SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne. Štev. 75. V Ljubljani, v soboto 31. marca 1888. Letnik XVI. Velika noč. Postrgajte stari kvas. Blažilna čutila navdajajo človeka, ko zasliši besede iz nebeških višav: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", sreča in veselje polnita čuteče srce, ko zvonovi iz visocih zvonikov v tisočerih glasovih naznanjajo svetu: „Aleluja! Vzveličar vstal je iz groba!" Premagal je smrti neizprosno moč, raztrgal vezi temnega groba. Hvaležna pobožnost širi človeku kipeče srce; tolažba in upanje polni koprnečo dušo, moč iu pogum dobiva vernik za novo borbo v trpkem življenji. A ne le posamezen človek potrebuje blažilnih trenotkov, blagodejnega miru in poživljajoče moči, tudi narodom je potrebno spoznavanje samega sebe, krepčilne moči in pravih navodil na potu do neminljive blaginje in resuice. Kjer narod zataji svojo pravo nalogo iu slabi svoje moči le za materijalne stvari, gospodstvo in oblast, odnehajo najmočnejše vezi, ki vežejo družine in države. Vzveličarjevo vstajenje je osrečilo krščanske narode; morilna načela, ki so prvotna podlaga krščanskim državam, potrdil je Kristus svojo smrtjo in vstajenjem. Moderne države pa večinoma pozabljajo svoj postanek. Liberalizem po šabloni iu mobilni kapital sta svetu vladarja. Ta mehanični stroj pa deluje le do gotvove meje; ko pride reakcija, podero se hrupno strohneli stebri. Kdor dvomi o tej resnici, opazuje naj politično življenje v sedanjih državah. Stari greh, ki ga je Anglija storila proti irskemu narodu na zelenem otoku, zahteva zadoščenje, inače bo mogočni Albijon doživel v drugo 1776. leto. Tudi socijalni grehi v Angliji in Škociji kriče po osveti. Angleški velikoposestnik zatrl je kmeta, velika industrija uničila obrtnika. Blagor državi, kjer biva srečen kmečki stan in zadovoljno meščanstvo, ker tu je vedno trda podlaga državnemu obstanku. Kjer pa zvijača narodu ponuja kamenja namesto kruha socijalnih reform, tam niso zdrave razmere. Kdor ima dolžnost in voljo, odkriva naj in ovira zvijačo in laž ter kliče voditeljem in prostakom: Postrgajte stari kvas! In Francija! Mnogo ima plemenitih mož, previdnih podjetnikov, ali muogoletno slabo gospodarstvo je uničilo narodu spoštovanje višje oblasti, tem pa izbrisalo iz spomina dolžnosti do nižjih. Dežela je gnjila, kakor deska, v koji več ne drži žebelj. Belgija se proslavlja kot zavetišče reda in prostosti. Ko so si leta 1848 evropski narodi hoteli priboriti srečo iz leta 1789, Belgija ostala je mirna, ker uživala je srečo francoske revolucije: gospodstvo kapitalistov, za koje je narod poberal kostanj iz žarjavice. Belgijski narod gloje kamen navidezne prostosti; v tej prostosti čutil se je srečnega, če tudi je bil lačen. Vstal je in zahteval drobtin, ki padajo z mize bogatinov. Severna Amerika, vzor prostosti in enakopravnosti, pribežališče vsem, ki so se sprli z oblastvi v stari Evropi, živi ob krščanskih tradicijah, ki so jih narodi prinesli v dežel. A tudi tu zanetil se je boj delavcev proti podjetnikom, gorele so železnične postaje in delavnice. Da ni v potokih tekla kri, vzrok je ta, ker država ne poznd. vojaških bodalov. Tudi drugje že pleše rudeči petelin po strehi. Velikonočnih zvonov ubrani glasovi spominjajo nas: „Kristus je vstal!" A kličejo nam tudi, da narodi spe v temnem grobu, poviti s povoji smrti; težak kamen leži na grobu, ob njem pa stoje stražniki, da se ga nikdo ne dotakne z rešilno roko. „C'orruptio optimi pessima!" Ne, telesna moč ne bo odprla groba težka vrata, ne odvalila kamna socijalie more, niti mrliču vdahnila novega življenja: moč nebeških idej dela čudeže, ta more odvaliti kamen, odpreti grob, obuditi mrliča. In stražniki bodo z osrečenimi narodi spojili glasove v veselo alelujo. Odgovor „81. Narodu". Neradi pišemo ravno danes članek v svojo obrambo proti listu, ki se baš ne more ponašati z doslednostjo in stalnimi načeli, in ki pri vsaki priliki prodaje svojo narodnost, kojo je menda vzel v zakup. A v svoji predzadnji številki pokazal je vso svojo — da rabimo najrailejši izraz — brez-ozirnost. Dolgo je čakal ugodne prilike, da odlomi krepelec s sosednega drevesa ter ga nam vrže pod noge, prav po židovski taktiki, češ, saj drugi tako govore. Odkrito rečemo, „Slovenski Narod" se nam je smilil prav v srce, ko se je krčevito zvijal zadnje dni pod težo javnega mnenja, koje je hotel pačiti. Kakor Heraklej stal je na razpotji, ker ni vedel, ali bi jo v novem šolskem vprašanji potegnil za ogromno večino naroda slovenskega, ali bi se pridružil gospodom nemškega učiteljskega društva, ki ropočejo proti verski šoli. „SI. Narod" mora sam priznati, da si ni izbral pravega pota v tej zadevi. Ker pa mu je naš list nekekrati očital nedoslednost, žaljena je bila njegova slavohlepnost, vznemirjena dozdevna nezmotljivost. Odločnega našega postopanja nam ni mogel odpustiti; iskal je osvete ter se znosil nad nami z neosnovanim napadom. To je storil v svoji predzadnji številki. Zasledil je namreč v koroškem „Miru" odgovor na naš dopis z Dolenjskega v št. 59. „Ga že imamo", oddahnili so se veselo gospodje, „pre-rešetali mu bomo živce in kost." Le mirno in počasi, in prepričali se bodete, da mahate po zraku in da vaše rodomontade nikakor niso duhovite. Naš dopisnik je pisal dne 10. marca: „Ko sem zadnjič v koroškem „Miru" prvikrat bral poziv, naj nobeden zaveden Slovenec ne podpiše peticije za versko šolo, ako ne bo slovenski materini j e z i k z a h t e v a n, me je res nekaka nevolja prešinila! Nekateri ljudje so, da prav pohlevno rečemo, silno kratkovidni! Ko bi se vse „kavtele" mogle pri-obesiti, katere si tu izmisli vrednik, tam dopisnik, zopet v tretjem kraji duhovnik, v četrtem učitelj, taka glosirana peticija bi nikdar ne prestala še prvega branja!" Tako je pisal naš dopisnik takrat, ko je razsajal po liberalnem ostrogu strahovit hrup proti verski šoli, za koje je slovenski narod podpisaval peticije. Vprašamo, kaj smo se s tem pregrešili, s čim zatajili prava slovenska načela? Ali mar s tem, da smo odločno nasprotovali brezversko-liberalnim načelom in kolikor mogoče mirno in dostojno svarili gg. v „Gledališkistolbi", naj ne poberajo kostanja iz žrjavice za nemške li- LISTEK. 0 protekciji. (Kratko poglavje iz družbinskega življenja.) Beseda protekcija je na dnevnem redu. Prodrla je že v najnižje vrste ljudstva, kamor popolnoma ne spada. Ako bi se to vršilo po pravu in prirojenosti, vprašam, je-li na pr. delavcu, možaku treba, da bi kje izgovarjal iz bojazni in pohlovnosti besedo protekcija? V razmeri, v kakoršni je on kot činitelj družbinski k narodno - gospodarskemu življenju, je ta beseda povsem nedostojna. Ljudska delavnost za novce — jedini smoter vseh v boji za zaslužek — vrši se ravno jyi delavcu zelo pripro-stim načinom. Pri njem veljii zdaj načelo: iz roke v roko. No, če so razmere take, gotovo se v tacih okoliščinah narodno-gospodarske bede ne godi dobro protekciji, vsaj doslej se jej ni godilo dobro. Protekcija se je pred vsem ondi rgnezdila, kjer so razmere ugodnejše, toda nahaja in imenuje se, kakor omenjeno, počasi že v krogih delavskih. To je v vsacem oziru, kot znamenje časa — slabo znamenje. Bati se je pa najhujšega, da bi konečno istotako ne palo duševno delo, in to osebito vsled prebitka takozvane inteligence. Toda telesno delo — in to nam bodi vodilo — ni samo podstava, temveč i merilo splošne ljudske delavnosti, iu ko bi fizično delo ne bilo primerno ocenjeno, podrli bi se gotovo stebri pod to prvo in vzvišeno vredbo ljudskega pokolenstva — pod delom sploh ! Razločujemo pa dve vrsti protekcije, recimo nedolžno protekcijo, iu protekcijo par excellence, v navadnem, torej slabem pomenu besede. Zadnja protekcija namreč je tako stara kakor katerakoli na-redba v človeškem življenji. Na mesto, na koje bi nikoli ne mogel dospeti kdo s svojo silo in umom v tekmovanji z drugimi, postavi nakrat moža — protektor, pokrovitelj! Seveda so bili tu merodajni osebni nazori in pojmi, znabiti spletke in osebna dobičkarija, toda nikoli zmožnost moža, ki je hrepenel po tej službi ali stopinji. Nenravna ta institucija se mnogokrat vporablja, mogoče, da število tacih slučajev še raste; a kdor še reče dandanes kakemu prosilcu za to ali ono službo, oni znani izgovor: „Ni Vam moči pomoči, je vse zasedeno!" nastane vprašanje: Kako je to zasedenje ali podeljenje službe? Strup zoper strup! Nenravno protekcijo je s časoma izzivljala protekcija, kojo smo ravnokar imenovali nedolžno, neznatno. Da, in baš ta je, če govorimo v obče o taki protekciji, mnogokrat tolažilno znamenje naših dni. Vsaj v tem slučaji niti protektor ni brezobziren materijalist, niti protežirani nezmožni mož. Pri tako ogromni množini aspirantov za obstanek je pri teh neveselih razmerah pogostoma vzrok tacih neugodnih razmer prvič — nepoštena protekcija; dalje pa je tudi pač težko dandanes pridobiti si s svojimi zmožnostmi veljavo. Ako se najde mož, ki prosilca ve spoznati in ločiti od kope druzih in privesti ga varno skozi celo tolpo kandidatov za obstanek na vredno stališče, zasluži gotovo hvalo za svoj trud. Zlo — protekcija — je na dnevnem redu, bodisi da jo je provzročila ta ali ona razmera; in če se moramo tako izraziti o protekciji, recimo kar naravnost, da je jedna nenravna, a druga vsled oko-i liščin vsiljena, pomožna, toda konečno neškodljiva! beralce, ko so rotili naše poslance, da ne bodo podpirali Liechtensteinovega predloga? Smo li s tem iskali prepira? Da, če je vaša slavohlepna nezmotljivost tako občutljiva, da niti vašega imena ne bi smeli imenovati. Mi smo se potegovali za resnico, iz stvarnih in ne osebnih razlogov; bojevali smo se proti zvijači in zmoti, ker resnica ne potrebuje stranskih potov, in mi nobenih služabnikov, da bi vezali jermena našim opankam. Geslo naše vam je znano, in tega nismo niti za las zatajili. Vam je prvo, drugo in tretje le narodnost. Ali narodnost je vam večkrat le ščit, za kojim skrivate druge namene. Preresen je čas, da bi dalje o tem govorili. In mi, ali smo se kedaj izneverili svojemu narodu? Očitate nam javno, da ne znamo spajati vere z narodnostjo in da imenujemo pagana, kdor se poteguje za narodnost. Kako pa naj imenujemo človeka, kojemu je vera deveta briga, in se vendar postavlja na svečnik, češ, jaz sem vzor pravega Slovenca. In če se ne pridružiš zapeljani in nerazsodni množici, ki kadilo siplje pred narodnega ma-lika, imenujejo te trdovratnega narodnjaka. Gospoda, s takimi napadi nam ne bodete zaprli sape, niti nas zmotili v borbi za pravo svetinje naroda slovenskega. Mi spoštujemo vse narodnjake in zaslužne rodoljube, a jermenov nočemo odvezavati nikomur. Vaša zofistika nam ne bo nikoli motila mirnega spanja niti nas spravila iz ravnotežja. Neosnovani napadi z vaše strani in nesrečni prepiri rodili so naš list, da reši narod slovenski brezverskega in zvijačnega duha. Ne iščemo druzega plačila za svoj trud, nego da prodirajo prava naša načela mej narodom. Da se bojujemo za versko prepričanje, to imenujete veliki greli. Ko bi vaš list tega ne bil opuščal ali celo naravnost pobijal, odveč bi bil naš list, in združili bi se bili vsi pod jedno zastavo z napisom: vse za vero, narod in cesarja. A sedaj smo vam na poti. Konečno vprašamo, kedaj smo molčali, ko je bilo treba proti napadom narodnih nasprotnikov braniti tudi narodnost? Tudi ko je knez Liechtenstein zbornici predložil svoj načrt za versko šolo, pisali smo početkom meseca februarija: „Ivar bi si tukaj želeli, jedino je to, da bi se v novi šolski načrt vsprejelo tudi zagotovilo materinega jezika, na katerega podlagi naj bi se vravnale ljudske šole, ker si le tako obetamo od šole zaželjenega vspeha. Sklicevanje na § 19. državnih osnovnih zakonov nam v tem oziru ne zadostuje; skušnja nas uči, da nekatere avtonomne dežele utegnejo biti naši narodnosti krivične, kjer tudi naš rod živi, in ste nam vera in narodnost sveti; ker smo prepričani, da le tam se more vera razcvitati, kjer se tudi narodnosti ne godi krivica". Seveda, tega ali niste čitali ali navlašč prezrli. Pomoči iščete v boji proti nam. Pred novim letom, ko ste potrebovali naročnikov, zatekli ste se v predale goriške „Soče". Zdaj, ko ste na pragu drugega četrtletja, izposodili ste si miroljubni list, prepotrebno in velevažno glasilo koroških Slovencev. Kakor »Miru" ste nam dragi kakor svetle oči: sveta vera katoliška in beseda materina. Obžalujemo, da je naš dopis »razjaril vse koroške rodoljube", a tega mi gotovo nismo namerjali in tudi ne naš dopisnik. Sicer pa mislimo, da so prepričani koroški rodoljubi, da so nam njihove Neredna protekcija in žalostne razmere, koje so zavladale v krogih preobile inteligence, spravile so čuden izrodek na dan. To so priporočilni listki 1 Nekedaj kaj komična stvar! Snov za veseloigro! Priporočilni listič je asignat, bankovec, me-njica. Veljava in vrednost ravnate se po tem, v kakem čislu je oni, na čegar ime se glasi. Nekateri torej mestu sveta in pomoči piše in izdaje samo priporočilna pisemca. Potem pa se vrši tragi-komedija. Prosilec A. pride k gospodu B., od čegar vpliva pričakuje pomoči. Slika mu svoj kritični položaj. Gospod B. (ne da bi prej kaj govoril, naglo): »Dobro, saj vidite, da se zanimam za Vas. Dam Vam listek na gospoda C." Drugi dan. A. je pri gosp. C. Gosp. C.: »Vas priporoča gosp. B. Je li Vam ustreženo s tem, da Vam dam priporočilo na g. D." Tretji dan. A. je pri gosp. D. Gosp. D.: »Gosp. C. mi piše, da je v strašnem položaji. Verjetno. Hočete li priporočilo?" »Jako opravičene težnje vedno pri srci in se hočemo tudi mi po svojih močeh za-nje vedno potegovati, dokler se jim ne olajša žalostno stanje. Duh nepozabnega Antona Martina Slomška in Andreja Einspielerja naj vodi koroške Slovence v viharnem boji za njihov obstanek. »Miru" pa drage volje damo spričevalo , da se vedno odločno pošteno bojuje za našo narodno blaginjo na verski podlagi. Kar pa se tiče žalostnega dogodka v Trebnjem, preklicali smo pošteno dopisnikove besede in izrazili svoje sožalje, kar pa pri gospodi v »Gledališki stolbi" ni navada. »Slov. Narodu" pa povemo na uho to-le: »Fiir člen allorstiirksten Magen Stosst der Kocli den Pfeffar fein. 'Padel kiinnen wir ertragon, Aber artig inuss er sein." Dogodki v KiiiiiiiEijji. Uradno poročilo iz Bukarešta z dne 27. t. m. se glasi: Petdeset glasov broječa opozicija v zbornici, koji stoji nasproti večina 130 glasov, odlikovala se je včeraj zvečer s pouličnim škandalom. Opozicija skuša redne obravnave v zbornici motiti skoraj vsak dan z nemiri; tako je hotela tudi na ljudskih shodih s poulično druhaljo razburiti mirno prebivalstvo. Toda znan je namen teh ljudi, ki hočejo omajati Eumunije trdno stališče; njihov krik ne najde odmeva, pač pa so trgovci v Bukareštu pokazali, da početje opozicije, v koji je demagog Pleva podal roko ultrakonservativcu Catargiju, ne koristi deželi. Več tisoč odličnih meščanov je obsojalo v nedeljo nemire kričeče manjšine in izrazilo zaupanje voditelju Joanu Bratianu. V ponedeljek zvečer so hoteli odlični meščani v dvorani narodnega gledišča prirediti banket na čast ministerskega predsednika. Opozicija je sklenila na surov način zaprečiti banket. Proti večeru je opozicija v prostorih »Orpheuma" zbrala mnogoštevilno druhal, s kojo je odrinila proti kraljevi palači. Poslanci, ki so vodili druhal, šli so v palačo, da se vpišejo povodom obletnice prokla-macije kraljestvom. Ostali so v palači, da se jim je pokazal Catargi in dal znamenje demonstraciji. Bilo je do sto ljudi, ki so iz polnega grla kričali proti Bratianu in liberalni vladi. Opozicijski poslanci so glasno zahtevali avdijenco pri kralji, da mu razlože voljo narodovo. Kralj je sporočil Catargiju, da ne dovoli avdijence, ker mu je že dovoljena na drugi dan. Kraljev generalni pribočnik Barozzi je prosil Catargija in druge gospode, naj zapuste palačo. Zastopnik boljarstva je takoj zahteval avdijenco, in drugi opozicijski poslanci odgovorili so pribočniku, da ostanejo ponoči v palači tako dolgo, da se jim ne dovoli avdijenca. Med tem so orožniki razpodili množico pred palačo. Banket se je vršil v najlepšem redu. Prva zdravica je bila kralju in kraljici, druga izkušenemu prvemu svetovalcu kraljevemu, Joanu Bratianu, ki je potem našteval mnoge pridobitve Eumunije, koje hoče in mora narod odločno braniti. Napili so tudi predsednikoma obeh zbornic, Ghiki in Lecci, in shod se je razšel. Mesto je mirno in razširilo se je mnenje, da mora biti varno pred rogovileži hišno rad". »Tii je listek na gosp. E., vizitka gosp. F., le-ta zopet gosp. G." Četrti dan. Prosilec gre, ako ni že postal pametnejši in se skesal, k gosp. E., k gosp. F. itd. In ko malo pozneje naredi bilanco, kaj ima v rokah? Morebiti kako vizitnico in pa samozavest, da je porabil toliko in toliko listkov. Take osebe, ki imajo strastno navado, pisati priporočilne listke, sposobne so za glavne osebe v komediji. A so tudi ljudje, ki so za važnejši družbinski prizor kakor ustvarjeni. Ti izdajejo priporočilne listke mestu novcev, kojih se jim zdi škoda. Nobeden po-trebnež ne zapusti s prazno roko njih duri; v roki drži — vizitnico. Vizitnice nadomeščajo bankovce. Ali prišel bo nad nje v tem stoletji občnega materijalizma, ko-ristolovstva — polom in izgubile bodo tudi one svojo veljavo. A. S. pravo kraljevo, ako sme to zahtevati najnižji državljan. Druga brzojavka se glasi: Dne 27. t. m. zjutraj skušali so opozicijski poslanci z druhaljo napasti zbornico. Ker se jim je zabranil vhod, potegnili so vladi nasprotni poslanci revolverje, usmrtili Huissiera in ranili straže. — Tako uradna poročila. Ti dogodki v Bukareštu pričajo, da je nevolja v opozicijskih krogih nenavadno velika. Že to je pomenljivo, da ima vlada veliko večino in je vendar hotela odstopiti. Je pač nekaj gnjilega v državi ru-munski. Nemiri so nekak pričetek revolucije, ki utegne pregnati kralja v nemško njegovo domovino. Če dobro presojamo ruinunske razmere, združile so se vse opozicijske stranke proti vnanji politiki Bra-tiana, ki polaga Eumunijo na žrtvenik nemške oblasti in jo izroči Bismarcku na razpolaganje. Označilno je tudi to za rumunske razmere, da je knez Bismarck brzojavil rumunskemu kralju, naj ostro postopa proti opoziciji. Narod rumunski je latinske krvi in simpatizuje s Francozi, zato sovraži Bratiana, ki je zadnje volitve izvršil na tak silovit način, da so ga obsojali celo njegovi prijatelji. In vrhu tega so prišli na sled velikim goljufijam v vojnem ministerstvu. Bra-tiano je bil odstopil, a njegov odstop je bil navadna komedija, s kakoršnimi se ponaša ustavno življenje v marsikateri državi. Splošno revolucijo zabranjuje le obsedno stanje po vsi državi. Upravne oblasti so postali redarstveni uradi, ki vsacega zapro, kdor je na sumu, da »draži" narod. Bratiano ima na svoji strani vse uradnike, ki se boje za kruh, in pa ljudi brez načel in prepričanja. In ti ljudje prirejajo bankete, kjer se proslavlja Bratiano. V opoziciji proti Bratianu jo vse boljarstvo, ki ima že odobrenega pretendenta za rumunski prestol. Kjer se vrše taki dogodki, ne moremo reči, da so le otročje igrače. Tako se je pričela tudi francoska revolucija. Politični pregled. V L j u b lj an i, 31. marca. Notranje dežele. Prestolonaslednik Rudolf bo prišel dne 16. aprila v Temešvar kot generalni nadzornik pehote ter bo od tod odpotoval v Sibinj. Predlogi najvišjega sodnega dvora glede izvrševanja jezikovne enakopravnosti se glase tako, da bodo imeli vsi nenemški jeziki enako stališče, da se tedaj ne bodeta nastavila samo češki in poljski senat, marveč tudi slovenski, hrvatski, italijanski itd. Riegerjev govor v »Meštanski besedi" praški o Liechtensteinovem načrtu slove blizu nastopno:... Omeniti hočem z nekojimi besedami tudi sedanje šolske postave. Državni zbor jih je potrdil z večino dveh glasov nasproti glasovom vseh Slovanov. Mi takrat nismo bili v državnem zboru, ker je bila ta korporacija po umenji našem nepo-stavna. Šolske postave je narod naš pozdravil z odločnimi ugovori. Čudno, kar se je takrat smatralo škodljivim, proslavlja se sedaj kot paladij prostosti. Sprejete so bile že resolucije, naj vlada predloži nov načrt, a storila ni tega do danes. Stvar ni bila lahka, ker je bila zanjo neobhodno potrebna podpora vseh desničarskih klubov. V tem oziru so bili raznih nazorov Čehi, Poljaki, Slovenci in Nemci, in ni bilo mogoče doseči sporazumnega predloga. Liechtensteinov klub pa ni hotel dlje časa čakati ter vložil samostojno svoj znani predlog. Nam ni bilo to ljubo; a če vloži predlog cel klub, treba ga je uvažiti. Parlamentarni običaj je ta, da predlagatelj utemeli svoj predlog, ko je žev vložen, in to s tem, da razjasni splošna načela. Se le potem se sklene, ali naj se razpravlja o predlogu ali ne. V dotičnem odseku se more potem predrugačiti, in to tudi lahko v taki meri, da človek v odsekovem konečnem izdelku skoraj ne pozna prvotnega načrta. Naša dolžnost pa je, da nekaj storimo v tem oziru, in to tako, kakor je najkoristneje za naš narod. Poslancem smemo v tej zadevi popolnoma zaupati, storili bodo svojo dolžnost. Vu a h je države. Srbski verifikacijski odsek, kojega načelnik je znani radikalec Eajko T a j s i č, pričel je svoje delo predpredvčerajšnjim ter je bo kmala dokončal, ker ni bil vložen nobeden ugovor. — Sergijev, prejšnji tajnik v ruskem ministerstvu zunanjih zadev, imenovan je prvim tajnikom ruskega veleposlaništva v Belgradu. V Bolgariji se vedno bolj čujejo princu Koburškemu neprijazni glasovi. Eni govore v smislu turške note o nepostavnosti Ferdinandovi na korist Rusiji, drugi zopet naravnost v ruskem smislu, in zopet tretji se potezajo za to, da se skliče sobranje, ki naj potem naprosi Battenberžana, da se povrne (Dalje v prilogi.) Priloga 75. štev. „Slovenca" dn6 81. marca 1888. v Solijo. Kaj bi bilo s tom pomagano, lahko ve vsakdo, komur je znana bolgarska zgodovina zadnjih let, a ozuačilni za tamošnjo zmešnjavo so ti razni pojavi. — Zadeva majorja Popova je postala še bolj zamotana vsled izjav nekaterih zidov, da so se z denarjem odkupili vojaške dolžnosti in da jim ni bilo potem treba iti k naboru. Kdo je denar vtaknil v žep, ne povč poročilo. Preiskovalna komisija je zaukazala, da so zaprli Žide; preiskava bo že spravila jasnost v celo to žalostno zadevo. Rusija neki namerava vprašati velesile potom okrožnice, ali ni to očit upor, ker bolgarska vlada ne bo odgovorila na rusko noto. Kakor pravi „Times", nasvetovala bo Rusija državam, naj odpokličejo svoje zastopnike iz Sofije, ker Koburžan vzlic turškemu ugovoru ne zapusti Bolgarije ter tako v njej užiga vstajo. Okrožnica bo tudi opozorila velevlasti, da Bolgarija zbira svoje vojake v vshodni Rumeliji in tako kaže, kako namerava postopati zoper svojega sucerena v posebnih slučajih. Nemčija je deloma končala svoje vojaške priprave, ki so se celo zimo vršile v orožnih tovarnah. V Spandauu bodo v kratkem odpustili tisoč delavcev, v Ambergu na Bavarskem osemsto delavcev in bo prenehalo tudi izdelovanje orožja po noči. „Post" pravi: „Cesar se ne bo premišljeval, da ne bi dal starim domobrancem najboljše (malo-kaliberske) puške v roke; kakor pa smemo sklepati iz odpuščanja delavcev, so te puške že gotove". — Slavnost cesarjevega kronanja vršila se bo meseca junija v Kraljevci, ako bo vladarjevo zdravje po-voljno. Francoski ministerski svet se je pečal dne 28. t. m. s predlogom skrajne levice, ki se glasi: Zbornica priznava nujnost, da se presodi ustava — ter sklenil, da se zavrže ta predlog. Skrajni levičarji so stavili ta nasvet, ker so ž njim hoteli prehiteti Boulangerja ter mu tako vzeti iz rok orožje, s kojim bi mogel napasti nepriljubljeno ministerstvo in se s tem proslaviti pri narodu. — Zbornični predsednik Floquet se je izrazil, da bi ne bilo koristno za Francijo, ako bi sedaj primoran odstopil Tirard, ker časi ravno niso ugodni za miuisterske krize. — Senat je končal posvetovanje o proračunu, koji bo moral še enkrat izročiti zbornici, ker je sklenil nekoje manjše prenaredbe. — List „Lanteme" toži državni pravdnik zaradi razžaljenja republikanskega predsednika. „Lan-terue" je očitala Sadi • Caruotu, da obravnava z belgijskim kraljem o povrnitvi princa Orleanskega v Francijo. Turčiji se je izvršila srčna želja, da ni Bolgarija odgovorila na noto. Kiamil paša je Stojlovu in Vulkoviču naravnost povedal, da bo spravil vsak kakoršenkoli odgovor Turčijo v veliko zadrego, „ker se navadno vsaka izjava drugače zavija in tolmači, kakor je to nameraval oni, ki jo je spisal." Rumunsko ministevstvo morda šteje le še dneve svojega obstanka. Kakor se zasebno poroča iz Bukarešta v Belgrad, skušal bo kralj Karol sestaviti koalicijsko ministerstvo, kakor hitro se bodo nekoliko pomirili razburjeni duhovi. Kralj je z ozirom na zunanji položaj odločno zoper to, da bi se spremenil sistem. Zaradi zadnjih brzojavov iz Abesinije so italijanski krogi zelo razburjeni. V svoji domišljiji si pripovedujejo, da bo Anglija pomagala Italiji v vojski zoper neguša, ter sklepajo to iz vesti, da so videli neko angleško ladijo pri Masavi. Tudi so trdno prepričani, da bodo Abesinci napadli, pri vsem tem pa sprevidijo, da bo še tako zmagoslavna bitka za Italijane osodepolna, ker potem za dlje časa no bo mogla Italija odpoklicati svojih vojakov iz Afrike, uadaljno bivanje v onih krajih pri poletni vročini pa je nevarnejše od najljutejšega napada so-vragovega. Osodepolna bo postala ponesrečena afriška ekspedicija za vsacega, kdor je le količkaj v zvozi ž njo. Izvirni dopisi. Iz Gorice, marca. Mnogo se je že pisalo po slovenskih listih o položaji in vspehih sedanjih ljudskih šol. Ker pa ima občinstvo o novi, liberalni šoli različne pojme, goji se med njim bolj in bolj razpor, ki le pospešuje neugodni vspeh že sam na sebi slabega uovošegnega izobraževanja mladine. Res je dan 25. maja 1868 pomenljiv. Takrat je ločil laž-njivi liberalizem cerkev od šole ter od takrat slepi s svojimi zvijačami katoliško Avstrijo, da jo bode olikala iu osrečila nova šola edina, ki jo privede do svobode in pravega blagostanja. Koliko je na tem resnice, priča nam sedanjost. Mesto da bi napredovali, nazadujemo, kajti pozablja so blažiti mladini srce ter se jemlje ozir le na zunanjost. V tem oziru smo celo za Grki in Rimljani, ki so mladino bolj vzgojevali, kakor dandanes. Poglejmo n. pr. starega Platona, ki je smatral v svojih knjigah „Polit.", „Rep." in „Leg." vzgojo mladine za bolj važno dolžnost, kakor državne postave. Trezni in trdni Tirolci spoznali so precej nakano liberalizma — ter so se stavili v bran tej šolski povodnji brozverstva — in njih je veljala. Kako pa pri nas? Vzrastel nam je šolski liberalizem skoro že čez ušesa. Že na učiteljiščih ima Bog iu vera zadnji kotiček. Kakošen sad naj se pričakuje od slabega drevesa? V nekem listu piše nekdo v imenu učit. krogov: „Zadnji je čas, da se premene le-ti pomilovanja vredni odnošaji! Videti pa je, da je žakelj že poln, da se mora kmalu raz-vezati"; v katerem zmislu piše dotičnik, že vemo — a splošna želja je vse drugačna. Kako šibko podlago ima ta novi način vzgoje in izobraževanja, dokaže lahko vsak nedoraslih otrok z dvema vprašanjema, in sicer: „Kdo mi naklada dolžnost duševno napredovati? Kdo me bo kaznoval, ako ne ubogam starišev in učiteljev ter delam le proti njih naukom?" Kaj naj odgovori k tema novodobni učitelj? Po tem takem pade celi novošolski zistem. Po tem načelu moralo se je odpraviti iz šole konecletno obdarovanje pridnih učencev; še lani so vrgli iz šol zadnji sled stare šole. Razun drugih listov pisal je o sedanjem stanji ljudskih šol prav krepko „Vaterland", ki zahteva nazaj versko šolo in šestletno dolžno obiskovanje ljudskih šol, naj obiskuje mladina od 12. leta do 15. leta nedeljsko krščansko ponavljalno šolo. Ne dajo se primerjati troški za novo šolo ž njenimi vspehi. Za časov, kotere imenujejo naši liberalci čase mračnjaštva, poučevali so in vzgojevali mladino večinoma redovni iu posvetni duhovniki. Delili so samostani med šolarje kruh in drugo potrebno hrano, kristijanska ljubezen ustanovljala je štipendije in druge podpore. Verska vzgoja vodi do prave omike, do srečne prostosti, sama ona d. o J .H 3 g • Vete r V r e m e J3 | opazovanja^ 11 7. u. zjut.l 7Ž9T ~T>~6 sl7 za|7 den~]ašntT ,, 30. 2. n. pop. 729 3 14 0 in. jzap. oblačno . 9. u. zvee. 730 0 8-2 si. jzap. de/. aez Dopoludne deloma jasno, popoludne veter in dež. Srednja temperatura 0'6" O., za 2'8" nad normalom. Dunajska bom. (Telografično poročilo.) 31. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 77 gl. 75 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 7!) „ 80 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 15 „ Papirna renta, davka prosta . ... !)2 „ 30 „ Akcijo avstr.-ogorske banke 801 „ — „ Kreditne akcije ..................2G8 „ 40 „ London.............126 „ 60 » Srebro ..........................- „ - „ Francoski napoleond. ... ..........10 n 02 Cesarski cekini .... ..........5 „ 08 „ Nemške marke ..........62 „ 22'/,,, rcioDČEVA esenca ; lekarjaPlCCOh-jai v/fj^-^v. Ljubljani. -j nI nikakor sredstvo, Iti skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanjo! Marveč ta esenca jo polajševulna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črovcsom nikdar, če bi so še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vso obololosti želodčeve in telesne, vranično in jetrno bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih črovos, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatolj jo pošilja v zabojekih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudolfovem se dobiva v lekarni Rizzioli-jčvej. imim ilalaijij srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, se priporoča volečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejšo oblike namreč: Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. (15) -j Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. Leopold Tratnik, izdelovatelj cerkvene posode itd., | (<)) JLtjTa.^Ijari.a^ sv. Vel ii ccsta wt. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom za veliko zaupanje in naročila, odkar imam svojo sedanjo delavnico, ter prosim, da mi ohranijo to zaupanje in me v prihodnje podpirajo z naročili umetno izdelanih cerkvenih posod itd. (Moja dosedanja dela spričujejo najbolje o moji sposobnosti.) Po naročilu izdelujem naj-fineje zlate in srebrne, cizelovane posode: kelihe, cibori"e, monstrance itd. Iz bronca ali bakra: lustre, svečnike, svetilnice, kan-delabre za velikonočne sveče v raznih slogih in velikostih, na zahtevanje tudi po predloženih obrisih. Prevzemam tudi naročila na masne table, posodice za sv. olje in krstno pripravo, prav priročne obhajiine svetijlke, križe za bandera, altarje in sobe, kadilnice in aspergile iz najboljše belo kovino. Strelovode izdelujem po najnovejših skušnjah. Za-dovolil bom vsacega naročnika, bodisi da je delo prepuščeno mojemu okusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Izdelujem po najnižjih cenah vsa kovinska cerkvena orodja, koja na željo tudi pozlatim, posrebrim ali naravno politujem (natur-polirt), ter jamčim posebno za stalno pozlačenje in posrebrenje. Staro orodje .jemljem Ar popravo. ^ff Na željo pošiljam načrte in fotografije že izdelanih predmetov. Prošnja in priporočilo. Udano podpisani dovoljujem si priporočati se prečistiti duhovščini iu slavnemu občinstvu za vezanje knjig, kot: Missale Romanuin, brc vi rje v, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; daljo pisateljem in založnikom za elegantno'vezanje in broširanje vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartonažna dela izvršujem v baržunu in svili. Pičli zaslužki so me prisilili, da so obrnem tem potom do p. n. občinstva. V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlie-nojšim spoštovanjem Franjo J)f/innn, c«> knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. aoooooooc Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijutova hiša) priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstno politovane in likane: altarno podstavke po 5 gld. 50 kr, divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svoto in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. *X*XKKXXXXXXKXKKX; x Brata Eberl, izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JG.J slIDI J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prokupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichson) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenilce na zahtevanje. mmm ztaii mm IV. knjiga: različno blago, (I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: ,.razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mih. Len-dovšku, župniku v Makolah (Maxau b. Poltscbacb); III. knjiga, životopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po ravno isti coni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovih pesni je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. Pete knjigo: ..Slomškovi ,,pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani. St. 5349. Natečaj. 0} Pri mestni blagajnici ljubljanski je po-polniti službenski mesti blagajničnega asistenta in blagaj ničnega praktikanta s sistemizovano plačo letnih 600, oziroma 400 forintov in pravico na dve v mirovino vštevni 10°/0 petletnici. Prošnje s potrebnimi dokazili o sposobnosti, zlasti s spričevalom o vspešno prebitem izpitu iz državnega računoslovja je do 15. aprila 1S8S vložiti pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski, 29. dan marca 1888. :: 3)»t gfia.a.v.:: (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi iu dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater •v Ljubljani, Ključarske uliec ster. 3, {pod mestnim trgom). Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO jrl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto : altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno^ zjutraj;^ nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim je slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutiio v želodični votlini nedoločeno oslablienie. koiesra tudi ne odstrani zavživanin indil. Ofii sn iim vrlnivi roke in noge postanejo jim mrzlo in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nokterih mesecih pa v zvezi s zelenkastim i mečkom; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj no daje počitka; potem postane nervozen, občutljiv in slabo volje ter ga napadejo slabo slutnje; ako hitro vstane, zvrti se mu ter se mu zdi, da se mu suče cela glava; črevesa se mu zamaso, koza njegova jo včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda gre pomaloma od bolnika, je temne barve, in ako stoji dlje časa, ostane na dnu goščava dostikrat se mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce Dri tem močno vtriulie; vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in veliko slabosti. Vsa ta znamenja se; menjavajo, in splošno se računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva te dežele v eni ali drugi obliki. Vsled „Shaker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrane in da se zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so že rozprodani in izvanredno je število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotine bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube so tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcate bolezni. Zdravilo je „Shštker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni. Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Slniker-ekstraktom. „Seig:elove čistilne krogUice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečine v glavi in zaduše rumenieo. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. 1-25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" in „Seigelovih kroglic" W3iite, Limited London 35 Faringdan Road E. C. (9) Na prodaj jih ima in razpošilja Jan. Kep. Ilarna, lekarnar „Zum goklenen Lo\ven" v Kremžiru na Mo- ravskem; dobivajo so tudi v večini lekarn v Avstriji. !!M)en cilinder več ne bode počil!! C. kr. priv. i in kroglasti ciMri PATEST H A itl,J \\ (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi R mAMEM^ trgovina s steklom, (5) p v lijuhljani, Stari trjy št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. ""•G Priporoča daljo prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenino, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami. Ustanovljena leta 1847. Tovarna n poništvo J. J. NAGLAS-A JEj J tt». Tt» S. J » ■■ z» 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, Slišne in gostilni-carske oprave po unjttižjili eeiiali. (27) Črnilniki gratis in franko. "TfcJ Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 ki-., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošil.jatelj lekarnar Iiarol Brady, Kremžir [na Moravskem]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne (lol)iti so skoraj Ar vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu t»ga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piceolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Pabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Ki/zoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (12) naiimetovcUcc" je edini sCcvensfii, gcspcSazsfvi (ist s pcccGami. „cK/met*ova-fcc" izJiaja Sva» fviat na mesec na cefi pod. „Xova-vwltu.) (9) TEKOČE ZLATO TEKOČE SREBRO mm* aap sta^b© priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, clrat in eveke, samo-kolniee, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in lio-man-eement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. JEP ar JL « ♦ a«, ^tr 11» s®. _g®_ , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za skopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene eevi mesingaste troinbe in ventile in železna okova. 5Ea» l»«»B_jj«-cfiB .g «5» s (2) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in iesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. gJgS§T" Tudi se dobiva %mirom, sveži dovski mavec (Leiif/enfeder Gi/psJ za gnojenje polja. Spominjajte se Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. KOVČEGI IN TORBICE (Kofter & Taschen) vseh vrst in velikosti, jako lično in trdno izdelani, zelo po ceni za civilne in vojaške osebe. Trgovcem en gros po najnižjih tovarniških cenah. Poprave se prevzemajo jako ceno ter izvršujejo naročila najtočneje. Na pismena vprašanja z dežele odgovarja se nemudoma. Za obilna naročila priporoča se odličnim spoštovanjem (0) ANTON KOŠIR, Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 24. SlužIm. Glavni zastop v Ljubljani vzajemno-zavarovalnega društva 95Ooiicoi*