PoftnhM pMSmi v jotovM
Ste v. 126
V Ljubljani! sreda 5. junija 1940
ImmUi +-
Leto V
Hitlerjeva zapoved za začetek novih bojev na zahodu
Vesti 5. junija
Glavni s(an vodje rajha, 5. junija. Kancler I uničenja sovražnih oblastnikov v Londonu in Pa-Hitler je kot vrhovni poveljnik obrambne sile | rizu, ki še sedaj mislijo, da lahko v vojni najdejo
dale tole dnevno povelje:
Vojaki zahodnega bojišča! Dunkerque je padci. Ujetih je bilo 40.000 francoskih in angleških vojakov kot ostanek nekdanjih velikih armad. Zaplenjena je bila nepregledna količina materiala. S tem je bila končana največja bitka v zgodovini sveta. Moje zaupanje v vas je bilo brezmejno. Niste me razočarali. Z vašim junaštvom, ki mu ni primera, z vašo močjo, ki je prenašala največje težave, napore in muke, je bil uresničen najdrz-nojši načrt v zgodovini vojne. Vojaki! V nekoliko tednih ste v hudih bojih proti pogosto izredno junaškemu sovražniku prisilili dve državi k udaji in uničili najboljše francoske divizije, pobili angleški ekspedicijski zbor ter en njegov del ujeli, drugega pa pregnali s celine. Vse enote vojske na kopnem in > zraku so tekmovale druga z drugo v najplemenitejši tekmi. Vojaki, mnogi od vas so zapečatili svojo zvestobo z življenjem, drugi pa so bili ranjeni. Srca našega naroda bijejo v globoki hvaležnosti do njih in do vas. Toda pluto-kratski oblastneži Anglije in Francije, ki so se zakleli, da bodo z vsemi sredstvi preprečili pro-cvit novega in boljšega sveta, želijo, da se vojna nadaljuje. Njihova želja naj se izpolni. Vojaki! Z današnjim dnem bo spet oživelo zahodno bojišče. K vam prihajajo neštevilne divizije, ki bodo prvič videle in pobile sovražnika. Boj za svobodo našega naroda, za biti ali nebiti, za sedaj in za vse večne čase, se bo s tem nadaljeval do
najboljše sredstvo za izvedbo svojih načrtov, naperjenih proti tolikim narodom. Zgodovinski nauk, ki ga bodo dobili, bo naša zmaga. Vsa Nemčija je v duhu spet z vsami.
Berlin, 5. junija, m. Nemška javnost se obširno bavi z zadnjim bombardiranjem francoske
prestolnice in njene okolice. Politični krogi sma- j trajo napad na Pariz, ki je sledil neposredno na- j padom na Marsaille, Lyon in druga francoska mesto v južnovzhodni Franciji kot uvod v drugi del vojaških operacij, oziroma kot nadaljevanje nemške ofenzive, ki se bo po nemškem zatrjevanju pričela takoj, ko bodo končani boji v Flandriji.
Govor predsednika italijanske vlade Mussolinija - jutri
Domnevajo, da še ne bo napovedal vstopa Italije v vojno
Rim, 5. jun. m. Reuter. Po poročilih iz italijanskih vladnih krogov je za četrtek treba priča-kovati velikega govora predsednika vlade Mussolinija. V ta namen že zdaj postavljajo zvočnike na trgu pred Beneško palačo ,od koder bo Mussolini govoril po seji vrhovnega fašističnega sveta.
V zvezi z včerajšnjo tejo italijanske vlade, o kateri je bilo toliko pisanja po vsej Evropi in na kateri niso sprejeli nobenega vojnega sklepa, pravijo italijanski krogi, da Mussolini pri važnih odločitvah ni vezan na kako vladno sejo ali sklep, temveč da je že Večkrat svoje odločitve sporočil Italijanom naravnost v govorih. Nič pa ne omenjajo tega, ali bo Mussolini v jutrišnjem govoru
Zavezniška letala so bombardirala Munchen in Frankfurt
Po novih podatkih |e bilo pri napadu na Pariz ubitih 254, ranjenih pa 652 ljudi
Pariz, 5. jun. m. Agencija Havas poroča: Včeraj so francoska in angleška letala razvila zelo živahno delovanje. Poizvedovalna letala so naredila celo vrsto zelo važnih poletov. Pregledala so premikanje nemških čet in njihovo zbiranje na nekaterih točkah za fronto.
Kot odgovor na bombardiranje Pariza je zavezniško letalstvo izvedlo celo vrsto poletov nad Nemčijo. Vsi ti poleti so imeli značaj represalij. Zavezniška letala so bombardirala nekatera velika nemška industrijska središča. Tako so metala bombe na letališča in tovarne v Miinchenu in v Frankfurtu ob Mainl ter tovarne in druge industrijske naprave ▼ Poruhrju. Vsa zavezniška letala, ki so se teh poletov udeležila, so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča.
Glede nemškega napada na Pariz je končno ugotovljeno, da je v tem poletu sodelovalo 125
nemških bombnikov, od katerih jih je bilo sestreljenih 25.
Pariz, 5. jun. m. Havas: Uradno poročajo, da je ob bombardiranju Pariza in okolice bilo po zadnjih podatkih ubitih 254 ljudi, in sicer 195 civilistov in 59 vojakov. Ranjenih je bilo 652 oseb, od njih 545 civilistov.
Mirastrstvo za informacije sporoča, da so netočne ve6ti nemškega uradnega poročila, da bi bili Nemci med bombardiranjem Pariza zbili 104 francoska letala, v hangarjih pa uničili poleg tega še 400. francoskih letal. To 60 izmišljene vesti. Francoz: so izgubili 7 letal, zbili pa so 25 nemških. Med ujetimi nemškimi letalc*, ki 60 leteli nad Parizom, je tud polkovnik, ki je poveljeval eskadrili. V hangarjih je bilo uničenih 14 francoskih letal, večinoma turističnih.
Pomemben govor predsednika angleške vlade o poteku bojev in umika v Flandriji:
Če bi Nemci zasedli Anglijo, bo vojno z njimi nadaljeval angleški imperij
London, 5. junija, o. Predsednik angleške vlade Churchill je včeraj imel v poslanski zbornici daljši, stvaren in odkritosrčen govor o poteku bojev v Flandriji ter severni Franciji. O zavezniških izgubah in o uspehu, ki ga je dosegla zavezniška mornarica in letalstvo z uspešno izvedenim umikom ogromne večine zavezniških vojska. V začetku govora je Churchill omenil težavni položaj, v katerega so zavezniki prišli po izdaji belgijskega kralja, potem pa dejal, da je britanska mornarica pripeljala iz Calaisa vsega le 30 neranjenih vojakov Vsi drugi so bili ranjeni v štiridnevnih ogorčenih pouličnih bojev v tem mestu, še pred nekaj dnevi se je bilo bati, da bom moral sporočiti največji poraz v zgodovini Velike Britanije. Zdaj pa se je položaj spremenil. Po pravem čudežu se je posrečilo umakniti iz Flandrije 335.000 mož — Francozov in Angležev. To se je zgodilo po zaslugi angleškega letalstva, ki je v tem doseglo nad Nemci zmago v Flandriji in pri Duikerque-ju.
Churchill je omenil nekatere podrobnosti o vojnih operacijah v Flandriji, ter nadaljeval:
»Naše izgabe na moštvu, če računamo padle, ranjene in tiste, ki so izginili, znašajo nad 30.000 mož. Izgubili smo skoraj 1000 topov in vsa oklop-na in prometna vozila, s katerimi smo razpola-
fali na severnem bojišču. To, kar se odigrava v ranciji, predstavlja vojno nesrečo velikega obsega. Francoska vojska je oslabljena, Belgija je izgubljena. Vsa pristanišča ob Rokavskem prelivu so v sovražnih rokah. Računati je treba še z novimi udarci, naperjenimi proti Angliji ali proti Franciji.<
V zvezi s tem je ministrski predsednik prešel na vprašanje obrambe britanskih otokov. Zdaj so v Veliki Britaniji znatnejše vojne sile, kakor pa so bile kdajkoli prej od začetka sedanje vojne, ali v svetovni vojni. Toda treba je vedeti, da Anglija ne bo zadovoljna z obrambno vojno. Britanski imperij in francoska republika bosta trdno povezani do zadnjega diha branili rodno grudo ter se bosta podpirali med seboj ter združili svoje sile, kakor se spodobi dobrim vojnim tovarišem. Branili bomo svoje otoke, za vsako ceno. Za nobeno reč na evetu ne bomo položili orožja.
Na koncu govora je Churchill dejal:
Cel« če bi se zgodilo — čeprav to možnost ne verjamem niti en trenutek — da bi sovražnik zavzel ali z lakoto silil velik del našega otoka k uda.ii, bo naš imperij pod varstvo britanske mornarice nadaljeval boj vse dotlej, dokler novi svet z vso svojo silo in močjo ne bo krenil na pot, da reši in osvobodi stari svet.
Zavezniška poročila o umiku iz uničenega Dunkerquea
Pariz, 5. junija. Huvas. Ko so pristanišče v Dunkerque popolnoma uničili, so francoske čete zapustile mesto. Admiral Abrial je kot zadnji zapustil Dunkerque včeraj ob ? zjutraj.
Francosko pomorsko poveljstvo sporoča: Med 3. in 4. junijem so zadnji oddelki kopenske in pomorske vojske pod poveljstvom Abriala branili Dunkerque, da bi omogočili umik zavezniških čet na severu. Te čete so se vkrcale v najboljšem redu, potem ko so uničile pristanišče. Tako so francoske pomorske sile v sodelovanju z britanskimi pomorskimi silami izpeljale nalogo in omogočile, da se je več ko 300.000 oboroženih vojakov prepeljalo v Anglijo. Razen tega so ladje prepeljale tudi mnogo vojnega materiala. Pri izseljevanju je sodelovalo okrog 300 francoskih vojnih ladij, vojnih in trgovskih, razne velikosti. Izvedenih je bilo 200 vkrcanj in izkrcanj. Sodelovala so tudi le-
tala. Pri operacijah so bili potopljeni rušilci: »Jaguar«, »Chacalc, »Abrois« in »r'oudroyad«, »Orange« in »Sirocco«, kakor tudi preskrbovalna ladja »Niger«. Večina posadk je bila rešena.
London, 5. junija. Reuter. Med častniki, ki so včeraj prispeli s četami iz Dunkerquea, je tudi francoski admiral Abrial, poveljnik pomorskih operacij v vodah pred Dunkerqueom, ki je tako uspešno vodil prevoz zavezniške vojske iz Rundrije.
Nemško uradno poročilo o izgubah v Holandiji, Belgiji in Franciji pravi, da je padlo 10.252 častnikov in vojakov, nekako toliko, kolikor jih v podobnem času umre naravne smrti pri tolikem številu ljudi, kakor jih šteje nemška vojska.
razpravljal določneje o morebitnem italijanskem posegu v vojno.
Rim, 5. jun. m. Včerajšnji »Popolo di Roma« se v svoji kratki razlagi sedanjega napetega političnega položaja bavi tudi s spremembo, ki je bila izvedena v vodstvu romunske zunanje politike, ter poudarja, da sta Italija in Nemčija pri romunskem izvozu na prvem mestu. Na evropskem jugovzhodu se vse bolj kaže razumevanje za italijanska prizadevanja. Zdaj je Grčija edina država na Balkanu, v kateri bi baje zavezniki radi zboljšali svoj položaj. V zvezo s tem spravljajo v Rimu tudi obisk angleškega veleposlanika v Atenah pri predsedniku vlade Metaxasu. Istočasno italijanski krogi tudi naglašajo, da je v isti zadevi bil pri Me-taxasu tudi italijanski poslanik v Atenah, ki je grškemu predsedniku vlade sporočil vsa navodila, katera je prejel od svoje vlade v Rimu.
Sodijo, da se nadaljuje italijansko delo za pomiritev v jugovzhodni Evropi, delo, ki ima namen, da bi te države ostale izven sedanjega evropskega spopada.
Izmenjava zavezniških poslanikov v Moskvi
Moskva, 5. junija, m. Radio Moskva poroča: Komisariat za zun. zadeve je snoči objavil uradno. poročilo, v katerem pravi, da je včeraj svetnik britanskega poslaništva, ki je zastopnik odsotnega veleposlanika, obiskal zunanjega ministra Molotova ter pri tej priliki sporočil željo britanske vlade, da brez posebnih pooblastil postavi Stafforda Crippsa na mesto dosedanjega angleškega veleposlanika v Moskvi, Seedsa. Molotov je sprejel ta predlog ter izjavil, da sovjetska vlada nima razloga, da bi temu nasprotovala.
Takoj na to je Molotov sprejel svetnika francoskega veleposlaništva Peillarda, ki je sporočil željo francoske vlade, da postavi za veleposlanika v Moskvi Labordeja, na mesto dosedanjega veleposlanika Naggyara. Komisar Molotov je odgovoril. da se tudi s spremembo strinja ter je dal do danes rok za uradni predlog.
Poročila iz osvobojenega Narvika
Pariz, 5. junija. AA.. Havas. 'Norveško poslaništvo sporoča: Dopisnik norvešjce uradne agencije poroča, da je bila morala prebivalstva Narvika ob ponovnem zavzetju odlična. Prebivalstvo Narvika je osvobodilce sprejelo z velikim veseljem. Pasivni odpor prebivalstva za časa nemške zasedbe je podpirala boj za Narvik. Angleški konzul, ki se je skrival v mestu sedem tednov, je bil osvobojen. Zupan v Narviku je dajal prebivalstvu pogum, ter se izpostavljal s tem veliki nevarnosti. Vedenje Nemcev je bilo precej korektno, posebno ob začetku okupacije. Dasi je pri prebivalstvu marsikaj primanjkovalo, vendar ni trpelo lakote. Nemci so sistematično rušili zadnje dni ter so uničili luške naprave, tovarne in stroje v skupni vrednosti čez milijon kron dnevno.
Drevi bo govoril dr. Korošec
Belgrad, 5. junija. V vsej naši javnosti vlada veliko zanimanje za govor, ki ga bo imel predsednik senata dr. Anton Korošec drevi ob 7.48 v belgrajskem radiu na kratke valove. Govoril bo o zadružnem gibanju v Sloveniji
Predsednik Združenih držav Roosevelt dobiva vsak dan na tisoče brzojavk, v katerih Amerikanci zahtevajo, naj gre Amerika dejansko na pomoč zaveznikom.
Italijanske plovbne družbe so včeraj razglasile, da se bo spet začel redni promet s Severno in Južno Ameriko ter objavljajo tudi vozne rede. Zadnjih 14 dni so italijanske zveze z Ameriko bile ustavljene. V tem dejstvu vidijo razni Amerikanci znamenje, da Italija ne bo šla v vojno, pač pa bo še naprej glasno poudarjala, da lahko pride odločitev vsak trenutek — kakor je to delala dozdaj.
Zavezniškim političnim 'voditeljem in poveljnikom se je ob začetku umika v Flandriji zdelo nemogoče, da bi prepeljali čez morje vsaj 100.000 mož. Pogum umikajoče se vojske, mornarice in letalstva pa je omogočil, da se je v redu rešilo 335.000 zavezniških vojakov, kar predstavlja edinstven primer v vojni zgodovini sveta, sodi današnje angleško, francosko in ameriško časopisje.
V zadnjih dveh dneh je v Ncvvvork dospelo
za 500 milijonov dolarjev holandskega in belgijskega zlata, katero so tja prepeljale angleške in francoske ladje.
Kanadska vlada je poslala svoje čete na otoke v angleški zahodni Indiji, da jih bodo zavarovali, ker so sedanje angleške sile bile nezadostne.
Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj obiskal več pariških bolnišnic, v katerih leže otroci in drugi ranjenci, žrtve zadnjega nemškega letalskega napada na Pariz.
Spričo francoskih in angleških poročil o žrtvah nemškega letalskega napada na Pariz, pravi nemški poročevalski urad, da je treba te vesti prištevati med vesti o nemških grozodejstvih. Večina ljudi v Parizu je bilo zadetih in ubitih od protiletalskih granat, ker Nemci niso metali bomb na mesto samo.
V okolici Narvika so še vedno hudi boji, kakor
poročajo švedski listi.
Italijanski listi prinašajo veliko brzojavk iz Nemčije, v katerih se Nemci zahvaljujejo Italiji, da kot nevojskujoča se država tako učinkovito pomaga Nemčiji. Italijanski bralci pa pišejo v zvezi s tem listom, naj Italija še naprej pomaga Nemčiji s tem, da se ne bo vojskovala, ker so tudi Nemci s tako pomočjo zadovoljni.
Na štajerskem in na Koroškem je po bolnišnicah, šolah in večjih zasebnih prostorih čez 70.000 nemških ranjencev z zahodnega bojišča, poročajo švicarski listi.
Hitlerjev namestnik Hess naj bi — po francoskih vesteh — v kratkem dopotoval v Rim z več nemškimi višjimi častniki. Hess naj bi imel posvete z Mussolinijem in drugimi italijanskimi voditelji.
Švicarska letala so se včeraj spet spopadla z nemškimi bombniki, ki so čez Švico leteli bombardirat francoska mesta. Švicarji so sestrelili tri nemška letala, ki so padla na francosko ozeml je. Petim nemškim letalcem, ki so bili ubiti v nedeljo, je švicarska vlada priredila lep pogreb, nato pa so trupla poslali v Nemčijo.
Angleška poročila pravijo, da znašajo nemške izgube čez 600.000 mož.
Vrhovni poveljnik ameriške vojske general Marchall je poslal zbornici pismo, v katerem zahteva, naj se takoj začne razprava o načrtu zakona, po katerem bi dobil predsednik Roosevelt pravico pošiljati ameriške čete izven ameriškega ozemlja, kadar in kjer bi se pokazala potreba.
Nemške oblasti uradno zanikrjo poročila francoskega radia ter francoskega tiska o tem, kako je nemško letalstvo bombardiralo vojne bolnišnice in bolniške vlake ter kako da so Nemci na Norveškem ubijali vojne ujetnike in ranjence. Nemško poročilo pravi, da pomenijo te vesti grdo sramotenje nemške vojske.
Angleške podmornice in letala so zadnje mesece, zlasti ob norveški obali, brez opomina napadale nemške trgovske ladje, kar nasprotuje mednarodnemu pravu, katerega se nemške podmornice in nemška letala že od začetka sedanje vojne kar najstrožje drže, pravi neka uradna spomenica nemške vlade o vojskovanju na morju.
Članom gospodarskega odbora Balkanske zvexe
i’e naš trgovinski minister včeraj priredil osilo, na katerem so bile izrečene lepe zdravice za sodelovanje, napredek in mir na Balkanu.
Slovesnosti za proslavo nemškega uspeha v Flandriji
Zastave bodo izobešene osem dni, vsi zvonovi bodo zvonili tri dni - Poročilo o izgubah v dosedanjih bojih
Berlin, 5. junija, t. DNB. Kancler Hitler je dal ukaz, da se v znamenje zmage po vsej Nemčiji izobesijo zastave. V slavo vseh, ki so
Radii v veliki flandrijski bitki, naj po vsej emčiji vihrajo zastave osem dni. Zvonovi vseh cerkva naj zvonijo tri dni. Po vseh cerkvah morajo biti molitve za padle vojake in za srečno zmago Nemčije. Na koncu tega ukaza pravi Hitler: »Danes pošiljamo v novo Ijitko naše armade in našo oboroženo zračno silo, v upanju na novo zmago, za svobodo in za lepšo bodočnost velike Nemčije.«
Berlin, 5. junija, o. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo dolgo uradno poročilo z natančnim popisom poteka vseh bojev v Holandiji, Belgiji in severni Franciji. Poročilo omenja, da so nemške čete včeraj vdrle tudi v Dunkerque, zadnje zavezniško pristanišče ob Rokavskem prelivu. Zasedba holandske, belgijske in severne francoske obale je bila omogočena zaradi nenadnega nemškega predora med Dinantom in Sedanom, s čimer so Nemci od-
rezali zavezniške armade v Belgiji od jedra francoske vojske.
Izgube holandske, belgijske, francoske in angleške vojske so znašale 1,200.000 mož, z ujeto holandsko in belgijsko armado seveda. Uničena ali zajeta je bila oprava za 50 do 80 divizij. Sestreljenih je bilo 1841 nasprotnih letal, vsaj 1700 pa je bilo uničenih na tleh. Nemci so pri tem izgubili samo 432 letal. Potopljenih in poškodovanih je bilo 15 nasprotnikovih križark, 37 rušilcev, 5 podmornic, 3 torpedovke, 22 drugih vojnih ladij ter 183 trgovskih prevoznih ladij. Nemška mornarica ni izgubila niti ene ladje ali podmornice.
Padlo je na vseh bojiščih samo 10.252 častnikov in vojakov, pogrešajo; jih 8463, ranjenih pa je 52.523. Od pogrešanih se jih verjetno večji del ne bo vrnil.
Zavezniško letalstvo je izvedlo med 22: in 31. majem 165 bombnih poletov nad nemškim ozemljem, od tega jih je 60 veljalo napadom na vojaške objekte.
Obsodba žalostnega dogodka v Hrastniku
Prokurist Emanuel Zelinka, ki je ubil družinskega očeta, obso|en
na 2 leti strogega zapora
Celje, 4. junija.
Ke v včerajšnji Številki smo poročali o tragičnem dogodku 15. aprila v Hrastniku, ko je padel pod kroglo iz samokresa prokurista kemične tovarne, Zelinka Emanuela, družinski. oče in bivši delavec v kemični tovarni, Gačnik Vilko.
Poteku razprave, ki je trajala nepretrgoma od 8 zjutraj do sodbe ob pol 6 zvečer, je prisostvovalo mnogo Hrastničanov, na razpravo pa so prišli tudi številni Celjani, tako da je bila sodna dvorana polna.
Da bodo dobili bralci pravo sliko te^a dogodka, bomo navedli na kratko vsa važnejša pričevanja posameznih prič.
Zelinkova soproga je potrdila moževo izjavo in navedla, da je Gačnik po krivici preganjal njenega moža, ker je bil ravnatelj tisti, ki je Gačnika odpustil in bil ravnatelj Pro-chaska tisti, ki je celo odbil nično prošnjo, da bi vendar sprejel nazaj v službo Gačnika, ker se ji ie smilila njegova družina.
Žalosten je bil pogled, ko je stopila pred sodnike pokojnikova mati Gačnik Alojzija, stopila pred obdolženca in mu zakričala: »Morilec mojega sinalc Pripovedovala je o tragičnem dogodku pred pisarno in zatrdila, da pokojni ni imel prav nobenega orožja. Izpovedala je, kako je stopila za obdolžencem, se vrgla
firedenj na kolena in zakričala: »Gospod Ze-inka, lcaj ste storili, sina ste mi ubiliU Slično je izpovedala pokojnikova žena Gačnik Milka, ki je bila prav tako priča dogodka pred pisarno.
Ob 11 je dal predsednik senata 5. dr. Mak pet minut odmora. Takoj nato je bil zaslišan bivši poveljnik orožniške postaje v Hrastniku Karel Istinič. Ta je podal sliko odnošajev med pokojnim Gačnikom in Zelinkom. Orožja niso našli pri njem in na govorice, da ima Gačnik boksac, so napravili orožniki preiskavo, pa tudi tega niso našli.
Zelinka je zatrjeval, da je pokojni Gačnik usodnega trenutka, ko bi se moral srečati z njim, zgrabil pred strelom v zadnji hlačni žep. Te trditve pa je pobila priča Vida Jovšenek, ki je bila v času dogodka živa priča, oddaljena od kraja dogodka le nekaj korakov, in izključila, da bi pokojni ob prihodu Zelinka planil s stopnic proti Zelenki in segel v zadnji hlačni žep, izjavila pa je, da je Gačnik počasi stal in si dal levo roko v bok, desno pa je imel naravnost spuščeno. Priča Hadolin Jožef je izpovedal, da pokojni Gačnik nikoli ni imel orožja, niti noža, pred dogodkom pa mu je Gačnik v gostilni Logar pri kozarcu izjavil, da gre sedaj prosit dela, ker hoče delati, ker je zdrav in mlad, ker ga boli, da tujci dobe delo, on pa ne. Zelinkova služkinja Jazbinšek Lina je izpovedala, da se je njen gospodar Gačnika res bal. Pokojnikov brat Gačnik Hinko je nekaj časa pred dogodkom opozoril svo-
iega brata Gačnika Vilka, naj vendar ne stori :aj takega, kar bi škodovalo trem bratom, zaposlenim v kemični tovarni. Pokojni pa je dal svojemu bratu častno besedo, da ne bo storil nikomur ničesar žalega, da hoče prositi le za .(lldelo, svojih rok pa ne bo mazal s Švabi in Zelinko.
Celjski dopisnik Pate Helfrid, ki živi že 35 let i±,nv Celju, je profesionalni časnikar ter je že v začetku svojega pričevanja prosil zaradi popolnega neznanja slovenskega jezika za tolmača. Patz je bil namreč priča dogodka. Kot poklicni časnikar in priča tega dogodka ni napisal o njem niti vrstice. Priča Žibret Franc je izpovedal in izključil vsako možnost, da bi Gačnik tik pred usodnim strelom segel v zadnji desni žep.
Po branju zapiskov in predlogu, da se vloži proti Zelinki civilna tožba, je spregovoril državni
Preložena razprava
Maribor, 5. junija.
Kakor smo v včerajšnjem »Slov. domu« poročali, je bila dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti trem vaškim strahovalcem, ki so dne 1. febr. letos izvršili v Savcih zverinski zločin. Trije mladi fantje 21-letni Jakob Petek in 25-letni Janez Žnidarič iz Bratislavcev ter 21-letni Franc Kuhar iz Polencev so pohajkovali cele noči okrog, oboroženi s puškami in noži ter so brez vsakega vzroka napadali mirn& sovaščane in jih pretepali, tako da se je teh fantalinov vse balo. Dne 18. februarja pa so v Savcih zvečer ubili posestniškega sina Janeza Janžekoviča v trenutku, ko je stopil v spremstvu tvoje zaročenke iz njene hiše na cesto ter se je pri ograji poslavljal. Najprej ga je Kuhar ustrelil z lovsko puško v dolnji del života, potem sta ostala dva planila nadenj z noži ter mu zadala več smrtnih ran. Janžekoviča so prenesli v hišo njegove zaročenke, kjer je kmalu umrl. Pri današnji razpravi so fantje valili krivdo drug na drugega. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena za nedoločen čas.
tožilec g. dr. Rus. Kakor v obtožnici, tako je tudi še bolj pribijal v svojem govoru dejstva, ki jasno kažejo, da se ta nasilna smrt ne da z ničemer opravičiti, ker bi se lahko Zelinka Gačnika, ki je bil vinjen, ki mu je grozil, na katerega je bil tudi opozorjen, izognil po starem pregovoru, da 6e je treba ogniti pijanca 5 senenim vozom. Navajal je razne okoliščine, opozorila, dejstva, da je imel Zelinka spremljevalce, da bi lahko z delavci odstranil vinjenega Gačnika itd. Vs« je tragično, tako je pribil državni tožilec, toda pripomnil je, da prhni pod zemljo družinski oče in kliče po zadoščenju, po pravici.
Zasebni udeleženec g. dr. Zdravko Kalan je v dolgem in jedrnatem govoru pribijal dejstvo za dejstvom o krivdi obdolženčevi, in podal osebno prepričanje, da gre v tem primeru za obtožbo po § 167 k. z., to je umor. Če bi bil Gačnik res tako 6lab človek kot ga ocenjuje Zelinka, potem ne bi bilo takoj po tragičnem dogodku demonstracij v Hrastniku, ne bi imel pokojnik tako lepega pogreba, se
ne bi zanj zavzemali vsi časopisi in ne bi priili številni Hrastničani na današnjo razpravo, da slišijo na merodajnem mestu sodbo o tem dogodku, katerega je ljudski glas ostro obsodil. Po teh izvajanjih je zasebni udeleženec prav značilno podajal slike vtisov na posameznih razpravah, ko se je delavstvo čutilo zapostavljeno. Pribil je, da danes vsa javnost čaka in je prepričana, da sta vsaj pred sodiščem gospod in delavec enaka.
Zelinkov branilec g. dr. Korun je v eno in pol urnem govoru navajal V6e mogoče in nemogoče olajšilne okolnosti v prid obdolženca. V svojem govoru je ostro napadal vse slovenske časopise, češ, da 60 pisali o tem dogodku tendenčno itd.
Tri četrt na pet 6e je senat umaknil k posvetovanju in čez pol ure izrekel sodbo.
Sodišče je obsodilo Zelinka Emanuela po § 178/2 z uporabo § 71/4 na 2 leti strogega zapora, na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic, pla- | čilo povprečnine 1000 din, stroške celjske bolnišnice, 1281 din pogrebnih stroškov. Gačnik Milko pa je zavrnilo na pot civilne pravde.
Predsednik senata je na kratko podal razloge obsodbe.
G. dr. Korun je vložil priziv in revizijo. Razpravi je trajala nepretrgoma od 8 zjutraj do pol 6 zvečer in je občinstvo, Iti je napolnilo 6odno dvorano, vztrajalo do 6odbe.
Ljubljana od včeraj do danes
Vse se pomalem unaša
Kakor je zjutraj kazalo, lako je ostalo tudi čez dan. Dopoldne je bilo vreme lepo hladno, opoldne pa, ko je veter ponehal, je pritisnila že prava viočina. Kar pošteno soparno je bilo, in oblaki, ki so se naglo začeli v zgodnjih popoldanskih urah zbirati od vseh strani, so že obetali, da nam jo bodo do večera, če jih bo volja, lahko še pošteno zagodli. Hudo temno je že bilo na jugu in tudi na vzhodni plati neba se je naglo oblačilo, Ie sever in zahod sta bila še lepo čista in jasna. No, pa ni bilo nič hudega. Oblaki so se razkropili kar v naglem času, tudi tisti, ki so bili najbolj črni, so se porazgubili, in zvečer je bilo nebo spet čez in čez lepo jasno in spet so se na njem prižgale goste, velike zvezde. S spremembo vremena tedaj še ne bo nič, kajti tudi današnje jutro je bilo jasno in tudi danes nas je pozdravilo že zgodaj zjutraj gorko sonce. Spet bo lep dan.
Ne bi bilo nipak, kajne?
Prav res, da ne bi bilo napak, če bi človek zdaj, ko smo dobili tako lepo vreme, ko cveto akacije in robinije in španski bezeg, ko so vsi vrtovi v polnem zelenju in cvetju, mogel od svojega vsakdanjega dela stopiti med tiste srečne ljudi, ki še odpravljajo — en dan eni, drugega dne drugi — na izlete! Kako prijetno bi bilo tak dan prebiti s tem, da bi človek romal po sončnih dolenjskih gričkih, skozi svetlozelene gozdove, po lepih poteh, mimo cerkvic in graščin, skozi bele vasi in lična mala, med drevjem skrita naselja. Kaj pa mislite, tako vreme kakor ga zdaj imamo tri dni! Človeku se le redko posreči, da bi takrat, ko ima čas — in večina meščanov ima čas ob nedeljah ter ob praznikih — dobila lepo vreme. Skoraj navadna reč je, da ob takih dneh dobimo dež, tisti pa, ki gredo lahko med tednom na izlet, pa se vesele sonca in jasnega neba. Tak izlet med tednom v resnici ne bi bil napačen. Prav prijetno bi se bilo potikati ves ljubi dan po božji prirodi in se zvečer vrniti v mesto z zagorelim obrazom in veselimi očmi med zidove in med ljudi. Seveda si takšnega., praznika na delovni dan ne morfe vsak privoščiti. Delati moramo za ljubi vsakdanji kruhek, kdo pa bi sicer namesto nas? In tako v duhu le lahko zavidamo tiste srečne, ki lahko gredo v delavnik ven ter si predstavljamo, kako se jim mora dobro goditi. In če si predstavimo lepoto tamkajšnjih krajev in dneva, že nekoliko lažje prenesemo tudi enoličnost našega delavnika, že predstava nas nekoliko potolaži.
Človek ne ve ne ure ne dneva
kdaj ga utegne doleteti nesreča, ki ne pozna nobenega počitka in se tudi prav nič ne meni za to, ali je kdo reven ali bogat. Zdaj zadene enega, zdaj drugega. Tudi včeraj so v bolnišnico pripeljali več njenih žrtev.	/
S krampom se je kar hudo usekal po nogi Lado Leben, sin zidarskega polirja iz Stepanje vasi.
42-letnega strojnika Janeza Dornika iz Gra-daške ulice je na Zagrebški cesti pri delu (Dornik je strojnik pri mestnem cestnem valjarju) zgrabil stroj ter mu pomečkal prste na desni roki.
46-letni mojster Vinko Večaj je v papirnici v Vevčah padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo.
Desno roko si je zlomil pri delu mehaniški vajenec Ivan Polanec, ki dela pri tvrdki American Motors.
S kolesa je padel ter si zlomil levo roko čevljarski mojster Ivan Jerman, doma z Visokega pri Kranju.
Z drugimi otroki se je igral posestnikov sinček Anton Grošelj, pa je padel tako nerodno, da si je zlomil desno nogo.
Z voza je padel ter si zlomil nogo Hieronim Kristan, hlapec pri posestniku' Mescu na Stari Vrhniki.
Polagoma gremo vročemu letnemu času naproti, skoraj bo že pritisnila vročina. Po uradih, po sobah, po dvoranah, povsod po zaprtih krajih postaja vroče, nevzdržno. Ljudje hite ven, kadar le morejo. Neka lenobnost se prijemlje človeka, da ga zdaj že nobena reč tako zlepa ne more spraviti s tira. Tudi najvažnejše novice z velikega sveta ne razburjajo več duhov kakor so jih pred časom. Stalna omizja malo podebatirajo, znanca na cesti se na kratko pomenita, če se je kaj posebnega zgodilo — v teh pogovorih pa ni nič več hlastnega in razburljivega. Najrazličnejše sezone so v kraju: sezona v dramskem in opernem gledališču gre proti koncu, isto je s koncertno sezono in z drugimi, manj važnimi sezonami. Naglo gremo v poletje. Ljudje so v mislih že napol na dopustih in na veselih počitnicah. Kmalu bo utihnilo enolično žuborenje glasov po vseh šolah. Mladina bo pohitela na svoje domove, da se od]x>čije od pridnega dela med šolskim letom. Po tujskoprometnih krajih, po letoviščih in po kopališčih se že pripravljajo na poletno sezono, letos ne s tolikšnimi upi kakor so se pripravljali nanjo druga leta.
»♦♦♦♦♦♦♦»
Obupno dejanie profesorice glasbe
Ljubljana, 6. junija.
Železniški čuvaj Janez Petrič, ki je davi vršil čuvajniško službo v čuvajnici na Erjavčevi cesti, ob prelazu v Rožno dolino in Pod Rožnik, je okoli 6. ure opazil, ker ima razgled proge proti mestu, na prelazu pri Nunski ulici v Tivoli, prav čedno oblečeno starejšo damo, ki se je nekam sumljivo gibala. Ustavila se je sredi dvotirne železniške proge in se ozirala proti njegovi čuvajnici. Od Viča sem je prihajal z Rakeka velik tovorni vlak, ki pa se je ustavil pri čuvajnici, ker ni bil Se dan znak za prost vhod vlaka na glavni kolodvpr. Nekaj minut nato je prihajal z glavnega kolodvora jutranji potniški vlak proti Rakeku. Dama Je zapazila ta vlak. Naglo se Je zaokrenila in vrgla pred lokomotivo. Vlak jo je popolnoma razmesaril. Za očividca je bil to grozen pogled. Glava popolnoma zdrobljena. Kosi lobanje so bili neseni do 200 m daleč po progi.
Policijski dežurni uradnik je bil takoj obveščen o dogodku. Na mesto je prišla policijska komisija, obstoječa iz pol. san. svet. dr. Lužarja in pol. nadzornika g. Alojzija Keka. Ta je kratko ugotovila dejanski stan. Na stanovanju nesrečne ženske je komisija našla vse v redu. Vse je bilo lepo pospravljeno. V enem kovčegu so našli kratko poslovilno pismo na neko sorodnico, v katerem navaja vzrok samomora in jo prosi odpuščanja.
Policijska komisija je nato odredila, da so ostanke trupla zbrali v krsto in jih odpeljali v prosekturo splošne bolnišnice. Kakor je bilo ugotovljeno, je bila obupana žena neka profesorica glasbe.
Gostilničar je ubil svojega gosta. V Farkašiču pri Petrinji je ubil gostilničar Dragutin Roksa kmeta
Dragutina Roksa, možaka, ki se je po krstnem in po
rodb. imenu prav tako pisal kakor on sam. Kmet,
ki je bil doma iz Novega Vratečkega, je prišel pijan
v gostilno, kjer se je sprl in skregal s krčmarjem. Trdil je, da mu krčmar v vino priliva vode. Prišlo je do pretepa, v katerem je gostilničar Dragutin Roksa ubil kmeta Dragutina Roksa. Najprej se je razširila vest, da je bil ubit gostilničar m trgovec Dragutin Roksa, pozneje se je izvedelo, da je bil ubit kmet Dragutin Roksa. Na kraju uboja je opravila 6voj pregled 6odniško-zdravniška komisija.
Prvo samostojno pevsko druitvo v Soboti je prvič nastopilo
Sobota, 4. junija.
V soboto zvečer je novoustanovljeno pevsko društvo »Zarjac priredilo koncert pod vodstvom pevovodje sodnika g. Grma.
Pred začetkom je spregovoril šef borze dela v Soboti g. K e r e c, ki je poudarjal, da Je to prvo samostojno pevsko društvo v Soboti in zato metropola Prekmurja s ponosom gleda in spremlja započeto delo društva. Naglasil je kulturno in narodno delo društva ter častital pevovodji in vsem sodelavcem za njihovo požrtvovalnost.
Ker je bil to nekako krstni nastop društva v Soboti, je za koncert bilo sprecej zanimanja. Na sporedu so bile narodne in umetne pesmi ter je bil prav posrečeno sestavljen. Pevski koncert je na splošno zadovoljstvo prav dobro uspel in bo pevsko društvo »Zarja< verjetno prav uspešno utiralo pot k napredku in bo njegovo delo kronano vedno z večjim uspehom. Pevski zbor je nekatere pesmi izvajal tako prepričevalno in brezhibno, da je poslušalce zajel val navdušenja, ki kar ni hotel ponehati. Nekaj pesmi so morali ponavljati.
Koncerta se je udeležilo še dokaj ljudi, posebno mladine. Med drugim smo opazili domačega župnika, okrajnega načelnika, ravnatelja gimnazije, predsednika okrajnega sodišča in še druge prijatelje slovenskih pesmi. Vendar smo pogrešali na koncertu še druge predstavnike soboškega javnega življenja, seveda odsotnost iz Sobote vsakega opravičuje. Morda pa nekaterim ušesom ne prija melodija slovenskih pesmi? Plačati sedež, ki ostane prazen, se lahko smatra za preziranje!
Iz škofje Loke
f Kermelj Franc. V nedeljo smo pokopali cerkovnika v špitalski cerkvi in grobarja Franceta, »Alčevega očeta«, ki je moral v grob komaj 55 let star.
Čvrst in ponosen mož je bil France. Bil je ves čas zaveden in cel katoličan. Vsako prvo nedeljo 6mo ga videli pri Gospodovi mizi. To nedeljo pa je bil že pri Njem v raju. Dolga leta je bil član Apo-stoktva mož In fantov, še dalj pa član Prosvetnega društva.
Tudi svoje otroke, dva 6lna in tri hčere, je vzgojil s pomočjo svoje žene Mine v pravem katoliškem duhu.
Na zadnji poti ga je spremilo poleg družine, sosedov in znancev tudi veliko število članov Prosvetnega društva z društveno zastavo. Gospod župnik Podbevšek mu je na grobu spregovoril nekaj lepih in ganljivih besed. Pevci pa so mu zapeli ža-lostinko.
Vsemogočni naj mu bo obilen plačnik! Preostalim pa naše 6ožalje!
Himen: V nedeljo ob 3 popoldne sta se v naši župni cerkvi sv. Jakoba poročila tajnik ZFO g. inž. Norima, in gdč. M. Osterčeva iz Mureke Sobote. Nevestini starši so rodom iz Škofje Loke. Čestitamo!
Versko zborovanje. Vse naše fante z Gorenjske opozarjamo, da bo v poletju veliko versko zborovanje mož in fantov v Crngrobu.
Med ameriškimi Slovenci	—
V Lorainu O. sta slavila slovenska pionirja
Mr. in Mrs. Anton in Agnes Pogorelec zlati jubilej zakonskega življenja. Ta pomembna.flav-nost je bila v domači cerkvi s sv. mašo. Oba jubilanta sta dočakala lepo starost. M. Anton Pogorelec jih ima že 85, njegova »zlata< nevesta pa 75 let.
V Lorainu O. je od kapi zadeta umrla Mrs. Ela Justin v starosti 53 let. Nekaj ur za tem je pa Mrs. šeme, stara 55 let, nečakinja prej omenjene, prav tako izdihnila svojo dušo od kapi zadeta, ko so ji sporočili smrt njene tete. Justinova je bila vdova od leta 1934 in je prišla v Ameriko pred 40 leti. V Lorainu je bivala 34 let. Zapušča sina in tri hčere. Semetova pa zapušča moža Antona, pet hčera in štiri sinove. V Ameriko je prišla še kot mlada deklica pred 50 leti. Obe sta bili doma iz vasi Viseča, fara Hinje na Dolenjskem.
Anton Govednik, 28 let star, sin slovenske družine Govednikove, se je smrtno ponesrečil blizu Elk City, Oklahoma. Mladi Govednik je služil v zvezni mornarici v Galveston, Teksas, in je po odpustu nameraval v Kalifornijo v San Francisco. Zapušča očeta, tri brate in dve sestri.
V Copper City, Mich. je umrl Ivan 2agar, sin Franca Žagarja, star komaj 27 let.
V Euclidu O. je Anton ^Kučič februarja zavozil s svojim avtom v gručo dijakov, ki so šli po cesti v Euclidu, pri čemer sta bila dva dijaka ubita in več ranjenih. Sedaj je bil obsojen od župana v Euclidu na šest mesecev za-
Fora, ker se po nezgodi ni ustavil z avtom, orota ga je oprostila krivde uboja.
V Clevelandu O. je umrla rojakinja Francka Debeljak, rojena Hočevar, v starosti 58 let. Doma je bila iz KoJenčeve vasi št. 1, po domače Španova. Tukaj je živela 34 let. Zapušča soproga Johna, 6i-na in tri hčere.
Ciements Ripley:
KRIŽANA LJUBEZEN
XVII.
Po dvoboju.
Sončno in rano jutro. Pri mizi v sobi tetka Belle je stala Miss Julija. Neprespana noč, ki jo je prečula v največji razburjenosti in še negotovost, kako se bo končno končala borba med svojeglavim, nepopustljivim Tedom in v streljanju veščem Buckom, vse to ji je zarezalo v bleda lica in visoko gladko čelo nekaj rahlih potez skrbi in trpljenja. Tudi Miss Amy je bila tu. Preplašeno je gledala predse in s strahom čakala, kdaj bo prišel stric Bil-ly, da bo javil strašno vest, da je Ted mrtev. Čutila je, da se bo od žalosti in trpljenja zrušila na tla, toda kljub vsej slabosti in muki mora ostati trdna in močna vsaj na videz, da bo tako pokazala Miss Juliji! tej demonski ženi, ves svoj prezir. Ravno s tem mirom in hladnostjo, s katero bo sprejela strašno vest bo pokazala Juliji ves svoj prezir in vso svojo najtežjo obsodbo. Nad vsemi je v sobi viselo težko ozračje negotovosti čakanja. Tetka Belle je sedela na divanu, poleg nje je bila Štefanija 6 povešenim pogledom, Mi6« Julija je nemirno trgala cvetje v vazi, ki je stala na mizi, mi6s Amy pa je 6tala za tetko
is
Belle in se vsak trenutek ob najmanjšem šumu v predsobi preplašeno obračala in s 6trahom čakala žalostne novice.
Tam v zelenem gozdiču, obžarjenem z jutranjim sončnim sijem pa sta že ča' kala Buck in njegov sekundant Dick. Tudi zdravnik je bil prisoten. Vse je bilo točno po predpisih zakonika o dvobojih. Buck je stal mirno in gledal predse kot bi nekaj razmišljal. Resnično misli na Teda, na svojega, še do nedavnega tako vdanega prijatelja. Resnično mu je žal mladega človeka, ker ga krogla, ki jo bo namerila in poslala proti njemu njegova vešča roka, ne bo zgrešila.
»Ted je še otrok, pa gre na dvoboj.. .1« je prekinil tišino Dick. Tudi njemu je bilo žal iskrenega dečka. Dick je bil človek s srcem.
»Govori kot mož, naj torej tudi pokaže, da je resnično mož!« je ravnodušno odgovoril Buck, čeprav v duši ni mislil tako. »Sicer pa ga bom samo ranil v roko! To mu bo dovolj v opomin za celo življenje!«
»Prvič se bo boril... nemiren, nervozen bo!« je zopet opomnil Dick. »Rad bi mu to povedal.., toda. bojim 6e, da bi ga užalil.. .1«
V tem pa je že s sigurnim korakom prišel Ted v spremstvu svojega sekundanta strica Billa. Bled, miren in na videz zbran je stopil k Dicku, se poklonil Bucku in dal znamenje, da je pripravljen.
Dick je stopil k njemu in mu previdno toda prepričljivo rekel:
»Buck se noče boriti! Odstopil bi, samo če se mu hočete opravičiti! Opozarjam vas, Ted, on strelja odlično!«
»Vem, toda ne bojim se!« je odločno in suho, 6koro prezirljivo hladno odgovoril Ted, kakor da si je že davno na čistem, da mora obračunati z življenjem in da mu končno zanj tudi ni več mnogo.
Sodnik je zmignil z rameni. Stopil je k obema nasprotnikoma in jima mirno ponudil zabojček, ki je bil znotraj obložen s Črnim baržunom. Ne da bi 6e dotaknila z rokama, sta nasprotnika potegnila iz zavojčka nabite pištole. Obmila sta 6e eden od drugega, da 6ta se s hrbti tiščala (drug drugega) in v desnici krepko držala vsak svojo pištolo. Na poziv sodnika sta začela korakati V6ak v svojo stran.
»Ko naštejem do deset, se ustavita naglo obrnita in streljata oba hkrati!« je zaklical sodnik in začel počasi, pridušeno in usodno šteti do deset. Nasprotnika 6ta s Čvrstimi koraki korakala v nasprotni smeri in v desnici stiskala vedno močneje vsak svojo pištolo. Oba sta prisluškovala samo štetju sodnika in okrog tega štetja so bile zbrane vse njune misli. Ne sme se zamuditi niti trenutek, ker je vsak trenutek usoden! Napeto 6ta prisluškovala tudi korakom V6ak svojega nasprotnika, ker so
bili edino koraki siguma smer, v katero je treba streljati po izgovorjeni usodni številki »deset«. Ted je trdno sklenil streljati v nasprotnika tako, da mu bo za vedno zaprl izzivajoča usta. Buck ni jemal dvoboja toliko re6no! Zanesel se je v svojo spretnost in sigurnost streljanja. Lotevala se ga je neka sentimentalnost. Bilo mu je resnično žal mladega življenja. Končno je v teh trenutkih tudi sam uvidel, da je bilo vse njegovo včerajšnje izzivanje naperjeno na napačni naslov in ni zadelo pravega krivca Julijine nesreče. Zakaj, torej, ubijati nedolžnega? Treba ga je samo kaz-znovati za predrznost, s katero je nastopil proti njemu in za to zadostuje tudi majhna rana na roki. V bodoče naj do tudi Ted v razgovoru z njim opreznejši in obzirnejši.
»Devet.. 7 de6et!« je ostro zaklical Dick. Oba nasprotnika sta obstala kot prikovana na mestu, kjer ju je ujela številka »deset«. Naglo sta 6e obmila v kol krogu, dvignila desnici in dva ostra in rezka strela sta presekala jutranji hlad in krvavo odjeknila v sveto gozdno tišino. Človeško truplo je padlo in težko zamolklo udarilo na zemljo.
Miss Julija, tetka Belle in Amy so se stresle, ko sta zamolklo odjeknila dva strela in ker sta prihajala od daleč, nekoliko ublaženo odjeknila v sobi, polni napetega pričakovanja in tesnobe. Miss Julija je nervozno trgala nedolžne lističe odcvetelim rožam in jih brez sočutja metala na tla. Tetka Belle je nepremično in žalostno strmela predse, Mrs. Amy pa je strahoma gledala proti vratom, skozi ka'
tera mora priti stric in Billy in javiti žalostno vest, da je Ted za vedno dokončal 6voje mlado življenje. Ko je tako sključeno strmela v vrata, ki se bodo v6ak trenutek odprla in se bo med njimi pojavil stric Bil-ly bledega in prepadenega obraza, 6e je v njenih mislih obnavljal ves razgovor, ki ga je imela malo prej z Mi6s Julijo in tetko Belle.
Prišla je v 6obo in vsa drhteča in preplašena očitajoče rekla Juliji:
»Ali ste tu na Jugu divjaki?«, Julija pa ji je odgovorila mirno kot da se vse to nje 6ploh ne tiče:
»Dobro jutro! Zakaj ste V6tali tako zgodaj? Jutro je krasno, ali ne: A kje so gospodje?« Miss Julija je govorila, kot da jo hoče naravnost izzivati ali ji z novimi mukami še bolj izmučiti že preveč prestrašeno in krvavečo dušo.
»Sami veste!« je očitajoče odgovorila Mre. Amy.
»Na dvoboju!« je ravnodušno nadaljevala Miss Julija. »Smešni običaji, ki jih imenujejo kavalirstvo! Toda vendar včasih zavidam tem moškim! Stati pred onim, ki ga sovražiš! Ubiti ali biti ubit. Tako se plačujejo računi! Me žene, tega ne moremo!« Tako je odgovarjala Miss Julija in zraven ogledovala rože v kristalni vazi. Nenadoma je zgrabila rože, jih rahlo stisnila v pest in vprašala:
»Ali niso krasne rože?«
»Da, Miss Julija, lepe 60!«
»Lepe rože za Tedov grobi« je žalostno dodala tetka Belle in oči so 11 zalile iskrene solze.
mm mladosti Njena prva ljubezen
In peflo
KINO UNION	Tel.	22*21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi — Njen partner Melvyn Douglas znanec iz filma Ninočka
Naše strokovno nadaljevalno šolstvo za vajence
V Sloveniji nad 5000 vajencev in vajenk še vedno ne obiskuje nobenih vajeniških šoli
Ljubljana, 5. junija.
Spet smo na pragu šolskih počitnic. Tudi strokovno-nadaljevalne šole za vajence so končale s svojim poukom. Občasni strokovni tečaji za vajence so pa končali že pred dvema mesecema, ker je za te tečaje vpeljan le 7-mesečni šolski pouk, dočim za vse ostale .šole traja šolsko leto 9 mesecev.
Letos je obiskovalo pouk na 80 strokovno-nadaljevalnih šolah z 274 razredi vsega skupaj 5571 vajencev in 1810 vajenk, v celoti torej 7581 učencev(enk). Na teh šolah je v letošnjem letu poučevalo: 446 učiteljev, 40 učiteljic, 87 veroučiteljev, 57 mojstrov in 4 mojstrice; vsega skupaj torej 614 oseb.
Če se ozremo po posameznih vrstah šol, dobimo sledeči pregled:
1. Strokovne občasne nadaljevalne šole:
V 57 šolah je obiskalo pouk 5547 vajencev in 1047 vajenk. Od tega odpade na T. razred 1567 učencev in 285 učenk, na II. razred 1285 učencev in 585 učenk, na III. razred 897 učencev in 578 učenk. — Poučevalo je 572 učiteljev.
2. Gremialne trgovske nadaljevalne šole:
V K) okrajih je obiskovalo te šole 597 trg. vajencev in 292 vajenk. Po razredih razdeljena pa je slika tale: I. razred 108 vajencev in 80 vajenk, II. razred 152 vajencev in 120 vajenk, III. razred 157 vajencev in 92 vajenk.
3. Specialne strokovne nadaljevalne šole:
V osmih šolali je izpopolnjevalo svoje znanje 955 vajencev in 557 vajenk; od teh odpade na: I. razred 30 vajencev in 118 vajenk, II. raz-
red 356 vajencev in 128 vajenk, III. razred 275 vajencev in 91 vajenk.
4. Občasni strokovni tečaji:
Ti so bili v 23 okrajih in jih je obiskovalo 692 vajencev in 135 vajenk, skupaj torej 827 učencev (enk).
Z gornjimi številkami smo poduili točno sliko o vajencih in vajenkah, ki obiskujejo svoje strokovno nadaljevalne šole. Če primerjamo te številke s številom vseh vajencev in vajenk v Sloveniji, vidimo, da šo vedno ne obiskuje nad 5000 vajencev in vajenk nobenih vajeniških šol.
En vzrok tako velikemu številu vajencev brez pouka je v tem, da se večina vajencev uči po 4 leta, dočim pa traja pouk na teh šolah le 3 leta, ker so vpeljani le 3 razredi. Na U način že odpadejo vsi oni 'vajenci (enke), ki imajo za seboj že 3 leta učne dobe Drugi vzrok je sledeči: V krajih, kjer ni strokovnih nadaljevalnih šol in kjer so samo tečaji, ki trajajo le po eno leto, pa so torej vajenci deležni šolskega pouka le eno leto od vse svoje učne dobe. Poleg vsega tega pa je po deželi še nekaj okolišev, kjer se sploh nihče ne briga za otvoritev prepotrebnih .šol in teča jev za vajence. Imamo pa obratno kraje, kjer ne delujejo vajeniške šole že izza svetovne vojne, tako n. pr. v Mokronogu.
Zapomniti si moramo tole: Kakor je vsem iiijakom in študentom potrebna no končanetfc šolanju večletna praksa v njihovem izbranem poslu, tako je pa vsem vajencem (enkam) potreben šolski pouk za izpopolnitev njihovega praktičnega znanja.
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Ubil je strica, zato se bo S leti pokoril - Za poskuien požig 4 mesece - Za izlito oko 2 meseca zapora
0d tu in tam
Velik evharistični kongres bo 29. in 30. junija v starodavnem podravskem središču Gjurgjevcu.
Na njem bodo v prvi vrsti molili za mir. Na sporedu je za 29. junij najprej slavnostni sprejem zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca, nato pa začetek kongresa. Zvečer bo slovesna procesija, nato razne pobožnosti ter nazadnje polnočnica. Naslednji dan bodo številne sv. maše s skupnimi obhajili. Dopoldne bo na trgu javno zborovanje, popoldne druga procesija, nakar bo zagrebški nadškof dr. Stepinac zaključil kongres s svojim govorom.
Notranji minister Stanoje Mihaldiič je odšel te
dni na nadzorstveno potovanje po Črni gori; Od časa do časa so takšna potovanja vsekakor potrebna. Včeraj se je minister mudil v Raški,, kjer je pregledal poslovanje vseh tamkajšnjih ustanov, ki so podrejene notranjemu ministru.
Plenarna seja Zveze zdravniških zbornic je bila v Sarajevu. Predsedoval ji je dr. Dušan Popovič iz Belgrada, prisotni pa so^ bili zastopniki vseh zdravniških zbornic v državi. Na seji so razpravljali o vprašanjih sanitetne službe ob vojnem času. Določeno je bilo, da je treba čim-prej organizirati sodelovanje med meščansko in vojaško sanitetno službo, da bi bilo možno izvesti čim smotrnejšo celotno ureditev narodne obrambe. Po mišljenju delegatov naj bi pri tem delu sodelovali predstavniki vojaške in civilne sanitetne službe, kakor tudi zastopniki vseh vojaških ustanov. V tem smislu so bili izdelani konkretni predlogi, ki bodo sporazumno z medecinskimi fakultetami v Belgradu, v Zagrebu in v Ljubljani predloženi merodajnim činiteljem.
Hude čase preživljajo delavci po cementarnah v Dalmaciji. Ker je velika večina teh tovarn prenehala z obratovanjem, je ostalo brez dela več sto delavcev, ki so bili prej vsak še za silo zaposleni v tamkajšnjih cementarnah. Tako je zdaj n. pr. tovarna v Kaštel Sučuru odpovedala z včerajšnjim dnem vsem svojim delavcem, ki jih je 200. Ta tovarna je zadnje čase obratovala že tako v zmanjšanem obsegu. Zaradi tega, ker je zastal ves izvoz, se je nakopičilo v skladiščih mnogo cementa, okoli 3.000 vagonov. Prav tako je z včerajšnjim dnem odpovedala tudi tovarna Split na Maj-danu delo pristaniškim delavcem, ki so prej nakladali cement na ladje. Vsemu temu težavnemu 6tanju je krivo, kakor rečeno, dejstvo, da v zadnjem času ni več izvoza. Cementarne so po veliki večini delale za izvoz, do tri četrtine. Le ena četrtina cementa se porablja doma. Potrebe na domačih tržiščih pa se niso prav nič povečale. Zato je večina cementa ostala po skladiščih. Delavci so tako prišli brez svoje krivde ob svoj kruh, z njimi vred pa seveda tudi njihove družine.
Strahotna nevihta z nalivom je divjala v noči na 4. junij v nekaterih krajih v vrbaski banovini. Vrbas je narasel kar za tri do štiri metre nad normalo, česar baje ne pomnijo niti najstarejši ljudje v teh krajih. Pa tudi številne druge vode v tej banovini so izredno narasle zaradi zadnjega obilnega deževja in je nevarnost pred novo povodnijo tudi v krajih ob Savi. Poplavljeno je poleg drugega tudi Lijevča-polje, ki velja za bosansko žitnico, zaradi česar trpi ljudstvo prav gotovo milijonsko škodo. Prav tako je v zadnjih dneh začela spet počasi naraščati Donava, če to naraščanje ne bo prenehalo, pravijo, da utegne prav v kratkem priti ' ‘do tirav podobne povodnji pri Belgradu, kakor je ■ bila letos meseca aprila, ko je tujec, ki se je pri-eljal v Belgrad, dobil vtis, kakor da je prišel v enetke ...
Za zavarovanje civilnega prebivalstva v Zagrebu je bilo letos v mestnem proračunu namenjenega več kot še enkrat toliko denarja kakor pa lani. V letošnjem predlogu mestnega proračuna se je lanska vsota 450.000 din povečala kar na 950.000 dinarjev. Od tega odpade samo na šolo za civilno zaščito 871.000 din, kar je 421.000 din več kot lani. Kot nova postavka je v letošnjem proračunu uvedena vsota 50.000 din za organizacijske priprave za zavetišča po hišah 28.900 dinarjev pa je namenjenih za stroške krajevnega odbora ter za vaje.
Letni spomin pokojnemu srbskemu članu Akademije, odličnemu srbskemu znanstveniku Pavlu Popoviču, so obhajali v Belgradu v cerkvi sv. Nikole na Novem groblju. Pri tem letnem spominu — cerkvenemu obredu pravijo parastos
— je bil navzoč predsednik Srbske kraljevske akademije dr. Belič, univerzitetni predstavniki in številni politiki.
Pobesneli volk je pritekel v vas in oklal 7 ljudi, ki se zdaj vsi hudo razmesarjeni zdravijo na kirurškem oddelku bolnišnice v Kraljevu. Volk je najprej napadel 15-letno Ninosavo, ki je zvečer gnala čredo v stajo. Njej je pritekel na pomoč Vladimir Djuradjevič. Volk je Ninosavo pustil in se pognal na Vladimira. Hudo ga je oklal. Na klice je prihitela pomagat Vladimirjeva zena Ra-dosava, ki je volka udarila, potem ko ga je zaman poskušala odtrgati od moža, s sekiro, da je zbežal in se zakadil naprej po vasi. Tudi Ra-dosavo je volk ogrizel po nogah in po rokah. Volk je zdaj napadel kmeta Gvozdena Sibaliča, ki je v mraku sedel pred hišo. Gvozden pa, ki mora svojo čredo večkrat braniti pred zverinami
— stanuje namreč pod planino Zeljino — je imel k sreči pri rokah sekiro, s katero je takoj začel udarjati po volku. Ta ga je pri priči pustil in stekel preč. Malo dalje odondot pa je naletel na Miono Sibalič, katero je zgrabil za vrat, jo prekucnil na tla in jo začel strahovito mrcvariti. Ker pa ji je pritikel na pomoč Gvozden, 6e je v°lk spet spustil v beg. Nedaleč preč je, čeprav se je že močno stemnilo, pasla čredo Selena, žena Ra-dosava Djordjeviča. Volk jo je napadel kakor hitro jo je zagledal. Selena je začela obupno klicati na pomoč. Njene klice na pomoč je slišal njen 12-letni sinček, ki je brž zgrabil za sekiro in pritekel svoji materi na pomoč. Ko jo je zagledal v smrtni nevarnosti, se je pogumno zakadil nad volka in ga z nekaj udarci svoje sekire pognal v beg. To je bilo v noči od sobote na nedeljo. V nedeljo zjutraj pa se je zbralo 60 gonjačev, ki so so odpravili iskat pobesnelega volka. Ta čas pa se je zverina vnovič pojavila sredi vasi. Napadel je 20-letnega Dragoljuba Markoviča, ki se je, ker ni imel pri sebi nobenega orožja, začel boriti z njim z golimi rokami. Volk ga je ugriznil za roke in za noge. Dragoljub se mu je srečno iztrgal, stekel na dvorišče, zgrabil sekiro, volk pa je že bil za njim. Toda Dragoljub ga je z nekaj udarci pobil na tla, in tedaj so pritekli tudi gonjači, ki sc pobesnelo zverino dotolkli do kraja.
Orla, ki fe meril z razpetimi krili 3.10 m, je
ustrelil te dni nek kmet iz Hamkoncev v bližini Bjelovarja. Nenadno so se pojavili štirje velikanski orli, ki so krožili kakor nekakšna letala nad vasjo in bližnjim poljem Nepričakovano pa 60 se ti štirje ptiči spustili na tla in to celo nedaleč od hiš. Bližnji kmet je stopil po puško ter enega teh orlov brez težav ustrelil. Vsa vas je hodila gledat nenavadnega ptiča, kajti vselej takšnega dogodka v tej vasi ni.
Ljubljana, 5. junija.
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, je včeraj obravnaval zanimive kazenske zadeve. Sodniki so izrekli strožje sodbe.
Tam na Igu se je 6. maja končala žalostna rodbinska drama. Stari prevžitkar Jakob Cirman je bil zelo udan žganju, vse, kar je naberačil, je pognal skozi grlo. Hodil je okrog po ižanskih vaseh, sitnaril in ljudje, da so se ga odkrižali, so mu stisnili kak dinarček. Za denar si je kupil naj-1 navadnejše žganje, narejeno iz špirita in pomešano z vodo. Omenjeni dan je samski delavec, 40-letni Janez Rotar že zgodaj zjutraj odšel z materjo Marijo, ki je sestra Jakoba Cotmana, z vozom na Rašico po drva. Nazaj grede sta se z materjo ustavila v neki gostilni na Turjaku in spila pol litra vina. Okoli 18 sta se vrnila domov. Ko je sin odpeljal konja v hlev, je zagledal tam strica Jakoba Cotmana popolnoma pijanega na tleh._ Stric je začel razgrajati. To je Janeza Rotarja razjezilo, toda odšel je iz hleva v gostilno »hladit jezo«. Okoli 22 se je vrnil in pogledal v hlev, da bi konja nakrmil. Stric je začel razgrajati. Rotar je pograbil za tolkalo in strica večkrat udaril. Kam so udarci padali, Janez ni pazil. Strica je tudi nekajkrat brcnil. Stric se je vlegel v listje. Naslednji dan se Rotar ni zmenil za starca, opravljal je svoja dela. Popoldne je šele izvedel, da je Btric v hlevu umrl.
Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je Janeza Rotarja obtožil zločina uboja. Obtoženec je pred sodniki priznal dejanje in krivdo. Obširno je opisal neznosne razmere, ki so vladale pri hiši zaradi strica. Ta je vedno sitnaril in razgrajal. Seboj je nosil vedno steklenico žganja. Bil je tudi tako ušiv, da je imel odkazano prenočišče v hlevu._
Senat je Janeza Rotarja zaradi zločina uboja obsodil na 2 leti robije.
*
Pred sodnike redkokdaj pridejo požigalci. Včeraj je bila predmet razpravi zadeva poskušmega požiga. Tesač Janez Matičič stanuje na Uncu. Ima v najemu hišo, ki je last Franceta Oabrenje. 2e 12 let se tesač ne zanima za družino in svojo ženo, s katero se vedno prepira in krega. Letos 13. maja je prišel zvečer domov močno napit. Na kup je znesel nekaj krajnikov in slame. Nato, ko je napravil večji kup, je zažgal. Otroci so hiteli klicat sosede na pomoč. Ti so res prihiteli in kmalu ogenj pogasili in odstranili nevarnost večjega požara. Pred malim senatom je Janez Matičič sicer priznal dejanje, toda izgovarjal se je na popolno pijanost. Bil je zaradi poskušenega požiga cbso-i jen na 4 mesece strogega zapora.
*
V neki ljubljanski gostilni, bolj v središču mesta, je okoli polnoči 30. marca prišlo do prepira
Enodnevni tujsko-prometni tečaj na Remšniku
V nedeljo, dne 9. junija bo na Remšniku enodnevni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi kraljevska banska uprava v sodelovanju s Tujskoprometno zvezo »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzela občina Remšnik. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu, planinstvu, gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, praktični in teoretični pouk o serviranju, predavanje o polepšanju zunanjega lica gostišč in ljudskih bivališč. Predavanja bodo od 8 do 12 in od 18.30 do 18, tako da je omogočena udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljnje okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnosti in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive koristi. Želeti bi bilo, da se tujsko-prometnega tečaja v Remšniku udeležijo pred-vse oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi.
Za udeležbo na tem tečaju daje Interesentom vsa potrebna pojasnila Tujskoprometna zveza »Putnik« y Mariboru,
in pretepa. V gostilni je bila večja družba. Nekateri so igrali karte, drugi biljard, ki je sedaj po gostilnah najpriljubljenejša igra. Med dvema gostoma ie nastal pretep. Nace S., mlekarski sluga je skočil na enega ter ga pritisnil na stol. V tem trenutku je priskočil tja Tone Zupančič in slugo hotel odstraniti. Ta je nazaj z roko zamahnil in sicer tako nesrečno, da je Zupančiča s palcem zadel naravnost v oko, da se mu je pozneje izlilo. Vsaka rešitev očesa je bila brezupna.
Državno tožilstvo je sedaj slugo S. obtožilo zločina težke telesne poškodbe po § 178 k. z., ko je bil trajno poškodovan važen telesni organ. Obtoženec se je pred sodniki mirno zagovarjal in navajal v vseh podrobnostih, kako je prišlo do pretepa, ko je poprej s tovarišem lepo igral biljard, in kako je po nesreči zadel pri zamahljaju z roko oko svojega znanca. Hotel je le miriti prepirajočo se družbo, pa je sam postal nesrečen in prišel v kriminal.
Mali kazenski senat je zavzel stališče, da ne gre tu za kako kvalificirano zlobno telesno poškodbo, marveč samo za prestopek telesne poškodbe iz malomarnosti v smislu § 182 k. z. ter je obtoženca obsodil le na 2 meseca zapora, pogojno za 3 leta, ker obtoženec doslej še ni bil kaznovan. Obtoženec je sodbo sprejel.
Drugače je mirno življenje na sodišču. Zemljiškoknjižni urad je od dne do dne bombardiran z raznimi predlogi. Pretekli mesec je zaznamoval nad 700 novih zemljiškoknjižnih predlogov. V maju je zemljiškoknjižni urad zapisal rekordno število kupnih pogodb. Predloženih jih je bilo 165 za celotno kupno vrednost 16,018.900 din. Aprila pa je bilo zapisanih 156 kupnih pogodb za vrednost 6,381.600. Milijonske vrednosti so bile že v letošnjih mesecih v Ljubljani in okolici prodane. Na prodaj pa je še vedno nebroj hiš, vil in zemljiških parcel. Vse je na prodaj. Kdor je petičen, hiti investirat denar v zemljo in zid!
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani raxpisu|e tekmo pevc«v in pevk
Uprava našega gledališča namerava ob sklepu sezone prirediti nadvse zanimiv in originalen večer v Operi, fo vzoru Državne Opere v Varšavi kjer so pred leti na podobni prireditvi odkrili poleg drugih lepih glasov tenorista Jana Kiepuro, ki je postal kasneje slovit operni in filmski tenor, razpisuje gledališče natečaj. V ta namen obvešča člane pevskih in cerkvenih zborov širom Slovenije, kakor tudi vse, ki se zanimajo za petje, imajo lep glas in se žele posvetiti temu poklicu, naj se priglasijo do vštevši 16. t. m. na naslov uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Vsak interesent naj sporoči svoj naslov in vsaj dve pevski točki, ki sta lahko umetni ali narodni pesmi, ali operni ariji, ki jih bo pel na tem večeru. Prireditev bo 23. t. m. ob 20 v Operi. Predvsem pridejo v poštev tenorji, vendar pa 60 dobrodošli tudi baritoni in basi ter soprani in alti.
Na tej prireditvi bo imelo občinstvo možnost spoznati pevski material, ki ga premore Slovenija, in pokazati s svojim odobravanjem, kateremu izmed nastopajočih pevcev bi prisodila največ izgle-dov za bodočnost. Pri tej izberi gre za to, da dobimo pregled čez naš pevski naraščaj, oziroma da izberejo gledališki strokovnjaki ustrezajoče glasove ter jih ohranimo v evidenci za primer potrebe, ko bo treba izpopolniti pevska mesta bodisi v zboru, bodisi med solisti Opere.
Kakor je pokazala dolgoletna izkušnja, so zrasli mnogi najlepši glasovi, kar jih premore naša Opera, iz podeželja.
S prireditvijo, ki je v našem muzikalnem življenju edinstvena, se do nudil Ljubljančanom nov muzikalni dogodek, ki bo vzbudil zdaj proti koncu sezone brez dvoma največje pozornost.
Kamnik
»Gledališče malih« bo v soboto, 8. junija, gostovalo v Kamniku v dvorani Narodne čitalnice s Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Predstava je imela v Ljubljani pri kritiki in pri občinstvu popoln uspeh. N» predstavo je vabljena vsa kulturna kamniška javnost. Cena vstopnicam je običajna in se dobe v predprodaji y trgovini K. Skala.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Krai	Barom eter-sko stanje	Tempe* raturu v C4		5« 03 C > Is š*	1 1 G ►OC V	Veter smer, ia kost)	Pada- vine	
		. » "c?»o »s	ec • ’J ■fl?'c D «				m/m	vrsta
Ljubljana	763-7	235	12-2	75	3	s,	_	—
Maribor	/6<1	19-0	14-0	63	10	SW,	—	—
Zagreb	760-8	20-0	15-0	50	8	NE,	—	—
Belgrad	763".	18-0	14-0	70	7	NE,	7-0	dež
Sarajevo	759-5	18-0	11-0	80	10	0	5-0	dež
Vit	758’	17-0	12-0	90	IG	NNW,	2-0	dež
Split	7:>8l	2 TO	16-0	90	8	NE,	0-2	dež
Kumbor	7:6-1	20-0	16-0	90	10	SE,	0-4	dež
Rab	759-4	13-0	14-0	/0	6	NNE,	—	—
lu.ravnil	753-6	20-0	15-0	70	7	NE,	—	—
Vremenska napoved. Spremenljiva oblačnost, sicer brez bistvenih sprememb.
Koledar
Danes, sreda, 5. junija: Bonifacij.
Četetek, 6. junija: Norbert.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Najmamenitejši naši cerkveni skladatelji raznih dob bodo zastopani s svojimi deli na prihodnjem cerkvenem koncertu »Ljubljanskega Zvona« v frančiškanski cerkvi. Koncert se bo pričel s Trubarjevim psalmom in končal z deli zastopnikov današnje dobe. Po sestavi sporeda bo cerkveni sjjored pester in med posameznimi zborovskimi nastopi bodo solistične točke za orgle, katere bo izvajal priznani orglarski mojster Pavel Rančigaj. Natančni sjx>red bomo še priobčili. Danes pa opozarjamo, da je izdal Zvon za ta koncert programno knjižico s tekstom in zanimivo uvodno besedo. Knjižica in vstopnice se dobe v Knjigarni Glasbene Matice. Začetek bo v ponedeljek, dne 10. t. m., ob pol 9 zvečer.
Opozarjamo, da bo drevi ob četrt na 7 javni nastop gojencev šole Glasbene Matice v veliki Filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice, poslednja ob sklepu letošnjega šolskega leta bo v petek, 7. t. m., prav tako v Filharmonični dvorani. Spored, ki je obenem vstopnica, se dobi do 6. ure v Matični knjigarni, nato pa v veži pred Filharmonično dvorano.
Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 6. t. m., izlet v Zupanovo jamo, k Sv. Nikolaju na Taboru, v Šent Jurij, in Šmarje. Odhod s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Priglasiti se je do četrtka ob 11 dopoldne v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 20 din.
Obvezno cepljenje proti davici bo v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu samo še med uradnimi urami od 9 do 11 in od 16 do 18, in sicer samo še vključno do četrtka, 6. t. m. Starše ponovno opozarjamo, naj svoje predšolske otroke zanesljivo pripeljejo k cepljenju, da tako zavarujejo zdravje otrokom ter se sami izognejo kazni, ki mora v primeru neopravičenega izostanka neizogibno slediti. K še enkratnemu cepljenju naj starši pripeljejo otroke gotovo 21. dan po prvem cepljenju ter jih zato prosimo, da se tega vrstnega reda strogo drže. Pohvaliti moramo starše, da so z malenkostnimi izjemami vsi pripeljali otroke cepit, saj so se tudi prepričali, da to cepljenje ni združeno z nobenimi večjimi komplikacijami, le posamezni otroci so čutili nekaj lahkega vnetja, ki pa traja prav kratek čas.
Nedeljske povratne karte veljajo ob sobotah tudi že za vlak P/914, ki vozi iz Ljubljane ob 11.50, prihaja na Jesenice ob 13.48, v Rateče-Planico ob 15.20, na Bohinjsko jezero pa ob 15.03. Ta vlak je prav prikladen zlasti za one turiste, ki hočejo še v teku sobote kam višje v gore.
Enodnevni tujskoprometni tečaj v Metliki. V četrtek, dne 6. t. m., priredi v Metliki kralj, banska uprava po predlogu Tujskoprometne zveze v Ljubljani enodnevni tujskoprometni tečaj. Na tečaju bodo predavanja o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o serviranju. Poleg tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov. Potrebna preddela za tečaj je izvršilo Tujskoprometno društvo v Metliki s pomočjo Združenja gostilniških podjetij ter učiteljskega zbora. Na tečaj se opozarjajo vsi, ki se zanimajo za turizem ali so z njim kakor koli v stikih. Tečaj prične zjutraj ob 8 ter traja do 6 zvečer, vršil se bo pa v dvorani kina »Bela Krajina«.
Glavna skupščina JZSZ bo v nedeljo, 9. t. m., ob 8 v beli dvorani hotela »Union« z objavljenim dnevnim redom. Vabimo vse klube, da se je zanesljivo udeleže. Delegati naj kupijo z voznim listkom tudi izkaznico K 13 na postaji, ki jih upravičuje za brezplačni povratek. V soboto, 8. t. m., ob 18 bo v zvezni pisarni redni letni sestanek Zbora smuških učiteljev,a zvečer ob 20 v damski sobi kavarne »Emona« sestanek delegatov zaradi reorganizacije JZSZ. Letna poročila s predlogi so bila razposlana vsem članom.
Sprejemni Izpiti na ID. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit za I. razred se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni dne 21. in 22. junija t. 1., in sicer prvi dan za učence z začetnicami od A do L, drugi dan od M do Ž, Prošnjo je nasloviti na ravnateljstvo in kolkovati z državnim kolkom za 10 din. Priložiti pa je treba krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Vsa druga izpričevala kakega posameznega razreda so neveljavna. Sprejemni izpiti bodo dne 24. in 25. junija t. 1. K sprejemnemu izpitu se bodo sprejemali samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Sreda, 5. junija: »Naša kri«. Red A.
Četrtek, 6. junija: »Revizor«. Red Četrtek. Gostovanje Mihalla Markoviča.
Petek. 7. junija. Ob 15: »Asmodej«. Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Sreda. 6. junija: »Evgenij Onjegin«. Red Sreda. Gostovanje Borisa Popova.
Četrtek 6 junija: Zaprto.
Petek, 7. junija: »Modra roža«. Red Sreda.
Repertoar Narodnega gedališča v Mariboru
Sreda, 5. junija, ob 20: »Ples v maskah«. Red B.
Gozd pri Rogatcu 140 oralov in sadonosnik prodam. Natančne podatke pismeno. Obrniti se je na upravo »Slov. doma« pod »Ugodna prilika 273«.
py^^jtfsK8MM»ijuw^^^goy»cw»yi»^ww»-^ei«^ge^ ipmm,^Wf'
tfW'>" *,'>'> "V*
Ameriška potniška ladja »Predsednik Roosevelt«, s katero se je te dni spet odpeljala večja skupina Amerikancev nazaj v domovino, ker so evropska tla postala prevroča. V preži s tem poročajo Nemci, da je angleški ministrski predsednik predlagal, naj bi Angleži sami potopili to ladjo in to potopitev podtaknili Nemcem, kakor da so to storili tudi tedaj, ko je bila napadena in potopljena ladja »Athenie«.
Noč pred udajo
Predsednik belgijske vlade popisuie zadnji posvet z bivšim kraljem Leopoldom I I., preden se je ta udal Nemcem
Predsednik belgijske vlade Pierlot je pred nekaj dnevi sprejel v belgijskem poslaništvu v Parizu francoske, angleške in ameriške časnikarje ter jim popisoval zadnje snidenje z bivšim belgijskim kraljem Leopoldom 111., preden se je ta udal Nemcem. Predsednik je pripovedoval naslednje:
»V soboto 25. maja okoli 4 zjutraj smo . v avtomobilu odpotovali iz Brugesa gg. Spaak, zun. minister, general Denis, minister za drž. | obrambo, Van der Poorten, notranji minister, in jaz.
Peljali smo se v grad Wynendael blizu Thorouta, kjer je bit kraljev glavni stan. Bilo
Ž‘e krasno vreme Po cesti smo skozi srečavali lelgijske motorizirane oddelke, ki so se v popolnem red« pomikali na bojišče. Spet smo se prepričali o junaškem vedenju belgijske vojske.
Med vladarjem in med vlado je prišlo do navzkrižja glede vojskovanja. Jaz in tovariši smo čutili, da bo današnji posvet odločilen.
Naše stališče je bilo v tem, da smo pri kralju vedno zagovarjali dvoje:
1. Treba je storiti vse, da ohranimo belgijski armadi svobodo za akcijo iri da morebiten umik vodimo v zvezi z zavezniškimi silami proti Franciji.
Poudarjali smo, da je izredno važno, da se reši vsaj del belgijskih sil, če že ni mo-
foče gornje zahteve uresničiti v celoti. To bi ilo potrebno zaradi tega, da bi del belgijske vojske lahko ostal na strani zaveznikov. Nikdar nismo mislili na to, da bi belgijska vojska mogla ločiti svojo usodo od usode zavezniških vojska.
2. Kralju smo razložili, da ne sme nikakor pasti v roke sovražnikov, tudi če bi prišlo do tega, da bi vojne sile v Flandriji ne mogle nadaljevati boja. Če bi bilo nekaj vojnih enot onesposobljenih, bi to lahko pomenilo vojaški poraz, če bi pa bil med njimi celo kralj sam, bi to takemu dogodku dalo politični značaj, ker bi ga bilo mogoče razlagati, kakor da se • je Bfelgi.ja odrekla nadaljevanju vojne na zavezniški strani.
Grad Wynendael je ležal kakih 20 km za fronto. Vso pot smo slišali silovito streljanje, ki ni nehalo niti med našim posvetom s kraljem.
Leopold III., v uniformi armadnega generala, nas je takoj sprejel. V svoji pisarni je bil sam z nami.
Takoj nam je spet zatrdil, da hoče ostati pri svojih četah, naj se zgodi kar koli. Mi smo silovito nasprotovali taka misli, zlasti pa namenu, da bi kralj ostal celo v zasedeni Belgiji, kakor je to zvenelo iz njegovega govorjenja.
Mi štirje, ki smo ostali v Belgiji, nismo opustili ničesar, da bi kralja pripravili to tega, da bi se odrekel sklepu, ki je bil politično in moralno tako usoden.
Jaz sem dejal:
»Jaz sem pripravljen ostati z vrhovnim poveljnikom vojske in bom Z njim odpotoval v letalu zadnji trenutek. To je uradni pogoj: kralj naj odpotuje zadnji trenutek.«
Kralj je odgovoril:
»Moj sklep je sprejet. Ostanem.«
Tedaj sem mu dejal, da jaz kot predsednik vlade ne morem več ostati pri njem, zakaj, zdelo bi se, da moja navzočnost krije z mini-
strsko odgovornostjo dejanje, ki smo ga obsojali.
Pristavili smo, da bi se morali, če kralj res ostane, javno odreči njemu, ker ne moremo nositi odgovornosti za dejanje, kateremu je nasprotovala vsa vlada in ki bi lahko prineslo najstrašnejše posledice za našo državo, dejanje, ki je bdo v nasprotju z vzajemnostjo med Belgijo in zavezniki, od kar so ti na našo prošnjo prišli na pomoč.
Kralj se ni vdal našim razlogom in nam je znova izrazil svoj namen, da bo ostal sredi svojih čet, tudi če pade v roke sovražniku. Omenil je med drugim tudi, da se mu zdi možno, da bi v zasedeni državi igral politično vlogo.
Trije tovariši, ki so vse do tedaj ostali z menoj v Belgiji, in jaz, smo zapustili kralja v soboto ob 5 zjutraj, po tem poslednjem in žalostnem posvetu.
Vrnili smo se po poti proti Dunkergueu pod bombami sovražnih letal. Tam smo se vkrcali na ogledniško ladjo angleškega pomorskega poveljstva. Tudi ta je bila bombardirana z nemških letal.
V Angliji smo ostali samo malo Časa. Ko smo se vrnili v Francijo, smo takoj zbrali svoje tovariše na posvet in smo enodušno sprejeli sklep, katerega sem povedal v svojem radijskem nagovoru.
Po belgijski ustavi je zdaj edino vlada nosilka zakonite volje belgijskega naroda. Naloga, ki jo imamo v teh strahotnih okoliščinah, je težka, toda ne bomo se dali zlomiti in bomo svojo dolžnost izpopolnili do konca.
Program radio L|ubl)ana
Sreda, 5. junija: 7 Jutranji pozdrav —t)7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Godalni oktet J. H. Squire (plošče) — 12.30 Poročila, objave — H Napovedi — 13.02 Iz čeških operet (plošče)-14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Goriška (p. prof. Fr. Vodnik) b) Za mlade naravoslovce (g M. Zor) — 18.40 Poletna otročka zavetišča na deželi (gdč. Marija Kržič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae. ura — 19.40 Objave — 19 50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) v
2.	odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 5. junija:	Bolgrajska	kratkoval.
post.: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini YUF (19 69 m)- 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUB (19.69 m): Oddaja za Severno Ameriko — Belgrad: Prenos: iz opere — Zagreb: Ljubljana — Bratislava: Ruske pesmi — Praga: 20.20 Plesna glasba — Sofija: Bize-tova opera: »Carmen« — Beromiinster: 21.35 Pevski konc. — Budimpešta: 21.10 Klavir — Bukarešta: 2130 Klavir — Trst-Milan: 22.20 Plesna glasba — Rim-Bari: 21 Simf konc. — Florenca: 21 Lahka glasba — Sottens: 21 Konc. lahke glasbe.
Na letališču je bilo živo vrvenje. Zunaj pri betonskem naklada-lišču 8e je v megli kazal mogočni obris 6 tonskega dvokrilnika, velikega kakor hiša. Pravkar so bili naložili pol tone pošte za Indijo. Za tem je prišla potniška prtljaga, nato potniki, radijski strojnik, mehanik in tršat, živahen pilot z obrazom, ki sta ga veter in zrak meseno rdeče ožgala. Trije motorji so se zagnali, od koles so izpodbili zagozde, letalo je s težavo zdrsnilo čez razmehčano polje in se rjoveč dvignilo v zrak.
Samo dva od šestih potnikov sta imela za cilj Indijo. Lady Leighton, 63 letna gospa s sneženimi lasmi je hitela v Basoro ob Perzijskem zalivu k hudo bolni nečakinji. Barryju Law1lierju, preizkušenemu poglavarju tajne policije in komisarskemu nadzorniku angleške policije v severnozahodni pokrajini, se je mudilo v Pesha-wat, ker so Afridi izkopali bojno sekiro in s tem pretrgali njegov dveletni dopust. Bil je to star vojščak iz dvajsetletnih prask na alganski meji, z obrazom v barvi starega usnja. Qwyn-Harkin, plavolas velikan, ki je prestal pri angleških četah vojni pohod leta 1918. proti boljševikom v severni Rusiji, se je peljal poslovno v Kairo. Zdaj je bil višji knjigovodja Angleške banke. Fleming, rdečelični ladjar iz Glasgovva, ki je prvič potoval v letalu in je bil zaradi tega nemiren, se je peljal v Atene, da bi prodajal ladje grški vladi. Zadnji je bil še amerikanski trgovec, ki je hotel na Dunaj in pa moja malenkost.
Zložno smo se utaborili na sedežih in si natlačili vate v ušesa, j da bi dušili bobneči hrum strojev. Lady Leighton je začela plesti napol dokončan jumper, natančno na mestu, kjer je bila prenehala, ko se je bila odločila, da l>o odpotovala v Perzijski zaliv.
V toplem soncu smo leteli nad širnim morjem oblačnih blazin, pa zdaj je letalo švignilo tik nad belo odejo. Človeka je pri-
obfutje stopnjevane, lahkotne radosti. BiH smo sami, sami v svetu mehkih oblakov, sinje nebesne praznine in sončnega soja. Temna senca našega letala je naglo tekla čez proge oblakov kot edino vidno znamenje gibanja v našem svetu.
Grmenje strojev je polagoma popuščalo. Gladko polje se je kakor noro zibalo proti nam, zdrvelo kvišku in ujelo kolesa na letalu. Jimmy Youll, najboljši pilot te družbe, je posadil 6000 kg težki stroj, naglejši kakor ekspresni vlak, tako nežno na tla. kakor položi gospodinja košaro jajec. Od tedaj ima za seboj že svojo milijonsko miljo leta — 10.000 ur, to je pol leta potovanja po zraku.
Letališče v Kolnu ter 45 minut postanka za zajtrk. Toda bil sem preveč bolan, da bi jedel. Nemški obmejni uradniki v sivih uniformah so togo pozdravili in zahtevali potne liste. Medtem ko so motorji naglo črpali v tanke stotine litrov goriva — porabili smo kakih pet litrov na minuto — so potniki zajtrkovali v bledem soju na restavracijski ploščadi.
Potem smo se pognali čez Niirnbcrg proti Dunaju. Za Niirn-bergom se je prikazal zaviti srebrni trak veličastne Donave, po kateri naj bi se ravnali več kakor 500 milj daleč.
Nekaj po sončnem zahodu smo pristali na Dunaju. Luči na krožnih cestah so se zabliskale. Iz ptičjega pogleda je bilo mesto videti odlično, vredno, da bi bilo prestolnica velike države. Čez nekaj minut smo se v avtomobilu vozili po širokih tridelnih cestah, mimo častitljivih cerkva, velikih palač in vladnih poslopij.iz katerih so nekoč vladali podirajoče se, mnogojezično cesarstvo. Jedli smo v slovitem hotelu Bristolu. Še vedno sem imel vročico in sem malo jedel.
V nedeljo zjutraj ob pol devetih smo sc ob lahno zaoblačenem nebu dvignili proti Budimpešti ter po dveh urah vzrli mesto ob Donavi. Ko smo pod milim nebom zajtrkovali na letališču, so ogrski uradniki v napetih sinjih uniformah pregledovali naše potne liste.
Ko smo ravno hoteli spet stopiti v letalo, se je spustil tam od Dunaja majhen francoski avion. Letalec je skočil z njega in hitel
i do našega pilota. Nosil je tri majhne škatlje v obsegu kakih 5 cm.
V žuboreči francoščini je povedal, da že čez #00 milj daleč lovi naše letalo. V Kairu je mlada Egipčanka hudo bolna, ima redko obliko hromosti. Če je ne bodo cepili s cepivom, ki ga je mogoče dobiti samo v Parizu, bo f nekaj dneh umrla. Brzojavke po kablu so pariški delavnici naročile, naj se ne boji nobenih stroškov in naj cepivo odda letalu, ki gre v Indijo, če bo pilot ujel Indijca, mu je bilo obljubljenih	8000 frankov. V	Kolnu	nas	je zamudil in je
od tam	daljo drvel za nami.	Pilot	Youll	je	shranil dragocene
škatljice.
Odhod v Belgrad. Po skoraj dveh urah se je spet prikazal mogočni tok Dornave. Iz 30 milj daleč se je v soncu lesketal kakor srebrn trak. Visoki, strmi bregovi so se dvigali nad njo. vse do roba brega so bili posejani s čednimi kmetijami in rodovitnimi polji. Zrak je zdaj prvič postal »kepast«. Konice kril so se zibalo gor in dol za kakih petnajst čevljev daleč. Šesttonski dvokrilnik sc je opotekal kakor tovorni voz na kotanjasti cesti
Zrak se je spet pomiril, ko se je oddaleč pokazal Belgrad. prestolnica kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. V kolibi poleg letališča smo pili slabo kavo, obdajala nas je skupina jugoslovanskih vojakov,	ki so jedli	klobase.
Od	Donave, po	kateri smo	šli 400 milj	daleč čez štiri države,
smo jo ubrali čez balkanske višave .proti Skoplju. čez najbolj robato ozemlje, kar smo ga do sedaj srečali. Na levo in na desno so taborila visoka gorovja, mi pa smo leteli po globoki, ozki dolini, skozi katere se je vila široka ilovnata reka. do kamor je seglo oko.
V višini naših oči so naokoli visele težke proge oblakov. Večkrat se je zdelo, da se jih naša krila skoraj dotikajo in človek se jo nehote prestrašeno umaknil nazaj, zakaj oblaki so bili videti trdi. kakor zasneženi vrhovi.
Rjovenje motorjev v redkem višinskem zraku je povzročalo čudne slušne prevare. Zdelo se mi je. da slišim cerkvene zvonove in včasih tudi petje človeških glasov. Nenadno je letalo nad zarezo v gorovju planilo navzdol, kakor kosemosata ga je pihnil v višino steber zraka, ki je vstnial čez prelaz proti nebu. Pred nami je ležalo Skoplje. Letalo se je spustilo na pšenično polje, na zasilno letališče. Polomljen amerikanski avtomobil se je komatal z nami po strašnih cestah mimo preprostih, težkih volovskih vpreg in mohamedanskih kmetov s fesom ter vrečastimi turškimi hlačami.
Zakaj so Nemci bombardirali ravno Marseille
Značilna razlaga iz francoskih poluradnih krogov
2. junija so Nemci in tudi zavezniki poročali, da so nemški letalci prileteli nad dolino reke Ro-dan in da so pri tej priliki bombardirali med drugim tudi francosko pristanišče ob Sredozemskem morju, Marseille.
Še nobeno nemško bombardiranje dozdaj ni vzbudilo toliko hrupa ko to, čeprav 60 nemška letala tudi že prej večkrat letela nad francoskim in angleškim ozemljem in ogrožale brez dvoma civilno prebivalstvo. Vselej pa so se takšni napadi še dosti srečno končali za napadalce in za napadene, za napadalce, ker so se srečno izognili protiletalskemu topništvu in strojnicam in obenem odnesli nazaj domov kakšne nove fotografske posnetke s sovražnega ozemlja, za napadene pa, ker sovražnik bodisi niti ni imel namena nanje metati bomb in jih obsipati z ognjem iz strojnic, ali pa so 6e temu pravočasno izognili v zanesljiva podzemska skrivališča.
Zdaj pa kar naenkrat napad na čisto drugem koncu in še celo napad z bombami! Kako naj si to
razložimo. Z razlago nam je priskočila na pomoč francoska poluradna agencija »Telefrance«, ki pravi o tem nenadnem napadu na Marseille tole:
Ta bombardiranja imajo, kakor sc zdi, v glavnem ne toliko vojaški kot pa politični pomen. Do njih je prišlo v trenutku, ko se zastavlja vprašanje skorajšnje odločitve Italije, da opusti svoje dosedanje stališče nevojskujoče se države. Brez dvoma Nemci s tem bombardiranjem hočejo pokazati, da so sposobni izkazati pomoč Italiji celo v jugovzhod-nji Franciji.
Ista agencija omenja tudi, kako so nemški letalci skušali ob priliki napada na Marseille preslepiti prebivalstvo in ga prepričati, da v tem primeru ne gre za nemška letala. Pravi, da so naredila ta nemška letala najprej ta manever, da so v polkrogu obletela Marseille, nato pa v čisto nasprotni smeri, od morja priletela nad mesto. »Telefrance« pa poroča, da je ljudstvo kljub temu kaj kmalu spoznalo, da so to vendar le nemška letala, ne pa morda italijanska, kakor so hoteli letalci vzbuditi vti«.
Obala pri angleškem pristaniškem mestu Doveru ob Rokavskem prelivu.
Zanimiva izjava nemškega komisarja za Norveško, Terbovena:
Nemčija ne potrebuje živil iz Norveške
pač pa bo še sama pošiljala življenjske potrebščine tja, da Norveško poživi
Odkar se je 10. maja začela vojna na pravem evropskem zahodu, so poročila z evropskega Seštela, z Norveške, kamor je malo prej udarila nemška vojska, skoro čisto utihnila. Le tu pa tam smo brali v časopisih kakšno skromno uradno poročilo 6‘Hrbjaških uspehih ali sovražnikovih neuspehih. Nekoliko več je bilo govorenja na tem področju spet zadnjič, ko je angleška vojska zavzela v naskoku važno pristanišče Narvik in so to zasedbo priznali tudi Nemci v svojem uradnem poročilu.
Še mnogo več zanimanja pa je vzbudil spet za Norveško zanimiv govor, ki ga je imel 1. junija nemški komisar za Norveško, Terboven. Naj povemo v- kratkih besedah, kaj je dejal zbranim nemškim zaščitnim oddelkom in policiji:
»Nemčija ni niti en sam- trenutek niti prej niti za časa vojne nameravala kršiti nevtralnost Norveške. Moji oblastni organi se ne bodo vmešavali y notranje norveške razmere in zadeve. Nemci imajo samo en smoter — je naglasil Terboven — da z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, podpro razvoj norveškega gospodarstva, kar bo v korist vsemu narodu.« Terboven je nato izrazil v zvezi s tem priznanje norveškemu Rdečemu križu in policiji.
V nadaljnem svojem govoru pa je nemški komisar za Norveško sporočil ljudstvu in odgovornim osebnostim iz političnega in gospodarskega življenja, naj računajo samo z realnimi ilospodarskimi in političnimi sredstvi. Razložil je dalje nove gospo-
darske možnosti, ki se dajejo Norveški pod Nemčijo. Nemčija bo v Srednji, južni in Vzhodnji Evropi dala možnost, da se bodo norveške surovine tod lahko prodajale in našle ugoden trg. Nemčija po izjavi Terbovena ne namerava izvažati iz Norveške živil in drugih življenjskih potrebščin v Nemčijo. Ravno nasprotno, ' Nemčija bo sama pošiljala na Norveško svoje življenjske potrebščine, da bi na ta način pomagala obnoviti in še bolj poživiti novo Norveško.«
Po teh izjavah komisarja Terbovena ni mogoče drugače misliti, kakor da 60 vse govorice, češ da bo Nemčija vse na novo zavzete pokrajine oropala najprej vseh živil, zlobne in iz trte izvite. Terbo-venu bomo pa že verjeli.
Dobra vzgoja. — »Pa vendar nisi v tramvaju vrgel pomarančnih olupkov na tla, Pepček?« — »Ne, odvrne sinček.« Gospodu, ki je sedel zraven mene, 6em lih vtaknil v žep.«
Maska. — Ravnatelj banke, znan oderuh, se je maskiral za apaša in prišel takšen na maškerado. Pri vhodu v dvorano pa ga je ustavil član prireditvenega odbora: »Oprostite, gospod, toda v tej obleki vas ne moremo pustiti v dvorano.« »Kaj pa naj spet to pomeni?« se je ujezil ravnatelj. »To potem doda: »O, seveda, potem bo pa že letela«, je odvrnil član odbora.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.