avgust " T Sv. Rok i" s Hijacint J8 6 Helena g-11 P Ludovik + 20 S Bernard 2J FK^— M Z ®!™fo«5an SIX®,8«** 25 e Ludvik, kralj® 26 P Genezij + fij^Jozef Kal. 29 SF^WnkT— 30 J E™Hja°b8laV- 31 S Eajmund VRVI SLOYENSKI LIST Si rAMERIKI Geslo: "Za vero in narod — za pravico in resnica — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOIJ. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. > '(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsJ JTAjiTAKEjil RAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI ■ LIST! v • SfDRtJŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 166. CHICAGO. ILL., SOBOTA, 27. AUGUSTA —SATURDAY, AUGUST 27, 1938 LETN IK (VOL) • XLVIL gleska vlada pritiska na to, da se sporazum med Čehi Nemci doseže čimprej. — Negotovost, ali bo sporazum sploh mogoč pod sedanjimi okoliščinami. — Nevarnost obstoji, da izvede Hitler nenaden vpad na čehoslovaško. London, Anglija. _ Uredi- w?®*"*1 narodnostnih m^Jsm Cehoslovaškem se su 2 1ZVeSti v najkrajšem ča-konča trenJe med jee^ijo in Čehoslovaško ki že d i Za zaPadne velesile k. skrajnosti neprijetno in no ute&ne izzvati splošna voj-PiioiaM tega skIePa Je Prišla PofaTla Vkda te dni' k° -ii ^ Hov n Je P°r°čilo eden čla-lrat AUncimanove komisije, a vrši posredovalno delo ttemcraZUm med Cehi in k/ je prisiliI angleško tero <,lalje večji napetosti, ka-bojn,i°VZrOČa Hitler s svojimi ne Ift PriPrava'mi, ki gotovo gam °f.e'!° biti naperjene dru k temu sklepu, Teži v kakor to ki Prolji Cehoslova- Host "" Povzročajo nervozno' P °eli Evropi. V to svrho Mla rClmanova komisija do-. naročilo, naj izpremeni taktiko. Ta komisija, ki so u 10 v Auunoija, ivi P%at^nac.ni kot Popolnoma Pa je v resnici bi-a od angleške vlade, ,a atl*o, ki ; Posian Je imel vlagu.la. glavni naWen, da za-ko bi ,ln Prepreči trenotek, odločiISl lmeli Cehi ^ Nemci CWbe°i .P0gledati v oči. uPanje am stavi veliko za- Prinese I °aS' češ' da ta vedno šitev iz 0 nepredvideno re-zdaj n0Ia®at Zdi Pa se, da je Prekratek Chamberlainu čas "jim J?' da bi se igral z »lanu l bo naročil Runci-' da bo' i? posPeši svoje delo, Vr*te P°sloval ene ali druge Pri v°raZUm- d°sti"ur>em t€'m pa se ne goji SaiZ "Ja> da bi bila posre-emCi i ■ UsPešno. Sudetski d ob i v ' SPORAZUM _V_R1MU Tudi fašist je lahko v katoliški akciji. ALI Z NAZIJI, ALI - VEN! Katoliškega škofa izgnali, ker ni šel na volišče. Ni °d kiti UODlVaj0 sv°ja uka-l'eč toliko rja' zahtevajo nam-ve bo * ' da J'im Češka vlala ako no- -"J sp države. Z nič (J°Vol1-;r„namreč Nemci ne za-t^ JtJ° kak"- - ton, °r s popolno av- Qvy. • . Kp^ »krajine, 'kjer "so docSa^86"6^' da sl °od0 dili. To"h-'a Po nazijsko ure-V^l0 Pa prej ali slej pri-Jaške odcepitve od Cehoslo-ključitve Nemčiji. ;iko vP5klrati in je torej veji Se na kak način ^amf d1 Pod takimi oko-v A>^°f.eci kompromis, m to. da?,"0 naJbolj skrbi, l^Sne Hitlerja pre! f^Hen PHlik; V, bra a> da se odloči za Se PredlPad na Čehoslovaško. u. vP'-iprave za to so že v k bo imSrVl polovici septem- S ^obi P° k°nčani Pro&la- kl llad milijon h e.i .sk, Jem na razpolago ?e botU!nfVa-'da Jih izra- Č Vesti h!, i Kak01-te>ak, to, Hitler v „ 111 Dr;.. ' ces, — W«^.««. da Nemčija VIJena Za daljšo voj- ripr; ji ' ^ala^kuj Voi?Vrača ;7T Pa te ugovo- >a 8 trditvijo, da bo ta Hitle e surovega Vatikan. — Vatikansko glasilo Osservatore Romano, je ta četrtek objavilo, da se je s sporazumom odstranil spor, ki je zadnje čase zopet nastal med katoliško cerkvijo in fašistično vlado glede katoliške akcije. Urednik nekega fašističnega lista je namreč proglasil, da član fašistične organizacije ne more biti istočasno član katoliške akcije, češ, da ste ti dve organizaciji nedruž-Ijivi, kar so nekateri fašisti seveda takoj uporabili za svojo propagando, čemur je sledil odpor cerkve. Sestala pa se je Iconferenca med vlado in cerkvenimi oblastmi, kjer se je .določilo, da organizaciji ne izključujete druga druge, in je vsakdo lahko član obeh. -o- JUNAŠKI REŠEVALCI Joliet, 111. — V Pilcher parku,, vzhodno od Jolieta.so imeli zaljubljeni pari, ki prihajajo tja z avtomobili, zadnjo sredo ponoči razburljiv doživljaj. Na cesti so namreč videli nepremično ležati neko žensko in uslužni kavalirji so seveda drug za drugim ustavljali avtomobile, hoteč pomagati ne-srečnici. Pri vsakem pa se je iz grmovja pokazal neki moški in s svarilnim glasom de jal: "Tu se je pripetil umor! Ako ti je življenje drago, kreni na desno." In prestrašeni avtomobilisti so drug za drugim krenili na cesto na desni in ustavili, kajti cesta se je tam končala. Tako je bilo že 15 avtomobilov tam parkanih, ko pripelje končno na lice mesta še neki John Rossi, ki pa je bil sam. Tudi on je hotel pomagati ženski, a tudi on je zaslišal isti svarilni glas. Namesto pa, da bi ubogal,, je John zdrvel kar naravnost proti Jolietu, kjer živi na 606 ^Imwood st., in tukaj je obvestil policijo. Ivo je ta prispela, ni bilo moškega več nikjer, a "ženska", ki je ležala na cesti, je bila lesena figura, ka-koršne rabijo v trgovinah z oblekami. Domnevajo, da je nekdo nameraval izvršiti rop na debelo, a se je ustrašil, ko mu je Rossi pobegnil, in se je še sam umaknil. -o- ŠEST MILIJONOV ZA CHICAGO Chicago, 111. — Od WPA urada iz Washingtona je zadnjo sredo prispelo dovoljenje, da se lahko porabi znesek nad šest milijonov dolarjev za izboljšanje tukajšnjih parkov in bulevardov, kar se bo izvršilo pod WPA. Stuttgart, Nemčija. — Katoliški škof iz Wurttemburga, Johann SproII, je ptačal za svojo "predrznost", ki jo je zagrešil proti nazijem. Ta škof je imel namreč tako korajžo, da je ob plebiscitu, ki se je vršil 10. aprila, odklonil, da bi šel na volišče in glasoval za Hitlerja. Od tedaj naprej je bil stalno predmet nazijskih napadov, groženj, zasmeho-vaj in pozivov, naj prostovoljno resignira. Toda ni se vdal pod tem pritiskom, in tako so naziji, kakor se je v četrtek uradno objavilo, škofa enostavno izgnali iz mesta. -o- FAŠISTIČNA PROPAGANDA New York, N. Y. — Zakonski je nastopil pri zasliševanju pred poslanskim odborom, ki preiskuje neamerikanske aktivnosti v Zed. državah, je G. Valenti, načelnik protifašistične organizacije, podal izjavo, v kateri je povdaril, da je italijanski fašizem' stalno na delu, da izpodkoplje v Ameriki tla demokraciji. Tako pravi, da neka fašistična organizacija pošilja ameriške otroke v Italijo za dva ali tri mesece, kateri se tamkaj v fašističnem duhu militaristično vežbajo in nazaj pridejo v fašistični uniformi in s fašističnim pozdravom. Dalje je Valenti izjavil, da so cele nekatere osebnosti v ameriškem javnem življenju, kakor kongresniki in sodniki, pošiljali prispevke za Mussoli-nijevo vojno v Afriki. -o- JUDOM ODREJAJO IMENA B'erlin, Nemčnja. — Notranje ministerstvo je zadnjo sredo izdalo seznam 276 imen, od katerih bodo morali v naprej izbirati judovski starši za svoje otroke. Odrastli Judje, kateri nimajo nobenega NISO VSI NEMCI NAZIJI Praga, Čehoslovaška. — Pri gibanju za absolutno avtonomijo nimajo sudetski nazijski Nemci vseh svojih rojakov za seboj. Tako je zadnjo sredo obiskala angleškega posredovalca Runcimana neka nemška deputacija, katera je povda-rila, da bi avtonomija prisilila vse češke Netace, da se morajo priključiti nazijski stranki proti njih volji. Istočasno je neka druga nemška skupina poslala min. predsedniku Hod-ži apel, naj ne pristane na zahteve sudetskih Nemcev. Ce"wPrav kratka x v Ja edno bost; a 8Ploh J? ,An*lija in Franci- mogij Mobilizirati sw KRIZEM_SVE TA — Cremona. Italija.— Eden tukajšnjih listov je zadnjo sredo priobčil "prijateljski nasvet" Judom, ki imajo kake javne urade, naj prostovoljno resignirajo, češ. da mora biti uprava države 100 odstotno fašistična, torej brez Judov. — Jeruzalem, Palestina. — Dva moška, o katerih se ugo-. tavlja, da sta bila Arabca, sta v sredo vdrla v iijad britanske "distriktne administracije v mestu Jenin in oddala na pomožnega komisarja Moffatta pet strelov ter ga re^no ranila. —i Dunaj, Avstrija. — Že nad teden dni sta v tukajšnjih zaporih dva ameriška zdravnika, katera sta obdolžena, da sta kršila nemški zakon glede tujezemskih valut. Podrobnosti se niso objavile. -o- KONEC BREZSKRBNEGA ŽIVLJENJA Chicago, 111. — Neki Sol Miller in Leo" Barnett sta si d,elala udobno življenje s tu-iim denarjem. Obiskovala sta razne domove pod pretvezo, da želita ali kupiti pohištvo, ali da iščeta stanovanje, ali kaj podobnega. Eden od njih je zapletel gospodinjo v pogovor, drugi pa je med te'm odpiral predale in iskal denar. Temu življenju jima je zadnjo sredo napravila policija teh i'm'en. morajo k svojemu konec; aretirala ju je na cesti, imenu dostaviti ali Izrael ali (ko ju je neka ženska spoznala Sara. in ovadila. DVOJNA SNUBITEV Dva tabora z vso intenzivnostjo prigovarjata mali Ogrski, da si jo pridobita. Iz Jugoslavije Katastrofalne hude ure v ptujski okolici, kjer je v eni sami noči strela zanetila na ozemlju Poljčane, Slovenska Bistrica, ptujska okolica in Haloze kar petnajst požarov. — Smrtna kosa in drugo. . Berlin, Nemčija. — Ogrska se nahaja točasno v položaju dekleta, ki ima hkrati dva snubca in ji oba ponujata ta-korekoč nebo in zemljo, da jo pridobita. Na eni strani ji piha na srce Mala antanta, ki ji je obljubila že vse, kar ji je bilo v moči, namreč popolno oprostitev od obveznosti, katere so ji bile naložene • po mirovnih pogodbah, dalje vsestranske pogodbe, nenapadal-ne in gospodarske, in končno velike pravice za njene narodnostne manjšine v inozemstvu. Na drugi strani pa jo mami Nefmčija in ji razkazuje vso svojo fizično silo, s katero jo je pripravljena braniti, ter jo je že kar v naprej uvrstila kot tretjo državo v svojo os Rim-Berlin. Razumljivo je, da je Ogrska dokaj zmedena od te; strastne ljubezni, ki je je tako nenadoma Seležna od obeh tekmecev, in ne ve prav, kaj naj stori. Obljublja na to stran, obljulja na drugo, toda bržkone bo obe strani kolikor toliko vlekla za nos, da si jih bo sicer obe obdržala, toda na nobeno se ne ravezala, in bo ohranila proste roke. Lahko pa se tudi zgodi, da bo še igrala važno vlogo kot vmesni člen, ki bo vezal dva nasprotna tabora. -o- DOLGO POT NAPRAVIL ZA MATER Chicago, 111. — 15 let stari Thomas Grinspad iz Water-town, Wis., je želel obiskati svojo mater, ki bolna leži v neki tukajšnji bolnici. Ker drugih sredstev ni imel, se je odpravil na 142 milj dolgo pot s kolesom. Pri tem ga je spremljal 17 letni tovariš Edw. Neverman. Ob 6. zjutraj zadnjo sredo sta pričela voziti in ob 10. uri zvečer sta se pripeljala semkaj pred bolnico. ČASTNI SPREJEM ITALIJANA V BERLINU je sile, in ko bo dejstvo že dovršeno, bo pričel z njima pogajanje, a ne za to, koliko bo smel obdržati, marveč, koliko se mu bo ljubilo izpustiti. Naziji so priredili častni vojaški in diplomatski sprejm italijanskemu maršalu Balbo, ko je ta nedavno obiskal Berlin. Na sliki se vidi Balbo, ko odzdravlja častni straži. Na skrajni levici je nazijski zračni minister Goering. , Noč strahu in groze .Ptuj, 9. avgusta. — V noči od sobote na nedeljo okrog pol desetih je na ozemlju Slovenska Bistrica — Pragersko divjala silna nevihta. Že čez-dan je bilo neznosno soparno. Okrog devetih zvečer so se začeli zbirati temni oblaki, nakar je začela strela opravljati svoje pogubonosno delo. V Starem Logu pri Prager-skem je treščilo v hišo posestnika Beraniča. Ogenj je hišo in gospodarsko poslopje upe-pelil do tal, komaj so rešili živino. Žito, krma in poljedelsko orodje je zgorelo. Škode je nad 50.000 din, zavarovalnina pa je le malenkostna. Komaj četrt ure nato je treščilo pri pet minut oddaljenem posestniku Francu Šoštarju. Tudi temu posestniku je ogenj uničil skoraj vse. Zgorele so tudi svinje medtem ko so govedo komaj rešili iz gorečega hleva. Poslopje je bilo deloma novo in je škode nad 50.000 din. Sploh je bila ta noč usode-polna za več družin. Poleg domačih dveh požarov so iz Cre šnjevca videli še sedem požarov, v okolici Slovenske Bistrice in Poljčan. Zgorelo je med drugim gospodarsko poslopje posestnika Križarja v Spodnji Ložnici. Škode je nad 50.000 din. Tudi v ptujski okolici in v Halozah je divjala strela. Ob 10 je treščilo v hišo posestnika Maksa Slatiča v Bukovcih, občina Sv. Marko niže Ptuja. Domači so se v zadnjem trenutku rešili iz goreče hiše. Maksu Slatiču, ki ga ob u-sodnem času ni bilo doma, je zgorela hiša, gospodarsko poslopje in sploh vse imetje. Škodo cenijo nad 40.000 din, zavarovalnine pa bo dobil komaj 6000 din. Pri Sv. Marku so opazovali požar v Bukovcih, ko je zopet treščilo. Skedenj posestnika Petra Primožiča je bil na mah v plamenih. Primožiču je zgorel hlev s skednjem do tal, uničeno je vse gospodarsko orodje in ki'ma, zgorela je tudi ena krava. Ob istem času sta -zgoreli še dve domačiji, ena v šiko-lah, druga pa v Lančevi vasi. Isto noč pa je bilo videti še dva požara , v Halozah. Kje je gorelo in kaj je zgorelo, še nismo dobili poročila. Tako je usodno noč od sobote na nedeljo na ozemlju Poljčane — Slovenska Bistrica — ptujska okolica in Haloze povzročila strela, kolikor je doslej znano, kar petnajst požarov. v Slovenskih Konjicah. V meščanski šoli v Domžalah bo v začetku šolskega leta 1938— 39 vpisovanje učencev v prvi in drugi razred, drugod pa samo v prvi razred, ker se bodo višji razredi odprli postopno prihodnja leta. A Belokranjska korenina Osemdesetletnico rojstva je obhajal pred kratkim Martin Plut, posestnik na Vranovičih, občina Podzemelj v Bell Krajini. Obhajal jo je v krogu svoje številne Sružine; sinov, hčera, zetov in vnukov, katerih se je nabralo 34. Od desetih otrok jik živi še osem, od katerih je najstarejši Jožef, ki je s svojo družino že več let v Avstraliji. — Jubilant je še kljub svoji letom krepak, da bi mu nihče ne prisodil osem križev. -o- Povožena Iz Cerkelj proti Visokem se je peljala s kolesom 28 letna posestnikova hči Antonija Zupan iz Srakovelj pri Predos-Ijah. Po nesrečnem naključju je prišla pod neki avto, katerega šofer ni mbgel tako nar-glo ustaviti, tako da jo je vozilo šle nekaj časa vleklo za seboj in je dobila hude poškodbe na nogah, pa tudi močan pretres možganov. -o.- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Jeram, univerzitetni vratar v pokoju. — V Rušah je Umrla Rozika Bečelova, uradnica. — Na zagrebški kliniki je umrl Franjo Špes, starejši, tesarski mojster in stavbenik, ki je imel svoje skladišče v Mariboru; star je bil 77 let. --o- Utonil v Savi Ko se je 17 letni mizarski vajenec France Stražar iz Zapodja kopal v Savi pod Kresnicami, je zašel v globoko vodo in ker ni znal plavati, je utonil. — Komaj nekajj dni poprej je v kamnolomu v Za-podju tibilo njegovega strica Franca. . Štiri nove meščanske šole v Sloveniji Beograd, 8. avg. — Prosvetni minister -je izdal odlok o otvoritvi tehle meščanskih šol v dravski banovini: v Domžalah (kamniški okraj), v Gornji Radgoni, v Kranju iti DENARNE POSILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_____100 $ 5.08________ 200 $ 7.20_____309 $10.00_______ 420 $11.65........ 500 $23.00________1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50____100 $ 12.25____200 $ 30.00_____ 500 $ 57.00________1000 $ J 12.50........2000 $167.50_______3000 Pri večjili svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite —..........$ §-75 Za $10.00 pošljite ------------$10.85 Za $25.00 pošljite-----------$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 Wetf Cermak Road CHICAGO, ILL. •a 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 27. augusta 1938 Amerikanski Slovenec Srvj in najstarejši »loven*H list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1S9I« Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-jfeljkov in dn*vov po praznikih. Izdaja in tiska i pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniStv^ in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 X Naročnina* ..¥5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo letd Za pol leta _ Za čgtrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za ceiq leto______$6.00 Za pol Igfa __ 3.00 Za četrt leta_______ 1.7S PoSafrrlfezMžl številka____3c The first and the Oldest Slovene ifewspaper in AmerUm, Established 1891« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__ For half a year _— For three months__ _$5.00 „ 2.50 - J.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _56.00 For half a year__3.0.0 For three months __ 1.75 Single copy _____ 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ur»d-pištvo.. nle vrača. RAZNO IZ LA SALLE La Salle, II!. Pri sv. Roku v La Salle smo Za kulisami japonsko-ruskega spora Vznemirjenje radi rusko-japonskega spopada ob korejski meji radi nekega važnega hriba, s katerega se da kontrolirati posjetski zaliv in plovba okrog Vladivostoka je zadnje dni poleglo. Obe strani sta pristali na pogajanje, pri katerem bodo enako zastopani Japonci in Rusi. Kako bo pogajanje izpadlo preostane, da vidimo. V angleških krogih prevladuje mnenje, da so prvi spopad povzročili japonski vojaki na svojo pest, brez vednosti japonskega vojnega ministerstva. Rusi so pa ta položaj takoj izkoristili in so vehementno udarili nazaj in s tem pokazali moč svoje udarne sile. Rusi so pač tudi hoteli pokazati s svojim nastopom veljavo vrednosti njihove dajnovzhodne armade. Po presoji, ki prevladuje v Londonu, so japonski diplomatski krogi odločno za mirno poravnavo spora. To jim narekuje previdnost' zaradi zaposlenosti na Kitajskem, pa tudi poznavanje splošnega političnega svetovnega razpoloženja. V tem spopadu bi bila Rusija več ali manj deležna splošne moralne in pa tudi materielne pomoči od vseh glavnih velesil na svetu, ki so postale nasprotne japonskemu imperializmu, po vpadu v Kitajsko. ' ,. ,. , ,,. imeli preteklo nedeljo 21. &vgu- Kakor piše list "Sunday Times", pa so na stališče ja- sta žegnanje, katerega smo prav conskih diplomatskih krogov odločilno vplivali tudi no- s3ovesno praznovali. 2e v sobote jši podatki o dejanskem oborožitvenem stanju sovjet- zvečer ob 6" uri.jf veseJ1° pri" in,. , j , r,... , . .1 trkavanje naznanjalo, da bo ske daljnovzhodne armade. Zanimivi so v tej zvezi podatki, ki jih navedeni list navaja o sovjetskem brodovju v Vladivostok!!. V tem svojem pomorskem oporišču ima danes Rusija najmanj okoli 50 podmornic po 200 ton, h katerim pa je treba prišteti še 17 večjih podmornic tipa "Čuka" in "Dekabrist" po 900 ton in z akcijskim radijem do 7000 milj. To brodovje bi utegnilo biti zelo nevarno za japonske zveze z azijsko celino in zlasti za transporte vojaštva. (K tem navedbam angleškega lista pripominjamo, da je pred dnevi objavil podatke italijanski list "Lavoro Fascista", ki je moč ruskega brodovja ob Pacifiku ocenil na okoli 100 podmornic, kar samo povzdiguje vrednost angleških informacij, ki so v tej oceni nekoliko bolj skope.) Vse to kaže, da Japonci temeljito premislijo vsak svoj korak predno ga store. Kaže, da Japonci se ne podajo v nobeno vojno, kjer niso sigurni zmage. Seveda, kako bo izpadla njihova kampanja na Kitajskem je še za enkrat uganka, vendar, težko je pričakovati kakega hujšega poraza Japoncev na Kitajskem, dokler se Kitajcem ne posreči izvesti večje notranje konsolidacije in pa oborožiti njihove vojske po modernem načinu. Glede Rusije pa, ki ve, da bo morala prej ali slej misliti na spoprijem z Japonci, je pa nespametno, če v danem položaju ne izkoristi položaja. Japonec je nevaren sovražnik Rusije, je bil in bo ostal. »Napade le, kadar si je | svest zmage, drugače se umika in obnaša, kakor kača. Znamenit zgodovinar Statton pravi: "Bodočnost rumenega plemena, ki ga vodi in slajša organizirati in zje-diniti Japonska, je zdaj na tehtnici. Ce Japonska zmaga, se bo kazalec bele civilizacije nagnil k zatonu ..." — Besede, ki veliko povedo. 1 Franca. Toda vladne čete še nikakor niso pri koncu s svojim odporom in še vedno lahko na dolgo zavlečejo vojskovanje. V ta namen razpolagajo tako s četami kakor z orožjem, razen tega pa jim moramo priznati, da branijo navidezno že izgubljeno stvar z redko hrabrostjo. Ali more ta njihov odpor trajno spremeniti položaj? Trditev bi bila tvegana. Očividno pa se je barcelonska vlada oprijela načela, da je boljše boriti se v vojni do zadnjega kakor pa se prepustiti porazu. Četudi bi bila zmaga izključena, tudi nezmanjšani odpor vsaj možnosti izrabe ugodnih prilik za sklenitev kompromisa, ki ga lahko pospeši izčrpavanje nasprotnika in počasna izraba vsega, v čemer je močnejši. Prav ta republikanski račun nam do neke mere razlaga njihovo izredno žilavost in odpornost. Vojna pa se medtem nadaljuje in tudi najbolj odločni napovedovalci ne računajo z njenim koncem pred zadnjimi meseci tega ali prvimi meseci prihodnjega leta. List končno sodi, da je general Franco nekoliko razočaran nad potekom vojnih operacij in da je znabiti prav v tej okolnosti treba iskati razlogov za njegov odklonilni odgovor o odpoklicu tujih prostovoljcev. Po pisanju barcelonskega lista "Diluvio" bi se dalo sklepati, da hočejo republikanci vztrajati kar najdalje mogoče, braniti vsako ped zemlje in nasprotnika v njegovem prenaglem prodiranju stalno ovirati z naglimi prenosi ofenziv na manj zavarovane točke, kar naj bi nacionaliste polagoma utrudilo in jim odvzelo njihovo borbenost. Sploh je zanimivo, da polagajo v obeh taborih približno enako važnost na učinek splošne demoralizacije in pomanjkanja prehrane kakor na učinek vojaških akcij samih. Francoski general Duval, ki je pred kratkim obiskal španska bojišča, ne podcenjuje vrednost republikanskih ofenziv kot sredstev za zavlačevanje španske državljanske vojne, sodi pa, da je premoč vsekakor na Francovi strani. Seveda pa se ne sme v presoji vojaškega položaja obeh strank nikdar pozabiti, da so mnogi zunanji činitelji za izid vojnih operacij neprimerno večjega pomena kakor notranji. v Španske perspektive Ko je završalo na rusko-japonski meji na Daljnem vzhodu, je svet obrnil svoj pogled tja in je zanimanje za razvoj španske državljanske vojne, ki je z novo republikansko ofenzivo pri Ebru prešla spet v eno izmed onih faz, ko se samo po sebi postavlja vprašanje končnega izida te hude preizkušnje španskega naroda. Navajamo nekaj mnenj. Pariški oficiozni organ "Tervips" piše v svojem uvodniku o španski zadevi med drugim: Naj bo izhod te vojne kakršenkoli, nekaj elementov nam po dveh letih bojev že dopušča splošno oceno. Tako lahko rečemo, da je prevladovanje nacionalističnih bojnih sil nedvomno, kar seveda povečuje izglede generala drugi dan nekaj posebnega. Mr. Joe Strukel in Mr. John Riffel, rojak iz Jolieta, sta tako moj-stersko pritrkavala na zvonove, da mora vsak pohvaliti to ubrano pritrkavanje, ki ga je poslušal. — Za cerkveno slovesnost ob 8. uri zjutraj, ko se je darovala slovesna sv. maša z leviti, je bila cerkev natlačeno polna vernikov. Cerkveni pevski zbor je pel za to priliko lepo Leonar-dovo mašo in pevci so se prav dobro odrezali, v zadovoljstvo vseh navzočih. Tako torej je bil za to slav-nost v naši naselbini Mr. John Riffle, ki je bil rojen v Beli cerkvi na lepem Dolenjskem. Ker se je mudil pri nas nekaj dni, je med tem obiskal tudi Toneta v dolini. Tam so se napravili načrti, kako se bo pri trku valo za žegnanje pri sv. Roku in v resnici, se je napravilo najboljše, da so bili vsi kar najbolj zadovoljni. Tako slovesno bi moralo biti vsako leto pri farnem že-gnanju. — Naj še to omenim, da zna Mr. Riffle tudi jako lepo igrati na harmoniko in je te "čmrlje" prinesel s seboj. Ti "čmrlji" so že precej stari in jih je še imel v rabi Mr. John Zaran, brat Mrs. Pelko iz Toplic pri Sv. Margareti. Izdelane so bile leta 1894 v Nemškem Gradcu v nekdanji Avstriji. — Mr. Riffle se vsem ožjim prijateljem leffc) zahvaljuje za prijazni sprejem. Pravi, da mu je naša naselbina zelo po volji, da lepše bi si ne mogel misliti; vsa zelena, mirna in prijazni ljudje. — Toda John, tudi mi se tebi lepo zahvalimo za obisk in moj-stersko pritrkavanje. Obiskal nas je v nedeljo 21. avgusta tudi rojak Mr. Frank Golob iz Pittsburgha, Pa., ki je obiskal Mr. Joe Grgoviča, Mrs. Mary Grgovič, družino in Mrs. Josephine Jančar. Tudi on je pohvalil našo naselbino. — Hvala za obisk. Vse pride na dan. Čeravno poročevalec ne zna najbolje brati angleško, je vendar staknil novico, da sta se v nedeljo 21. avgusta poročila v cerkvi sv. Roka Miss Mary Tršalič in Mrs. Joseph Savnik. To je torej novica. Mary pa vsi poznamo, saj je hčerka Mr. in Mrs. Fr. Tr-šaliča, potem ni čudno, da jo je Joe vzel v zakon, saj je prepričan, da bo debra gospodinja. Ona nam je velikokrat tudi zapela sopran solo v cerkvi, kajti je tudi dobra pevka, da izvrstna sopranistinja. Ženin je pa sin Mr. in Mrs. Fr. Savnika iz La Salle, dober katoliški fant. — Obema poročencema naše častit-ke in veliko sreče v novem stanu. Vsem naj bo pa povedano, da se vrši v La Salle velika parada na delavski praznik "Labor Day". Na parado ste vabljeni vsi cenjeni rojaki, ki posedujete avtomobile. Pridite od blizu in daleč, kajti kakor se čuje, bo to nekaj izrednega. — Vsem ki to berete pozdrave; pozdrave tudi Rev. B. Winkler ju v starem kraju in pa Rev. Zakrajšku, nekdanjemu vnetemu ameriškemu misijonarju. To želi poznani Poročevalec. -0- VESELA IN ŽALOSTNA VEST IZ GEORGIJE Dublin, Ga. Dve novici sporočam cenjenim čitateljem, eno veselo, drugo žalostno, obe se tičeti u-gledne in spoštovane družine Mr. in Mrs. Louis Benchina. Vesel dogodek je ta, da je bila njihova hči Miss Sophia Benchina pred kratkim kronana za "Miss Dublin 1938". To se je izvršilo na tukajšnji Dublin Senior High School Auditorium treba skrbeti,, kako bodo prišli na piknik, ker bo vozil bus naravnost v park. Enako bo tudi preskrbljeno za vožnjo s piknika dofttov. Kar se tiče programa, se prične ob 1 uri popoldne. Med drugim zanimivim bodo na programu dirke za otroke, nakar pride na vrsto vlečenje štrika, ki bo gotovo tudi zanimivo. Da se ne bodo udeleženci dolgočasili, jih bo s harmoniko zabaval naš dobro poznani Slovenec Fred Tropi, ki jako veselo igra. Zvečer bo pa v dvorani igrala dobro poznana slovenska orkestra bratov Zlogar. — Kar se tiče postrežbe glede jedi in pijače, bo tudi preskrbljeno v največjo za-dovoljnost vseh. Odbor je že vse najbolje pripravil. — Torej na veselo snidenje na jubilejnem pikniku proslave 40 letnice Jugoslovanske Katoliške Jednote v nedeljo 28. avgusta v Oak Grove parku. Frank Muha KOROŠKA SLOVENKA V STAREM KRAJU Semič, Jugoslavija Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca. Zopet se nekaj ogla-Tega kontesta so' sim in malo napišem z moje-se udeležila številna dekleta in S ga potovanja. Najprej naj o-Miss Benchina je bila edina'menim moj rojstni kraj, ki je sedaj pod Nemčijo,, kar pa mene ne ovira, da bi še nadalje Slovenka na kontestu, kateri se je vršil v Atlanta, Georgia. ■'Miss Dublin 1938" je kronal v zgoraj omenjenem Auditoriu Bob Thompson iz Hollywooda 3 krono, narejeno iz krasnih orhidej in rumenih aster. Miss Benchina je že enkrat poprej dobila na nekem kontestu premijo in ime "Miss Laurens County". Castitamo mladi Sophi in njenim staršem. Druga, žalostna vest, je pa (a, da je Mrs. Benchina dobila iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je v Loškem potoku,, vas Retje, št. 16, strela ubila njenega polbrata Franceta Košmerl na senože-tih, kjer sta z bratom Karlom kosila trave. 'Se bolj žalostno je to, ker je tudi pred par leti v senožetih strela ubila Francetovo sestro Miciko Košmerl. staro komaj 15 let. — Moje sožalje Benchinovi družini in ravno tako prizadeti družini v starem kraju. ROCKDALČANJE VABIJO NA PIKNIK Rockdale, 111. Kakor je že večinoma članstvu JSKJ. in tudi drugim rojakom znano, zlasti v bližnjih naselbinah, prireja društvo sv. Mihaela št. 92 JSKJ iz Rockdale in dr. sv. Petra in Pavla JSKJ iz Jolieta, velik skupen piknik v spomin proslave 40 letnega obstoja omenjene podporne Jednote. Piknik bo v nedeljo 28. avgusta v Rockdale, na Oak Grove Park. — Ker se take proslave ne vrše vsaki dan, bi prosil rojake in rojakinje iz naselbine, kakor tudi iz drugih bližnjih krajev, da bi se ta dan udeležili omenjenega piknika v kolikor mogoče velikem številu, da slovesno proslavimo jubilej Jednote. Piknik se prične ob pol enajsti uri dopoldne. Tistim, kateri nimajo svojih avtomobilov, ni ne ostala ameriška Slovenka. — Dne 8. junija zjutraj je naš vlak pripeljal v Beljak (Villach), kjer sem izstopila in se ločila od ostalih naših rojakov in prijateljev ter vzela slovo od prijateljic Mrs. Klun in Mrs. Kerzon, za nekaj časa. — V Beljaku me je vsak pozdravljal z "Heil Hitler" ker je tam sedaj vse nemško. Tako sem morala tudi jaz nemško govoriti kolikor sem znala. Mislila sem, da sem že vse pozabila, pa je še nekako šlo, ker pač pravijo, da sila kola lomi in tako je bilo tudi pri meni, — Od tam sem se odpeljala v Čajno (Notsch) z avtobusom, kjer je moj bratranec, ki me je odpeljal na moj rojstni dom Labientschach St. Georgan. Koliko veselje je bilo, ko sem se po dolgih 33. ! letih zopet pozdravila z očetom. Ne morem vam popisati lega veselja, ki sta ga občutili najini srci. Enako veselo snidenje in ob enem ganljivo je bilo snidenje z bratom in njegovo družino. Z ostalo žlahto je bilo tudi veselo snidenje, toda nekaterih nisem skoro več poznala, saj se nismo videli celih 43 let, odkar so me moja ljubo mamica, ki so že mrtvi, odpeljali v našo ljubo novo domovino A'm'eriko. Tukaj na Koroškem so prav lepi hribi in gore, zlasti Do-brač, kjer sta bivši anglešM kralj Duke of Windsor in njegova nevesta Simpson, preživela svoje medene tedne. Mislila sem, da so samo. v Colo-radi visoki hribi,, na primer Rocky Mountain, toda koroške Alpe so še večje in tudi kras-nejše. Ko sva z očetom hodila, sem mislila, da sem že cele gore prehodila, pa sem videla, da še dobro začela nisem. — Na polju pa tukaj lepo izgleda, samo škoda, da je sadje zelo pozeblo spomladi. D®8 imajo pa tudi dosti ll|etos na Koroškem. Dne 27. junija sem zoPet; šla v Beljak k moji sestrični in se'm( si tam ogledala n°vl •'Ostmark' poprej Avstri- je tam veliko nemškega vojaštva, ker je vojašnica. — Videla sem tudi njihove parke in ' di krasno cerkev Kristusa, 0 kateri pravijo, da je najstarejša cerkev v Beljaku. — 1. julija sem se odpravila v Ljubljano. Tam sem se poč"*1' la prav domačo, zlasti ko se® se srečala z našimi rojaki. Mislila sem, da sem zopet v Ame" liki, med ameriškimi Slovena med svojimi prijatelji in P11' jateljicami. Z Mrs. Klun » Mrs. Kerzon smo se podale Moste k gospe j Katarini K°' £ak, ki je tudi več let bivala/ Ameriki, v Leadville, Colo. m smo se prav dobro imele. PraV lepa hvala Mrs. Košak. Pok® smo šle v Struge,. Raplevo « Hinje, kjer je veliko nasi starih znancev, katere smo P0' C0 znali že v Ameriki in smo tudi tam prav dobro imele' posebno pri Jerglu in Jaklič11-Prav lepa hvala vsem skup^ Zlasti se moram zahvaliti star' šem Mrs. Mary Klun, po d°; mače Tonetovim in sinovom te'' hčeram, ker smo bili pri celi teden; tako tudi JanezU Krašovcu, ki so nas v peljali. Dne 12. julija smo bili ^ izletu Slovenske Ženske Zve' ze po Sloveniji. Najprej s^ šii na Brezje k Mariji Po"1"! gaj, potem na Bled ter napi® na Bohinjsko jezero, kjer sni prenočevali pri Sv. Janezu; Duh namreč ni imel več P'0^ štora. Vozili smo se z avto^u »»i ro" som po različnih krajih renjske, hodili okolu plazov Kranjski gori ter vreleV. Štajerskem. Do Bleda sta z nami tudi v Ameriki dou poznani Rev. Kazimir žakr šek in profesor Rev. Dr- dan, ki so nam katero krat« časno povedali. Cas smo kratili tudi z lepim petjem, gankanii in pripovedovanj pravljic iz raznih krajev. P. srčna hvala obema, nikdar J ne bomo pozabili in vedno bomb spominjali teh lepih Upamo, da bomo imeli se daj priliko tudi v Amerik vama še kedaj govoriti. —* ' leta se je udeležil tudi ® Leo Zakrajšek iz New g' ki nas je povsod na hribe P Ijal. Včasih je šlo prav dot> ' včasih sem pa precej zadaj ostala in se domislila, kak° " v Ameriki luštno, ko i*®* avto za vse take poti. No, K upam, da mi g. Leo Zak1 ■ šek tega ne bo zameril, če s včasih korakala za njim- ln% pač kratke noge in Pa v nekoliko se'm se razvadi'3 Ameriki, ko imamo za vs*1 p.e ta avtomobile. Sicer pa, saJ^. šlo, dasi nekoliko počas1-Obiskali smo tudi raz»a M Novo "fS Gospa Prisland, Albina Novak ^ Slogar in Mrs. Smole, SO .j, pa prav lepo pogostile 11 a do'm'u. Prav lepa hvala vsajti — Upam, da tudi vi ^^ pridete v Pueblo, kjer bi (Dalje na 3. sta, kot Celje,, Ribniecj, i.Ld. "TARZAN NEUSTRAŠENI" (29) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Srečno so prispeli nazaj v kempo. Bob Mason, zaročenee Mary Brooks, je krepko stisnil Tarzanu roko in ga prijateljsko pozdravil, ko mu je Mary pripovedovala, kako jo je Tarzan rešil divjega krokodila in ko mu je povedala tudi lo> da je sedaj Tarzan pripravljen vse spremljati k njenemu očetu. "Zelo počaščene se hoino počuti|i," je govoril Bob Mason Tarzanu, "če ti prevzame.-, vodstvo naše družbe. Tarzan prikimaje potrdi, da prevzame vodstvo, Jeff Biggers je po tem, kar je slišal, jezno mrmra je zaškrtal z zobmi, kajti ni mu bilo po volji, da je ta na pol divji tujec prevzel vodstvo karavane. On sam, Jeff Biggers, je bil odbran, da vodi družbo skozi nevarnosti džungle. Nameraval je voditi kolikor mogoče po dolgem potu in cydnih ovinkih, samo da bi pridobil ua času in si na kak' način prisvojil Mary. Sedaj so bili podrt i vsi njegovi načrti, uničene vse nade. Zato je prisegel maščevanje tujcu. 1'renočevali so dokaj dobro, kako *udi ne, saj so bili pod najboljšim varstvom, pod varstvom Tarzana, gospodarja džungle, pa sami niso vedeli za to, Naslednje jutro so se podali na pot pod Tarzanovim vodstvom. Bob in,Mary sta bila navdušena. Popolnoma Sta verjela v srečen izid te^a potovanja. ES. ^Sobota, 27. augusta 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Siran 8 3 ŽENSKA, K/ JV/ MARALA i i DENARJA %>!«M> Mi II — v življenjepisu velike iznaj-"iteljice Curijeve (življenjepis je spisala njena hči Eva) naletiš mimo drugih svojsko-značil-nih potez te čudovite žene, spet 111 spet na njen odpor zoper gmotno izboljšanje svojega živ-jenja. Še ko je bila prav mlado , ' ko J'e bila ta, kasnejša slavna učenjakinja, še majhna, lla Pujska dijakinja, je sicer prejela Aleksandrovičevo ustanovo, ki se je opomogla z njo , lko' da ni od lakote umrla. A Prvi honorar, ki ga je prejela za 0J0 kasnejšo znanstveno raz-je nesla tajniku Aleksan-"ceve ustanove, kateri je severe! začudenja kar otrpnil, saj «aj takega brez dvoma še ni jela 116 Prej ne poslej- Spre" Je bila štipendijo kot znak ^Panja, kot častni ddg Bila L? a ajno natančna v svoji da bi se bila sama sebi za- studih den, la> če bi bila obdržala ta . *r le za trenutek dalj, kot pr£ potl'ebno, saj je bila pre-na' da bo zdaj ta denar ^ Pomagal kakemu dekletu Pi'ko stradeža. jevaakšna ostala gospa Curie-bi| .^e življenje. Radij, ki je ko mVa St in bil vreden več da^ bjon zlatih frankov/je po-patenf znanstvu in še celo vse po j".,6 zraven, ki bi bila mogla kor st P°Stati milijonarka, ka-bami a Postala s svojimi iznajd-Marco milij°narja Edison in in je0!11' Pa Je živela v uboštvu delav Jfla zaradi neizmernih njen, ? prilik- Takole poroča Eva o tem: mociio a pred niojo pro-ji in ln Podeli sem v Franci-dUstri jnozemstvu razvijala in-sta Pi 0 "Porabljanje radija, Hila fre ln Marija Curie skle-iosti j kakega, česar nista v*lik Uvaževala, kar je imelo pa vpliv , jr " na njuno življenje, radjj°.Je Marij'a Curie izločila delov'Je Za to Znašla potek ob- n]a P0 tvornicah. Učinki S0 se razvedeli zdravilni iskati radi;'a' so začeli povsodi radij yUClnine' ki so vsebovale baviij raznih državah so se rudnin P.roizvajanjem radija iz Vri f1 Pa v Belgiji in dežej^ ' Vendar bi po raznih važnfi , Proizvajale tvornice to Poznan °Iin° inženirji dija. skrivnost pristnega ra- Popojjj stvareh je neke nedelje Žen0 v 1 ®ov°ril Pierre s svojo novi Av •••hiŠici na Kelerman-Prav^,6111^- pismonoša je bil Ženih drvprinesel pismo iz Zdru- n° Prebit?' ?ierre ga je pozor-"Malo radiju Se morava o najinem govorii j niti>" je mirno spre-se b n.nadaljeval :"Industri-2daj vi(v Jako razvila, to je že fala: a no\ je pismo iz Buf-Vriki nski tehniki bi radi v Dros.Ustanovili tvornico in kov,» Podrobnejših podat- . X _ • , 1 je ta m?' je rekla Marija, Pogovor ni nič kaj za- nimal. "Zdaj se morava odločiti. Ali naj natančno popiševa vse najine izsledke z čistilno proceduro pred . . Marija je brezbrižno prikimala. "Seveda." "Ali," je nadaljeval Pierre, "se izkaževa kot lastnika, kot 'iznajditelja' radija. V tem primeru bi pa morala dati pravice za proizvajanje radija patentirati, preden bi opisala način pridobivanja." Marija je za hip pomislila. Nato je rekla: "To je nemogoče. To bi ne bilo znanstveno ravnanje." Resni obraz Pierra se je razjasnil. Vendar, da bi si kdaj česa ne očital, se ni strinjal ko j z njo, ampak ji je dejal: "Prav imaš, vendar nočem, da bi se tole kar tako odločilo. Težko živiva in kakor je videti, se to življenje ne bo nič izboljšalo. Eno hčer imava, mogoče pa bo še več otrok. Nama in otrokom bi ta patent prinesel dosti denarja, kar bogastva. S tem bi mogli udobno živeti in nič več bi se nama ne bilo treba tako pehati za kruhom." Nato se je zasmejal in je omenil edino, čemur se je res težko odrekel: "In mogla bi imeti lep laboratorij." Marija je gledala predse. Premišljevala je o možnostih dobička, če bi bila gmotno poplačana. A že je zavrgla to misel. Niti ni skušala svojega moža prepričati: uganila je, da je le iz poštenosti govoril o patentu. Njene, popolnoma iz prepričanja izgovorjene besede, so izrazile občutek, ki sta bila oba prešinjena z njim, da sta neomajno vdana znanstvu. in živita le zanj. Cez čas je Pierre — kakor njen odmev — ponovil Marijine besede: "Torej bom drevi odpisal a-meriškim inženirjem in jim bom dal pojasnilo, ki prosijo zanj." "Z mojim sporazumom" — je Marija napisala dvajset let kasneje — "je Pierre Curie zavrgel misel, da bi imel od najine iznajdbe kaj gmotnega dobička. Nisva je dala patentirati in sva brez slehernega pridržka objavila vse ravnanje z radijem glede na proizvajanje in pridobivanje. Mimo tega sva dajala vsakomur vsa pojasnila, ki so si jih želeli. To je jako velikega pomena za radijevo industrijo, ki se je mogla tako svobodno razvijati in sicer najprej v Franciji, nato pa v inozemstvu. Tako so se mogli okoristiti z njo učenjaki in zdravniki in pomagati človeštvu. Ta industrija še dandanašnji uporablja najina navodila skoraj nespremenjeno." In ko je bil Curie (star komaj 47 let) povožen, je njegova vdova — odklonila vsakršno pokojnino. SLOVENSKO DEKLE IZVOLJENA ZA LEPOTICO Z NAZIVOM "MISS DUBLIN OF 1938" m: ZA NAŠE GOSPODINJE ■-JSKI POČITEK GO- n? ?DINje >ski' tako naj bi bila k 4e*m°goče' tudi gosp°- k Se,-'!? ,.^Ijskega po- tnoi Kov "cuci k0lik0r v t« nje- svet d°Pušča3o. Današnji ke Pow§1Cer rad priznava ? Ho?*' toda kakor je siri 0 ^ si nanje razveseljivo, eKo se ne zadostuje za poma- l ^Ka ! d« rednega ne- tlOf., Ktl Poč tk-, r> , J °koPati gospodinja sa-Hu 'Vl Pogoj 2a , . 6ga dela n a g0SP°-V?l]e «voi ".^Gospodinja, ki 4-0j(,'P hc resno, bo za napravila na- ' oi'ez katerega se pri najboljši volji ne da nič pametnega doseči. Izdelati si mora dnevni, tedenski, mesečni načrt in če bo hotela biti prav natančna, še letni načrt. V tedenski načrt je vsekakor treba usidrati misel na nedeljski oddih in mu podrediti razdelitev dela med tednom. Brez načrta bo imela dan za dnem mnogo dela, pa ga bo še vedno nekaj ostalo in ti zaostanki se bodo do sobote, nedelje tako nabrali, da se pač ne bo moglo mirne duše preko njega na nedeljski oddih. In sobota, ki ne bi smela služiti kot pokora za med tednom zagreše-ne opustitve, bo dan zmešnjav, namesto da bi bila dan priprav za nedeljo. Ko pa si bo gospodinja uravnala svoje delo tako, da ji bo so- Gospodična Sofija Benchina, prijazna in vljudna hčerka slovenske ugledne družine gospoda Alojzija Benchina, v Dublinu, Georgia, je bila " te dni slovesno kronana kot izbrana lepotica v tekmi, ki jo je priredil in vodil družabni klub "Parnassus" v du-blinskem Auditoriumu tamkajšnje višje šole. Gdč. Benchina bo kot izvoljena najlepše dekle v mestu in okolici uradna zastopnica mesta Dublin na državni tekmi lepotic, ki se bo vršila med lepoticami cele države v Atlanta Georgia. Obenem ji bodo dali preizkušnjo za filmske možnosti. Poročilo omenja, da je bila gdč. Benchina tudi najbolj primerno in okusno oblečena, je dekle "blonde" tipa z očarajočo osebnostjo. Gdč. Benchina je bila že preje izvoljena v okrajni tekmi tudi za "Miss Laurens County". In ko je pohajala v "Bessie Tift College" v Forsyth, Georgia, je bila izbrana izmed vseh tamošnjih študentk za najlepše dekle v zboru. Gdč. Benčina želimo mnogo uspeha pri državni tekmi ter naj ponese slovenske ime višje in višje. bota neovirano služila za nedeljske priprave, ji nedelja ne bo ušla za oddih. Vrsta sobotnih priprav pa se bo ravnala po programu, predvidenem za nedeljo. Razlika bo v tem, če bo pričakovala goste, če se bo odločila za izlet ali pa bo mislila ostati doma v svojem urejenem kraljestvu. Vsem tem vrstam nedeljskih načrtov pa bo skupna želja po dobri jedači — in kdo je odgovoren zanjo? Gospodinja ! V splošnem se pod "dobro jedačo" razume dandanes vendarle nekaj drugega kakor nekdaj. Nekoč so bile na nedeljski mizi obvezne pogače in kolači in vsakega je bilo treba najmanj eno uro z ljubeznijo mešati. Okus v tem se je na srečo gospodinje spremenil. Za tistega, ki mu nedelja brez pogač vendarle še ne tekne, pa so na razpolago recepti za naglo pripravljena peciva. In če še za to ni dovolj časa, naj gospodinje mirne vesti pri zanesljivem dobavitelju kupijo izgotovljeno pecivo. To nikomur ne bo zaprlo sape, družina pa bo imela samo dobiček od tako pridobljenega časa svoje oskrbnice. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Golobja juha Tri ali štiri osnažene in na- soljene stare golobe pari v ko-j žici na presnem maslu, kamor si dala že par koleščk čebule in nekaj zrezane ženil je. Pokrij jih za eno ali dve uri. Ko so mehki, poreži prsno meso ter ga zreži na rezance. Kosti in žem-Ije stolci. V kožico, iz katere si vzela- golobe, potresi tri žlice moke, premešaj in prideni stol-čene kosti, zalij z dvema in pol kvarti goveje juhe in kozarcem belega vina, dodaj še vršiček majerona, košček limonove lu-pinice ter pusti vreti še pol ure. Potem precedi juho in deni vanjo prsno meso in- na rezance zrezanih ter opečenih ali v presnem maslu spraženih žemelj. Namesto žemelj lahko daš tudi kaj drugega, na primer ocvrt grah, krompirjeve 'cmoke, itd. Namesto z vinom lahko okisaš juho tudi z limonovim sokom, toda v tem slučaju jo ne pusti več vreti. * * * Sočna pečenka s paradižniki Deni v kozo kake tri ali štiri funte mesa od križa ali bržole. Kosti odstrani. Meso nasoli, , prevleči s slanino in potresi s poprom. Daj v kozo tudi malo presnega masla, zelene, lorber-jev listič, koleščke čebule, par klinčkov in dva paradižnika, katerim si kolikor si mogla odstranila seme; prideni tudi one kosti, ki si jih porezala od me- ZVESTA SVOJEMU VODITELJU sa ter prilij pol pinta vjna ter dobro pokrito pari približno dve do tri ure. Med praženjem enkrat obrni; odstrani, ko je pečeno, maščobo ter prilij v sok nekoliko juhe in malo črnega ali belega vina ter pusti da zavre. Potem razrezi meso, zloži na krožnik ter precedi nanj omako. Okrog naložiš na koščke zrezano in s presnim maslom zabel j eno polento ter kupčke praženega riža. * * * Kumare v solati s slanino Pripravi kumare, to je, jih olupi, zreži, osoli in jih ožmij. Prideni tudi na koleščke zrezane čebule in popra. V kožico deni tri žlice na kocke zrezane slanine. Ko je ocvrta, ji prideni primerno kisa, lahko tudi par žlic smetane. Vrelo vlij na kumare ter zmešaj. Prideneš lahko tudi nekaj na listke zrezane-ga toplega krompirja. -o- PRAKTIČEN NASVET Čebulo včasih narežeš, pa je ne porabiš vse. Ce jo pustiš ležati, se ti lahko do prihodnje uporabe skvari in če jo imaš v kuhinji, se bo narezana navzela vseh mogočih duhov in ti potem kvarila jed. Da vse to preprečiš in si prištediš čebulo, jo z narezano stranjo položi na sol. Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! POSLUŠAJTE PALANDECH'S TRAVEL BUREAU Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — 1200 kilocycles Pes je njej do skrajnosti zvest in ona je hotela ostati njemu zvesta in tako se je 22 let stara slepa Hazel Hurst odločila, da se raje povrne z ladjo nazaj v Ameriko, kakor pa bi morala svojega psa, ki ji služi kot voditelj, pustiti za šest mesecev v kvarantini, kakor to zahtevajo angleški zakoni. M01JTVENIKI Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku 'DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli te dni v prodajo je "SLAVA GOSPODU" ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, / CHICAGO, ILL. TO IN ONO NI VEDELA, DA JE MILIJONARKA Stara, revna bivša gospodinja iz Pontegrandeja v Rimu je postala sedaj nenadno milijonarka. L. 1907. je baron Enrico de Nobili s svojeročno oporoko svoji gospodinji Vincenzini Ciitellijevi, ki se je rodila 1. 1853., ostavil vse svoje imetje. Oporoko pa je bil izročil nekemu notarju, ki je kmalu potem umrl, in iz doslej še ne popolnoma raziskanih razlogov Critellijevi n,iso sporočili ničesar o njej. Sama je živela v največji revščini. Pred kratkim pa je neki davčni uradnik slučajno odkril, da je milijonarka. Treba je le še nekih dokumentov, da bo dobila vso posest. -o- KOMU PRIPADA SVET Angleški časopisi so pred kratkim prinesli zanimiv pregled razdelitve kolonialnih zemelj. Malo komu je znano, da obsega britanski imperij četrtino vsega sveta. V številkah bi zgledalo to takcle: 33 in pol milijonov kv. km in 450 milij. prebival. Zgodovina do danes ne pozna tako velikega obsega ze'mlje združenega pod eno zastavo. Za njo pride Rusija s 170 milij. preb. v Evropi. Kitajska ima okoli 450 milij. preb. Polovico vsega sveta imajo velesile Anglija, Rusija, Zedinjene države, Japonska in Francija. Poslednje tri države imajo 140, 125 in 110 milij. prebivalcev. Velika Britanija ima torej več prebivalcev kakor tri države skupaj. -o- KAMPANJSKO OBREKOVANJE Los Angeles, Cal. — Med sedanjo volilno kampanjo so napram senatorju McAdoo njegovi nasprotniki vrgli ob-dolžitev, da je bil v letu 1924 clan Ku K,lux Klan organizacije; tistega leta je McAdoo kandidiral za predsedniško nominacijo. Zadnji torek je senator podal izjavo, v kateri gornjo obdolžbo odločno pobija kot neresnično. -o——— DOŽIVLJAJ, KI GA NE BOSTA POZABILA Quincy, 111. — Zakonski par Mr. in Mrs. Henry Becker-man je doživel nekaj velikanskega : V kino gledališču sta bila zadnjo sredo! Nad 30 let sta poročena in to je bilo prvikrat, da sta šla v gledališče. Tudi zdaj bi ne bila šla, da nista dobila pri nekem kon-testu brezplačnih vstopnic. IZ SLOV. NASELBIN 1 (Nadaljevanje s 2. strani) na kakšen način povrnila vašo gostoljubnost in vas pogostila v moji hiši Tudi vi, Mr. Leo Zakrajšek. Dne 18. julija smo se spet pripeljale v Ljubljano in od tam šle z Mary Klun v Semič k Mrs. Kerzon. Tukaj v Beli Krajini, zlasti v Suhoru. in Metliki, je velika suša. Revno ljudstvo ne ve, kako se bo preživelo čez zimo. Ce imla kdo od vas ki to berete še starše žive tukaj v domovini, naj jim pomaga kolikor more. — V Semiču je nekoliko bolje, ker imajo vinograde ki prav lepo izgledajo. So polni grozdja in če ne zo kake hude nevihte, bo obilo grozdja in tudi dosti vina. — Jutri nameravalrio z Mrs. Kerzon oditi v Gradac in Zagreb. Ko bom imela zopet priliko, bom še kaj napisala. — Pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike in Jugoslavije in želim mnogo uspeha našemu priljubljenemu listu Amerikanskemu Slovencu. Na svidenje v naši novi domovini Ameriki. Mary Fritzel ZAKONSKI PREPIR Humorist Wilkie Bard je stanoval v 6. nadstropju neke hiše v Londonu. Tik zraven je bival zakonski par, ki se je venomer prepiral. Skozi tanko steno je Bard dan za dnem slišal zmerjanja, zgražanja in klofute. Nekoč je čul, kako je hišni prijatelj miril zakonca in ju skušal zbližati. Ko se mu je to deloma posrečilo, jima je naivnež pridigal: — Poglejta vajinega psa in mačko! Ta dva gotovo nista bi ustvarjena za skupaj, pa vendar živita v miru. Voljo Imata, drug z drugim potrpeti, pa razumevanje za složno sožitje... — Je že res, ga je prekinil globok 'mbški glas... pa vendar jima ni treba, da bi morala iti skupaj spat v eno posteljo.... -o- Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! _ DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL. Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG ■ Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 ^ 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do S popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. 'živi i z v i r r je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". | Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois' 'AMERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 27. augustal9j$ "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE .VOJNE, f^jf«.*, Na pragu je stala zavita moška postava. — Thopher fečher khospohotje, topher Ječher — se je postava priklonila. — Evo našega Žida! — je vzkliknil Ke-repeš. — He, le naprej, Moric, le naprej — je zaklical tujcu general. — Kje si bil tako dolgo? Ali si sam prišel? Jud se je zarezal. — Čhakhajthe, khosphotje, čhakhajte! Obrnil se je in izginil. Častniki so napenjali oči proti vratom. — Vražji jud, igrati se hoče z nami — je zaklel kapetan Hunfalvy. — Lhe naphrej, lhe naphrej, kholophi-ca mhoja — se je zunaj zaslišal Moricov glas. — Lhe naphrej, da ne smhrsneš . . . Na pragu se je prikazala zavita ženska postava. Jud se je zarezal izza njene glave, potem pa je za trenutek zopet smuknil v črno noč. — Shrčhek shlati, nhič she ne phoj — se je sladkal z vreščečim glasom. — Lhe hoti. V shopi je thophlo. Častniki so zagledali drugo zavito po-stvao. Ustavila se je poleg prve. Juda je tretjič požrla tema. — O, hrošha jherihonskha, phrithi phlišhje! V barako je potisnil tretjo zavito postavo. — Khrasna chethra lhiphanonskha, ■khje se skhrivaš — se je v naslednjem trenutku zopet slišalo iz teme. — Phokha-šhi she, nhaj the fhithijo mhoje sthahre očhi! Privedl je. v barako četrto zavito postavo, potem pa je zaprl vrata. — Khlanjham she, khosphot khene-hral! — se je priklanjan in se bližal generalovemu stolu. Komandant ga je neprijazno pogledal. Jud se za to ni zmenil, ker je vedel, da ga general samo uporablja, spoštuje pa ne. — Vhaško shaphofhet shem isfhršhnil — se je sladko smejal. — Dobro! — se je zadri general. — Koliko zahtevaš? —Moric se je zvijal od priliznjenosti, preden je izgovoril svojo zahtevo. — Khosphot khenehral, shamo, shamo thishoč khron . . . Tho, tho je . . . — Ebadta zsidaja! (Pesjanski jud!) — je zakričal general in treščil po mizi, da so zazveneli kozarci. — Ali si ob pamet? Žid je nedolžno zrl komandanta. — Khosphot khenehral, cheneje nhe mhorem thati. Skupho imam. Akho ne thasthe, tholikho, jih otphlejhem. — Moric, to je preveč. Kaj misliš? Polovica bo dovolj. — Nhe, khosphot khenehral. She prem-halo je. Le khlejthe, kakho thopra hropa te tho! General je molčal. Ozrl se je na zavite postave. — Khrashna tekhletha! In thešhko shem jih thopil. Shatho pha shem.phri-šel thakho phostno. Komandant je potegnil iz žepa listnico in odštel judu deset stotakov. — Evo ti, stari oderuh! Sedaj pa se po-beri v kot. Moricu so zažarele oči, ko je zagledal lepe nove bankovce. Pograbil je denar in krevsal v kot kakor mu je bilo ukazano. General je vstal in se podal k zavitim postavam, ki so stale pri vratih in poslušale, kako sta jud in komandant baranta- la zanje. <*■ t & £ — Pridite bližje! — se je nasmehnil in prijel prvo za roko. — Napravite pri mizi prostor — se je obrnil nato k strežnikom. . V trenutku je bilo vse pripravljeno. Postave so slekle plašče. Častniki so ostrmeli. Pred njimi so stala štiri dekleta v lahki večerni obleki. » — Za vraga! — je vzkliknil Kerepeš. Dekleta so se vsedla na pripravljene prostore in se radovedno ozirala po zbranih. Od vseh strani so jih motrili poželjivi pogledi. Vračala so jih z izzivalnim nasmeškom. — He, slaščic, sadja, šampanjca na mizo! — je zaklical general, ki je bil ves vzhičen od lepote svoje sosede. Kmalu je bilo na mizi vse, kar je premogla baraka dobrega. V kozarcih se je penil šampanjec. — Na zdravje, nežne krasotice! — je* nazdravil komandant. — Živijo! — so dvignili čaše častniki. Dekleta so se nasmehnila. — Lep si, srček moj! — se je nagnil major k svoji sosedi in ji je ovil roko krog pasu. Črnka ga je nagajivo pogledala. — Kako pa ti je ime? — se je obrnil Griinwald k svoji sosedi. — Puliška — je odvrnilo dekle. Četrta je sedela poleg kapetana Weis- sa, ki si je na vso moč prizadeval, da bi ji stregel in jo zabaval. Steklenice so se praznile, obrazi rdeli. Razposajenost je dosegla vrhunec. Častniki so kričali in se šalili, dekleta se smejala in z izzivalnimi pogledi burkala razgreto kri. Starega generala je vino naposled premagalo. Glava mu je postala težka in oči so mu lezle skupaj. Nekaj časa se je premagoval, naenkrat pa mu je začela glava lezti navzdol, in je s čelom treščil ob mizo. — Gromska kuga! — se je razjezil. Soseda ga je prijela za glavo in pobožala. — He, zapojte, da ne zaspimo, se je obrnil k omizju. — Res, zapojmo! — je odvrnilo nekaj mladih častnikov. — Naše, krasotice morajo zapeti! — je pokazal na dekleta kapetan Hunalvy. — Živijo! Krasotice morajo zapeti! — se je navduševal ves zbor. — In vi morate pomagati! — so smehljaje odvrnila dekleta. — Vsi bomo pomagali — so prikimali častniki. Zadonela je madžarska pesem: Jer, borulj szivemre, edes, csokjaid tiizevel eltes . . . (Pridi, draga, skloni se na prsi, oživljaj me z vročimi poljubi...) (Dalje prih.) !* J. I i J I i $ $ * $ Columbia plošče 25000-F—Ribniška korajža, petje duet Kranjski piknik, petje, duet..............................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika......................................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio....................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio..................75c 25045-F—Mazulinka ** Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio..........................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet....................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet...................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet........................-.............75c 25057—Slovenec sem, Perice, moški kvartet ............................................75c 25059—Jaka na St. Claim, polka Clevelandski valček, inštr. trio............................75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, n pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček,. Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba ................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe -75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat • 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c j25182—Jaz sem gore sin, ' 1 * • i? « Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c PO DELU IN TROPU STE POTREBNI ZABAVE ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE i 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste r\ vina, žganja in likerje. -V 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa im^ ob hladnih večerih. 3. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. tV' V nfbji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (SLOVENSKA GOSTILNA) Telefen Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * + I + + * * a 25183-F—Galop polka, Potepuh, valček, harmonika 75c Pisan® polje J. M. TVnnk Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. NaroČilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC "Napreju" za klobuk. (Konec) Priznam dalje, da se za ku-lizami marsikaj splete, kar se javnosti prikaže v drugi luči. To so diplomatične ali politične laži. Zadeva kritika in polemika je,, da je pač kritičen pri takih vesteh; ampak res pravo čudo bi bilo, da bi Sov-jeti razširjali le golo resnico in lancirali v svet Je resnične vesti, ko je sam Lenin naravnost učil, da se revolucionarni komunizem lahko poslužuje tudi golih laži v dosego svojih re-volucionarnih namen'ov. Cerkvi in jezuitom podtikujejo nauk, da bi namen posvetil sredstvo, kar je golo natolcevanje, komunize'm pa tak nauk naravnost priporoča in odobrava. Ne morete kontrolirati vaših vesti,, pa zahtevate, da jih mora vsak polemik brezpogojno sprejeti. Še več križev je, ako ne gre le za kako vest, temveč za tolmačenje resnične vesti, n. pr. da kdo obišče v Chicagu kako uredništvo, ali gre kak urednik v Beograd na obisk. Med vojnim metežem je histerično razpoloženje umljivo. Mene so zaprli, ker sem bil v Ameriki. Ko sem potem povedal, da sem bil štirikrat v Ameriki, so se pa sami za glave prejeli. Gola histerija. Iz sosedove župnije je šla punca k usmiljenim sestram in bila poslana v Carigrad v bolnišnico. Med potjo je poslala župniku iz Beograda razglednico, kakor je pač navada. Bilo je to tik pred vojsko. Točno so zabeležili dopisnico in hudo prijeli soseda, ker so sumili v dopisnici politično zvezo s Srbi. Vsaj v količkaj normalnih časih ne gre, da kdo komentira kako vest na prav histeričen način. \ * D. Gustinčič piše članke "Strašilo hodi po svetu". Nekaj sem o tem že zapisal. Meri-torično bi razprava o marksističnem pojmovanju spadala v kako znanstveno revijo, ker je hudo trd oreh celo za najboljšega socialnega znanstvenika. Clankar skuša pobiti razne "teoretike", ki so se pojavljali takoj, ko se je pojavil tudi marksizem, in se pojavljajo tudi danes. Povsem naravno pa je, da smatra člankar svoja pojmovanja za pravilna in edino prava, dočim bi bili vsi nasprotniki le šibki teoretiki. Zopet s/no na kritični točki. Vsaka teorija je najprej pač teorija, izkazati se pa mora tudi v praksi, ako je pravilna. Zopet rad priznam dvoje: praksa marksizma 1 je v Sovjetiji, ampak nekaj let ne zadostuje, da se tudi uveljavi, ako bi bil marksizem tudi pravilen, in dalje naleti vsaka praksa na hude težkoče. Ampak kljub temu bi se morala marksistična praktika zdaj po več letih pokazati v malo drugačni luči, kakor se v resnici kaže. Imajo težkoče, priznam, saj se mora ■ marksizem v praksi boriti skoroda zoper ves svet. Toda. Recimo, da so uspehi res taki, kakor jih kažejo marksisti sami. in bi bilo glede uspehov veliko obrekovanja, laži, natolcevanja o Sovjetiji. Recimo, da je tako. Na- prejevci sami pa pišejo dan dan, da je tam vse polno^ botaže (trockizem), in s opravičujejo neusmiljen® taturo proletariate, in clS .,' Kdo pa zapada ti — clS Ali niso to prav prejšnje ksistične glave, toraj ne mor kaki teoretiki, pač ja ®ar/ Kako sistični praktikarji da so ti začeli s sabotažo. »Jtf el se praktično niso izkazali so to morda le ribarije ^ glavami? Utegne biti tudi ^ kaj takega. Pa dobro vejo/ jim' gre za življenje, in » temu — sabotirajo? Ako teorija marksizma pravilna. • morala biti pravilna praksi, in vsaj marksist^ glave bi morale vzklikati veselja, da se teorija ^ ^ je v praksi, pa sabotiraj0*^ sabotirajo, ko dobro vej0!.]» jim gre za življenje. P1122',,,, Nix puzzling. Roko na P . Razni "teoretiki" morajo ^ na krivem pri teoriji, aiw\, v praksi bi se moral »ar ^ zem izkazati tudi že pi'va ^ najmanj v boljši luči, " smel roditi saboterjev, vse posebno glave bi moral z ^ voljiti na vsi črti, ako J®^ marksizem kot len. Priznano . ^ jasno kaže, da je mar^'e0ri-tudi v praksi ostal le -"* ^ ja, in je Stalin sam le retik, ko mu v praksi ni. ne uspe, ne radi sab° ^ temveč ker teorija v P rodi le sabotažo. Ničesar bi ne mogel _ ^ zoper marksizem, ako ^ pravilna teorija, vem, _ ^ ampak marksistu to tez ^ kažem, toda najbolj ^ marksist bi moral posta manj opozoren, če ni . praksi ta marksizem °P y. le z najhujšim nasilstvoflj- po je slišati in citati, ka x bo vse steklo v neko Pra^sjj. h ko harmonijo, ampak « , „ in"1 stev ,ie vedno vec, ne ^ jje zoper zakrknjene burZ vef smrtnih nasilstev je ved1 ^ teorija Pf SabotiranJe zoper najvišje marksizma. glave Priprost delavec postane ^ niti no' more > mehak, ko sliši in • čita, ^e bo on vladal in - p> vlade ne bo več treba a vladanje, katero se veljaviti le z nasilstvop more biti pravilno v'a ker rodi sabotiranje, _in ^jt pri tistih, ki so začeli ^ in opravičujejo proletais , silstvo s potrebo nasilneže?' danja. Težkoče so P1"' $ novem vladanju, to s^oJ1^ pak sabotiranje kaže> marksizem gola teorija, ^ pa se v praksi ne more v ti, in če se proletars •skefl^ silstvu odmeri tudi neka.] leti j. Vsi marksisti §o teoretiki. le 23 LET IZKUŠNJ® Čjl> Pregleduje oči in predpis1^ ■ 08 JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST t J 801 So. Ashland Ave°fl Tel. Canal 0523 ^ 9, (Jradne ure vsak daf zjutraj do 8:30 zvečer. 1S49 West Cermak Road, Chicago, IHinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefrai1 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAfl1 — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitoV» Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene ^