami in klical: ,,V Rim pa le pojdeui enkrat, naj stane, kar koli. Moram — pa moram tje!" — S takimi in enakimi pogovori sta se kratkočasila naša siromaka skoraj vsak večer; ni čuda, da sc je bil tudi France počasi neugasljivega hrepenenja po Rimu navzel. Nekega večera tudi <>n s slepcem vred šine kviško. luska z rokami iu reče: Veste kaj? Nekaj mi je prišlo ravno zdaj v um. Jaz bom vaš kažipot v Rim, zakaj tudi jaz hočem in moram enkrat v Rim. kakor vi. To je da. kakor veste: nimam ga beliča za popotne stroške: zakaj kar imam, za to si moram omisliti obleko in obutev. Vi res tudi nimate veliko, pa nekaj vender le. Plačcvajte na potu za mene le kruhek, dokler boste kaj imeli; dalje naj bo Bog za naji skerbel. Jaz znam za silo toliko latinsko, da nama bom v kakem samostanu mulo jedila ali prenočišče sprosil; tudi iaščina mi ui čisto tuja. K temu imava spomladanski čas. lepo vreme; — še koj ta teden odrineva, slednji dan pel ur prehodiva, včasih še kak dan v kterem samostanu mal pučijcva, tako zamoreva biti kresni dan v Latcranu, sv. Petra dan pa v št. peterski cerkvi; ta dneva sami sv. Oče papež oudi masiijejo. — Veselo reče slepec: Prav je, moj France! sam Bog ti je vdihnil to prelepo misel. Ne le ta teden, koj jutri odrineva. Za obleko nikar nc skerbi! imam šc od mladostnih let svojo nedeljsko suknjo, ki mi jc pretesna, tebi ho pa ravno prav. 'ludi par čevljev ti morem dati. Denarja veliko nimam, toliko pa vender, da saj iz I.ion-a nc pojdeva s praznim žepom: za drugo pa, kakor si prav rekel, naj dobri Bog skerbi. — Pač sta bila čuden pa vesel parček slepec in njegov kažipot France, ko jo nekega lepega majuikovcga jutra odrineta z roko v roci iz l.ion-a po cesti pioti Gre-noblu. Slepcu, ki ui bil hoje vajen iu je bil zraven tudi nekako okorni ga života, jc skraja popotvanje prccej presedalo. Marsikterikrat jc bilo treba počivati, zlasti kadar ji je pot vodila po gričnatih pokrajinah; ali zavest, da gre v Kim. jc ubozega slepega siromaka tako podpirala, da jc rud prenašal lakoto, žejo. trudnost iu kervave žulje. Kolikor se je dalo. koračil jc čversto; čc pa jc France šc včasih kako veselo popotnico zapel, mu jc starček celo veselega serca svoj ,,bas" zraven brundal. — Spervcga ga je France vodil le za roko, kar je tudi njemu težavno delo; kasnej si jc drugo zmislil. Privezal si je krog pasa ver-vico, ktero je imel slepec krog rame ovito. Tako je včasih šiloma vlekel siromaka za saboj, iu pot se jima jc zoper vse pričakovanje dobro odsedala. — France jc bil kaj čverste postave, aii tudi želodec njegov jc imel kaj dobro oklepana kamna. Vedno bi bil lani rad jedel, pa tesno bi sc mu bilo godilo za jedila, ko bi ne bil imel slepca poleg sebe. Ta sicer tudi ni imel ni-kake istine, ali on si jc bil sam naj boljši zaklad. Šc celo prositi rnu veliko ni bilo treba; zakaj kdor koli prctuožuiših ji je srečal, vidil oprašena iu spotena, pa še ugledal, kako mladi fant starega siromaka z vervjo naprej vleče — in pa celo v Kitu: vsak jima jc iz serca rad podelil milodar za pot. Blizo Grenobla jima jc bil imeniten duhovnik, ki jc jahaje na mezgu ji srečal ter zvedil namen njunega popotvanja, podaril denar, kakoršnega France šc ni bil nikdar gospodar, pa tudi slepec ne. Pa milošnje. ki sta jih naša dva čudna romarja dobi- vala po dnevi na cesti, so bile skoro le senca tega, kar se jima je prav pogosto na večer primerilo. Ko bi bila tudi polne mošnje nesla iz l.iona, komaj bi se jima bilo tako godilo. Ako sta namreč prišla do kakega samostana, kar se jc naletelo skoro slednji večer, je France le tnalo latinski pokoledval, in bila jc večerja iu postelja zaslužena. Pa šc kakšna večerja in postelja? Dospela sta poslednjič v zaželeno večno mesto Rim. še nekoliko dni pred kresom. V francoskem samostanu blizo cerkve ,.Marije Strežnice" sta dobila prijazno domorodno sprejetje iu postrežbo. Srečno sta bila tedaj dosegla svoj goreče zaželeni naincn; France Perrier je pregledoval pre-čudne rimske znamenitosti, kar je bilo hrana njegovim očem ; slepec sc je pa topil v pobožnih molitvah ua svetih mestih ter si je s tem uasitoval duha. Sklep naše povesti je pa tak-le: Francetu sc je vsrc-čilo. najti v Kimu svoj kruhek. Pričel jc slikati: posnemal jc podobe naj slavuiših umetnikov s toliko srečo iu pospe-bom, da je kmalo dobival naročila od vsih strani ua dela svoje gibčne roke. Vernil se jc čez nekaj let ko popolni umetnik v svojo domovino, kjer je živel in umeri ko vse skozi čislan, premožen umetnik v Parizu. Tudi slepec je bil ostal s Francetom v Rimu. ter sta se skupaj vcrnila v svojo domovino. Ali zdaj jima ni bilo več treba heiaciti po poti grede. Francetova polna mošnja je skcrbela za voz in dobro hrano. Tudi v Parizu je imel starčka pri sebi v stanovanji ter mu tako hvaležno in v stoletni meri popla-čcval vse njegove nekdanje dobrote. Ostala sta si do sun ili zve-ta prijatla in tovarša. Gotovo tudi marsikakega izmed nas mika gledati večno mesto Rim. Ali sedanji časi bi mu nc utegnili vec tako vgodni biti. kakor so bili Francetu Pcrricr-u in -lepemu tovaršu. Naj sc torej duh naš sam vzdigne na ktilili vročega hrepenenja tje do središa katoliške Cerkve pred pre-iol name-uiika Kri«lu-ovcga in naj zakliče: Pozdrav Ijvu !».>li naj višji glavar sv. Cerkve, mili Pij l\, veliki mučenec! Pozdravljen bodi zlati Rim! Sprejmimo pa tudi iz tc dogodbe nauk , da v braf"v-ki ljubezni naj podpira revež reveža, iu oblagodaril bode llog oba. (Po .larišcvcm koled. i Rodoljub P u d r a t i t o v s k i. Miocj »iCftoiznoMt ram je. Ni -c veliko let. kar je živel ua Augleškem b.igat baron Kalpli llcritage t r. Ha 11 licritedš). Im« I je edinega sina Ribarila, pa ta mu jc grenil stare dni. /.ivcl je lahkomiselno iu se kmalo tudi vdal razuzdanosti iu napo-ic I hudodelstvu. Cez malo časa je ni bilo skorej hudobije slišati. bodi si skrivaj ali šiloma storjene, ktere bi sc ne bil tudi njegov Kihard vdeležil. Neizrečeno jc to zalilo -ta-ega očeta, prizadeval in prizadeval si jc, da spravi sina na pravo pot, pa vse zastonj. Malopridnež, pri nekem hudodelstvu zasačen, bi bil imel zopet v ječo priti, ali pobegne jo — nihče ne ve. kam. I.cto za letom mine, pa o lli-hardu le ni glasu. Stari baron ui imel človeka, ki bi mu bil ua -lan* dni stregel. s komur bi se bil prijatclj-ko pomenil, ker razun zgubljenega sina ni imel kar nobenega svojih, kakor Ic enega brata, kteri se jc bil pa /c tudi v mladih letih z /.eno in dvema otročičema na otok Ccjloii prc-elil. Ali tudi o bratu ni vedil, če jc šc živ ali ne; kar mu iz Cejloua dojde pisanje, da mu jc umeri brat. iu kmalo za njim tudi njegova žena. in da sta torej bratova otroka o-iroicna. Bile ste dve hčeri: stareja. Rahacla po imenu, se jc bila oinožila, pa žc čez dve leti ji je bil mož umeri iu mladi vdovi zapustil malega sinka; mlajša Ana je v-e to stricu na Angleškem sporočila. \na ostala je po očetovi -merti prava »irotica. skorej brez premoženja. Rubaela pa jc podedovala po možu s svojim -inček ni Frncslom vred precejšnje premoženje. Ko stari baron vse »o /.ve, koj piše vnukama. da uaj k njemu na Angleško pridete, in da hoče po smerti vse svoje premoženje zapustiti svojemu prebratinecu. malemu Ernestu. ko bi pa ta umeri, bode ga podedovala Ana. Naznanil je bil pa tudi po časnikih iu po gosposkah , da svojega nevrednega sina Kiharda izloči od dedovanja, kar mu pu gre po postavi, naj si pri tej iu tej uradnii poišče. Sin se na te naznanila ni oglasil. Med tem že sestri pridete po morji do Angleškega in v l.iverpoolu stopite na suho. Tukaj se mudite dva dni, potem pa si najinete kočijo in jo veselega serca derdratc proti stričevemu gradiču. Že ste blizo iu kočija jc ravno pred neko samotno kerčmo stala, ko ji huda ploha vjame. Ker pa bi rade kmalo končale težavno popotovanje, jo poženete naprej. Tu se jima perva nesreča pripeli. — eno zadnjih koles se sname, kočija preberne in kolesna os se zlomi Kaj je bilo drugega storiti, ko verniti se v samotno kerčmo in tam prenočili? Kerčmarica jima da najlepšo sobo. ki jo ima; v nji ste stale dve postelji. Preden sc vleže spal. zaklene »tareja sestra sobne vrata; sinka ima pri sebi v postelji. Stara ura na steni je ravno eno udarila, ko glasen krik iu stok zbudi gospodarja, gospodinjo, pa posle: —vse leti po mostovžu. kterega jc edina svetilnica na steni raz-svitlovala . iu k sobi. v kteri ste ptujki prenočevale. Glej strah: sobne vrata so nu stežaj odperte, na pragu pa leži mladi vdova kakor meriva! Ana pa sedi na svoji postelji iu neizrečeno vpije. — njene roke. obleka in postelja — vse je polno kervi! Vse stermi, nihče se nc zave v pervih trenutkih. Pervi se zave ptujec. ki je tudi tisto noč v samotni keremi prenočeval iu se je Brovvn (Bravn) imenoval. Ta Rahaclo vzdigne in razlaga hišnim, da revca ni meriva, ne ranjena . ampak samo v medlevicah. Kes se kmalo zave. ..Moje dete! moje dele! kje je moje dete?" so kile pen c besede iz njenih ust. Na malega Krnesta do zdaj še nihče mislil ni: — — nikjer ga ni bilo. Ana kakor okam-mena sedi na postelji, kar ptujec in za njim kerčmarica k nji planeta in kričita: Od kod ta kri? Kje jc otrok? Kaj jc z ii|im naredila? Nesrečna mati perva »takne sinka: v Anini postelji je bil prav k steni stlačen iti - o joj! - mertev: v persih mu jc tičal nož! Nož je bil Anin: pred odhodom ga je na Ccjlonu kupila. Ko se j c bila vdova popolnoma zavedila. jc pripovedovala: Nisem še menda dolgo sj.ala . ko me prebudi neko tiho stokanje, se na p d v spanji sežem kar nehote po detetu zraven sebe. — ui ga! Planem i/, postelje in iz sobe, — nc vem. ali sem sama odperla duri. ali pa so že odperte bile: — k<» stopim na prag. švigne po razsviiljeni steni na mostovžu velika senca nekega moža mimo: groza me strese, padem v med levice. Toliko je bilo znano, ko la reč pred sodnijo pride. Kdo je moiivec? Vse okoliščine, sosebno lo. da bi po Krnestovi smei i Ana imela po bogatem stricu dedovati; nož v fan-tircv.h persih — — vse to jc spahovalo sum ua Ano. Pa kdm jc pogledal nedolžno obličje nežne deklice, kdor jc po/.:,al preveliko ljubezen, ki jo je Ana vedno skazovala se-iu iu malemu sinku. — kako bi jo bil še dolžiti mogel strahovitega hudodelstva? Ali postava nima serca: mertva je. in dol/ila je Ano neusmiljenega umora. Tako malo upanja so imeli staii sodniški zagovorniki, da bi bilo moč opiostiti Ano. da se kar nobeden ni lotil njene pravde. Naposled sc ogla-i mlad in bistroumen pravdoslovtc. da lioce obdol-/ e n o dtkl.eo zagovarjati. Vse svoie upanje je ta stavil ua čudno senco in pa na neznanega gosta lisic noči. Pa ua sei.co kai /.uiiašaM se? Kar smejali -<» se mu skušeni prutdo-znanci: — ka| w človek v medlevicah utegne viditi! kar sc , j t • •• ti-tega g'-ta . jc Anin zagovornik \.-e k<>'c iu kia;e pnis'^1. p.»\"»d jo njem oprašcval; pa vse. kar jc zvedil, je bilo to: Brovvu je bil kupčijski popotnik iu v tistein kraji ga ni živ človek vidil, ne pred, ne po tisti noči. Približa se Ani zadnja sodba. Ker je vse radovedno, kako se ta reč izteče, bila je dvorana vsa preuapolnjena poslušavcev (na Angleškem so vse sodnijske obravnave očitne). „Ali sc spoznate obdolženega hudodelstva krivo ali uea ? popraša predsednik Ano. Ana hoče odgovoriti, pa sestra ji besedo prestriže: ..Nedolžna jc, popolnoma nedolžna! Svoje življenje bi dala. ko bi Krnesta obuditi mogla, tega sem gotova!" Zdaj povzame še enkrat deržavni zagovornik besedo, ter še enkrat razklada vso žalostno dogodbo. Posebno po-vdarja. da bi bila po Krnestovi smerti imela Ana vse veliko baronovo premoženje dobiti. — da si je zatoženka malo pred popotovanjem kupila nov nož, — da je ravno ta nož tičal v detetovih persih, — da soba je bila od znotraj zaklenjena, iu razun sester nihče v sobi ni bil. Naposled oberne kviško oči. ter kliče Boga vsegavednega na pomoč, da naj bi razodel pravico, da kdo po nedolžuem terpel ne bode ! Anin zagovornik sedaj začne: ,,Gospa, vi ste bili v l.iverpoolu okradeni. ali nea? ..Bila sem", odgovori nesrečna mati, ..male skrinjice jc bilo moji sestri zmanjkalo." „Ali ni bil v tej skrinjici tudi tisti nesrečni nozič"? „Tuko je. Jaz sama sem bila nozič v skrinjico vergla"? „Ali ste tatvino pri gosposki oglasili"? ..Ni bilo časa. se nama je dalje mudilo; kerčmarju sve povedale." ..Prosim gospa, povejte mi sedaj od unc sence. Prav natanko, prosim." Med tem se je bilo žc zmračilo. Radovednih poslušavcev je bilo vedno več in soparica jc bila veča. Predsednik zapove sodniškim služabnikom, da naj nekaj ljudi iz dvorane spravijo. ..Mene v miru pustite — sej jaz sc ne gnjetem. zadnji me tišče!" sc nekdo izmed gnječe oglasi. ..To je Brovvn, to je Brovvn!" se nenadoma oglasi kerčmarica. po glasu ga poznam." ..Primitc, deržite moža!" zavpije Anin zagovornik. „Nam bo pričal!" ...lavalne!" sc tujec oglasi, kterega so ravno na vzvišeno Icco postavljali. ..Kako bom o reči pričal, ktera mi je popolnoma neznana?" ..I.uč! I .uči piizgitc!" veli predsednik. Plamen se zasveti. Glasen krik prešine vso dvorano. ,,Morivec! morivec"! — vpije mlada vdova. ..Glejte sodniki iu vi drugi, tam-Ic! ali vidite? O. Bog jc pravičen, on ne dopusti, da bi nedolžni terpel. Tam - le na steni je una senca. senca morivčeva!" Sodniki in zapriseženci vstanejo, — šum in hrum je po vsi hiši, — na steni stoji velika senca — Bro\vuova — ravno tista senca, ktera se je bila v tisti strašni noči nesrečni vdovi tako globoko v dušo vtisnila. Ravno stopi baron Ralph llcritage v dvorano, ker so tudi njega k sodbi povabili. Ko okaninjen obstoji, ko zagleda ptujca. ..Ilihard! moj sin Rihard"! zavpije starček. Malo minut, — in vse je bilo jasno. Malopridni baronov siu je sestri v l.iverpoolu pričakal, jima tam skrinjico ukradel, ju v samotni kerčiui počakal, iglico iz osi uzderl, da se jc kočija prevernila in polomila, on umoril je malega Krnesta. Vse to je storil, da bi si po tudi skoraj gotovi Anini smerti očetovo premoženje prilastil. Ali spodletelo mu je: ker zadela je ravno njega zasluzena suicrtua sodba, ktero je Ani nakopaval. Bog ucdolži.ost varuje. - v jamo {•a sam pade, kdor jo drugemu koplje. — in uič ni tako skrito, da bi enkrat nc bilo ocito! — Z—C. Ogled po Slovenskem In dopisi• Iz Ljubljane. Milostljivi knez in škof ljubljanski prečastitljivi gospod Jernej Vidmar z razpisom 9. t. m. nazna-uujejo veliki čas milosti Božje v naši škofii. Sveti Oče Pij IX so namreč z okrožnico 8. grud. 1864 naznanili sveto leto, ki se priči.e 15. listopada in terpi do 15. grudna. V ti okrožnici so sv. Oče popisali glavne zmote sedanjega časa, ki sveto vero in keršansko življenje podkopujejo; z molitvami sv. leta pa imajo verniki Usmiljenega prositi, da bi zmote zaierl in luč sv. vere nam ohranil iu razširil. In da bi verniki s toliko veči vnemo teh dobrot B»ga prosili, zato so vse milosti sv. leta tistim podeljene, kteri bodo spolnili pristavljene pogoje. Pravoverni kristjanje bodo imeli za dosego popolnih odpustkov sv. leta te - le reči v rečenih 30 dneh spolnili: 1. Dve cerkvi obiskati, če ste blizo. ali pa euo samo dvakrat, kakor določi fajmošter ali namestnik vsake duhovnije, iu pa ondi nekaj časa pobožno moliti; 2. en teden tistega mesca v sredo, petek in saboto postiti sc; 3. v tem mescu vredno opraviti spoved, sv. Obhajilo; 4. uhožuim kako milošnjo podeliti. Popotniki pa zamorejo ravno tako odpustke doseči, ako berž ko domu pridejo, stolno ali pa domačo cerkev dvakrat obišejo in druge zapovedane reči spoluijo. Redovnim osebam, jetnikom, bolnikom in drugim, ki vsih ali pa nekterih imenovanih pogoj nc morejo spolnili, jih smejo spovedniki v druge pobožne dela spreoberuiti. ali pa '.u li ua drugi čas preložiti. Sc prav posebna dobrota v sv. letu za vernike jc pa tudi ta, da smejo vsi poterjeni spovedniki svoje spovedence skorej otl vsili, tudi tistih grehov odvezali, ki so ob družili časih škofom iu sv. Očetu pri-deržani, in tudi veči del obljub v druge pobožne dela spreminjati. Potrebni so vsi stanovi poboljšanja iu pokore; Bog daj veliko iu obilnega sadu ! — Zavoljo zidarjenja v sedanjem šolskem poslopji sc pričtio normalne, realne iu gimuazijaluc šole 3. novembra s slovesno sv. unšo. Vpisovanje se godi nektere dni poprej. RiZ^las deželne vlade, da Gorcnccv iu Dolcnccv nc bodo jemali na ljubljansko gimnazijo, velja Ic od takih, kteri niso že bili na tukajšnji spodnji gimnazii. — Kakor se rado zgodi, se o praznikih veliko pozabi, iu sc bo letos mnogo zamudilo . kar sc poznej tezko pribiti in pridobi. Prav bi bilo, da bi mladina to v čislih imela, in tudi doma ponavljala ter se pripravljala za prihodnje šolske tvariue. Staršev skerb je v tem času. da sc v niavnem oziru nič ne zanemari, temuč dela tudi za versko iu serčno oliko. Kakor starši želijo, da jim šola pošilja umne in dobre sinove domu, še z veči pravico sme zahtevati šola, tla jih domača hiša ne spridi, ali kakor si hodi zanemari. Kar se o tacih časih zamudi, je poznej le predostikrat v škodo šolske mladosti. Sliši sc razun tega. da vlada hoče letos stanovanja za učence po mestu bolje pregledati in vravnati , in res zadnji čas je to, in prav iz scrca želimo, tla bi sc tudi v tej reči /.boljšalo iu odveruilo pri mladini marsikaj , kar ima hude nasledke v pozuejih letih. Iz Ljubljane, vprašanja pri zadnji duhovski poskušnji. — Iz pasti r s t v u. 1. Kak "no nalogo ima duhovni pastir v tožbi za ločitev otl mize in postelje? — 2. Nu čem spozna spovednik nespokorjeuost spovedenca, iu kako naj z njim ravna? — 3. Kteri so naj važuiši nameni pastirskega obiskovanja bolnikov ? — Pridig a. Naj sc osnuje pridiga v dveh delili za XIII. nedeljo po binkoštih; rek in zapopadek naj sc vzame iz cvaug. sv. Luk. 1 T. 11—lil. — Vpeljava naj sc zdela, drugo pak le osnuje. Keršanski nauk. Otl 6. prošnje Očcnaša: ..Ne vpelji nas v skušnjavo." J. Pavšlcr. Iz verne. 1. Mvstcrium ss. Trinitatis coiitradictionciu involverc. conlutetur. — 2. Kvponatur relatio s. Kucharistiac san i lici i ad crucis sacrilicium. — 3. De confcssiouis saera-mcntalis ulilitalc disscratur. Z a vaš ni k. I z ii r a v n c 1. Huacnain ie«iuiianlui absolutc. ut pcc- caturn sit m o rta le. — 2. Numue sit verum. tjuod non-nulli dicunt, melius esse, non orare, quaui orare rum v o I u n t a r i i s distractionibus? — 3. Ali sini tentationes uliles? Dr. Leon. Klofutar. Iz cerkvenega prava. 1. (Juaenani officia habet paroehtis erga suos cooperatores, speciatim vero in-tuitu cooperatoris sui, cujus vita scandalosa est? Aut vero: (Jualis esse debet vestitus clcricoruiu in obcundis saeris funclionibus ct estra illas iu vita privata? An fa* est. iu dioccesi nostra uli fcinoralihus super caligas ad pedes ustjuc demissis (Pantalons)? (Juomodo juvta tlccrctum Cone. Trid. puniendi suni. klic in zmožnost, naj sem-kaj pribiti v zapušeni ta vinograd G o-spodov! Posebno se obračam do vas preč. katoliški redovi. do vas, ljubi bratje, ktere vaše vodila iu postave posebno pripravne delajo za to: Fiat, liat! Ameu. *) Frančišk Pire, s. r. kat. misijonar med Indijanci. Iz št. Pavla. 12. sept. 1*65 piše g. mis. Jak. Trobec svojemu prijatlu preč. gosp. Fr. J.: Hvaljen bodi J. K Z veseljem Vam naznanim. «la sem postal nevreden namestnik Jezusa Kristusa, namreč duhoven, tedaj „unus cx vobis", preljubi moj prijatel in brat v Kristusu! Mil. škof Tunaž Grace (Giiiss) so mi podelili ..minores" 24. aug., ..siih-diak." 27. avg., ..diakonat" 3. septembra in 8. sept. sem bil duhoven posvečen. Školjc imajo namreč tu oblast v kterem koli si bodi času med letom ob nedeljah iu posebnih praznikih duhovne posvečevati, kar se vselej pred altarjem očitno godi in ua glas bere. Novo mašo sem 10. sept. pel v tukajšni škofijski cerkvi brez posebne slovesnosti. Želel sem jo peti pri č. g. Tomaževitu ali Plutu; pa ker so m. škof z enim duhovnom nekam popotvali, je tu premalo duhovnov, posebno za nedeljo; tedaj so mene napregli. Mislil sem siccr, da ga ni v cerkvi meti ptujci človeka, ki z maiioj to veselje ileli; vcduer sem zvedil ravno zdaj, ko to pišem, od č. g. Tomaževiča, ki so me ravno obiskali, da sta bila vender le dva Slovenca pri moji novi maši pričujoča, ki sta prccej od daleč prišla se te slovesnosti vdeležit. Ali oj, kako merzlo se tu nova maša obhaja; v začetka se ne zapoje: ..Veni", novomašnik nc «la posebnega blagoslova, ne dobi cvetličnega šopka v roke, v pridigi se cisto nič ne omeni o novi maši, tako «la ljudstvo ue ve drugega, *) Iz tega pisma vidite, dragi Slovenci, kako zaželeni da bodo preč. g. misijonarju darovi, ki jih ravno zdaj nabiramo za ve-zilo za njih zlato novo mašo. To bo pomoč o pravem času! Bog daj obilo dobrotnih sere! kakor da ptuj duhoven mašo bere. Pač nem si mislil trepetaj« k svetišu Gospodovemu stopaje. kako veličastno doma novomašnika spremijo k altarju, s kako slovesnostjo, s kakim veseljem, kako praznično! Vsega tega ui tu sence. Imel sem sicer peto mašo, pa brez levitov. malo slovesncjše, kakor je tiha maša. Po poldne sem opravil slovesno večernice z blagoslovom. Drugi dan sem šel k tukajšnjim nunam maševat in sem tedaj pervikrat pobožnim sestram nebeško mano delil. — Prav rad bi šel kaj k č. g. Pircu, pa me m. škof ne pustijo pred, da neki duhoven, ki je mesca julija na Francosko odrinil, zopet nazaj pride, kar se utegne v kakih C tednih zgoditi; med tem časom sem tedaj škofov kaplan. Toliko samo o moji novi maši in sedanjih zadevah. Z Hogom! Napis: Rev. James Trobec care of Rt. Rev. Ttiom. Gruče, Bishop of St. Paul. Minesota. Via : \Vieti, Bremen. North-Amerika. Iz št. Pavla. 17. in 21. vel. serp. piše g. Trobec svojim staršem , kako prijazni so bili ž njim gosp. Skopcovi duhovnijani. Slovenci iu drugi, kako bogato so ga obdarovali o (isti priložnosti, ko jc bil lega g. misijonarja obiskal. V Cikagi pri g. Žagarju jc mogel os(a(i celi leden, in st regel mu jc ta dobri gospod, kakor si jc Ic mogel /.misliti; mu marsikaj kupil. iz svoje štacunc dal, mu te-lecnjak ali kofer za * gld. napravil, na zadnje ga pa jc obdaroval in mu voz najel. Tako čislajo dobri amerikanski katoličanje duhovski stan. — Med drugim tudi piše: .Molite zu-me, da bi me Bog vtcrdil. ker veliko ima terpeti misijonar med ludjani. razun tega. da še skorej od nobene strani podpore ni dovolj. Ako včasi kak sold dobi, pa zopet ne ve, ali bi ga dal Indijanom, ali bi si oblačila ali živeža kupil, ali pa za cerkev ga obernil. Drago jc pa vse: če so kolčikaj bukvice. veljajo 8 gld. ... Škof so mi kupili talar. ki velja 30 dolarjev ali CO gld. ... Zopet je eden ljubljanskih bogoslovccv umeri; to me jc pretrcsuilo! Tako bcrlick iu krepek mladeneč! Glejte, jaz sem bil pa vedno tako slab, pa kiim meje B. ..ja previdnost peljala! Tako tudi g. Tomazina. ki so bili ljubljanski gg. bogoslovci žc križ čez njega naredili, zdaj pa že Indijanom pridiguje, in tu v št. Pavlu ga vsi hvalijo, kaki pridigar jc, ker tu jc mogel večkrat pridigovati itd. MoJ Je kej norega po širokem svetu ? V rimski zadevi j.* viditi, da jc Napoleon lesjak to dosegel, kar sc je z laško vlado dogovoril: on sc jc vtikal v tuji( rimske} reči, dokler mit je kazalo; na zadnje, ko sc on >am iz Rima tunika, jc pa tudi poskerbel, da Iii druga moč llimu. t. j., sv. Očetu na pomoč nc pristopila. In pa ktera? Španija, katoliška Španija jc Italijo priznala: zastran A vsi rije pa sc tudi sliši, da sc Relkredi nekako Franci i bliža memo idši Hismarka. ter se hoče deržati načela nevti-kavnosli zastran Rima. Tedaj šc celo govore o nekaki čveti razvezi, ktera bi Avstrii nc dopustila sv. Oč»'iu na pomoč. To ti je lepa čveterozve/.a —. zoper Him — zoper namestnika Kristusovega!! Papež hode tedaj ml človeške pomoči popolnoma zapušen. Hodimo pa si svesti, da pomoč Božja žc naproti hili, kadar pomoč človeška od nas beži. Le počaki lisjak, ti utegneš še skusiti, kaj se pravi s Svetim" igrati se! Avstrija pa naj skerbno pazi, da nc iše nc pri Bismarku, ne pri Napoleonu svoje podpornje,... ampak le sama v sebi, to je, v svojih narodih, operta *) Vtaknil sc jc lako tudi v Mehiko, da jc Maksimilijana avstri- janskega spravil v zadrege, ter celo Cerkvi nasproti, kteri je bil poprej tolikanj zvest sin na pravico in pomoč Kož jo: — pa tega naj si svesta bode, da zavit je na Napoleonovo pot bi ne bilo njeno zveličanje. — Napoleonove kačje pota se tudi iz tegale vidi jo. Pel let, preden je Napoleon sklenil razvpito zvezo f 15. kim. i864J s Pepolom in Minghettom v prid nove Italije in v škodo papeževo, je bil ravno ta Napoleon storil naj slovesniši zavezo s sv. Očetom Pijem IX, s ktero se je bil zavezal, da bo branil vse posestva sv. Sedeža, in vse pravice papeža kakor časnega vladarja. O tej zvezi je govoril papež v Rimu 20. rožn. 1859, cesar pa v Parizu. Kako je Bonaparte tu zvezo spolnoval. je dobro znano in d janja odgovarjajo, dopustil je, da je bil Pij IX oropan Romanje, Im brije in .Mark. in Napoleon III je 1.1*61 storil zvezo s papeževimi sovražniki, ter se jc zavezal zapustiti tudi Rim v dveh letih „Francc4* k temu pravi, da Napoleon, zlagoma umikajoč se z Rima. se jr poroka storil, da to, kar je dozdaj branil s pričujočnost jo svojega bandera, bode branil nadalje z veljavo svoje besede. Pomočki se menjajo, namen pa »stane zmiraj ravno tisti. K temu pristavlja ..Initn eat.": Tako modruje gospod (iarcin, kteri bi mogel vedili. kaka in kolika jc veljava napoleonske besede. To besedo je bil dal ,,predragi sin" leta 1859 obljubivši papežu, da bodo francoske vojne papeževe posestva varovale in ohranile (tuehiintur atijuc servabunt). In potem? .. L. 1859 (Napoleon) obljube dela papežu, škofom, francoskemu ljudstvu, in I. I Mi I se umakne perviiu obljubam in dela druge laškemu kraljestvu. ..Namen pa je zmiraj ravno lisli." Iri kteri je Iu namen? Iloncnarc: oiunia servilitcr pro dominationc. Bonaparte enako ljubi Italijo in papeštvo, zavezo, ki j«» je .slnril s papežem I. 1859 in uno, ki jo jc sklenit z itaUkim kraljestvom I. ls6i, imate ravno listi namen in i/.sle se boste v ravno tisti cil. Razne novice. S Ti niče nad Lahom pišejo v ..llla-hovest". da je v 3 letih ondi 12 ovčic prestopilo iz pro-testanštva v katoliško Cerkev. Med poslednjimi je mati z detetom, ktero je pastor s tem zadeiževal. da jc rekel: ..da je tudi on katoliški duhoven, samo s tem razločkom, da po cvangeliško pridiga.** ... Druga si jc na smertni postelji izprosila katoliškega duhovna in uničila je kakor katoličanka.....Ic pa tudi ondi neka deklina odpadla in vero zatajila. Zakaj? ali iz prepričanja? Xc; — zato. da jc možicu dobila! — Iz Rima pišejo: Sv. Oče imajo «c zmilaj upanje za Viktor-Finanvcla; undan so rekli: Viktor Fmanvcl ic iz dcižiuc svetnikov iu ou sam je zgubljena ovca, ki sc ho kmali spieobcruila; toda ta jc volk. (Kdo? kje jc ta volk?) — 2 4. mal. serp. so sv. Oče razglasili določilo zastran slovesnega posvečevanja zveličane Germane Kuziiiskc (t oiisiu ). Vse lako kaže. da ta slovesnost se bode godila I. l&tiT s posvečevanjem Gorkuinskih mučcuikov. iu pa z vel Josafata Kunčevič-a in zvel. Petra Orbaeščana vred. Govori se. da sv. Oče so govore o tem posveeevanji prista-vili: ,,To bo poslednje mojega višjega pastirstva; potem bom zapel: Xunc dimittis servum tuum. Zdaj spu-ti svojega hlapca." —■ V belgiški vasi na francoski meji najdejo neki dan bogatega krnela. ki je bil že nekaj let vdovec, omertvelega v postelji. I.c samo zdravnik ui hotel verjeli . da hi bil mertev. Bil sc je poprejšnji večer hudo napil, ( cla dva dni jc bil v mcrtvašuici iu v>e poskusanje ga obuditi jc bilo zastonj. Nobenega znumuja življenja ui bilo znati: torej se pripravijo ga pokopati. Cela vas pride k pogrebu, ker vsi so serčno milovnli zapušcue sirote, posebno pa lSletno mutasto hčer. Molil ve in šege sc opravljajo; tisti trenutek pa. ko sc jc imela rakev v grob spustiti. sc v nji zasliši čuden ropot! Vsi so to slišali. Opla-šeni kmetje beže. le sani zdravnik sc spreumi. kaj sc godi. vzdigne pokrov in na videz mertvi vstane. Na ta pogled jc bila hči tako pretresena, da je že 11 let zgubljeno besedo zopet dobila iu zaklicavši ..moj oče"! se v nezavesti na zemljo zgrudila. Sedaj »ta zdrava oče in hči. (^Budiv.) — V Jersey-City ob Hudson-u je bil mesca kimovca vložen podstavni kamen za cerkev sv. Petra, ki bo stala 50.000 dolarjev. Tudi ondotna nova cerkev sv. Bonifacija bo v nekterih tednih dodelaua. — Juarez neki misli mehikansko zemljo zapustiti in se v novi Jork k svoji deržini podati; oporokva pa zoper inehikanski cesarski prestol, ter se šc zmiraj razglasuje za pravega mehikaiiskega predsednika in za polimkervnega od Montezumas-a izhajočega Indijaua. — Viktor-Kmanvcl je bil pred nekaj časom svojega starejega sina Amadeja poslal v l.isabouo, da naj bi njega za botra namestoval pri kraljevem sinu. Portugalski školje pa so vsi enoglasno razločili, da Viktor Kmanvel uc more ne sam osebno boter biti iu nc se dati namestovati, zato ker ga obtežujc cerkvena kazen, izobčenje. Kralj je neki zavoljo tega zavernjenja hudo zdrazen, še bolj združen pa na ministre. ki so ga tolažili, da se bo vse dobro izšlo in je sina Ije poslal, kteri je mogel pa toliko osrainotenje pre-terpeti. — Pravijo, da Viktor-Kmanvcl zopet namerja vladi v prid svojemu sinu Ifumbcrtu sc odpovedali. Prazno prizadevanje z Kimoni spraviti se ga jc menda tolikanj užalilo, — natolccva šc celo. da so mu ministri za plečmi pogajanja spodbili. — Naj stareji sin umorjenega amerikanskega predsednika Linkolua. prav umen llHelin mladeneč, je prišel v Pariz svoje nauke doveršit. — Na Kusovskem iu Poljskem sc zmiraj sliši od strašnih pogoriš. Ni davno, da jc samo v t okrajinah v 1 tednih 120 krat gorelo! — Mil. škof v šen-Pa\lu. Toni. de Gracc, so 8. kim. č. g. Jak. Trobec-u podelili masiiikovo posvečenje. I.e-ta jc misijonski novinec izmed tistih, ki so uno leto prišli s preč. gosp. Pircem iz Kvrope. 10. kim. je v stolni cerkvi imel novo mašo. ( Kath. Volksztg. v Ballimori.) nedeljo 27. vel. serp. je kmet K. iv \meiiki). 10 milj od s v. Terezije, 3 velike vozove pšenice domu zvozil, ker menil je. češ, ljubi Bog nc more od dežja zmočenc zopet posušiti. Proti večeru se napravi strašiti vihar, strela vdari v pšenični kup in ga do čistega požge. — Ob tistem času. ko sc jc laška zbornica hotla pomenkovati, kako hi pobožne redove zaterla. pravi ..Volksztg." v Ballimori. jc Bog dopustil, da se je očitno pokazalo. kako potrebni so duhovni, ker jc bila namreč kolera zdivjala, lu o tej priliki jc bil francoski konzul usmiljenim sestram svoje stanovanje izročil, ter jih je s svojo ženo vred podpiral; angleški konzul pa. mož izmed laških ..liberalcev. jo je bil kar odpihal, ko sc jc kolera začela. -Kako sovražna je ruska vlada katoliški Cerkvi, jc pokazala tudi z ukazom, da vsi kleriki na Poljskem brez domovinskih pravic, če so tudi že mašniki. se morajo iz semctiiš na svoj dom odpraviti. Iluzija čuti moč katoliške Cerkve, pa ne pomisli, da ona sc v preganjanji Ic še vterjuje in s svojo terdoho ji sama pomaga k slavni zmagi. Jietf in pelin. P o g o v o r č e k. Anže in Mete. An/.on. Stefe , srečo bi ti vošil za god. pa ne vem, je-li si Štefan kralj, ali Štefan miičeiiik ? Štele. Poprej sem bil Štefan kralj, zdaj pa sem Štefan mueeiiik (marternik). A u z o n. kako jc to? Štefan. Zato, ker sem sc oženil. (Po ..Besedi.") kaj zamore Avstrijo storiti edino, močno in serčno? Kua sama reč. Ljubezen. Ljubezen med raznimi narodi, da vsak tudi drugemu privoši, kar sam rad ima. Nemci. I.alii. Madjari naj tudi Slovenom privošijo narodne pravicc in narodni lazcvet. kakor si jih sami ljubijo, in Sloveni naj jim ne očitajo tega, kar jc bilo. „Kath. Volksztg." v Baltimori pravi: Znano je, da frei-mavrarske beznice (doze) cerkvi sovražne postave in določila naprej izdelujejo, potem pa tako pripravljene določila tiste vlade, ki so freimavrarjem podveržene, za deržavne postave povzdignejo. Kdor tedaj ve, kaj beznice pripravljajo, ima opomin tega, kar bodo neke vlade kmali na dan spravile. Potem naznanuje ta list, da beznica, imenovana „veliko Jutro", se ta čas peča s šolami, in da hoče iz njih pregnali vse veroznanstvo, potem pa vso mladino prisiliti, da mora take brezverske šole obiskovati. Starši, kteri bi se branili, morajo iz svojih kervavih žuljev freimavrarski vladi kazen plačati, ali pa ječo terpeti, in če to uc izda, se imajo celo otroci iz njih rok vzeti. — Taka „liberal-iio