ieja ^ sveta Mestne občine Velenje
roračun pod
V torek je zasedal Svet Mestne občine Velenje. Zasedanje Je bilo obsežno in dokaj razburljivo, kar je tudi razumljivo, saj so imeli na dnevnem redu vrsto pomembnih točk.
Med drugim so dogovorili letošnji proračun, v katerem je I spet premalo sredstev, da bi okrili vse potrebe in zato seveda ni preseneljivo, da je posamezne proračunske Dstavke težko uskladiti. Od lutka se ta dokument raz-predvsem v tem, da so tali predvideno zadolževanje za stanovanjsko izgradnjo in komunalno infrastrukturo. Upoštevali so namreč mnenje komisije za statut in statutarna prašanja, da se naj občine ne bi zadolževale dokler ni sprejetih delitvenih bilanc.
Sprejem proračuna je bil esen, pospremljen pa z iiogimi nezadovoljstvi, ker je za posamezne namene, pred-
vsem krajevnih skupnosti, namenjeno premalo denarja.
V torek so svetniki ustanovili tudi Mladinski center, ki naj bi obogatil prosti čas mladim, sprejeli pa so še odlok o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih.
Sprejet je bil tudi odlok o javnem redu in miru in lahko pričakujemo, da bo sedaj na tem področju v mestu in okolici vsaj kanček več reda.
Brez večjih pripomb so svetniki potrdili še odlok o ureditvenem načrtu industrijske cone Nove Preloge ter odlok o ureditvenem načrtu Šalek. Potrdili so tudi odlok o ravnanju s plodno zemljo. Dovolili pa so tudi, da bo nov poslovni
streho
objekt v centru Velenja za eno nadstropje višji od prvotno predvidenega.
Kot običajno so tudi tokrat podali več pobud. Med drugim je Franc Sever predlagal spremembo statuta s katero je želel doseči, da bi se proračun sprejemal z dvotretinsko večino vseh prisotnih, pri tem pa ni uspel. Svetniki pa so podprli predlog župana, da vloži pobudo za oceno zakonitosti dveh členov statuta občine Šoštanj s katerim so ti odločili, da jim pripada celotno premoženje nekdanje občine Velenje, ki leži na ozemlju nove občine Šoštanj. To bi pomenilo, da bi bili njihovi tudi komunalni objekti, ki so jih skupaj gradili.
Več s torkovega zasedanja na tretji strani.
■ Mira Zakošek
lova pridobitev
Velenje - Prejšnji četrtek so v Velenju predali svojemu namenu novo telefonsko centralo oziroma digitalni del vozliščne telefonske centrale s 4000 priključki in jo z novim optičnim kablom povezali z ostalimm slovenskim ter s tem svetovnimm telekomunikacijskim omrežjem.
Hkrati so odprli še informacijsko prodajni center. Obe pridobitvi, sploh pa prva, sta za nadaljnji razvoj občine in tudi širšega okolja zelo pomembni. Stran 5.
■ (tp, foto:vos)
• • • • •
Ob koncu tedna bo sončno in toplo vreme.
Predčasen konec pouka?
7. maja so člani sindikata VIR in SVIZ izvedli opozorilno stavko, s katero so zaposleni v vzgoji in izobraževanju izrazili nezadovoljstvo z vladno politiko na področju plač. Ker do sedaj v pogajanjih niso našli sprejemljivih rešitev za obe strani, so delavci v vzgoji in izobraževanju napovedali stavko za 6. junij, trajala pa naj bi do preklica. Vladna pogajalska skupina in predstavniki obeh sindikatov bodo poskušali najdi skupen dogovor na jutrišnjih (v četrtek)
pogajanjih.	*
Če ne bodo dosegli nikakršnega napredka, najbrž pouka v osnovnih šolah ne bo, spričevala pa naj bi dobili le učenci osmih razredov, vendar po drugem delu preverjanja znanja ter popravnih izpitih. Matura pa naj bi bila tako, kot je predvideno po maturitetnem koledarju. V vrtcih naj bi o stavki razpravljali šele 10. junija.	■ (tp) foto: vos

■■■■
V^Velenju bo S.Junija^finalna^ prireditev
Veter v laseh - s športom proti drogi
Na pobudo športne unije Slovenije potekajo že vse od začetka tega meseca po Sloveniji športne prireditve pod geslom Veter v laseh - s športom proti drogi. Na njih se mladi pomerjajo v košarki, odbojki, rolanju in likovnem izražanju. Doslej so bile prireditve v Kopru, na Jesenicah, v Murski Soboti, Celju, Ptuju in Slovenj Gradcu. To soboto bo še v Novi Gorici in Novem mestu, velili finale in s tem zaključek akcije pa bo 8. junija v Velenju.
V organizacijo tega srečanja se je aktivno vključila Športna zveza Velenje in Mestna občina Velenje. Pri velenjski Rdeči dvorani, kjer bodo tudi potekale vse aktivnosti (če bo vreme lepo pred Rdečo dvorano in na otroškem igrišču, sicer pa v Rdeči dvorani), pričakujejo okoli 350 mladih športnikov. Ob desetih bo slavnostna otvoritev srečanja, sledilo bo tekmovanje, ki ga bodo popestrili z zanimivimi igrami tudi za
obiskovalce. Med drugim pa bodo organizirali tud tekme med športnimi delavci in politiki iz tega okolja.
Tekmovanja bodo sklenili ob 16. uri, ko bo svečana razglasitev rezultatov s programom in družabnim srečanjem. Sodelovali bodo Sašo Hribar, Uršula Majhen, Chateau in Plesni studio N.
■ (mz)
Prvo soglasje
Tudi Gorenje d.o.o. se začenja lastninsko preoblikovati v delniško družbo. Ta teden je iz Ljubljane prišlo prvo soglasje Agencije za privatizacijo k programu lastninskega preoblikovanja Gorenja.
O programih lastninskega preoblikovanja v delniško družbo in razvojnih usmeritvah bodo najodgovornejši predstavniki koncema Gorenje podrobneje spregovorili na novinarski konferenci v ponedeljek, 3. junija.
■ (an)
Je otrok kriv, če so njegovi starši revni?
Nedavne spremembe Zakona o družinskih prejemkih so sicer povečale število upravičencev do otroškega dodatka, na drugi strani pa je ta radodamost posledično krepko skrčila število upravičencev do subvencionirane prehrane otrok v šoli. Konkretno za šolarje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ta ukrep pomeni, da od 1066 upravičencev v začetku šolskega leta od 1. maja dalje ni upravičenih do brezplačne malice 819 učencev.
Je to veliko? Zelo veliko, če vemo, da so v tej številki le tisti otroci, katerih starši so dovolili, da so jih na šolah lahko vpisali v seznam socialno ogroženih družin. Da so to priznali, so morale biti njihove stiske res neizmerne.
Kaj lahko pričakujemo sedaj? To, da bodo starši denar, kije namenjem njihovim otrokom, porabili za kaj drugega, kot za plačilo malice v šoli. Na primer, da bodo s tem denarjem plačali položnico za elektriko, ker jim jo bodo sicer odklopili in podobno. Ker verjetno prehrane ne bodo plačali, bo njihov otrok tako ostal še brez edinega primernega obroka na dan. Lačen otrok pa, so dokazali strokovnjaki, težje sodeluje pri
pouku, je nemiren in dosega slabše učne uspehe. Da posebej ne omenjamo pomena prehrane za njegov zdrav razvoj.
Razlikovanje na bogate in revne se že prenaša na najbolj občutljivo področje in to že v najbolj občutljivem obdobju otroškega razvoja. Kaj lahko pričakujemo v kasnejših letih od takšnega otroka?
Osnovna šola je obvezna za vse otroke, vsak aktiven državljan je upravičen do regresirane malice, otrok pa očitno ne. Ne delajmo si utvar, da bo z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka (to naj bi bilo leta 1999) kaj drugače. Čeprav naj bi se ta preoblikoval v pravi družinski prejemek oziroma prispevek družinam z otroki pri njihovem preživljanju (ne glede na dohodke), bo za socialno ogrožene družine to še vedno sistem socialnih pomoči. In če to vemo, se sprašujemo, ali ne bi bilo bolje, če bi pri širjenju pravice do otroškega dodatka ostala ta pravica namenska, ne v obliki denarja. In spet se ob deklerativni trditvi, da so otroci naše največje bogastvo, lomijo kopja na plečih najšibkejših členov družbe.
■ (tp)
ISSN 0350-5561
9

9770350556014
30. maja 19!
Občina Ljubno ob Savinji
Kdaj sploh obrtna cona?
Še pred nekaj meseci zelo obetavna možnost izgradnje obrtne in podjetniške cone na Ljubnem ob Savinji je v tem času malo bolj vprašljiva. Županja Anka Rakun je že nekajkrat posebej poudarila veliko zanimanje za takšno cono, zlasti z vidika zagotavljanja prepotrebnih novih delovnih mest, občinski svet je tudi odločno za takšno gradnjo, prav tako velenjski Vegrad, ki je lastnik zemljišča in izvajalec, dokaj (ne)razumljivo pa je, da se je zataknilo pri denarju, torej pri ceni za kvadratni meter.
(Ne)razumljivo zaradi tega, ker cena do 600 DEM za kvadratni meter površine, zgrajene do 3. gradbene faze, naj ne bi bila previsoka. In očito za interesente na tem področju je. Pretežno gre za mizarsko dejavnost, takšnega zneska pa obrtniki in podjetniki ne zmorejo; vsaj trenutno kaže tako. Dejstva so torej tu in zdaj so na vrsti napori, da bi na ustreznem ministrstvu zagotovili določena sredstva teT z njimi ceno kvadratnega metra naredili (še) bolj dostopno.
"Očistiti" kislo komunalno jabolko
Izgradnja zadnjih nekaj sto metrov primarnega voda kanalizacije do čistilne naprave - ki jo bo treba tudi še zgraditi - je naslednje kislo jabolko, ki ga je "okisala" mozirska komunala že pred leti, vanj paje morala ugrizniti ljubenska občina. Gre namreč za strogo namenska mednarodna sredstva, ki jih je mozirsko komunalno podjetje dobilo za igradnjo čistilnih naprav na Rečici ob Savinji in na Ljubnem, začeta dela pri izgradnji kanalizacije pa je delno zavrla in delno pospešila katastrofalna povodenj. Kakorkoli že, na Ljubnem manjka še dobrih 300 metrov primarnega voda, problem pa so soglasja, pravzaprav eno samo. Velika večina občanov se je namreč opredelila za nujno izgradnjo čistilne naprave, soglasja lastnikov zemljišč in mejašev so podpisana, zataknilo se je le pri denacionalizacijskemu upravičencu, to paje agrarna skupnost. Na ljubenski občini upajo in pričakujejo, da bodo zadevo rešili v naslednjih dneh in se lotili nadaljevanja projekta.
K temu jih zanesljivo zavezuje tudi uredba o plačevanju takse za obremenjevanje okolja in odločba inšpektorata za varovanje okolja; s podpisom tega manjkajočega soglasja bi namreč lahko izpolnili naloge po časovnem načrtu, ki ga je določila inšpektorica.
Terme ali vodovod
V naselju Okonina so izvrtali še drugo vrtino pri iskanju zadostnih virov termalne vode. Za temeljitejšo raziskavo bo potrebna še ena, ki jo bodo končali do konca junija, sklepna ocena pa bo jasna približno septemabra. Ocena namreč, je če smotrna vrtina do globine 800 metrov, ki bi pomenila tudi možnost izkoriščanja tople vode.
Ne glede na to končno oceno pa dosedanje tri vrtine ne bodo zaman. Sedaj ugotovljene količine vode bodo namreč lahko porabili za oskrbo z vodo za Okonino in okolico, saj je pitna voda na tem področju že dolgo velik problem.	■ jp
Gradijo vodovod
Dolič - Delavci Komunalnega podjetja Slovenj Gradec so pričeli v tem kraju gradnjo vodovoda. Oskrba krajanov z vodo je bila zadnja leta pomanjkljiva. Gradnja vodovoda poteka ob zdajšnji stari trasi, tako da ob stari cevi polagajo še eno. Ta bo namreč z vodo oskrbovala prebivalce občine Velenje. Predvidevajo, da bodo prvo fazo del končali do sredine tega leta, v načrtu pa imajo še položiti cevi vse do Hude luknje, seveda ko bo adaptacija cestišča končana.	■ JaS
Državno tekmovanje "Kaj^veš^o prometu"
Prvo mesto za Simona
Minulo soboto so se pri osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem pri Ptuju na državnem tekmovanju "Kaj veš o prometu" pomerili v najzahtevnejši preizkušnji še najboljši s tovrstnih občinskih tekmovanj. Poleg testiranja so morali tekmovalci pokazati svoje znanje še na "terenu" - v vožnji po ulicah in na poligonu.
Med 15 sodelujočimi iz srednjih šol je osvojil najžlahtnejše odličje, prvo mesto, dijak 1. letnika Srednje elektrotehniške in računalniške šola Šolskega centra Velenje Sinom Brezovnik.
Dobro se je odrezal na tem tekmovanju tudi Velenjčan Adam Kavšek. Med 40 nastopajočimi je bil ob koncu sedmi. Mesto pred njim pa je pripadlo Davidu Kakeiju iz Mozirja.	■ (tp)
Simon (v sredini) Je na tem tekmovanju nastopil prvič. Na posnetku v družbi z mentorjema Janijem Sojčem (Avto šola APS Velenje) In Rupertom Tašlerjem s Šolskega centra Velenje
Upravna enota Mozirje ••••••••••••••••••i*
Nujna usklajenost z občinami
V ponedeljek je bil v Mozirju sosevt načelnika Upravne enote Mozirje, na katerem je načelnik Darko Repenšek s sodelavci članom sosveta in javnosti predstavil najpomembnejše naloge s katerimi se enota v tem času ukvarja in pri katerih je nujno usklajeno delo z lokalnimi skupnostmi.
Najprej so predstavili uresničevanje zakonov s področja vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, saj je v zvezi s tem med ljudmi še vedno preveč nejasnosti. Znano je namreč, da so z objavo v Uradnem listu s 1. januarjem stopili v veljavo kar trije zakoni s tega področja. To so zakon o vojnih veteranih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih invalidih. Za vse tri zakone na enoti vodijo preko 1.100 vlog, ko so jih prejeli do konca aprila. Za zakon o žrtvah vojnega nasilja so prejeli 194 vlog, ki se nanašajo na
status izgnanca, taboriščnika oziroma zapornika ter 210 vlog za status prisilnega mobi-liziranca. Glede na zakon o vojnih veteranih so prejeli 344 vlog, poleg tega pa vodijo še 345 vlog, ki so jih s tega področja prejeli že prej. Skupno torej preko 1.100 vlog v zvezi s temi tremi zakoni.
Drugo pomembno področje usklajenega dela med enoto in občinami so izvedbe referenduma in volitev. To so vsem znane aktivnosti, na katere se temeljito pripravljajo tudi na upravni enoti. Enota glede tega
predvsem opozarja občinske svete, da naj ne spreminjajo odlokov o določitvi volilnih enot. Tb namreč za sabo potegne obsežne finančne in organizacijske posledice. Spreminjajo se volišča in njihova obmoačja, prav tako popisni okoliši, ki so seveda vezani na geodetska izhodišča, vse skupaj pa bi povzročilo veliko časovnih in drugih zapletov.
Prav tako so na sosvetu opozorili na izvajanje akcije "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki jo vodi Turistična zveza Slovenije, vanjo pa se želi po svojih močeh vključiti tudi upravna enota. Tako je občinam ponudila pomoč referenta za turizem, ki to področje spremlja. Če se torej občinam zdi potrebno in smiselno,a lahko
ta referent to akcijo na področju enote usklajuje.
Naslednje področje, ki terja usklajeno delo, je problematika pravočasne priprave dokumentacije ob prijavah na natečaj za demografsko ogrožena področja. Povezava in usklajenost sta nujni ob pridobivanju lokacijskega, gradbenega in kasneje uporabnega dovoljenja, usklajenost pa je seveda potrebna že na začetku, ko občine pričenjajo aktivnosti v zvezi s tem.
Na sosvetu je bilo seveda izrečenih precej stališč in pobud, ki so v obojestransko korist, o njih pa več v prihodnji številki v pogovoru z načelnikom Upravne enote Mozirje.
■ JP
Po zgornji Savinjski dolini
Svetniki o čistilni napravi
LUČE - Občinski svetniki se bodo na redni majski seji sestali danes, v četrtek. Pričeli jo bodo ob 18. uri in jo pretežno namenili komunalnim zadevam. Tkko bodo potrdili izvajalca za vzdrževanje lokalnih cest, obravnavali vloge za odkup občinskega zemljišča in se posebej pogovorili o dokončni ureditvi obrežja Savinje v zgornjem delu Luč. Prvič bodo obravnavali odlok o prostorskih in ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Luče, pomembna pa bo zlasti razprava o delovanju čistilne naprave. Ob koncu seje bodo dali mnenje k imenovanju ravnatelja lučke osnovne šole, predvidoma pa bo na dnevnem redu spet problematika krajevne skupnosti Solčava.
Vreme nagaja asfaltu
PODVOLOVLJEK - Izvajalci dela na cestnem področju v tem času uresničujejo zaostale naloge, pri tem pa jim je vsaj v minulih dneh zares ponagajalo vreme. Tkko so kasnili s polaganjem asfaltne prevleke v Podvolovljeku, posledično pa tudi s preplastitvijo najbolj poškodovanih delov cestišča od Strug proti Lučam, kar sicer sodi v večja vzdrževalna dela na cesti, ki letos še ne bo zajeta v novogradnjo.
Čez tri tedne volitve
MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI - V obeh večjih središčih mozirske občine že tečejo priprave na volitve v organe krajevnih skupnosti, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Za več rojstev
LJUBNO - Vodstvu in županji ljubenske občine vsekakor ni ušel podatek o vztrajnem upadanju števila rojstev. Vsem je seveda jasno, da bo morala pogoje in možnosti za dvig natalitete zagotoviti država, vseeno pa so se odločili, da nekaj malega skušajo prispevati tudi sami. Vznikla je torej zamisel, da vsakemu novorojenčku izročijo hranilno knjižico z 10.000 tolarji. Ni sicer veliko, je pa prijetna oblika pozornosti, ki preseneča starše in ostale krajane.	■
Proslave ob 130-letnlcl RK Slovenije, Id so Jo združili s kviz tekmovanjem mladih o odvisnosti, se Je udeležilo veliko aktivistov RK Iz občin Velenje, Šoštanj In Šmartno
ob Paki
Območna organizacija RK Velenje
Priznanja za dolgoletno delo
Na nedavni proslavi ob 130-letnici Rdečega križa Slovenije v dvorani Mestne občine Velenje je velenjska območna organizacija najprizadevnejšim aktivistom in podjetjem, kiji pomagajo pri najrazličnejših akcijah, podelila priznanja.
Diplome za dolgoletno delo in trud so prejeli Stanka Kovič, predsednica krajevne organizacije RK Levi breg Velenje, Jože Jančič, predsednik KO RK Ravne, Jože Medved, predsednik KO RK Šoštanj ter Majda Menih in Branka Drk za dolgolet no delo predvsem na področju dela z mladimi in zdravstveno preventivnih akcijah. Med dobitniki priznanj pri podjetjih pa so bili: Eso, Veplas, Nama, Era, Rudnik lignita Velenje in Elektronika Velenje.	■ (tp)


Lov naš in naša iovišča
■ v v
Kako stvari včasih resnično sovpadajo! Pri nas že nekaj časa govorimo o ureditvi lova, lovišč in o lovstvu nasploh, hkrati pa že tudi nekaj časa razpravljamo o lovu drugačne vrste. O lovu na volivce. Tudi pri tem se nekateri zavzemajo za različne "revirje", predvsem pa si posamezna "lovska društva" želijo, da bi v njihova lovišča prišlo čimveč "divjadi".
Vsepovsod se stvari različno razlagajo in zapletajo. Lovstvo je bilo nekoč pri nas posebna vrsta dejavnosti. Lahko bi rekli, da je bilo razdeljeno na dva nivoja. Navadni lovci so lahko skrbeli za divjad, za ravnovesje, za nagrado pa tu in tam tudi kaj uradno odstrelili, ali pa včasih tudi kaj takole malo po strani. Pa kakega psa, ki se jim je preveč zameril. Ali njihov lastnik. Lovcem višje ravni ni bilo treba skrbeti za divjad. Zadnje so bili pravi kapitalci. Med take kapitalne lovce so se uvrščali politični in gospodarstveni mogotci, ki so med tednom vodili ljudstvo, ob prostih dneh pa gonili živali. In tudi tega dela niso opravljali neposredno, ampak so jim še zveri morali drugi prignatipred puške. Čeprav so se stvari pri nas precej spremenile, nekateri pravijo, da se v lovstvu povsem še vedno niso.
Res pa je, da so se začele stvari zapletati. Živali živijo običajno v gozdovih, gozdovi pa so naenkrat postali last nekoga. In tudi tu se je začelo govoriti o koncesijah, svoje so pri zapletu naredile še nove občinske meje. Divjadi namreč niso pravočasno opozorili na novo razdelitev Slovenije in ona se še vedno giblje, kot da bi bili pri nas
še vedno tisti gnili časi. Pa ni čudno, da smo doslej za ureditev lovstva rodili že tri predloge zakona, noben pa vsem še ni dovolj všeč. Kot je običajno pri takih stvareh pa niti ne vem, če ima od tega ks največjo korist divjad, ki da lahko lepo živi brezzakonsko življenje.
Seveda ne morem pritrjevati tistim, ki pravijo, da je nekaj podobnega kot pri pravem lovu tudi pri lovu na volivce. Različnih stnmk je ob enakem številu volivcev res vse več in tudi tem je bolj kot do I skrbi za volivce, do tega, da bi pridobili čim večjo čredo. Pri tem pa se nekateri tudi potegujejo za kapitalce. Kakor hitro kak uglednež \ zapusti kakšno stranko ali poslansko skupino, se drugi bojda kar pulijo zanj. Nekaterim kakega takega uspe pridobiti, nekateri zbežijo na svoje. Zaradi najrazličnejšega dogajanja na tem področju, si tudi tu prizadevamo spremeniti volilno zakonodajo. Ze pred volitvami smo bil priča štantovskega zbiranja glasov za referendum za spremembo zakonodaje. Pa ne le en, kar trije referendumi so čakali, da jih izvedemo. Kako pa še bo bomo še videli.
Tako v lovstvu kot pri volitvah vsi pač ne verjamejo v zgodbo, ki smo jo slišali na zadnjem velenjskem festivalu mladih pevcev. V moč ljubezni namreč. V pravem lovstvu namreč nekateri ljubezen do živali še vedno merijo skozi cev puške, v volilnih opravilih pa se ljubezen kaže zgolj skozi glasovanje in volilni rezultat. Potem se lahko divjad razbeži.
-Ul'
a 1996_AKTUALNO_iMŠ OS 3
17. seja Sveta Mestne občine Velenje
Statut občine Šoštanj nezakonit ?
Svetniki so na torkovem zasedanju pooblastili župana Srečka Meha, da vloži pobudo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije za oceno zakonitosti dveh členov šoštanjskega statuta. V njem so namreč opredelili, da so kot pravni nasledniki bivše občine Velenje lastniki vseh nepre-i mičnin, ki imajo sedež v njihovi občini. S tem so si prilastili tudi komunalne objekte, ki so jih skupaj gradili prebivalci nekdanje občine Velenje.
Prav tako so opredelili, da lahko župan občine Šoštanj vse predpise, pogodbe in druge akte, ki jih je do konca leta 1994 sprejemal takratni izvršni svet, pred iztekom roka spreminja ali razveljavi.
Po besedah Srečka Meha gre pri teh opredelitvah za očitne nezakonitostii, saj je razreševanje premožensko pravnih razmerij med na novo ustanovljenimi občinami možno le z delitveno bilanco, aktov nekdanje SO Velenje pa župan ne more razveljaviti. Ti določbi zavirata tvorne dogovore med občinama, zato je župan Mestne občine Velenje predlagal Svetu, da ga pooblasti, da vloži omenjeno zahtevo, to pa so svetniki tudi storili.
Skromna proračunska odej
Sprejem proračuna je vsako leto zapleten. Denarja je vedno premalo, da bi zadostili vsem željam in potrebam. Hidi letos ni bilo drugače in ta dokument, ki v največji meri določa letne občinske | aktivnosti, je bil sprejet z veliko mero [■ grenkega priokusa, žal še posebej za tiste, ki so se zavzemali za programe krajevnih [ skupnosti.
i Prihodki so v primerjavi s tistimi v osnutku tega dokumenta višji za 1,6 [ odstotka in jih načrtujejo v višini 2.564.778.000 tolarjev. Odhodki pa so nižji za 3,7 odstotka, to pa zato, ker so | črtali v osnutku načrtovano najemanje ! kreditov za stanovanjsko izgradnjo in [ komunalno infrastrukturo. Po zakonu o I financiranju občin se namreč te naj ne bi zadolževale dokler nimajo sprejetih delitvenih bilanc. Župan Srečko Meh je zatrdil, da to pospešeno pripravljajo.
Svetniki so potrdili tri amandmaje Komisije za pripravo statuta občine, poslovnika sveta in pravna vprašanja, ki so bila bolj pravopisne narave, z enim pa so določili, da uporabniki sredstev občinskega proračuna, pri izvrševanju svojih nalog ne smejo prekoračiti sredstev, ki so jim bila odobrena.
Na predlog proračuna je več pripomb in amandmajev podala skupina svetnikov iz vrst krščanske in ljudske demokracije. Med drugim so zahtevali, da se pri vseh t postavkah prikaže lanska poraba, kar pa so pripravljalci zavrnili z utemeljitvijo, da poraba v vseh postavkah ni primerljiva.
Skušali so zmanjšati sredstva predvidena za izgradnjo parkirišč pri novem nakupovalnem centru in jih preusmeriti v ureditev poljske ceste in kanalizacije v Vinski gori ter v študijo za izdelavo projektov za izgradnjo parkirne hiše pri

Zdravstvenem domu pod obstoječimi
parkirišči. Del sredstev namenjenih za delovanje Sklada stavbnih zemljišč, pa bi usmerili v izdelavo parkirišča pred Vilo Bianko.
Svetniki njihovih predlogov niso potrdili.
Predlog proračuna pa je bil sprejet s 17. glasovi za, 10 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. '
Nov javni zavod -Mladinski center
Z dopolnitvijo s tremi amandmaji svetnikov krščanske in ljudske demokracije,
so dali zeleno luč ustanovitvi Mladinskega centra v Velenju. S temi amandmaji so zaostrili odgovornost za morebitno poslovanje z izgubo, na dolgo in široko opredeljeno dejavnost centra v odloku pa so črtali in jo nadomestili z določilom, da se ta opredeli v statutu tega javnega zavoda.
Ob sprejemu tega odloka pa je bilo izrečenih tudi veliko pomislekov. T&ko je Marko Jeraj (SLS) menil, da bi bilo smiselneje subvencionirati dejavnost že obstoječih institucij. Pridružil se mu je tudi dr. Borut Korun, (SLS), ki je ocenil oblikovanje tega centra kot politično potezo. Za oblikovanje centra se je zavzela Herma Groznik, (ZLSD), ki je ob tem tudi poudarila, da prepogosto, ko govorimo o mladih izpostavljamo probleme, ob tem pa pozabljamo na tiste in teh je več, ki dosegajo na različnih področjih dobre rezultate. Tone De Costa (SDSS) in Herman Arlič (SLS) sta prav tako menila, da bi bilo smiselneje sredstva usmeriti v delovanje obstoječih klubov in društev, svoje razmišljanje pa podkrepila s podatkom, da dobijo taborniki za svojo dejavnost iz občinskega proračuna le 20 tisočakov mesečno, športno društvo Škale pa 9 tisočakov.
Odlok o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih
Svetniki so na torkovem zasedanju sprejeli odlok o krajevnih skupnostih in metnih četrtih. Z njim so določili območja krajevnih skupnosti, naloge, organe, način financiranja in druge zadeve, ki so potrebne za delovanje.
Mestna občina Velenje ima krajevne skupnosti Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Podkraj - Kavče, Staro Velenje, Staro vas, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinsko goro, ki so pravne osebe in mestne četrti Velenje - Desni breg, Velenje -Levi breg vzhod in Velenje Levi breg zahod, ki omenjenega statusa nimajo.
Njihovo delovanje se financira iz občinskega proračuna, s samoprispevki občanov, delovnimi prispevki, prostovoljnimi prispevki krajanov in drugimi oblikami zbiranja sredstev...
Odlok o javnem redu in miru
Od torka dalje ima občina Velenje tudi odlok o javnem redu in miru, s katerim so določili pravila ravnanja in vedenja, ki omogočajo sožije med ljudmi za zavarovanje varstva pravic, svoboščin in interesov fizičnih ter pravnih oseb.
Določeno je varovanje reda in miru na javnih shodih in prireditvah, ki smejo na prostem trajati ob dela prostih dnevih največ do 24. ure oziroma si morajo organizatorji za to pridobiti posebno dovoljenje. Posebej so določeni pogoji za postavitev cirkusa... Ta odlok določa tudi red v gostinskih lokalih, ki morajo biti zaprti najkasneje uro po izteku obratovalnega časa (gostilne) in pol ure ostali lokali. Mladoletniki, ki še niso dopolnili 18 let se brez spremstva staršev ali skrbnikov v lokalih ne smejo zadrževati po 22. uri...
Določeno je tudi varovanje splošnega reda in miru ter zasebnosti. Tako starši na primer ne smejo puščati otroka do pet let brez nadzorstva na javnih mestih, prepovedano je ogrevanje motorja prevoznega sredstva več kot tri minute, opravljati hrupna opravila (košnja s kosilnico, uporaba motorne žage...) med 19. in 8. uro ter ob nedeljah in praznikih....
Opredeljene so tudi kazni, ki znašajo glede na težo posameznega prekrška med 10 in 150 tisočaki.
Parcele bo treba plačati v dveh letih
lagal v imenu Komisije za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih parcel na območju zazidalnega načrta obrtno servisne in stanovanjske cone v Stari vas, da omogočijo bodočim interesentom za gradnjo v tej soseski odlog plačila kupnine za dobo največ dveh let od podpisa pogodbe. Na ta način želijo aktivno spodbuditi razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva v Mestni občini Velenje. Svetniki so njegov predlog podprli.
Kotalkališču se ne sme spreminjati namembnosti
Štor man (Republikanci) opozoril na problematiko velenjskega kotalkališča, ki so ga člani športnega društva "Dnevi želja" mimo vseh soglasij spremenili v nogometno igrišče, garderobe pa v
d
se na kotalkališču zagotovi red. Svetniki so naložili županu, da priporoči inšpekcijskim službam, da ukrepajo.
Stanovanje je bilo dodeljeno nezakonito
Adolf Štorman (Republikanci) je na eni prejšnjih sej zahteval, da se preveri na kakšen način je dobila stanovanje Maja Zagoričnik, takratna novinarka VTV. Tokrat je postregel z dokumenti na osnovi katerih je mogoče sklepati, da si je stanovanje pridobila protizakonito in to tako, da je predložila potrdilo o nostifikaciji o njeni visoki izo-
dodelitvi stanovanja. To potrdilo naj bi bil ponaredek. Zato naj bi občina
najemne pogodbe. V času seje pa je Maja Zagoričnik, s sporočilom preko
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SPOSTOVANI OBČANI
- KOMITENTI BANKE!
JE VAŠ MOTO - HITRO IN POCENI DO ZASTAVLJENIH CILJEV?
LB - SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D. JE S SVOJO PONUDBO POTROŠNIŠKIH KREDITOV BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA PRAVI NASLOV ZA REŠITEVI
KAJ PA POGOJI?
-	z majem nižje obrestne mere
-	doba odplačila: gotovinski krediti - do treh let NOVOST - NAMENSKI KREDITI DO PET LET
-	z gotovino lahko uveljavite gotovinske popuste pri nakupih blaga ali storitev
-	namenski krediti se odobrijo za vse namene
-	kredite dobite TAKOJ.
PRESENEČENJE ZA UPOKOJENCE IN USLUŽBENCE V DRŽAVNIH SLUŽBAH, ki niso komitenti banke -GOTOVINSKI KREDITI Z DOBO ODPLAČILA 36 MESECEV
Telefonske informacije: 063/854-251, interno 249 in 303.
Subvencto
fiidi malice le za nekatere?
Spremembe zakona o družinskih prejemkih so najbrž razveselile vse tiste starše otrok, ki doslej zaradi strogih meril niso bili upravičeni do otroškega dodatka. Ali je bila ta poteza države na mestu ali ne, bo pokazal čas. Že danes pa je mogoče trditi, da vsaj v enem delu te spremembe niso dobrodošle za vse, ki so jim otroški dodatki namenjeni.
Dopolnjena dva prostrorska dokumenta
Brez večjih pripomb so svetniki v torek potrdili odloka o ureditvenem načrtu industrisjke cone Nove Preloge (v njem so med drugim določili, da se smejo parkirišča, če jih bo potrebno širiti, graditi v obliki garažne hiše) in odlok o ureditvenem načrtu Šalek.
Poslovni objekt v središču mesta bo imel štiri etaže
Predsednik sveta Dragan Martinšek je predlagal, da svetniki po hitrem postopku spremenijo odlok o ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje in s tem dovolijo, da bi imel nov poslovni objekt, namesto predvidenih treh, štiri etaže. Komisija za pripravo statuta pa je predlagala enostavnejši postopek, tako da je oblikovala amandma s katerim je omogočena ta nadzidava. Svetniki so s tem soglašali.
Proračun se sprejema z navadno večino
Nestrankarski svetnik Franc Sever je predlagal, da naj bi Svet sprejemal tako pomemben dokument kot je proračun, z dvotretinsko večino. V razpravi so ga podprli tudi svetniki Tone De Costa (SDSS), Ivan Kralj (SKD) in Herman Arlič (SLS), ki so poudarili, da bi bilo prav, da bi takšne dokumente sprejemali dogovorno, ne pa s preglasovanjem. Župan je bil proti, saj je ocenil, da bi pomenila dvotretinska večina blokado dela. Njegova je tudi obveljala, predlog Severja ni bil izglasovan.
■ Mira Zakošek
Na šolah so namreč ob koncu aprila prejeli okrožnico republiškega ministrstva za šolstvo in šport, s katero jih je obvestilo, da so spremembe prej omenjenega zakona vsebinsko povezane z "velikim znižanjem sredstev, ki so bila v državnem proračunu doslej namenjena za subvencioniranje prehrane." Po prvi okrožnici naj bi denar za te namene povsem ukinili, po precejšnji nejevolji staršev in šol samih pa so bili toliko milostni, da so nato odobrili denar za regresiranje prehrane 5% socialno ogroženim učenkam in učencem. V številkah ta ukrep za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pomeni, daje od odobrenih 1066 regresiranih malic v začetku šolskega leta 1995/96 od 1. maja do te ugodnosti upravičenih le 247 učencev ali 23% od prejšnjega števila. Iz te "družbe" jih je odpadlo torej 819.
Na šolah so seveda zaskrbljeni, saj se bojijo, da bodo ti starši sedaj zaradi skromnega socialnega položaja odpovedovali malice svojim otrokom in da bodo mnogi od teh ostali še brez
edinega primernega obroka na dan. Zaskrbljeni pa so tudi zaradi tega, ker je do sprememb prišlo med šolskim letom. S 1. majem 819 otrok ni več upravičenih do regresirane malice, otroške dodatke po novem pa bodo prvi upravičenci dobili šele junija ali celo kasneje. Na šoli bodo otrokom malice dajali, starši pa položnic ne bodo plačali, tako kot bi jih morali. Izpad dohodka ob že tako skromnih sredstvih za šolstvo je seveda problem zase.
Na namige tistih, ki trdijo, da bi bile te zadeve drugače urejene, če bi abonenti kosil v šolskih kuhinjah za te obroke plačali ekonomsko ceno, ne pa da jih imajo praktično na pol zastonj, pa Dušan Dolinar, strokovni delavec Urada za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje, zadolžen za šolstvo, odgovarja: "To ne drži. Abonenti kosil v šolskih kuhinjah plačajo polno, torej ekonomsko ceno. Drugače pa je pri otrocih, ki im^jo kosila regresirana. Tli občina plača del osebnega dohodka kuharice, ki kosila pripravlja. Starši takih otrok plačajo le živila." ■ (tp)
Odslej malica le za tiste, ki Jo bodo lahko plačali?
4 NAS ČAS

OD TU IN TAM
..........n .i m
30, maja 19
Občina Šmartno ob Paki
Plinifikacija - finančno neutemeljena naložba?
V občini Šmartno ob Paki so lani stekle aktivnosti glede možnosti izgradnje plinifikacije. Anketa med občani je pokazala, da je zanje ekološko čistejše ogrevanje zanimivo.
Pred časom pa so strokovnjaki iz Ljubljane "prevetrili" projekt energetskega sistema celotne bivše občine Velenje in v njem povsem izključili izgradnjo plinifikacije v občini paškega kota. Trdijo namreč, da je naložba finančno neutemeljena, tudi če bi se izgradnje ekološko sprejemljivejšega vira ogrevanja lotili v sodelovanju z občinami Zgornje Savinjske doline in podjetjem Gorenje. Možnost naj bi obstaja le, če bi v šoštanjskih termoelektrarnah "zamenjali" premog s plinom. To pa najbrž v bližnji prihodnosti ne bo mogoče. Po mnenju župana občine Šmartno ob Paki Iva Rakuna vsemu navkljub te akcije povsem ne bodo črtali z dnevnega reda.
Družbeni plan je osnova (skoraj) vsega
Pred časom so v občini Šmartno ob Paki pristopili k izdelavi novega prostorskega plana, izdelava tega pa je osnova za nadaljnji razvoj občine. Ker tega dokumenta danes torej v občini še nimajo, imajo skorajda zavezane roke pri aktivnostih, povezanih z nadaljnjim razvojem ekološko čistega malega gospodarstva in podjetništva (ker ni zemljišč), prav tako ni predvidenega prostora, kjer bi lahko zgradili infrastruktume objekte, kot je obvoznica, komunalne vode, kot so čistilna naprava in podobno. Prostorsko načrtovanje pa je potrebno navsezadnje tudi za izgradnjo individualnih stanovanjskih objektov.
Ideja o izgradnji bencinskega servisa
Zupan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun trdi, daje ta ideja še vedno živa, vendar je njena nadaljnja usoda v tesni povezavi z obvoznico in seveda prostorom, kje naj bi bencinski servis postavili. Dokaj težko rešljivo vprašanje pa je povezano z izločitvijo zemljišča iz prvega območja kmetijskih zemljišč. Ivan Rakun pravi, da bodo bencinski servis v novem občinskem prostorskem planu predvideli in ocenjuje, da se bodo še letos pogovarjali o podpisu pogodbe s Petrolom in OMV-jem.
Obnova baronije - skrita
Ojdprta^pisma "proizvedla" zaprto jpjsmo?
Grozi Reznianii suspenz?
zelja
Odprta pisma Petra Rezmana, pošiljal jih je kot tajnik občine Šoštanj, v zvezi s premoženjsko bilanco občine Velenje, so povzročila reakcijo.
V četrtek, 23. maja, je Petru Rezmanu na domač naslov poštar prinesel pismo. Istega dne, ko se je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh za časnik Delo vprašal, kako sme Rezman kot tajnik občine svoje zasebno prepričanje razpošiljati napisano na uradnih dopisih občine Šoštanj in se podpisovati kot tajnik občine. Župan Srečko Meh je v nadaljevanju izrazil bojazen, da Rezmanu v Šoštanju že grozi suspenz.
"...je huje kršil delovne obveznosti s tem, da je s pošiljanjem odprtih pisem v imenu občine Šoštanj kršil 17. člen statuta...",
pa je del pisma, ki ga je napisal dr. Bogdan Menih, župan Šoštanja Petru Rezmanu. Kaj natanko pomeni ta citat, bo
Peter Rezman je županu Šoštanja dr. Bogdanu Menihu odpisal. Med drugim tudi tole: "Prečitaj si, za Božjo voljo, 48. člen statuta in se spomni, kdo Ti je držal knjigo, ko si javno čital prisego?!" (konec citata), (foto vos)
nemara jasno v prihodnjih dneh. Morda že danes (četrtek, 30. maja), ko je v Šoštanju seja Sveta.
Očitno postaja, da premoženjska bilanca bivše občine Velenje povzroča kup "stresnih" sitaucij. Žal pa do danes v zvezi s pomisleki, kijih Rezman izraža v odprtih pismih, ni nihče uradno rekel: to drži in to ne drži. Pa bi občane najbrž bolj kot kaj drugega, zanimalo prav to.
■ mkp
Nje več jCenter sredinih šol Velenje
Po novem Šolski center Velenje
Novinarsko konferenco, ki so jo pripravili pred tednom dni, so direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida in ravnatelji 4 šol, ki delujejo pod okriljem centra, namenili predvsem predstavitvi sprememb organiziranosti javnega zavoda Šolski center Velele in načrtovanih usmeritvah zavoda v prihodnje. Pogodbo o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda SC Velenje sta podpisala republiško ministrstvo za šolstvo in šport ter kot soustanovitelj Rudnik lignita Velenje.
Drugačno organiziranost javnega zavoda je narekovala nova zakonodaja na tem področju, še bolj pa dejstvo, da bo zavod imel od letošnje jeseni dalje v svoji sestavi tudi višjo šolo za elektroniko. Tako od minulega četrtka dalje v Velenju ni več Centra srednjih šol, ampak je Šolski center Velenje, ki združuje splošno in strokovno gimnazijo ter poklicne in srednje tehniške šole: za elektrotehniko in računalništvo (edina šola v Sloveniji, ki izobražuje celo paleto poklicev od dvoletne do višje šole), rudarsko, strojno, šolo za storitvene
dejavnosti in že omenjeno višjo strokovno šolo za inženirja elektronike. V tem šolskem letu izobražujejo tudi v srednješolskem programu trgovec za poklic prodajalec. Število programov so in še bodo širili. V jeseni bodo vpisali že v 100 oddelkov - brez izobraževalnih oblik, ki jih izvajajo za odrasle. Odprli bodo namreč tudi dislociran oddelek rudarske šole v Trbovljah, program za gospodinjske storitve pa naj bi zaživel še v Zrečah. Ob tem najbrž niso presenetljiva prizadevanja za organiziranje študija na višji rudarski šoli.
Ob že zapisanem naj omenimo, da v okviru programa Phare načrtujejo še tako imenovane poklicne tečaje. V ognju pa imajo še nekaj želez, kako naj bi dolgoročno razvijali možnosti nadaljnjega izobraževanja za dekleta v programu gospodinjskih storitev. Želje za organiziranje izobraževanja v programu ekonomski tehnik obstajajo, vendar so - po mnenju Petra Robide - za zdaj močnejše v okolju kot pri njih. Razmere bodo pokazale, če in kdaj. Med drugim pa so že navezali stike s Pedagoško fakulteto v Mariboru, in sicer za ustanovitev dislociranega oddelka pedagogike.
Ob tem so sogovorniki opozorili na precejšnje prostorske in kadrovske težave ter na raznovrstne prostovoljne dejavnosti, v katerih dosegajo njihovi dijaki zavidljive uspehe.
Spomnili pa so še, da bo čez dve leti velenjski Šolski center slavil 40-letnico obstoja oziroma bo čez dve leti minilo toliko let od začetkov delovanja rudarske šole v Velenju, ki je danes edina tovrstna šola v Sloveniji.	■ (tp)
Ni malo občanov občine Paškega kota, kijih zanima, ali obstaja kakšna možnost, da enega najlepših starih objektov v Šmart: nem ob Paki (graščino) spremenijo v turistični objekt. Nenazadnje v občini za zdaj še ne premorejo nobene tujske sobe.
"To je sicer tudi ena od skritih želja občine in njenega sveta, vendar je v tem trenutku zaradi našega skromnega proračuna neures-ničljiva," odgovarja župan Ivan Rakun. Edino možnost za obnovo objekta vidi v vlaganjih tujcev ali aranžmaju večjih podjetij.
Poštena odškodnina "za rop"
Kamnolom v Podgori, z njim upravlja Gradiš, je bil že v času bivše občine Velenje dokaj aktualna tema neprijetnih pogovorov med krajani. S prehodom na samostojno občino je postal še aktu-alnejši. Po mnenju občanov bi občina pri tako intenzivnem "ropanju" naravnega bogastva kamnoloma v Podgori morala iztržiti mnogo več, kot iztrži danes.
"Koncesijska pogodba med občino in Gradisom ne obstaja, 800 m3 materiala na leto in približno še 100 m3 tampona, ki ga uporabljajo pri izgradnji cest, je res premajhna "protiusluga" za izkoriščanje naravnega bogastva v Podgori," ugotavlja Ivan Rakun. Ibdi vključitev v plačilo za nadomestilo zemljišča, kar naj bi zneslo več kot milijon tolarjev na leto, je še preskromna obveza. Zato bodo v občini poskušali iztržiti pošteno odškodnino v bližnji prihodnosti.
Vloge pišemo, odziv je skromen
Že dolgo je znano, da tisti, ki vladajo, težko dajo kakšen tolar od sebe. V občini Šmartno ob Paki so se že prepričali, da je pot do republiškega denarja zelo težka. Lani so - na primer - kandidirali za denar iz naslova demografsko ogroženih območij, pa je imelo sito prevelike luknje. Iz elementarja jim je uspelo dobiti 2,5 milijona SIT, toliko so jim menda obljubili tudi za letos. Precej skromen odmerek glede na zahtevek pa je občina dobila po škodi za gozdove. Vlogo za 40 milijonov tolarjev so "skrčili" na vsega 70 tisoč SIT. V občini pričakujejo, da bodo na republiki bolj odvezali denarno mavho pri sredstvih iz ekologije. Ce bi uspeli "kaj izdreti", bi denar namenili predvsem za sofinanciranje projekta kanalizacije ter idejnega projekta za čistilno napravo in kolektor, kar bosta v prihodnje eni najzahtevnejših naložb v občini Šmartno ob Paki.
■ (tp)
Podjetje za urejanje prostora p.o.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel : 063/856-900 Fax: 063/853-645
LOČENO ZBIRANJE OOPAKOV -EKOLOŠKA NOJA IN CIVILIZACIJSKA POTREBA DANAŠNJEGA ČASA
V	Velenju je že nekaj časa v teku uvajanje novega, sodobnejšega ravnanja s komunalnimi odpadki, ki predvideva najprej ločeno zbiranje odpadkov na njihovem izboru, nato pa varno odložitev ostanka odpadkov ter posredovanje koristnih odpadkov v nadaljno predelavo.
V	naslednjih številkah tednika Naš čas bomo v rubriki Z NAMI V ČISTO MESTO podrobneje predstavili celoten sistem novega ravnanja z odpadki in pojasnili vse njegove faze in sestavine.
Najprej pa nekaj uvodnih pojasnil in razlogov za pristop k temu projektu.
Količine odpadkov se v celotnem razvitem svetu in tudi pri nas zelo povečujejo. Po analizah, ki so bile opravljene za projekt IKR0S (integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji), proizvedemo letno že okoli 400 kg odpadkov na prebivalca.
Odstranjevanje in odlaganje teh odpadkov postaja velik ekološki problem, postaja pa tudi vse večji ekonomski problem, saj vlaganja v ekologijo niso poceni.
Številne evropske države so že sprejele sodobne, ekološko pozitivne predpise o ravnanju z odpadki, ki zajemajo zelo ostre ukrepe za omejevanje nastajanja odpadkov, za obvezno zbiranje in odstranjevanje ter varno odlaganje ostanka odpadkov.
Zato so se v zadnjem desetletju v Evropi poleg tehnologij za izgradnjo in sanacijo komunalnih deponij močno razvile tudi tehnologije prebiranja odpadkov zaradi izločevanja še uporabnih sestavin in tehnologije za reciklažo oziroma proizvodnjo novih izdelkov iz odpadkov.
Velenje je bilo kot sodobno in urejeno mesto vedno zelo sprejemljivo za uvajanje novosti na komunalnem področju, pa se je
tudi med prvimi odločilo za uvedbo sodobnega ravnanja z odpadki, ki se skrajšano imenuje BI0PAS in predvideva ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, kot sledi:
a)	redno zbiranje in odstranjevanje:
-	bioloških odpadkov,
-	odpadnega stekla,
-	odpadnega papirja,
-	ostankov odpadkov.
b)	akcijsko zbiranje in odstranjevanje:
-	kosovnih odpadkov (ostankov gospodinjske opreme, vozil ipd.),
-	zelenega odpada od čiščenja okolja,
-	posebnih odpadkov (baterije, zdravila,
barve, ipd.).
Iz zbranih bioloških odpadkov, ki zajemajo kuhinjske odpadke in zelene odpadke iz vrta in okolice hiš, je mogoče predelati v kompost, ki je_dobro gnojilo za vrt in balkonsko ter sobno cvetje.
Zbrano steklo je mogoče posredovati preko podjetij, ki se ukvarjajo z odpadnimi surovinami v steklarne, kjer ga s postopkom reciklaže ponovno uporabijo.
Nekatere vrste papirja je ravno tako mogoče preko podjetij za odpadne surovine posredovati v papirnice, kjer ga predelajo v slabše vrste papirja in v razne papirnate izdelke.
Zelo pomembno je ločeno zbiranje številnih nevarnih odpadkov kot so stara zdravila, baterije, ostanki škropiv, kozmetika, barve in topila ipd., ki jih ne bi smeli trajno odlagati brez nevtralizacije.
Pomembno je tudi zbiranje kosovnih odpadkov, to je ostankov gospodinjske opreme, pohištva, starih vozil ipd., ki jih še vse preveč videvamo na raznih črnih odlagališčih, na gozdnih robovih in ob potokih.
Ob doslednem zbiranju odpadkov po BI0PAS sistemu je mogoče celotno količino odpadkov razpoloviti in tako samo še 50 % vseh odpadkov trajno odlagati.
To je gotovo največji prispevek k ohranjanju človekovega okolja, saj še tako dobro in urejeno odlaganje ne more biti brez posledic.
Dosledno zbiranje odpadkov na izvoru pa pomeni tudi pomemben prihranek, saj vlaganja v 1 m3 deponijskega prostora že dosegajo okoli 200 DEM.
Zbiranje odpadnih surovin in posredovanje v predelavo, kakor tudi proizvodnja komposta ne omogočata pokritja stroškov, vendar je potrebno ekonomski učinek gledati skozi prihranek dragocenega deponijskega prostora.
Pri uvajanju opisanega, sodobnega ravnanja z odpadki računamo na pomoč in podporo vseh občanov v smislu našega povabila v sloganu
Z NAMI V ČISTO MESTO!
PUPp.o.
let Ere ••••••••
ajvecja vrednost v ljudeh in trgovski mreži
Rudarski magazin, leto 1951 - takrat je začel trgovsko poslanstvo 32-članski kolektiv: v skromnih razmerah, s klasičnim načinom prodaje, brez pravih tehničnih pripo-kov, v lokalih, kijih danes praktično ni več. Tri leta neje so podjetje preimenovali v trgovsko podjetje en. Z izgradnjo novega Velenja se je razvila še druga ovska dejavnost. Poimenovali so jo Veima oziroma Velenjski magazin. Z združitvijo Bazena in Velme je leta 1969 nastala Era. Od takrat je minilo 45 let. Kratko oročilo podjetja "Ker imamo preteklost, je tudi pri-'nost naša" zgovorno potrjuje prizadevanja za mesto In vlogo v družbi ter kaže na temelje, na katerih gradijo svojo prihodnost. Hkrati z matičnim podjetjem praznuje letos 45 let tudi njeno hčerinsko podjetje Vino Šmartno.
Usmerjenost v poslovnost in v aktivnosti za večjo učinkovitost, kjer je v ospredju želja po čim večjem zadovoljstvu kupcev oziroma potrošnikov, se kot rdeča nit vleče ne samo v dneh praznovanja, ampak skozi vsa leta obstoja, ali še bolje razvoja, poudarjajo v Eri Velenje. Heterogena dejavnost na prehrambenem in tudi nep-rehrambenem področju v tgovi-ni na debelo in malo torej ne "reseneča. Prav tako ne koop-eracijska oziroma inženiring dejavnost in manjši delež proizvodnje, predvsem vin, ki jih združuje ta blagovna znamka. "Če govorimo o današnjem trenutku Ere kot poslovnem sistemu, najbrž ne moremo mimo tega, da ta deluje na
osnovi modela strateško nadzorovanega podjetja, ki se je zlasti "izkazal" v časih po izgubi jugoslovanskega trga. Era kot sistem je ostala skupaj, predvsem z ofenzivnim pristopom pri trženju pa nam je uspelo novo nastale razmere obvladovati. Prilagajali smo se jim ne z ukinjanjem, ampak uvajanjem novih programov, ki danes že prinašajo pričakovane sadove," nam je povedal direktor Ere Gvido Omladič.
Poleg razvoja, trženja, inov-. ativnega marketinga, novega načina prodaje in novih programov, usklajenih z željami in potrebami potrošnikov, v Eri danes namenjajo precej pozornosti še filozofiji bližnjega oskrbovalca, kar pomeni, da se
poskušajo kupcem približati z blagovnimi skupinami, ki so zanimive zanj in za njegov dom vsak dan. Po Omladičevih besedah se v Eri zavedajo današnjega trenutka oziroma močne tuje trgovske verige, ki prihaja v Slovenijo, ko se nekatera podjetja organizirajo pred-
nabave ter nakupa. Tako bi radi okrepili tudi finančno stabilnost sistema."
V Eri ocenjujejo, da so v občinski skupnosti pomembni nosilci trgovske dejavnosti, saj zaposlujejo 700 ljudi. Zato kar težko razumejo odnos občinske skupnosti do njihovih vprašanj,
sožitju, jim to tudi zaradi objektivnih preprek vedno ne uspe. "Ko razmišljamo naprej, se sprašujemo, koliko trgovskih zmogljivosti bo v tej občini še potrebnih glede na njihovo nenehno gradnjo, ko pa vemo, da na drugi strani zaostaja proizvodna dejavnost. V
45 let razvoja je obdobje bogatih Izkušenj in povezav, poudarjajo v vodstvu podjetja. Prav zaradi tega v Eri omenjajo preteklost, ki pa jo seveda nadgrajujejo z vsem tistim, kar zagotavlja dolgoročno uspešnost.
vsem zaradi konkurence in večje nabavne ter prodajne in finančne moči. "Iščemo pravo povezavo s tistimi podjetji, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje oziroma uresničili našo strategijo. V tej fazi se povezujemo predvsem na osnovi interesa na področju
ki se v tem trenutku močneje zrcalijo v težavah s parkirnimi prostori. Po njihovem mnenju se zadeve rešujejo prepočasi. Skrb za funkcionalna zemljišča je premajhna. Kljub trudu, da bi tam, kjer imajo lokale v stanovanjskih objektih, s stanovalci živeli v pravem
Velenju ta temelji na dveh večjih sistemih, kar, ocenjujem, ni dobro za nadaljnji razvoj gospodarske strukture." Po
Omladičevih besedah so si in si še bodo v Eri tudi v prihodnje želeli, da bi to okolje dobro živelo, in da bi se denar vračal nazaj. "Mi ne želimo nič druge-
ga kot to, da bomo lahko normalno delovali. Nikakor ne pričakujemo od občinske skupnosti kakšnega prednostnega položaja, ampak samo tisto, kar menimo, da nam glede na naše mesto v njej gre."
Z jasno vizijo, cilji in strategijo smelo stopajo v naslednjih vsaj 45 let. Nadaljnji razvoj podjetja snujejo v doseganju strateških prednosti pred konkurenco, s širitvijo mreže izven občinskih meja, z nekaterimi aktivnostmi se že usmerjajo na mednarodno tržišče, kjer nameravojo biti še bolj prodorni. Poslovanje doma in v tujini naj bi utrjevali s kapitalskimi deleži. "Ocenjujemo, da je največja vrednost Ere v trgovski mreži in v ljudeh, zato smo tudi lastninjenje podjetja tako izpeljali. Skoraj 900 posameznikov (v glavnem so to zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci) so večinski lastniki, kar nqj bi povečalo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Seveda pa ostajajo naše aktivnosti usmerjene še naprej v poslovnost, učinkovito poslovanje ter približevanje potrošnikom," je dejal ob koncu pogovora Gvido Omladič.
■ (tp)
TetekomSIovem^^	Celje
Nova cehtraia v Velenju, večje razvojne možnosti
Minuli četrtek dopoldne so predstavniki Telekoma Slovenije - poslovne enote Celje in Mestne občine Velenje predali svojemu namenu nove telekomunikacijske zmogljivosti (novo telefonsko centralo) in prostore infor-macijsko-prodajnega centra. Svečanost ob tej priložnosti je bila na prostoru pred velenjsko pošto.
Jože Palčnik, pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenija in vodja njegove poslovne enote v Celju, je ob tej priložnosti opozoril na pomen razvitosti telekomunikacij in ob tem poudaril, da so z dnem otvoritve v Velenju uradno zaključili enega največjih projektov na območju celjske poslovne enote. V Velenju so s pomočjo tukajšnje Mestne občine, ki je z regresiranjem obrestne mere omogočila hitrejšo uresničitev projekta, uspeli zagotoviti nove
zmogljivosti v telefonski centrali in jih na najsodobnejši način povezati s svetom. Zgradili so digitalni del vozliščne centrale s 4000 priključki in jo z novim optičnim kablom povezali z ostalim slovenskim in s tem svetovnim telekomunikacijskim omrežjem. Ob tem je spomnil, da se je to zgodilo natanko 30 let po tem, ko so v Velenju priključili prvo avtomatsko telefonsko centralo z 200 priključki. Danes znaša njena zmogljivost nekaj več kot 13 tisoč priključkov. S
pospešeno dograditvijo telefonskih omrežij na tem območju in s tem večje ter hitrejše vključevanje novih naročnikov bo velenjska občina v tem letu dosegla, v nasledjem pa celo presegla slovensko povprečje gostote telefonskih priključkov.
Za naložbe v telekomunikacije v velenjski občini je Telekom v letih 1994-96 namenil več kot 400 milijonov tolarjev.
Pridobitev, po Palčnikovem mnenju, ni pomembna samo za območje mesta Velenje, ampak je to tudi osnova za nadaljnji razvoj širšega območja. Prav v teh dneh naj bi vključili novo telefonsko centralo v Šoštanju, povečali so že zmogljivost centrale v Šmartnem ob Paki, sredi leta
pa naj bi posodobili tudi centralo v Šentilju. Mimogrede -med drugim ta pridobitev omogoča še priključitev ISND-priključkov in s tem tudi storitve integriranega digitalnega storitvenega omrežja.
O pomenu pridobitve za Velenje - mestu priložnosti -je spregovoril tudi njegov župan Srečko Meh. Ta je menil, da so z novo telefonsko centralo odpravljene pomanjkljivosti, ki so na nek način omejevale razvoj podjetništva v tem okolju.
■ (tp)
Vključitev sodobne avtomatske telefonske centrale so prisotni spremljali tudi z videokonferenco preko omrežja ISND
Telekoma Slovenije, (foto vos)

nikacijskih zmogljivosti na področju občin Velenje, Šoštanj in Mozirje. Tiiko naj bi v tem trenutku zaključili izgradnjo medkrajevne povezave in montažo novega prenosnega sistema med Velenjem
(prva taza), tik pred začetkom izgradnje naj bila krajevna omrežja Bevče, Levi breg, Desni breg,
Na področju občine Šoštanj so poleg izgradnje medkrajevnih povezav opravili še montažo novega prenosnega sistema in prvo fazo telefonske centrale. Tik pred zdajci naj bi se lotili izgradnje omrežij v Šoštanju, Skornem in Florjanu. V občini Moziije ta čas vgrajujejo nov medkrajevni kabel med Šmartnim ob Paki in Mozirjem. Ta bo v drugi polovici leta omogočil vključitev nove telefonske centrale v Mozirju, kar bo omogočilo širjenje zmogljivosti na tem področju v občinah Zgornje Savinjske doline.	■ (tp)
_
_
VESOOpremi pripravljajo ^eren" novim programom
Nekaj delavcev na čakanju
V velenjskem podjetju ESO Oprema ni nič drugače, kot je v celotni slovenski kovinsko-predeiovalni industriji: neprestan boj za preživetje, neprestano iskanje novih tržišč in novih kupcev. Letos so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, brez katerega danes skoraj ne gre, saj pomeni dokaz za vsaj eno, če že ne dve stopnji višjo kakovost dela.
Pred dobrim letom, ko so bili v ESO Opremi strokovnjaki Phare, so za podjetje izdelali projekt možnih "novih" programov, a, kot danes pravijo v ESO Opremi, so k izvajanju vsaj v začetku pristopili pre-
malo resno. "Glede na situacijo v rudarstvu in kovinsko-pre-delovalni indsutriji je vedno manj investicijskih poslov in tudi pri nas se moramo hitro prilagajati oziroma preusmerjati v druge programe," pravi
direktor mag. Vinko Grm, s katerim smo se pogovarjali tudi o presežkih delavcev, ki se v ESO Opremi nakazujejo danes.
"Pravzaprav se pojavlja velik razkorak. Na eni strani imamo premalo ustreznih delavcev, na drugi strani pa preveč. Potrebna so nova usposabljanja, ki pa pri vseh, razlogi za to pa so različni, niso možna. Pojavljajo se tudi presežni delavci. Drugače povedano: ker
pripravljamo nove programe, bodo nekateri delavci tako dolgo, dokler se ne usposobijo za delo v njih, predvideni kot presežki, potem pa zaposleni v novih programih. Trenutno jih je na čakanju nekaj, v tem in naslednjem mesecu pa jih bo še več. Vsi pa bodo prerazporejeni v nove službe ali nove programe."
■ Milena Krstič - Planine
TRGOVINA In BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)_
Telefon/fax:: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
MOKA T500 25/1 KG	54,90	VINOKONJIČAN 12/1L	399,00
SLADKOR 50/1 KG	103,90	RADENSKA ZABOJ	650,00
OLJE 12/1 L	149,90	PIVO ZABOJ	2.375,00
VEGETA 1 KG	899,90	KOTNI BRUSILNIK KB 69 A	9.500,00
KOMPOT BRESKOV	129,90	VRTALNIKVIBR. 558 A	10.990.00
TESTENINE 1/2 KG	84,90	KOSILNICA NA LAKS ŠT. 32 38.990,00	
ČISTILO V1M 750 G	129,90	VRTNA KOSILNICA 350 S	8.900,00
TOAL PAPIR ROLE 10 KOM	249,90	MLEKOVIT 25 KG	4.990,00
ARIEL 2,4 KG	759,90	GRABLJE LESENE	999,00
PERSIL 2,4 KG	599,90	BAZEN PVC 170 CM	3.290,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OLJE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU.
KDOF
JjE, V KOSAJ
Gasilci v Kokarjah • • • • • • • • • • • • • • • •
Za kip svetega Florjana
Minulo soboto se je v Kokarjah zbralo lepo število gasiel-cev iz vse Slovenije. Kar 38 gasilskih desetin je tekmovalo v suhi vaji na lepo urejenem poligonu. Srečanje je mnogim služilo kot priprava na državno tekmovanje, vsem pa gotovo kot kondicijska in taktična vaja za požarne intervencije.
Po treh izločilnih tekmovanjih so se med gasilkami od prvega do tretjega mesta uvrstile desetine Loka pri Kamniku I, Topolšica in Begunje, pri gasilcih pa Štrekljevec z Dolenjske in dve desetine Doba pri Ljubljani. Ob Topolčankah je nastopilo še več desetin iz Šaleške in Savinjske doline, ki pa so tokrat morale priznati boljšo pripravljenost ostalih.
Tekmovanje je minilo v lepem vremenu, brezhibni organizaciji GD Gorica ob Dreti, nastopilo je preko 400 udeležencev, torej ni dvoma, da bodo prihodnje leto izvedli še sedmo po vrsti. Prve tri ekipe v obeh konkurencah so prejele lepe pokale, prvou-vrščeni pa čudovita kipca sv. Florjana, odšla sta v Štrekljevec in Loko.
■ Jože Miklavc
Gasilke Topolšice so tokrat za las prepustile prvo mesto zagrizenim tekmicam, a so po lanskem zmagoslavju v Italiji še vedno kandidatke za visoke uvrstitve na državnem tekmovanju
Ob dnevu medicinskih sester
Več znanja, zrelosti, odločanja, a....
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester 12. maju so tudi članice društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Velenje pripravile krajšo priložnostno slovesnost. Poleg medicinskih sester iz Veler\ja so v društvo vključene sestre iz Bolnišnice Topolšica, tamkajšnjega zdravilišča, Sanatorija Ravne, sestre iz Zgornje Savijske doline in velenjskega doma za varstvo odraslih.
Na srečanju v prostorih Zdravstvenega doma v Velenju je zbranim najprej spregovorila predsednica društva Jana Verhovnik. Med drugim se je v svojem govoru dotaknila položaja in razmer, v katerih delajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so vse prej kot spodbudne za tisto, kar zahtevata okolje in delo od njih vsak dan.
V sproščenem pogovoru so udeleženci srečanja ugotavljali, da vsakdanje obveznosti zahtevajo od medicinskih sester vedno več znanja, zrelosti, samostojnega odločanja. Žal, pa njihovo težko in odgovorno delo v nepogrešljivi verigi primarnega zdravstvenega varstva vsi v družbi ne znajo ceniti. Sploh ne takrat, ko razpravljajo o plačah in o indeksnih razmerjih. Hi odpove razum. Tudi njena želja po napredku, strokovnem in osebnostnem razvoju je pogosto razumljena zelo čudno. Ko so ugotavljali vzroke za to, so menili, da v zdravstvu še vedno vlada močna hiarhija, ki medicinski sestri ne priznava ustrezne vloge in tudi ne cene njene storitve. Svoja razmišljanja so sklenili z ugotovitvijo, da delo medicinske sestre temelji na delu s človekom in za človeka, vendar ob tem nekateri zelo pogosto pozabljajo, da je tudi sestra samo človek, in da dela tudi za to, da zagotovi socialno varnost sebi in svoji družini.
Ob tej priložnosti so udeleženci lahko prisluhnili kakovostnemu predavanju sestre Jožice Bakija z naslovom Diabetična noga in pomen njene oskrbe. Glavna medicinska sestra Zdravstvenega doma Velenje Marjanca Kamenik pa je med drugim 4 izvajalcem zdravstvene nege izrekla priznanja: Teji Jelenko, Vladki Žohar, Silvi Pečnik in Janiju Kramarju.	■
Vidi Pariševi ob 90-letnici
Pred dnevi so se z iskreno in srčno pozornostjo izkazali predstavniki Območne organizacije Rdečega križa Mozirje. V Gornjem Gradu so namreč prav na njen 90. rojstni dan obiskali Vido Pariš, upokojeno zobozdravnico in dolgoletno pridno in vzorno aktivistko Rdečega križa, še danes častno predsednico gornjegrajske krajevne organizacije.
Predsednik območne organizacije dr. Franc Širko je izrazil posebno zadovoljstvo, da vošči tako čili, zdravi in še vedno mladostni jubilantki. Izročil ji je darilo, ji zaželel zdravja še na mnoga leta, pri tem pa dejal: "Iz svojega poklicnega dela ste poznali življenje in ljudi, imeli ste jih zmeraj radi in zato je bilo vaše delo v naši organizaciji vedno prežeto s pravo mero humanosti, poštenosti in učinkovitosti."
■ (foto: jp)
Med najlepšimi v Sloveniji
Na vsakoletnem tekmovanju za zlati MM je koledar, ki so ga zasnovali Institut za ekološke raziskave ERICo Velenje v sodelovanju z BAST Visual Art Management, prišel v izbor najlepših koledarjev Slovenije.
Uspeh nedvomno izhaja iz inovativnega pristopa, kjer sta se v čudovito celoto združila znanstveno-izobraževalna, estetska in promocijska komponenta. Koledar, ki ga spremlja razstava Podoba doline v času, je bil v januarju na ogled v avli Mestne občine Velenje, maja pa prestavljen v prostoreTES.
Strokovno sta koledar pripravila dr. Boris Stropnik in mag. Cvetka Ribarič-Lasnik, art direktorje bila Barbara Jakše, oblikovalec projekta pa Sebastjan Kurmanšek, BAST Velenje. Fotografije so prispevali D. Kljajič, I. Kolar, N. Kugonič, R. Ramšak, C. Ribarič-Lasnik, E. Šter-benk, A. Ojsteršek, arhiv ERICo Velenje, Stane Jeršič in arhiv BAST.
Erini dnevi prijaznih nakupov
Zlatoporočenca Silvestra in Jakob Javornik Iz Velenja
Minilo, da še sama ne veva kdaj!
Kako čas hitro teče in nič ne reče, sta najbrž pred nedavnim razmišljala Jakob in Silvestra Javornik iz Velenja, ko so jima otroci povedali, da bodo pripravili,slavje ob praznovanju njunih 50 skupnih let. Prijeten je bil občutek ob takšni skrbi. Prijeten zato, ker jima je na svojstven način potrdil, da so bile njuna vzgoja, ljubezen in dobrota prave in da jima 5 otrok vse to na njunojesen življenja tudi vrača.
Ljubezen, spoštovanje drug do drugega in zvestoba ju je družila in ju še druži, dobra volja in razumevanje pa sta jima pomagala pri premagovanju marsikatere težave. "Oh, kar nek^j jih je bilo in sodiva med tiste, ki zaradi tega znava ceniti vse, kar sva dosegla v življenju. Nikoli nismo imeli česa na pretek, nikoli nismo bili lačni. Prijetnega družinskega ozračja pa smo bili vajeni," sta pripovedovala.
Jakob seje izučil za peka, po 2. svetovni vojni pa nekako nadaljeval družinsko tradicijo - podal se je vjamo. Rudaril je vse do upokojitve leta 1977. Silvestri pa je bila vsekozi prva družina. Skrbela je za to, da je bil dom prijeten, otroci lepo vzgojeni in urejeni. "Kar lepo se je steklo vse skupaj," sta ugotavljala ob našem obisku.
Veliko veselje imata danes s pravnučkom, 8. vnuki, saj jima znajo popestriti vsak dan. Ker jima za zdaj še kolikor toliko služi zdravje in ker si znata poiskati delo, jima ni prav nič dolgčas. Poleg tega Jakob rad brklja okoli njunega doma in zvesto izpolnjuje dolžnosti člana častne rudarske straže. Silvestra pa najde svoje veselje tudi pri petju v ženskem upokojenskem zboru ter pri Šaleških predicah.
Njunih zlatih 50 skupnih let pravita, je minilo, da še sama ne vesta, kdaj. Če jima bosta sreča in zdravje tako mila kot do sedajr smo prepričani, da bomo lahko z njima nazdravljali tudi čez 10 let, ob praznovanju biserne poroke. Številnim čestitkam ob zlati poroki se pridružuje tudi naše uredništvo!
■ ftrf
Silvestra In Jakob Javomlk iz Velenja. "Na Jesen življenja nama je lepo. Zato si želiva le zdravja." (fOto: vos)
Jutri bodo v Eri Velenje sklenili letošnje dneve ugodnih nakupov. Z njimi želijo izraziti pozornost do kupcev in se jim z raznimi aktivnostmi zahvaliti za i\jihovo zvestobo. Letošnji so bili že 17. po vrsti. Sploh zanimivo je bilo minulo soboto. Tako so v Standardu "postavili" živo izložbo, kjer so predstavili nove izdelke Lekove kolekcije Amai (posnetek zgoraj). Na spodnjem posnetku pa je utrinek z Vesele sobote na prostoru pred trgovino VisaVisvVelenju.	■ (foto: vos).
Rečica ob Savinji
Več želodcev, nižja kakovost
Konec minulega tedna so na Rečici ob Savinji že šestič zapored ocenili kakovost letošnje letine zgornjesavinjskih želodcev. Akcija je imela letos še posebno težo, saj je znano, da je ta kulinarična posebnost prva med slovenskimi suhomesnatimi izdelki prejela zaščiteno blagovno znamko z geografskim poreklom. Izdelovalci se strogih kriterijev očitno niso prestrašili, saj so prinesli doslej največ izdelkov, to je 73, žal pa je bila njihova kakovost nižja kot lani. Seveda jim to ne sme vzeti poguma, saj je prav ocenjevanje strokovne komisije najboljši napotek k višji kakovosti.
V soboto so razglasili le neuradne rezultate, saj morajo vsi izdelki prestati še mikrobiološko analizo, uradno pa bodo priznanja najboljšim podelili na vsakoletni turistični in narodopisni prireditvi "Od lipe do prangerja" v začetku julija.
Komisija je podelila 26 potrdil o kakovosti, osem želodcev je prejelobronaste plakete, štirje srebrne, zlata pa je bila samo ena - prejel jo je Ivan Rakun iz Poljan pri Rečici.	■ jp
Le eno najvišje priznanje
ma »96
IMNIRMI




AKTUALNO	«3
Pogovorz d i r ekto r j e m jZd rjavstv e n ega^ doma Velenje dr.Jožetom Zupančičem
Do izbranega zdravnika tudi popoldne?
Na pogovor smo ga povabili iz čisto preprostega razloga: zaradi številnih vprašanj, ki sijih postavljajo občani, bodisi ko se z zdravstvenim domom srečajo, bodisi ko o njem razmšljajo. In nekaj od teh vprašanj smo v začetku tega tedna postavili direktorju Zdravstvenega doma Velenje dr. Jožetu Zupančiču.
*	Kako je po ustanovitvi novih občin organiziran Zdravstveni zavod Velenje?
Dr. Jože Zupančič: "Organizacija Zdravstvenega doma Velenje je ostala nespremenjena, sedež ima v Velenju, zdravstveni postaji v Šoštanju in Šmartnem ob Paki ter ambulanto v Domu za varstvo odraslih. Iz izjav šoštan-jskega župana pa sklepam, da namerava občina Šoštanj ustanoviti lastne javne zavode, med njimi tudi zdravstvenega."
*	Nekaj časa je že minilo od uvedbe zasebne prakse v zdravstvu. Se že da reči kaj o tem, kaj ta prinaša?
Dr. Jože Zupančič: "Morda bi bilo bolje postaviti vprašanje, kaj so prinesle spremembe celotne zdravstvene zakonodaje, saj je uvedba zasebne prakse samo ena od teh in bi jo bilo mogoče ocenjevati samo v kontekstu celotnih sprememb. Zakaj pravim v pogojniku? Zato, ker nismo dorekli osnovnih elementov oziroma standardov, da bi sploh lahko uvedli strokovne analize na uveljavljenih metodologijah. Nimamo definiranih standardov za vsebine posameznih nivojev zdravstvene dejavnosti. Za lažje razumevanje: katere diagnostične in terapevtske postopke skladno z veljavno doktrino mora opraviti izvajalec na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju? Prav tako nimamo izdelane mreže niti za osnovno niti za bolnišnično zdravstveno dejavnost. Še več. Nimamo sprejete nacionalne strategije preobrazbe zdravstva niti osnovnih strateških ciljev, ki naj bi jih s to preobrazbo zasledovali. Država se bo morala odločiti, ali obstaja javni interes, da se posamezne (in katere) vsebine izvajajo v javnih zavodih in katere je smiselno s koncesijo dodeliti v izvajanje zasebnikom.
Vemo pa zagotovo, da so "stroški" za zdravstvo v Sloveniji v zadnjih petih letih precej porastli, pa naj bodo izraženi v deležu bruto domačega proizvoda ali pa v ceni na glavo prebivalca. V zadnjem času so tudi čakalne dobe za različne preglede daljše, bolniški stalež je višji, pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa velikokrat samo še na papirju, saj zavarovanci do mnogih niti ne pridejo ali pa zelo težko. Slovenija je pred temi spremembami z relativno majhni-
mi stroški dosegala izredno dobre kazalce zdravstvenega stanja prebivalstva in se z nekaterimi uvrstila med najbolj razvite države v svetu. Če bi po besedah znanega slovenskega ekonomista dr. Mencingerja Slovenija lahko ponudila svetu model sožitja dela in kapitala, potem menim, da bi lahko še v toliko večji meri ponudila marsikatero rešitev na področju zdravstvenega varstva."
Dr. Jože Zupančič: "V načelu je izbrani zdravnik dosegljiv vsaj enkrat na teden tudi
popoldne."
*	Kako torej v prihodnje? Bomo vsi hodili k zasebnim zdravnikom?
Dr. Jože Zupančič: "Najbrž bo v Sloveniji prevladal mešani model javnega zdravstvenega varstva, to pomeni, da se bo del izvajal pri zasebnikih, del pa v javnih zavodih."
*	Obstaja nevarnost, da bodo najboljši zdravniki "ušli" v privatno prakso, ostali pa tisti, ki se ne znajdejo najbolj?"
Dr. Jože Zupančič: "Ne morem pristati na trditev, da odhajajo med zasebnike dobri zdravniki, ki se znajdejo, v zavodih pa ostajajo slabi, ki se ne znajdejo. Verjetno je več razlogov, zakaj se nekdo odloči za privatno prakso in zakaj nekdo drug ostane v javnem zavodu. Prepričan pa sem, da je eden najpomembnejših razlogov za odločitev za zasebništvo želja za večjim zaslužkom."
*	Kako je z delom v ordinacijah popoldne?-Ljudje pravijo, da bi radi včasih kaj uredili pri
svojem osebnem (izbranem) zdravniku, pa ne morejo, ker ti v Zdravstvenem domu Velenje večinoma delajo samo dopoldne in jim za obisk pri zdravniku ne preostane drugega kot dopust ali bolniška.
Dr. Jože Zupančič: "V načelu je vsak izbrani zdravnik dosegljiv vsaj enkrat na teden tudi v popoldanskem času. Res pa je, da to ne velja za tiste zdravnike, ki zaradi zdravstvenih razlogov - invalidske ocene popoldne ne delajo."
*	Spremljate morda kakšno statistiko o tem, kako dolgo v poprečju trajajo bolniški izostanki?
Dr. Jože Zupančič: "Podatke o bolniškem staležu pošiljamo na Zavod za varovanje zdravja, ki jih statistično obdeluje."
*	Drži trditev, ki prihaja s krogov delodajalcev, da se pogosto dogaja, da je bolniška zaključena 29. dan, zato da breme bolniške za delavca ostane pri delodajalcu?
Dr. Jože Zupančič: "Znano je, da je po sprejetju nove zakonodaje bolniški stalež porastel. Vzrok je verjetno samo delno v tem, v glavnem pa posedica siceršnjih družbenih razmer. Na vaše konkretno vprašanje, ali se bolniška zaključuje 29. dan, lahko odgovorim, da so lahko posamezni primeri, vendar ne iz razloga, da finančno breme bolniške ostane pri delodajalcu."
*	Pojavljajo se tudi mnenja, da zdravniki odlašajo z bolj podrobnimi specialističnimi pregledi zaradi "ukrepov" zavarovalnice oziroma zato, ker vas pri delu z denarjem omejuje zavarovalnica?
Dr. Jože Zupančič: "Za področje dejavnosti, ki jo opravljamo v Zdravstvenem domu Velenje, nismo sprejeli nikakršnih ukrepov, ki bi zdravnike omejevali v njihovih diagnostičnih in terapevtskih postopkih v okviru pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Pri pacientih se opravijo vse preiskave, za katere zdravnik meni, da jih v diagnostičnem postopku potrebuje. To pa nikakor ne pomeni, da bo opravil vse preiskave na željo pacienta, če te niso strokovno utemeljene.
Res pa je, da prihaja do neskladja med obsegom pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in sredstvi, ki jih zavarovalnica za to namenja. Da bi ta razkorak uskladili, ponujajo kreatorji zdravstvene politike zmanjšanje obsega pravic."
*	Ste v prostorih zdravstvenega doma oddali kakšno ordinacijo zasebniku? Kako je z zasedenostjo novega "bloka"?
Dr. Jože Zupančič: "V novem traktu smo oddali v najem prostore in opremo okulistu, ki opravlja svojo dejavnost kot zasebnik. Sicer pa
bomo v kratkem preselili v prostore novega trakta dispanzer za žene, specialistično ORL-ambu-lanto, patronažno službo, zdravstveno vzgojo in morda še kaj.
*	Pred časom je bilo slišati, da si na svoje želi medicina dela, da pa ne dobi za to potrebnega dovoljenja? Kdo ta dovoljenja adaja?
Dr. Jože Zupnačič: "Ni problem v dovoljenju, ker dovoljenja zdravniki verjetno imajo, saj jih ne podeljuje niti Zdravstveni dom niti ustanovitelj, ampak Zdravniška zbornica in ministrstvo za zdravstvo. Problem seje pojavil, ko so trije zdravniki hoteli najeti opremo in prostore v Zdravstvenem domu, da bi izključno oni opravljali dejavnost medicine dela, prometa in športa ter bi se Zdravstveni dom na ta način tej dejavnosti odpovedal. Na to seveda nismo mogli pristati, saj pomeni ta dejavnost pomemben vir prihodka našega zavoda mimo pogodbe ZZZS."
*	Še enkrat: kako je s čakalno dobo pri specialistih?
Dr. Jože Zupančič: "Vsak zavod ali zasebnik podpiše pogodbo z ZZZS za določen obseg programa obveznega zdravstvenega zavarovanja in samo tak obseg storitev ZZZS plača. Če so in kjer so potrebe zavarovancev večje od razpoložljiv-ga programa, nastane čakalna doba, ki ne pomeni avtomatskega vrstnega reda, ampak se upošteva tudi stopnja nujnosti. Če želi zavarovanec opraviti pregled prej, mimo čakalne dobe, se lahko napoti v samoplačniško ambulanto, ki je organizirana izven delovnega časa, ki ga ima sicer izvajalec v pogodbi dogovoijenega za program ZZZS. Pravila delovanja samoplačniških ambulant so podrobno izdelana in za vsako takšno ambulanto mora izdati dovoljenje za delovanje Ministrstvo za zdravstvo."
*Je tak način moralno združljiv s poslanstvom zdravnika, na katerega ljudje gledajo drugače, kot gledajo na kateri koli drug poklic? Dr. Jože Zupančič: "Država se je odločila, koliko sredstev je pripravljena letno nameniti za izvajanje programa obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za vse, kar presega ta okvir, bo po načrtovanju kreatorjev zdravstvene politike potrebno poseči po dodatnih oblikah zdravstvenega zavarovanja ali neposredno v žep. Samoplačnik se odloči, da bo koristil zdravstvene storitve izven pravil in obsega zdravstvenega zavarovanja, torej lahko tudi za več, kot mu pripada na podlagi zavarovanja. Vse to sodi na področje zdravstvene politike in ne na področje morale zdravnika."
■ Milena Krstlč - Planine
Pii vedenjski pošti nastaja^ nov nakupovalni center
8500 metrov prodajnih površin
Z veliko hitrostjo gradi velenjski Vegrad pri pošti nov nakupovalni center, ki bo imel v treh etažah kar 8 500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Po zapletih v začetku letošnjega leta je zdaj gradnja stekla s polno paro in na Vegradu obljubljajo, da bo nakupovalni center kljub vsemu, odprt decembra letos.
Če bo šlo vse po sreči, bodo kot pravi generalni direktor Vegrada mag. Muharem Bolič, objekt pokrili do konca junija in lokale v septembru tudi že predali bodočim lastnikom, ki jih bodo uredili in opremili do decembra, ko je predvidena slavnostna otvoritev. Gradijo po sistemu montažnih industrijskih elementov Vegrad, ki jih izdelajo v tovarni, na terenu pa samo še zmontirajo. Zato gradnja tudi tako hitro napreduje.
Za prodajo lokalov v tem objektu je na Vegradu odgovoren Jože Zec, ki povedal, da so doslej sklenili pogodbe za prodajo že tričetrtine vseh prostorov.
Tako je druga etaža prodana
v celoti, v njej pa je nosilec programa Eurospar, ki ima tudi dve tretini razpoložljivih prostorov. Poleg njega bo tu še Drogerie Markt (ta bo imel lokal tudi v prvi etaži), Mc Donald (prejšnji teden so uspeli z urbanisti uskladiti takoimenovano "drive linijo", kar pomeni, da bodo lahko kupci tu kupovali kar iz avtomobilov), Poslovalnica Banke Velenje, tu pa bo še nekaj manjših lokalov.
V prvi etaži je na voljo še nekaj manjših lokalov, nosilec pro-
grama pa bo tam celjska Kovinotehna. Hi bo še Drogerie markt, Turboscuh... Največ prostora pa je še na voljo v tretji etaži, kjer še vedno iščejo nosilca osnovnega programa.
To naj bi bilo pohištvo.
Ob novem nakupovalnem centru so začeli graditi že tudi parkirišča, bilo naj bi jih okoli 275.
■ mz, fOto L. Ojsteršek
Nakupovalni center gradijo z industrijskimi elementi Vemont, ki so jih izdelali v tovarni na Selah, na gradbišču pa jih samo
še zmontirajo
Kovinarstvo Ljubno • •••••••••• •••• • •
Kako ohraniti delovna mesta?
Še pred nekaj leti je bilo podjetje Kovinarstvo največje na področju sedanje občine Ljubno, tudi po številu zaposlenih, kar je bilo za ta in sosednje kraje še posebej pomembno. Danes ni več tako, podjetje je padlo na drugo mesto, težave pa se iz dneva v daAcopičijo. Delo v ključavničarskem obratu je slabo plačano, poleg tega naročila stalno usihajo in ta obrat bodo morali ukiniti. Na ta način naj bi še okrepili proizvodnjo zobatih vencev in jih ponudili tudi drugim kupcem, ne le koprskemu Cimosu. Za te namene bi morali prekvalificirati in ustrezno usposobiti delavce, za to je potreben denar, ki ga podjetje seveda nima.
Za pomoč se je torej obrnilo na ustrezni ministrstvi, svoj sorazmerni delež pa naj bi prispevala tudi občina Ljubno, od koder je največ delavcev. Če bi v teh naporih uspeli, bi ohranili 34 delovnih mest, v nasprotnem primeru pa bi se toliko delavcev znašlo na cesti.
Ljubenski občinski svetniki se v celoti zavedajo resnosti in celovitosti tega problema in so za pomoč, vendar z določenimi omejitvami. Prva je povsem jasna - v občinskem proračunu trenutno denaija ni. Pogača je bila razdeljena že marca, edina možnost je torej v morebitnem rebalansu proračuna, ki pa ga pred koncem poletja ne bo. 15 možnost so svetniki pustili odprto, ker Kovinarstvu zares želijo pomagati deležem občinskega proračuna, vendar prispevka ne bodo dali na lepe oči. Njihovo stališče je, da se lahko pogovarjajo o trajnem vložku, o delnicah, morebitnem kreditu, ali o kakšni drugi obliki, nikakor pa ne o nepovratnih sredstvih. Kar se deleža občine Ljubno tiče, bo torej treba počakati do konca poletja ali začetka jeseni, kaj bo s Kovinarstvom do takrat, je pa že drugo vprašanje.	■ jp
-
KULTURA	30, maj^
8 MS ČAS
Gornji Grad, Bočna ••••••••••••••••
Pesem za dušo, srce, prijateljstvo...
Minula sobota je bila za prebivalce Gornjega Grada, Bočne in okolice dan posebne sorte, dan, ki je mnogim v duši in srcu znova prebudil prvinskost mladostne razigranosti, dan, ki je v dvojni izvedbi z ubranimi otroškimi in odraslimi glasovi okrepil dušo in srce, pa prijateljstvo in sosedska občutja tudi.
Že dopoldne je koncert v dvorani gornjegrajskega kulturnega doma presegel vsa pričakovanja, glede številnih obiskovalcev in njihovega navdušenja, tudi kakšna solza je potrdila enkratno vzdušje. "Maj - pesem, cvetje in mladost" je bilo ime koncertu, ki sta ga pripravila kulturno društvo in zlasto tamkajšnja osnovna šola, na njem pa so na ves glas zablesteli mladinski in otroški pevski zbor matične osnovne šole Gornji Grad, otroška zbora njenih podružnic iz Bočne in Nove Štifte, svoje pa so k vsemu prispevali učenci glasbene šole.
Namen prireditve je bil iskren in lep, prav tako učinek, še lepše je sporočilo. To namreč pravi, da si Gornji Grad ob uveljavljeni gledališki skupini zasluži še večjo uveljavitev ubranega petja in nastopajoča mladež je pravo izhodišče za ta skromno vzvišen cilj.
Trajna dota neprecenljive vrednosti

VABIJO NA
Blanka GAG ULIC Robi CAGLIČ Mojca NOVAK
TAIUJ, ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MIHAELA
sam ijEli,«£fi. e-
VSTOP PROST!
Otroški^ zbor velenjske glasbene šoje m Alenka Mlmšek
Zgoščenka in kaseta Slomškovih Drobtinic
Pred nedavnim je Založba kaset in plošč RTV Ljubljana izdala Drobtinice, zgoščenko in kaseto s pesmimi Antona Martina Slomška, ki jih je zapelo približno 35 pevcev in pevk otroškega pevskega zbora glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Levji delež pri pripravi "gradiva" in nenazadnje pri izdaji paje imela seveda pevovodkinja in glasbene pedagoginja na omenjeni šoli Alenka Mlinšek.
Idejo za izbor otroških pesmi A. M. Slomška je pravzaprav "našla" prav ob obisku zapisane ljubljanske produkcije, kjer je doslej z otroškim pevskim zborom izdala že 3 kasete. "Moram povedati, da sem o večjem projektu razmišljala že ob prevzemu moškega pevskega zbora Kajuh. Ko sem se odločila, kaj naj bi to bilo, sem obiskala kar nekaj knjižnic,
zbrala precej materiala, note mi je vnaprej pripravil Vlado Zgonc. Žal, kasneje projekta zaradi nerazumevanja v "Kajutau" nisem mogla uresničiti. Da ne bi bilo delo zaman, sem vse, kar sem imela, predala moškemu pevskemu zboru Ce^je, ki ga vodi sodelavec Ciril Vertačnik. Vendar mi A. M. Slomšek ni in ni dal miru. Na RTV Ljubljana sem dobila idejo inje pripovedovala Alenka Mlinšek.
Spet je "stopila" v akcijo. Poiskala je otroke, ki radi pojejo (stare od 6 do 9 let), se nato lotila zbiranja materiala, pri tem sta ji stala ob strani mariborski škof dr. Franc Kramberger (slednji je o A M. Slomšku pripravil tudi doktorat) ter lektorica Božena Orožen iz Celja. Ker pa je želela, da bi celoten projekt nastal v Šaleški dolini, je k sode-
lovanju povabila še domača instrumentalista - Dušana Krajnca in Zlatka Zakrajška. "Vesela sem, da nam je uspelo. Skupaj z otroki smo na izdelek ponosni, saj je bilo vanj vloženega ogromno truda. Štiri mesece, vsako soboto, smo vadili. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Še posebna zahvala pa velja staršem otrok za razumevanje in seveda tudi
ravnatelju velenjske glasbene šole mag. Ivanu Marinu."
12 pesmi je na zgoščenki in kaseti z naslovom Drobtinice. Otroci jih bodo skupaj s pevovodkinjo Alenko Mlmšek predstavili širšemu krogu 4. junija ob 17.30 uri v prostorih glasbene šole v Velenju. Na predstavitev projekta seveda vabijo vse, kijih za zvrst glasbe zanima.	■ (tp)
Galerfa KC toana 1 Napotnika Velenje
Razstavljal bo Marko Zorovič
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
bodo jutri, v petek, odprli razstavo slik Marka Zoroviča, '
Zorovič je lanski nagrajenec kolonije diplomantov omen- | jene akademije
Priložnostni kulturni program bosta pripravila Monika .
prireditve bo ob 20. uri.
Dopoldansko navdušenje v Gornjem Gradu je zaokrožil popoldanski nastop v Bočni. Kulturni in pevski zanesenjaki te prijetne vasi so izpolnili svojo namero in potnlili 90-letno pripadnost tega kraja izražanju živinskega utripa in občutja z ubrano pesmijo. "Pesem pomladi" so poimenovali prvo in zanesljivo ne zadnje takšno pevsko srečanje in prav tako preprosto - presegli svoja pričakovanja.
V Bočni so se predstavili zbori in vokalne skupine iz vseh zgorn-jesavinjskih občin, stari znanci okteta TEŠ, vrhunec paje bil nastop mešanega pevskega zbora "Peca" Katoliškega in kulturnega društva Globasnica z avstrijske Koroške. Celotno vzdušje in doživetje je nemara najlepše izrazil vodja odbora za organizacijo te prireditve Marko Potočnik: "Pesem je bogastvo, ki govori o naših prednikih, starših in otrocih, naravi, živalih in ljudeh. Naša dolžnost je, da to zapustimo našim zanamcem kot doto trajne vrednosti." Svoje občudovanje je izrazil tudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, naj bo to prelomnica novega pevskega zanosa v tem delu Zadrečke doline. Brazdo tej prelomnici so zaorali vsi udeleženci v-skupnem zboru, ki je bil obenem najlepša zahvala in priznanje prirediteljem v Bočni.	■ jp(Foto: Edl Mavric)
Glasbena šola "Fran Korun - Roželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE
Zgodilo se je
30. velikega travna
Leta 1926
Med šalami, ki so jih poimenovali kar "Cvetke iz domačih in tujih logov", so v humorističnem kotičku Slovenskega naroda objavili tudi naslednjo šalo:
"Ob morju.
"Zakaj ste tako zamišljeni in žalostni, prijatelj?"
'Ah, ne sprašujte me, gospod doktor. Ravno na tem mestu je utonila moja prva žena."
"Ne mislite več na to. Saj zdaj imate že drugo ženo, ki je tako pametna in..."
"To je ravno. Tako pametna je, da se noče iti kopat v morje!"
Saj gre samo za šalo, da ne bi bilo slučajno kakšne zamere med pripadnicami lepšega spola.
Leta 1959
Iz mariborskega Večera, ki je izšel na današnji dan leta 1959, smo povzeli
novico z naslovom "Gostovanje celjskega gledališča v Velenju":
"V sredo so v Velenju gostovali člani celjskega ljudskega gledališča s Sheakespearovo dramo "Romeo in Julija". Obisk je bil rekorden, saj je bila dvorana nabito polna. Gledalcem sta bila najbolj všeč Julija in pater."
20. septembra istega leta so v središču Velenja odprli nov Dom kulture, v katerem so se v teh letih zvrstile številne bolj ali manj uspešne gledališke predstave domačih igralcev in gledališč od drugod.
Leta 1962
Kakšno je bilo vreme v Šaleški dolini pomladi leta 1962, pa boste lahko izvedeli iz članka z naslovom "Podobno kot lani", ki je bil objavljen v Šaleškem rudaiju:
"Zadnje dni v aprilu je bila mati narava zelo dobrohotna ter dala nekaj lepih toplih dni. Vsi smo se po malem rešili zimskih oblačil in na tihem upali v lepo, toplo pomlad Tudi tisti tovariši, ki nam "spuščajo" toplo vodo po ceveh za centralno kurjavo, so pohiteli k ventilom in jih velikodušno zaprli, češ kaj se bodo naši meščani kuhali še ob tej toploti. Toda vse nas je presenetil "lepi maj, hladni maj" in nas za praznik dela ovil v zimske plašče. Občutili pa smo tudi, da je ta mraz vplival na ventile centralne kurjave, katerih ni bilo mogoče odpreti prej, kot šele po praznikih, ko se je vreme malo utoplilo."
Vreme je pač vreme in naj se nikakor ne da vplivati, s toplotnim ogrevanjem pa je zadeva že čisto drugačna!
■ Damijan Kljajič
Glasbena šola "Fran Korun - Roželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE
M
VABIJO NA
Glasbena šola "Fran Korun - Koželjski" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE
;ION£H. VELENJSKIH ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO
Jerneja GREBENŠEK, klavir Jernej MARINŠEK, flavta
Janez MAZEJ, klarinet Marjan PETREJ, pozavna Matjaž EMERŠIČ, klarinet Špela MOČILNIK, flavta Ka^ja MARIN, klavir
Klavirska spremljava: Vlasta DOLEŽAL-RUS
V odmoru bo otvoritev razstave študentov Akademije za likovno umetnost
VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE VSTOP PROST!
M
VADIJO NA
PROMOCIJSKI KONCERl
OTROŠKEGA ZBO
PRIPRAVNICE GLASBENE ŠOLE VE1 POD VODSTVOM ALENKE MLINŠEK
Anton Martin SLOMŠEK:
OTROŠKE PESMI

VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE
i Mm m II I«
■■■■■■■■■■■■■B: 'ShHNHHM
VSTOP PROST!
m ČAS 9
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 4. junija, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	NATAŠA MIHELIČ
2.	CESTLAVIE
3.	VILI RESNIK & MARTA ZORE
4.	ANJA RUPEL
5.	MESEČNIKI
Naj zapojem Vem, da te ljubim Vse, kar sva bila Dolga je noč Santa California
Nagradni kupon
Ta teden glasujem za:
Ime in priimek:
: Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Vel
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Našega časa je izpadlo ime avtorja fotografije skupine Countbasic. Mlademu fotografu Claudiu Sabdlčecu se opravičujemo.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 26. maja:
1.	VERDERBER: Na oknu deva	11 glasov
2.	SLAPOVI: Včeraj sem vince pil	9 glasov
3.	FW:	Na Trško goro	6 glasov
4.	ZAJC:	Zdravica Janezu	3 glasovi
5.	MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska	1 glas Predlogi za nedeljo, 2. junija:
1.	AS:	Pozdravljeni prijatelji
2.	PLANŠARJI:	Zaljubljeni planšar
3.	ŠALEŠKI:	Vsem prijateljem
4.	VESELE ŠTAJERKE: Moja pesem
5.	ZUPAN:	Ljubezen vse odpusti
VIII Grabner
ALLAN TAVLOR, ploščad pred Kofetarco. 23.5.1996
Minuli četrtek je na ploš^di pred lokalom "Kofetarca" na Cankarjevi ulici v Velenju nastopil priznani folk glasbenik Allan Taylor. Kljub vse prej kot prijaznem spomladanskemu vremenu in kljub delavniku, se je na ploščadi v centru Velenja zbralo kar nekaj ljudi, ki so prišli poslušat starega mačka britanske folk glasbe. Allan Taylor se je v Soveniji ustavil na poti v Dubrovnik, mesto, ki mu je zelo pri srcu in mu je tudi posvetil eno svojih pesmi. Na tej poti je pri nas nastopil dvakrat. Poleg Velenja še v Piranu, njegove nastope pa sta omogočila UNESCO in British Council. Allan Taylor se je rodil leta 1945 v mestu Brighton v Veliki Britaniji. Svojo
glasbeno pot je začel že zelo zgodaj, kb je pri šestnajstih obesil šolo na klin in začel delati v lokalnih folk klubih. Že od samega začetka je prepeval predvsem lastne skladbe in temu je ostal zvest vse do danes, saj najdemo v njegovem obsežnem repertoarju le dve skladbi, ki jih ni napisal sam. To sta Dylanova klasika "Don't think tvvice" in tradicionalna balada "Make me a pallet on yourfloor". Odkrili so ga iskalci talentov, ko je na turneji spremljal znano britansko folk zasedbo "Fairport Conventon", eno najbolj talentiranih britanskih skupin, katere repertoar sega daleč preko meja oznake folk-rock. Njeni člani so Taylorju pomagali pri snemanju prvega albuma "Sometime" leta 1971. Leto kasneje je izšla njegova druga plošča "The Lady", ki so jo kritiki že proglasili za ploščo leta. V sedemdesetih letih se je Taylor preselil v ZDA, kjer je bilo okolje izvajalcem folk glasbe prav gotovo bolj naklonjeno kot v Veliki Britaniji. Tam je skupaj š številnimi priznanimi glasbeniki iz Nashvillea in Los Angelesa leta 1973 izdal svojo tretjo veliko ploščo "The American Album". V ZDA je ustanovil tudi skupino Cajun Moon s katero je leta 1976 izdal istoimenski album, na katerem je združil tradicionalno apalaško in cajunsko glasbo. Kmalu po tem si je zaradi prepogostih nastopov in pretiranega petja poškodoval glasilke, kar ga je prisililo v krajši premor. Po počitku se je na sceno vrnil kot solist in leta 1978 posnel ploščo z naslovom "The Traveller", ki je bila po mnenju kritike ocenjena kot njegova najboljša plošča. Zanjo je prejel nagrado za najboljšo evropsko folk ploščo leta. Leta 1983 je izdal kar dve plošči. "Circle bound again" je zbirka njegovih največjih uspešnic, "Win or loose" pa album z novimi avtorskimi stvaritvami. V tem letu se je posvetil tudi akademski karieri in diplomiral na univerzi v Leedsu. Kasneje je tudi doktoriral iz etnomuzikologije. Skladbe Allana Taylorja po mnenju kritike niso dobre le zaradi perfektne izvedbe, odličnega obvladovanja kitare in prijetnega tenorja, ampak predvsem zaradi kvalitete izpovednih pesmi, v katerih pripoveduje zgodbe svojega življenja. Del tega smo lahko občutili tudi na njegovem nastopu v Velenju. Prepričali smo se v njegovo izvrstno interpretacijo, prijeten glas in enkratnen smisel za humor. V uri in pol smo lahko spoznali del njegovega repertoarja, ki pa je, delno zaradi nepoznavanja skladb, delno pa zaradi hladnega vremena in tudi siceršnje pregovorne slovenske hladnosti, naletel na precej mlačen odziv publike.
Kljub temu je dogodek popestril mrtvo velenjsko središče in bi ga veljalo v podobni obliki še kdaj ponoviti. Še posebej v poletnih dneh, ki počasi prihajajo. Upajmo da toplejših.
Mitja Čretnik
OKOUU PRIJAZEN DOM
IZKORISTIMO OBNOVUIVE VIRE ENERGIJE II.
Pretekli teden smo se seznanili, da se svetovne zaloge fosilnih goriv zmanjšujejo. Zato je smotrno izkoriščati obnovljive vire energije - tako z energetskega kot ekološkega vidika. Zato izkoristimo sončno energijo za ogrevanje sanitarne vode in za pasivno ogrevanje zgradbe s pravilno CUCT razporeditvijo in velikostjo prostorov in oken v hiši. ^^ Namestimo elemente za pasivni zajem sončne ' energije (velike steklene površine, prosojna VdMfe topl0,na izolac'ia ,asade' stekleniki - zimski vrtovi).
3320 Velenje Titov trg 1 Ce ie možno' uPorabimo toPlotno črPalko in tel.: 063/856-151 izkoristimo energijo okolja za nizkotemperaturno ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode. Kjer so dani naravni pogoji, postavimo malo hidroelektrarno. Izkoristimo bioplin ali energijo vetra. Pri vseh posegih pa poiščite pomoC strokovnjaka. Z brezplačnimi nasveti so vam na voljo energetski svetovalci, ki vas pričakujejo v energetsko svetovalni pisarni.
Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861
prvenec Electro team, že peti album ene najpomembnejših hrvaških pop skupin, katere pot je od njihovega prvega hita "Molitva za mir", obrnjena
le navzgor. Tudi zadnji album "Anno domini 1996" jih bo brez dvoma le še utrdil na prestolu hrvaškega popa, saj je na njem kar nekaj hitov. Prvi je vsekakor skladba "Ja ti priznajem", sicer uspešnica lanskega leta, ki jo na plošči najdemo v dveh izvedbah. Zanimiv potencialni hit je verjetno tudi priredba stare skladbe Roda Stevvarta "Da ya think l'm sexy".
TINA TURNER
Temnopolta veteranka ročk glsabe, 55-letna Tina Turner, kljub spošljivim letom še vedno nastopa s polno paro.
na seriji koncertov po
________,., v sklopu njene zadnje velike
turneje, poimenovane "Wildest dreams". Na njej predstavlja svoje zadnje uspešnice "Golden eye" in "VVhatever you want me to do" ter njen najnovejši singl, ki je izšel ravno v teh dneh, "Silent VVings". Seveda lahko njeni oboževalci poleg novih skladb na natopih slišijo tudi vse uspešnice, ki so v minulih desetletjih proslavili to ročk boginjo.
CINDERELLA
Potem, ko po izidu njihovega zadnjega albuma "Stil climbing" skupina Cinderella ne doživlja več takšnega uspeha kot prej, je v zasedbi prišlo do nesoglasij. Ta so privedla do razpada nekoč zelo popularne ameriške težkometaine skupine (največji hit "Don't now what you got tli it's gone"). Pričakovati je, da bodo poslej člani skupine poizkusili s samostojnimi karierami. Tako je že najavil njihov
pevec Tom Kiefer, ki bo z delom pričel takoj po nekajtedenskem počitku, ki ga je po njegovih lastnih besedah zelo potreben.
EAST17
Po razpadu Take That vsekakor najbolj zrela in izkušena najstniška pop skupina EAST17 trenutno koncertira na mega turneji, imenovani lnsomniax,
ki je zelo ambiciozno zastavljena. V njenem okviru nameravajo obresti dobršen del sveta, med drugim pa jih bo prineslo tudi k nam. Na turneji uporabljajo obilo moderne tehnike in elektronike, od magičnega light showa, treh video wallov in impozantne scene, s čimer ustvarjajo fantastičen show, ki si ga je vredno ogledati.
MiČ
Glasbena šola Fran Korun - Koieljski Velenje
_ razpisuje
i
NOVINCEV
1996/97
v 1. RAZRED INSTRUMENTALNEGA POUKA IN SOLOPETJA
starost: od 7. leta dalje (solopetje od 11. leta dalje)
v MALO GLASBENO ŠOLO
starost: 5 in 6 let
v PRIPRAVNICO
starost: od 1. od 5. razreda osnovne šole
v IZRAZNI PLES
starost: od 4. leta dalje
Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki).
OD PONEDELJKA, 3. JUNIJA, DO PETKA, 28. JUNIJA, VSAK DAN OD 10. DO 12. URE, OB SREDAH IN ČETRTKIH OD 16. DO 18. URE.
KLADIVO, KONJ IN VODA
Pred kratkim je pri mariborski založbi Conan izšla CD plošča ponovno obujene skupine Kladivo, konj in voda.
Skupina, ki je uspešno delovala predvsem konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let, se tokrat vrača z novo ploščo in v novi zasedbi. Od starih članov je v skupini ostal le njihov glavni pogonski agregat in avtor .večine, skladb, Danijel Bedrač, Poleg njega novo zasedbo sestavljajo še Brane Mihajlovič - Kosta, brata Evgen in Levin Oparenovič ter (na novem album) pevec Kario Kompoš (ki pa je skupino medtem že zapustil). Album (četrti po vrsti) ima naslov "Na cesti", posneli pa so ga v studiu Coda v Celju.
E.T. %
Pri založbi ZG ZOE records je izšel novi album priljubljene hrvaške skupine E.T. To je od leta 1992, ko so izdali svoj
II
p
11. junija start Poletnih 13
Bliža se poletje in s poletjem vrsta javnih radijskih prireditev, ki jih že tradiconalno prireja Radio Velenje. Že 11. junija začnemo v programu z akcijo Poletnih 13, v kateri bomo tudi letos izbirali najbolj všečno melodijo prihajajočega poletja: neposredno z glasovanjem v radijski medy, z javnimi prireditvami in s kupončki iz Kaja.
Zanimanje glasbenikov za sodelovanje je bilo ogromno in organizatorja, Radio Velenje in tednik Kaj, sta se letos odločila za novost: do najbolj všečne melodije bomo prišli z "izpadanjem", na vsaki od prireditev bodo iz nadaljnega sodelovanja izpadle štiri skladbe. Javne prireditve Poletnih 13 se bodo zrstile v Velenju, okolici Maribora, najbrž pa tudi ob morju, sklepna prireditev pa bo 19. julija na Titovem trgu v Velenju. Akcijo Poletnih 13 bo vodil Vinko Šimek.
Seveda bomo tudi v poletje skočili skupaj, par dni kasnje, kot bo v deželo to tudi uradno vstoplo. Skok v poletje bo 29. junija v sklopu prireditev Ski Jumping Challanger. Že danes lahko napovemo nekatere nastopajoče: prihaja Ritmo Loco, ki je velenjsko publiko na podobni prireditvi pred leti že dodobra ogrel, sodelovanje pa je potrdil tudi Alfi Nipič.
S sklepne prireditve Poletnih 13 lani v Velenju smo poslušalce, ki niso mogli biti zraven, o dogajanju seznanjali kar preko mibitela neposredno v program. Na posnetku naša novinarka In voditelj
Poletnih 13 Vinko Šimek.
lOmstM	KULTURA, OBJAVE	30. maja 1996
Izdelava makrame
jev so del njega
Plesalci Plesnega studia N, ki ga vodi Nina Mavec, so vse uspešnejše. S svojim bogatim programom popestrijo številne
kulturne prireditve.
Nov uspeh studia N
Pred dnevi je bilo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Zveze kulturnih organizacij Celje, Studia za ples Celje in Opusa prve plesne miniature, IV. republiško tekmovanje mladih plesnih ustarjalcev v skupinah od devet do dvanajst in od trinajst do dvajsetih let.
Plesalci sami so morali izdelati koreografije in sicer na temo prostor in čas. V prvi skupini se je pomerilo trinajst, v drugi pa osemnajst plesalcev. Sodelovali so tudi predstavniki Plesnega studia N in oddelka za izrazni ples Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
Prvo mesto in s tem naslov državne prvakinje je v skupini mlajših plesalk osvojila plesalka Plesnega studia N Tanja Pavič s koreografijo "Štiri dimenzije." Uspešni sta bili tudi plesalki oddelka za izrazini ples velenjske glasbene šole Nika Jamnikar in Urška Vučina s plesom "Dve tako ali drugače." Osvojili sta četrto mesto.	'	■
I--------------------------------------------
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Pandurjev BABILON - zadnja priložnost
V petek, 31. maja, ob 18.00 bo v SNG Maribor odpeljal poseben avtobus na predstavo Ive Svetina in Tomaža Pandurja: BABILON. Na razpolago je še nekaj vstopnic v prvem, prostoru po 4.000 SIT. Prevoz 1.000 SIT. Pohitite in pokličite na telefon 853 574.
Partljičev ŠTAJERC V UUBUANI
Vse ljubitelje gledališke umetnosti opozarjamo na najuspešnejšo predstavo pretekle sezone, komedijo Toneta Partljiča: ŠTAJERC V LJUBLJANI, s katero bo v Velenju dne 12.juntfa 1996 ob 17.00 gostovalo MGL Ljubljana.
Komedijo je režiral Boris Kobal, igrajo pa: Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Maja Boh, Tanja Dimitrijevska, Maša Židanik, Marija Lojk Tršar, Majda Grbac, Nadja Strajnar Zaednik, Silvij Božič, Evgen Car, Mojca Partljič, Gregor Čušin, Ivan Jezernik
in Mariana Jaklič-Klanjšek.
Vstopnice so še na razpolago. Zaposleni v Gorenju imajo preko Kulturnice posebno ugodnost. Pohitite!
Predstavitev knjige NA CEUSKI GIMNAZIJI ZVONI
Predstavitev knjige spominov Marjana Marinška NA CELJSKI GIMNAZIJI ZVONI, ki bo te dni izšla v založbi POZOJ Velenje, bo potekala takole:
Celje, I. gimnazija - ponedeljek, 3. junija ob 13.00 (g. Tone Partljič), Žalec, Knjižnica - torek, 4. junija ob 20.00 (g. prof. Jože Zupančič), Laško, Knjižnica - sreda, 5. junija , ob 20.00 (g. Drago Medved), Velenje, Knjižnica - četrtek, 6. junija ob 20.00 (g. Tone Partljič), Grad Podsreda - petek, 7. junija ob 20.00 (g. dr. Matjaž Kmecl).
Obiskali smo ga v njegovem stanovanju, Ludvika Štraserja iz Mislinje. Mnogi ga imajo za nekakšnega posebneža in vendar se v tem človeku skriva izreden smisel za izdelavo makramejev. Preko 17 let se že ukarja z njimi in v vseh teh letih jih je izdelal kar krepko čez tisoč. Doslej njegov največji makrame ima skupno površino kar 6 m2, zanj pa je porabil preko 120 ur dela in truda.
Sploh pa Lukana - takšno ime ima med prijatelji - poznajo ljudje Šaleške doline, kajti njegovi makrameji krasijo številna stanovanja. Prav v slehernega pa so vtkane njegova izrazna možnost, ki mu je nikdar ne zmanjka, ter ljubezen in toplina.
Zatrdil nam je, da jih bo izpod njegovih rok prihajalo še veliko. Veliko podobnih umetnin, ki bodo iz materialov, kot so volna, bombaž in druge tekstilne vrvice, toplo in mehko zaživele. Pa najsi bo to v stanovanjih ali pa v srcih tistih, ki dobijo od njega makrame. ■ JaS
Telekomov informacijsko prodajni center v Velenju
pri nas si boste ogledali in izbrali:
-	telefonske aparate
-	telefonske tajnice
-	telefakse
-	hišne centrale priznanih blagovnih znamk z atesti (SIEMENS, CANON-AVTOTEHNA, LE TEHNIKA, BOSH-TELENORMA, PANASONIC, ISKRA STI)
-	inštalacijski material
-	Telefonski imenik Slovenije
-	čip telefonske kartice
- AKCIJA telefonski aparati ISKRA STI -15% popust
tudi v informacijsko prodajnem centru v Celju na Lavi 1
Telekomov informacijsko prodajni center Velenje, Kidričeva 2a
- tel: 063 861 444, informacijski telefon: 063 861 335 —
odprto: pon. - pet. 8.00-16.°°, sobota zaprto
, Telekom Vi)
- Da bi vam skrajšali pot Slovenije	Y\
Nacionalni operater telekomunikacij
in dobili vse informacije o:
■ možnostih za pridobitev telefonskega priključka
-	vrstah telekomunikacijskih storitev
-	cenah in prodajnih pogojih
-	reklamcijah TK računov
-	servisiranju TK naprav
Sprejemamo vplačila TK računov
CENTER SREDNJIH $01 VELENJE
Trg mladosti 3, Velenje
Center srednjih šol Velenje razpisuje naslednja dela:
i.
Ravnatelja Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS 12/96). Ravnatelj bo imenovan za dobo 4 let z nastopom 15. 8.1996.
2.
-	8 učiteljev slovenskega jezika za določen čas s polnim
delovnim časom, pogoj: profesor slovenskega jezika
-	učitelja umetnostne vzgoje; likovni del, pogoj: visoka izobraz-
ba ustrezne smeri
-	4 učitelje angleškega jezika za določen čas s polnim delovn-
im časom, pogoj: profesor angleščine
-	učitelja nemškega jezika za določen čas s polnim delovnim
časom, pogoj: profesor nemščine
-	5 učiteljev matematike za določen čas s polnim delovnim
časom, pogoj: profesor ali dipl. inž. matematike
-	4 učitelje fizike za določen čas s polnim delovnim časom,
pogoj: profesor ali dipl. inž. fizike
-	učitelja športne vzgoje za določen čas s polnim delovnim
časom, pogoj: profesor športne vzgoje
-	pedagoga za določen čas s polnim delovnim časom, pogoj:
diplomirani pedagog
-	2 učitelja računalništva za določen čas s polnim delovnim
časom, pogoj: dipl. inž. računalništva oziroma visoka izobrazba ustrezne smeri
-	učitelja strokovno-teoretičnih predmetov s področja računal-
ništva za določen čas s polnim delovnim časom, pogoj: diplomirani inženir računalništva
-	4 učitelje strokovno-teoretičnih predmetov v programu
elektrotehnike za določen čas s polnim delovnim časom, pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike, 3 učitelji smeti elektronike, 1 smeri energetike
-	2 učitelja praktičnega pouka v programu elektrotehnike za
določen čas s polnim delovnim časom, pogoj: inženir elektrotehnike, 1 smer elektronika, 1 smer energetika in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	2 tehnična sodelavca za določen čas, 1 s polnim delovnim
časom in 1 s polovičnim delovnim časom, pogoj: elektrotehnik elektronik z znanjem računalništva
-	2 učitelja strokovno-teoretičnih predmetov s področja
strojništva za določen čas s polnim delovnim časom, pogoj: diplomirani inženir strojništva
-	2 učitelja PP v programu mehanik vozil in voznih sredstev
za določen čas s polnim delovnim časom, pogoj: srednja strokovna izobrazba strojne smeri z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj
-	5 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov v programu
gospodinjske storitve in v programu trgovec za določen čas s polnim delovnim časom, za 3 pogoj: diplomirani ekonomist z znanjem računalništva, za 1 pogoj: diplomirani inženir živilske tehnologije, za 1 pogoj: diplomirani inženir tekstilne tehnologije
-	5 učiteljev praktičnega pouka v programu gospodinjske
storitve za določen čas s polnim delovnim časom, razen pod prvo alineo s polovičnim delovnim časom, od tega: 1 učitelja za poslovno informatiko, pogoj; višja upravna šola z znanjem strojepisja s predhodno končano srednjo administrativno šolo ali končano PA, smer strojepisje in stenografija; 2 učitelja predmeta priprava in serviranje jedi, pogoj: predmetni učitelj biologije in gospodinjstva ali gospodinjstva s predhodno izobrazbo v gostinski stroki; 2 učitelja za predmet oblikovanje tekstila, pogoj: višja izobrazba smeri tekstilne tehnologije ali tekstilno konfekcijske tehnologije s predhodno izobrazbo tekstilno konfekcijski tehnik in tremi leti ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bodo kandidati na razpisana dela pod 2. točko sklenili za eno šolsko leto, razen v primerih nadomeščanj delavk na porodniškem dopustu, ko bo delovno razmerje sklenjeno za čas nadomeščanja odsotnih delavk, to je 1 učitelja matematike, 1 učitelja fizike in 1 učitelja slovenskega jezika.
Kandidate na razpisana dela vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni, za ravnatelja v roku 15 dni od objave na Center srednjih šol Velenje, Trg mladosti 3, Velenje. Obvestilo o rezultatih izbire bodo kandidati dobili v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo na tel. 853-181.
Direktor CSŠ Peter Robida, dipl. inž.
Pozornost je mogoče usmerjati na celotno prometno dogajanje ali pa selektivno na posamezne objekte posebnega zanimanja. Selektivna pozornost zahteva večji napor in je možna le krajše obdobje. Po mnenju strokovnjakov je možno vzdrževati visok nivo zavestne pozornosti le do 20 minut. Voznik mora znati locirati in porazdelili pozornost tako, da zaobseže vse uporabne informacije o prometu. Tveganje je vse, kar vsebuje elemente nevarnosti ali potencialne nevarnosti, ki povzročajo skrb oziroma nakazujejo spremembe v smeri vožnje ali hitrosti. Primeri:
-fizični objekti, kot so ovinki, križišča in vzpetine
■ nevidna ali manj vidna področja na cesti, pločniki, okolica ceste
-	premik ali potencialni premik drugih udeležencev v prometu v vašo smer ali prekrižanje vaše poti
-	stanje ceste in druge razmere, ki vplivajo na stabilnost vozila oziroma njegovo lego na vozišču.
V glavnem je tveganje predvidljivo in očitno. Zato je tudi večina voznikov pripravljenih reagirati, ko npr. vidijo, da pešec prečka cesto. Potencialno tveganje je težje prepoznati. Vključuje možne premike drugih udeležencev v prometu, mrtve kote za parkiranimi vozili in faktorje, ki vplivajo na stabilnost vozila. Ne samo, da morajo vozniki ugotoviti očitno nevarnost, ko otrok že teče čez vozišče, spoznati morajo tudi manj očitno nevarnost, ko otrok še stoji na pločniku in bi izza parkiranega vozila mogel steči čez cesto. Dojemanje je interpretacija informacij, ki jih dobimo z različnimi čutili. Vključuje primerjavo z znanjem in prejšnjimi izkušnjami. Številne raziskovalne študije so pokazale, da vozniki z leti zreduci-rajo pripravljenost na učenje in sposobnost dojemanja, čeprav smo pogosto in obširno informirani o cestnem prometu.
Tveganje v prometu je dokaj pogost pojav. Zato je treba identificirati vse možnosti tveganja na različnih predelih ceste. Paziti moramo na vse razpoložljive informacije in pri tem prezreti (ignorirati) nebistvene. Vsi vozniki naj bi spoznali, kdaj zahtevnost vožnje ni skladna z njihovimi zmožnostmi, in upoštevati, da se zahtevnost zmanjša s primernim zmanjšanjem hitrosti.
RS.C. PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, Velenje, Tel.: 063 / 861 - 570 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ŠKODA!
-	ŠKODA FEUCiM 1,3 ALI 1,6
-	ŠKODA FEUCIA COMBI
-	ŠKODA DOSTAVNO VOZILO
PICK UP 1,3 in 1,9D MOŽNOST TESTNIH VOŽENJ IN MENJAVA STARO ZA NOVO.
IZJEMNI KREDITNI POGOJI:
LETNA OBRESTNA MERA ŽE OD D + 2 % DALJE
POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV!
DEL. CAS:
Od pon. - pet.: OD 8. -16. URE
AVTOIMPEX, d.o.o.
Volksvvagen Group
RE, TRGOVINA VELENJE Stari trg 22, Velenje tel. & fax: 063/861-300
862-120
vedno smo
najcenejši

V Levcu novi sodoben Volvo center
Volvo S40- zadetek v polno. Po mnenju strokovnjakov je to najbrž najvarnejši avtomobil tega razreda.
Naročila zanj v Volvo centru v Levcu že sprejemajo.
Jože Podmiljšak (prvi z desne) se upravičeno veseli in nazdravlja s komercialnim direktorjem Revoza Jeanom Michelom Sicre, Francem Vovkom, direktorjem prodaje Volva za Slovenijo.
prizadevanj. Ce so bili prejšnji bolj oglate oblike, so novi modeli zaobljeni, mehkejših linij. Pravi boom, kar Volvo S40 gotovo je, si lahko ogledate tudi v Volvo centru v Levcu in se prepričate, kartrdijo strokovnjaki: "Ko sedete vanj, sedete najbrž v najvarnejši avtomobil tega razreda." Več kot 150 naročil za tega lepotca je trenutno v Sloveniji in Jože Podmiljšak ter direktor Revoza Jean Michel Sicre sta prepričana, da bo za avtomobil z novo vitalnostjo zanimanje še precej večje. Po besedah Jožeta Podmiljšaka Volvo S40 odpravlja praznino med serijo 4000 in serijo 850. To vozilo je že opremljeno z ABS, klimo, zračno blazino, najcenejša izvedba S40 pa se začne pri dobrih 4 milijonih tolarjev. Naročila za Volvo S40 v Volvo centru v Levcu že sprejemajo, dobavni rok pa je nekako 45 dni. Zatem tipom vozila septembra v Levcu pričakujejo še V 40- športni karavan.
Veliko je razlogov za obisk v Volvo centru v Levcu. Šved-
ski lepotci vabijo sami po sebi, sploh med njimi Volvo S40, da ne omenjamo posebej akvarija, ki ne dopolnjuje le lepote salona, ampak opozarja na poznavanje sodobne psihologije. Na ekranu velikega televizijskega sprejemnika, v neposredni bližini akvarija, pa si lahko obiskovalci ogledajo še reklamna sporočila. Za uspešna podjetnika iz Levca - Jožeta in Zlatko Podmiljšak pa s tem smelih korakov v naslednjih letih še ni konec. V načrtu imata namreč gradnjo tako imenovane Koncesije 2000. Objekt bo imel vse tisto, kar zahteva sodobna prodaja vozil. Načrti zagotovo ne bodo ostali neuresničeni, sploh če vemo, daje njuna filozofija: korak za korakom, in kako dosledno jo tudi "spravljata v življenje".
■■ maja 1996______________________SVET OKTANOV
NASVETI
Pozornost med vožnjo in dojemanje
Volvo S40 - zadetek
Jožeta Podmiljšaka - uspešnega poslovneža iz Levca pri Celju najbrž tisti, ki pri nakupu svojega avtomobila prisegajo na kakovost, varnost in udobnost, dobro poznajo. Zagotovo pa kupci Renaultovih vozil v njegovem salonu RSL Leveč. Odslej ga bodo še kupci švedskih lepotcev. Zadnji korak Jožeta in Zlatke Podmiljšak je bilo namreč nedavno odprtje sodobnega Volvo centra, za katerega sami Švedi trdijo, da je natanko takšen, kakšrni naj bi bili njihovi centri po svetu in v katerih dajejo prednost kombinaciji lesa, kovine in stekla. Otvoritev novega centra so združili z dnevi Volvo odprtih vrat. Kot je povedal ob tej priložnosti uspešen poslovnež Jože Podmiljšak, pričakujejo, da bo novi Volvo center pritegnil kupce z območja Savinjske in Šaleške doline, pa vse tja do Obsotelja, Slovenske Bistrice in Zidanega Mosta. Torej z območja, ki ga je Volvo zaupal - dodelil RSL
Leveč oziroma pooblastil njegovega lastnika za zastopstvo kakovostnih vozil švedskega proizvajalca Volvo. Podmiljšak je bil 4 koncesionar Volva, danes jih je v to mrežo v Sloveniji vključenih 11. Salon Volvo v Levcu obsega kar 350 kvadratnih metrov, zgradili so ga v letu dni, poleg prodaje pa usposobljeno osebje opravlja tudi servisne storitve. Zadetek v polno, so komentirali naložbo kot je novi, sodobno urejen Volvo center v Levcu listi, ki so se udeležili otvoritve. Zadetek v polno pa so poimenovali tudi novi model Volva - Voivo S40. Ta je rezultat novega razmišljanja švedskega proizvajalca avtomobilov, ki je v to verigo "vključil tudi žensko". Volvo že od nekdaj velja za pojem kakovosti, vzdržljivosti in skrbi za ekologijo. Presenečanja v obliki novih in sodobnejših oblik sodijo v splet teh
v polno
Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, tel. 063/885-218
Zg. Hudinja 46, 3000 CELJE Tel &fax: 063/33-710
Ukvarjamo se s proizvodnjo, obnovo in prodajo zavornih in sklopnih elementov za vsa osebna vozila ter vse gradbene, industrijske, kmetijske stroje. S to dejavnostjo smo prisotni na domačem in tudi tujem tržišču deveto leto.
Pri nakupu zavornih ploščic za osebna vozila vam nudimo brezplačno montažo!
Odločili smo se, da v letošnjem letu našo pestro ponudbo zavornih oblog dopolnimo še s tovornim in avtobusnim programom svetovno znanih firm, katere so v glavnem prisotne že pri prvi vgradnji zavornih oblog pri najbolj znanih proizvajalcih tovornih vozil, prikolic in avtobusov. To sta francoska firma ABEX in nemška TEXTAR.
S posebnim veseljem vas obveščamo, da lahko od danes dalje, dobite vse proizvode obeh navedenih firm pri nas v Celju.
Upamo da vam bo naša informacija prišla prav, ko se boste odločali o varnosti v vašem avtoparku.
Zahvaljujemo se vam za pozornost in vas v pričakovanju dobrega sodelovanja lepo pozdravljamo.
B	DOBRODOŠLI PRI NAS!
SERVIS
AVTOVLEKA m KLEPARSTVO
GRADBENO PODIETIE CEUE Ulica XIV. divizije 10,3000 CELIE Tal.: 063 482-480 Fax: 063 442-490
Nič lažjega!
Na voljo le še nekaj novih garaž v Velenju (ob parku)
Pohitite - priložnost zamujena ne vrne se nobenaI
Pokličite: 063 482-480
Najbolj ekonomična in najbolj športna med družinskimi avtomobili 1,4 CLX že za 19.999 DEM
dostavno vozilo že od 17.538 DEM dalje
- španski temperament in nemška temeljitost 1,05 CL že za 16.966 DEM
HITER IN VARČEN - najcenejša družinska limuzina 1,9 D za 26.317 DEM
POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT
Šmartno 36 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu TEL & FAX: 0602/53-683 AVT0TEL: 0609 611-S36
lampret
SVET OKTANOV
0.maja 1996
OKTANOV
-
v vsakem vašem RENAULT avtomobilu je tehnologija F1. v F1 je RENAULT tehnologija vedno na prvih mestih pridite, pomagali vam bomo, da tudi vi začutite ta Car v množici proizvodov RENAULT r - 5, clio
„ x „ .	twingo, megane
Več možnosti nakupa
- v akciji obrestna mera manj kot 5 %, lastni krediti in leasing, možnost posojila tudi z devizno klavzulo. Posojilo izberite sami.
laguna, safrane espace, express trafic, master in še...
m UREDIMO MI, Z AVTOM ŽIVLJENJA SE ODPELJETE VI. SNAULT - največja servisno - prodajna mreža v Sloveniji.
iVTO DOM in
d.o.o.
TALCEV 28, VELENJE
TEL & FAX 063 856 922
- :: •■■■■ •"■•"■■ ■■■ ■.........

RENAULT
;IVAUVnja
PEUGEOT
n TOREJ d.o.o., Velenje, prodaja vozil in rezervnih delov cjj Paka pri Velenju 40 a, tel/fax: 063 / 851-226
PRI NAKUPU OSEBNEGA AVTOMOBILA, DOSTAVNEGA VOZILA ALI SKUTERJA VAM POMAGAMO Z UGODNIMI CENAMI IN KREDITNIMI TER LEASING POGOJI!
lit?®
OD SEPTEMBRA SODOBEN POOBLAŠČEN SERVIS PEUGEOT!
PEUGEOT 706 1,6 PROFIL
CENA: 2.395.000,00 SIT
2 x airbag, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje, tonirana stekla, kodiran vžig, električni pomik stekel, vzglavniki zadaj...
INCOZ NAD FRANCOZI - Z VARNOSTJO VEČ UŽITKA
<jcjX)KIA MOTORS
|AV?£ SKORJANiC Tel. 063/412-245
REZERVNI DEU ZA VSE VRSTE VOZIL
(ORIGINALNI, CENEJŠI IN RABLJENI) PLOČEVINA, AVTOSTEKLA
#	gume, avtooprema
#	odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil
#	najširša ponudba za Vaš avto na enem mestu
#	avtovleka & rent a car
v
PLAČILO: krediti, čeki, popusti za stalne kupce
co
CO o
S ^
O C\J CO CO CO
CO CO co O O o
a> ■■■
o <0
o
■a
(TJ
o o
.. si
aj «
"53 as "53 u>co o
KAJ MORAMO VEDETI O GUMAH I ZA OSEBNA VOZILA?
Pogosto se dogaja, da osebno vozilo zanese s ceste, še posebej če je cesla mokra ali vlažna. Krivec za to vrstno nesrečo je med drugim tudi avtomobilska guma oz. avtopnevmatika, saj je prva in edina v stiku s cesto.
Pa poglejmo, kaj je pri gumi najpomembnejše:
-	tlak v gumi je za vsako vozilo predpisan v tabeli prizvajalcev vozil in proizvajalcev gum. Paziti moramo, da tlak v gumi ni nižji od predpisanega, najboljše pa je, da je 20 % višji od minimuma;
-	zamenjajte staro oz. obrabljeno gumo z novo še pred kritično obrabo profila kot to navaja zakon;
-	balansirajte gumo oz. kolo čimbolj natančno, saj bo s tem življenska doba gume daljša, pa tudi na življensko dobo mehanskih delov ima to velik vpliv (zglobi krmilnega mehanizma, ležaji, amortizerji);
-	menjava gum poteka pri današnjih radialnih gumah v smeri vožnje, ne pa križno kot pred leti, ko so bile v uporabi še t.i. diagonalne gume;
-	vse štiri gume naj bodo enake. Zakon tega še ne
predpisuje, je pa za dobro lego vozila na cesti zelo pomembno;
-	dimenzije gume morajo biti v okviru priporočila proizvajalca vozila. Sem spada še hitrostni indeks, ki omejuje uporabno hitrost gume oz. vozila (npr. S do 160 km/h, T do 190 km/h, H do 210 km/h);
-	zamenjava širine gume in širine ali premera platišča na vašem vozilu naj bo v skladu z navodili proizvajalca avtomobila, kajti vsako odstopanje je lahko nevarno;
-	letna ali zimska guma? Najboljša je letna za poletno in zimska za zimsko uporabo. Zimska guma se v poletnih mesecih hitreje obrablja, ker je izdelana iz mehkejšega materiala, zato, pa je tudi pozima prožna;
Torej, da bo vaše vozilo na cesti varno in da ga ne bi zanašalo, pravočasno obiščite vulkanizerja in preverite tlak v gumah, opravite kontrolo balansiranja in po potrebi gume tudi zamenjajte.
Saj veste: guma je še vedno cenejša od življenja, zdravja in zvite pločevine!
DŠ
VULKANIZACIJA, PRODAJA IN AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK
Štefaneič Valerija - Dejan
Arja vas 10, Petrovče, tel. 707-051
* NOVO * NOVO * NOVO *
Balanslranje direktno na vozilu Strojno premontiranje tovornih gum
_______BREZPLAČNA montaža pri
•	prodaja gum različnih znamk	nak	,„ ALU. p,Hatišč
•	prodaja obnovljenih gum BANDAG (» I M 0Sebna vozila!
•	prodaja ALU-platišč	PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU
•	prodaja in menjava motornega olja	5 % pgpusT!
(;> H£TArxflP GooofvEAn *?HANCCDK
SJOUXX Urouro
Del. čas: del. 8. -19. h, sob. 8. -13. h V NUJNIH PRIMERIH lahko pokličete tudi izven delovnega časa (tel. 707-051)1
CIMOS CITROEN
SERVIS IN PRODAJA V O v

Velenje, Žarova 7, Tel.: 063 / 856 - 852
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN SERVISER ZA VSA CITROENOVA OSEBNA IN DOSTAVNA VOZILA!
NUDIMO VAM UGODNE KREDITNE POGOJE OD ENEGA DO PETIH LET, LEASING, NAKUP STARO ZA NOVO...
VSE NA ENEM MESTU ZA VSE ZNAMKE VOZIL:
•	AVT0KLEPARSTV0
•	AVT0LIČARSTV0
•	AVTO SERVIS
•	AVTOVLEKA
•	MEŠANJE IN PRODAJA BARV TER VSEGA LIČARSKEGA PROGRAMA
•	PRODAJA VSEH KAROSERIJSKIH REZERVNIH DELOV, GUM MICHELIN, SAVA, AVTOKOZMETIKE, VETROBRANSKIH STEKEL...
DEL. ČAS: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
SE PRIPOROČAMO!
aiAPs
OZNIŠT	VISI
d.d. VELENJE
3320 Velenje Koroška cesta 64 Telefon: (063) 855 406 Teiex: 36 217 RLVYU Telefax: (063) 855 557
že za 11.000 DEM
že za 15.500 DEM
montaža sončnih streh Mfebasto s 3 letno garancijo

DOVOLITE, DA VAS LADA ZAPEUE NOVIM DOŽIVETJEM NAPROTI
U-NIVERZUM
Šaleška 18, Velenje, tel. 063/853-267
Možnost staro za novo! ACCBNT *« U 96.SOO l>EM Kredit od 2. - 5. let! .„.,„„ „ r + 8.5% obresti	CAN7&A *c M 24.700 DSM
CANTčfi WA*ON Se o4 25.700 DBM
•	razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa
•	akcijska prodaja koles ROG - ŠE VEDNO PO STARIH CENAH 10 % gotovinski popust ali na 8 obrokov
Del. čas: 8. - 19., sobota od 8. -13. ure
HYunnm vedno na dobri potu
LICARSTVO-KLEPARSTVO
VLADO ROJ s.p.
Koroška 46, 3320 Velenje, tel.: 063/854-570
Glas
VRHUNSKO LAKIRANJE VOZIL
V NAJSODOBNEJŠI LAMINI KABINO
-	popravilo plastičnih odbijačev vseh vrst	Autoiack-syste
-	avtovleka vozil non-stop (0609/641-120) - za naše stranke BREZPLAČNO!
-	ličarska in avtokleparska dela opravljamo tudi za zavarovalnice ADRIATIC, MARIBOR, TRIGLAV!
* Ugodni plačilni pogoji storitev! *
OTROCI V VOZILU
V prometnih nesrečah se vsako leto poškoduje in ubije več otrok kot zaradi bolezni. Otroci so i pogostejše žrtve kot potniki v vozilu.
Zakon o temeljni varnosti cestnega prometa prepoveduje vožnjo otrok, mlajših od 12 let na prednja sedežu v vozilu. Kljub temu, da zakon posebej ne predpisuje otroških sedežev, pa je uporaba teh s paj z varnostnimi pasovi priporočljiva.
Kako pravilno uporabljamo otroški sedež?
Otroški varnostni sedež mora biti v avtomobilu pravilno postavljen in pritijen, zato natančno preberite navodila proizvajalca. Prodajalca prosite, da vam pokaže, kje in kako se pritrdi sedež.; Za različno stare otroke imamo različne varnostne sedeže:
1.	varnostni sedeži za otroke do devetega meseca starosti oziroma do teže 10 kg; sedež mora biti postavljen tako, da je otrok s hrbtom obrnjen v smer vožnje,
2.	varnostni sedeži za otroke, stare od devetih mesecev do treh let oziroma za težke od 9 do 18 kg,
3.	varnostni sedeži za otroke med tretjim in šestim letom oziroma za težke med 15 in 25 kg,
4.	in še posebne podloge - "jahače", ki omogočajo otroku, da uporablja običajen varnostni pas, dok-
ler ne zraste do višine 150 cm.
AVTO IGOR
* ličarstvo * vleka *
NAJSODOBNEJŠA RAVNALNA MIZA
PRIPRAVE IN LAKIRANJA Z MATERIALI STANDOK
Svigelj Igor s.p.
Paka 34 /Trebeliško/, Velenje, Tel.: 063/856-084,853-711
^AVTODELI
3310 ŽALEC, Šlandrov trg 23, tel.: 063/713-250
i SPECIALIZIRANA trgovina Mi za rezervne dele V0LKSWAGEN \Vjf j
vrhunski amortizerji M0NR0E
KI
PREPRIČAJTE SE!
Audi
Prednost je v tehniki
Lep oklep
in nežna notranjost. Lepim karavanom
je ime Audi A4 avant.
Informacije in testne vožnje pri vašem pooblaščenem trgovcu:
Avtocenter Meh
3320 Velenje Koroška 7d
tel.: 063/ 85 29 55 in 85 68 24
Slednji so v nekaterih novejših avtomobilih srednjega in višjega! avtomobilskega razreda serijsko vgrajeni. Ko je vaš otrok dovolj velik, d je lahko privezan z varnostnim pasom, mu pokažite, kako naj se pravilno pripne. Vedno se mora tesno prilegati otrokovemu telesu, zgornji del mora potekati; čez ramo, spodnji pa čez boke. Če varnostni pas ni avtomatski, ga morate dobro zategniti, in sicer tako, da ostane največ za prst prostora med otrokom in pasom.
Za konec pa naj za ilustracije povemo, da lahko pri trčenju s hitrostjo 50 km na uro neprivezan otrok udari v armaturno ploščo s tako silo, kot
bi padel s trinadstropne hiše. • •••••••••
Vožnja v počasi
kolonah
Okoliščine vas utegnejo prisi ti, da se postavite na napad prometni pas. Če ni možno, < bi ga varno zamenjali, ostaniti kjer ste. V počasni kolo poskušajte spremeniti prome ni pas s signaliziranjem in I "očesnim kontaktom", vklopi« smernik in poglejte voznika,! je za vami. Ce uspete pritegniti| njegov pogled, se mu nasmehnite in verjetno vas bo j spustil na svoj pas. Skrivnoj tega manvera je v počasni vo in v postopni spremembi smeri Izogibajte se nenadnim spri membam smeri in ne pove hitrosti terpazite na kolesaijei motoriste, ki vozijo med ] prometnimi pasovi.
Vožnja v močnem vetru
Na visoko izpostavljenih me (viadukti ipd.) pričakujte mo stranske (bočne) vetrovi Čvrsto držite volan in bodite pripravljeni, da varno prevo ta odsek (ali npr. prehitite \ sok tovornjak). Upoštevajte,d močan veter morda ovira I druge voznike.
JL •'	•
fmaja 1996	SVET OKTANOV		NAS CAS 15
			
OMOBILSKE IMATSKE NAPRAVE
eželeli že dolgo vedeti o klimatskih napravah!
h vročih in soparnih poletnih dneh, ko se s svojimi jeklenimi konjički no po razbeljenem asfaltu, bodisi na oddih ali pa na delo, se tnur izmed nas porodi misel, kako lepo bi se bilo peljati v prijetno t avtomobilu.
itska naprava hladi ali greje?
3 hladi, kar nam bo posebej prav prišlo ob vročih in soparnih poletnih i Je pa klimatska naprava dobrodošla tudi ob vlažnem hladnem vremenu,
0	zelo koristna v kombinaciji z avtomobilskim gretjem. Seveda se bo vsak-Sal čemu hlajenje in gretje hkrati, odgovor pa se skriva v dejstvu, da
I)ohlajanju zraka iz njega intenzivno izloča vlaga. Tako se v avtomobilu jzarosenih šip in neprijetne vlage, seveda pa je ob dobri vidljivosti in lem počutju tudi varnost veliko večja.
1	klimatska naprava tudi kot filter?
tska naprava odvzema z ohlajanjem zraka vlažnost iz prostora, s tem li prašne delce, vonjave in druge nečistoče, ki so v največji meri vezane } v zraku. Naprava je lahko opremljena še s t.i. smog tipko. S poseb-alom sprožimo prepihovanje zraka, ob tem pa poteka tako imenovano D pranje zraka. To pomeni, da se zrak pretaka skozi vodno zaveso kon-.ne vlage, pri tem pa se v vodi absorbirajo topni plini in vonjave. Ti so em C02, NO, formaldehid, ki hkrati s kondenzirano vlago odtečejo na Id. Na ta način se odstranijo tudi pršice in mnogi ostali prašni delci, ki ijo alergije.
0	klimatska naprava v avtomobilu škoduje zdravju potnikov?
protno. Klimatska naprava z zagotavljanjem zmeme klime v avtomobilu a vožnjo otrokom, srčnim bolnikom in drugim, ki z velikimi težavami pre-d vročino. Dejstvo pa je, da je vse to povezano s pravilno uporabo kli-3 naprave, kar pomeni, da ne pretiravamo s prenizko temperaturo, da evklopimo takoj, ko smo še razgreti, da jo izklopimo nekoliko pred za-
1	vožnje. Nikakor se torej ne smemo izpostavljati, sicer včasih prijetnim n temperaturnim spremembam.
[poznejši prodaji avtomobila kupec sicer zelo rad vidi obilo dodatne me, zelo nerad pa to upošteva pri pogajanju o ceni avtomobila, protju s tovarniško vgrajenimi klimatskimi napravami je naknadno vgra-odmontirati, s tem pojasnilom lahko bistveno izboljšate svoj alski položaj. Načelno pa je tudi možna prestavitev klima naprave,
seveda na isti tip avtomobila.
Koliko več goriva porabi avtomobil ob delovanju klimatske naprave?
Seveda porabi avtomobil z delujočo klimatsko napravo nekaj več goriva. Toda primerjalne meritve v vetrovniku so pokazale, da je izguba moči motorja ob delovanju kjimatske naprave 50 % manjša kot pri istem avtomobilu ob odprtem oknu (s čimer si običajno pomagamo ob vročini). S klimatsko napravo gorivo torej celo privarčujemo, ob tem pa ne čutimo nobenega prepiha in hrupnega vetra. Kako močno hladi klimatska naprava?
Moč klimatske naprave je odvisna od mnogih dejavnikov, najpomembnejši so:
-	vremenski pogoji, neposredno sončno sevanje v avtomobil, oblačnost, garaža, visoka vlažnost ali pa suha vročina,...
-	zatemnjene oziroma običajne šipe,
-	temna ali svetla barva karoserije.
Kdor ima v spominu kakšen zelo vlažen in niti ne nujno tako vroč dan, bo gotovo vedel, da ugodno počutje zdaleč ni pogojeno le s temperaturo, ampak predvsem z vsebnostjo vlage v zraku. Tako kot pri temperaturi pa bo tudi pri vlagi klimatska naprava opravila svojo nalogo in vas rešila neprijetnega počutja.
Kako zapletena je in kako dolgo traja vgradnja klimatske naprave?
Vgradnja klima naprave je precejšen poseg v avtomobil in zahteva ob kvalitetni napravi še ODilico znanja ter strokovnosti monterja. V podjetju Termotehnika vam s svojimi izkušnjami in znanjem zagotavljajo kvalitetno in hitro vgradnjo, ki pa vseeno traja od enega do dveh dni, seveda odvisno od tipa avtomobila. Za vse informacije o klimatskih napravah se lahko obrnete na podjetje Termotehnika v Orli vasi pri Braslovčah, telefon: 063/701-247.
Nemudoma pokličite
063 701-247
AVTO KLIME
■zlomno ugodna ponudba za vozila Volksmagon. Audi. BMMf in Morcodoa
SOBNE KLIME
Galdatar. Samsung. Toabiba
TOPLOTNE ČRPALKE
termotehnika
HJLT KRONOVŠEK
Gorenje nad Zrečam
Srečanje borcev 5. prekomorske brigade
V čudovitem okolju vasi Gorenje nad Zrečami so se v soboto pri gostišču Smogavc v prijetno sončnem vremenu zbrali borci slavne 5. prekomorske brigade. Gostitelji so se resnično potrudili,
otroci iz Gorenja in pevci iz Zreč so poskrbeli za lep kulturni spored, borci in sorodniki so bili navdušeni tudi ob spodbudnih besedah županov občin Zreče, Vitanje in Slovenske Konjice.
Predstavniki skupnosti te brigade in drugi gostje so izrekli veliko pozdravnih in spodbudnih besed, seveda pa se vsi skupaj niso mogli in hoteli izogniti sedanjim razmeram v državi, ki so zlasti borcem NOB vse prej kot naklonjene. Med drugim so obsodili politizacijo papeževega obiska, ki brez ene besede o NOB in z besedami o državljanski in bratomorni vojni obstoječo slovensko razdvojenost še poglablja. Pri tem so posebej poudarili, da so se vsi, in zlasti še prekomorci, vključili v narodnoosvobodilno vojno izključno v želji za osvoboditev Slovenije. Precej so se govorniki pomudili tudi ob novi zakonodaji, ki borcem NOB tudi ni v prid, obljubili so, da se bodo še srečevali, po uradnem delu in kosilu pa je bilo na vrsti veselo prijateljsko druženje.
(foto-.Jp)
O^IU
^salMMmS*.
A
h
HI	m	m
HIT	im	rm
AVTOHISA JAKOPEC
Pooblaščen servis - prodaja vozil
Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel. & fax:063/855-975
UGODNI KREDITI do 5 let za nova in hijena vozila USING na 3 leta WŽNOST testnih ienj!
že za 32.878 DEM DOBAVA TAKOJ!
Originalni rezervi deli, dodatna oprema, avto alarm - kleparsko ličarska dela
je imeti
Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE
V soboto srečanje krvodajalcev v Velenju
Pričakujejo približno 600 človekoljubov
Območna organizacija Rdečega križa Velenje je lani v Topolšici prvič pripravila srečanje darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
V soboto (1. junya) bo torej to drugo srečanje, organizatorka pa pričakuje, da se ga bo udeležilo vsaj toliko krvodajalcev kot lani - približno 600. Srečanje bo pri restavraciji Jezero v Velenju, začeli ga bodo ob 16. uri, nanj pa vabijo aktivne krvodajalce in tudi tiste, ki krvi ne morejo darovati več iz najrazličnejših razlogov. Najbrž ta poteza velenjskega RK ni presenetljiva. Po številu darovalcev krvi se namreč bivša občina Velenje že nekaj let uvršča v sam
slovenski vrh na tem področju, če ne celo širše. Po lanskih statističnih podatkih je izkazalo svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski na najlepši način več kot 5000 krvodajalcev, kar je kar 12% glede na število prebivalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Drugouvrščena Škofja Loka pa "premore" (le) 8,7% darovalcev krvi.
Podatki za letošnje prve štiri mesece so znova spodbudni. Vabilu za sodelovanje na krvodajalskih akcijah se je namreč odzvalo že več kot 1900f darovalcev krvi.
(tp)
O MAURER	veliki
IVIS - PRODAJA ief
iervis (n prodaja
HERO PUCH
Za zabavo, užitek in prosti čas
ob Paki
730, 0609/612-017
TA HIPs
- prepričajte sel
Za o	i
KREDITI do 5 let brez pologa ali
ugoden LEASING (tudi za fizične osebe).
cena motorja le 119.000,00 sit!
Motorna olja
Prejeli smo ••••••••••
Proet Contra
Kako drastično razslojuje sedanja vlada ne le delavce v tovarnah, temveč tudi upokojence, je prikazala TV-oddaja Pro et Contra 9. maja. Na oddaji, ki jo je vodila Lidija Hren, sta sodelovala le Jože Pučnik in Danica Simšič. Predstavnikov vladnih strank, ki preko svojih poslancev najbolj vneto zagovarjajo privilegije poslancev, državnih sekretarjev, ministrov in ostalih funkcionarjev državne uprave vse do predsednika republike, na oddaji ni bilo. Oddaja je nazorno prikazala grabežljivost vladajoče strukture "moralnopolitičnih neoporečnikov", ki so botrovali stečajem številnih tovarn, odpuščanju delavcev in si na ta način prisvojili družbeni kapital, kapital, ki so ga ustvarile roke tisočerih danes brezposel-
nih delavcev.
Da bi bilo norčevanje iz delavcev še večje, prav ti bivši "moralnopolitični neoporečniki" - včeraj diktatorji, danes kapitalisti - v mnogih primerih čestitajo delavcem za praznik dela. Oddaje se ni udeležil g. Kocjančič, ki prejema pokojnino pod ugodnimi pogoji, kar je razumljivo, saj bi na oddaji težko rožice sadil delavcem, ki jim vladajoča struktura ne privošči niti 38 tisočakov na mesec, sama pa prejema 5 in več tisoč DEM.
Razslojevanje Slovencev drastično ponazarja tudi dejstvo, da je v letu 1995, ko četrtina ljudi živi na robu lakote, število upokojencev pod ugodnejšimi pogoji (privilegiji) naraslo od 65.316 na 77.420. Da, prav ste prebrali: 77.420! Ali lahko ti upokojenci brezposelnim delavcem čestitajo za praznik dela?
Revizija uživalcev pokojnin pod ugodnimi pogoji ne doseže!
Zakaj ne?
Je pa novi zakon o pokojninah (februar 1996) zmanjšal pokojnine 50.000 upokojencem. Tako se bodo pokojnine zmanjšale: upokojenim leta 1994 za 2,8 odstotka, upokojenim leta 1995 za 3,2 odstotka, upokojenim leta 1996 za 3,9 odstotka, upokojenim leta 1991 za 10,4 odstotka, upokojenim leta 1992 za 6,7 odstotka. Vsi navedeni upokojenci so bih upokojeni po tedaj veljavni zakonodaji. Vlada se na to požvižga. Za njo je pomembno, da se bodo poslanci, državni sekretarji, ministri in drugi lahko upokojevali tudi v prihodnje s 15,20,25 leti delovne dobe. Temu predlogu nasprotujeta le Socialdemokratska stranka (SDS) in Demokratska stranka (DS), ki sta se edini udeležili oddaje Pro et Contra.
Za klub seniork In seniorjev MO SDS Velenje Martin Pustatičnik
ČAS
ZANIMIVO
30. m^ja
Moje srečanje s papežem (skica za spis)
Cerkljanska Ana je svojo srečo razdelila
Mislili smo, da boš za Naš čas zapisala kaj o tem, kakšno je bilo tvoje srečanje s papežem, mi je po četrtku, ko tega ni bilo, rekel mar-sikak znanec. Da boš napisala spis... Saj res, morda bi pa to zanimalo še koga. Skupaj s Stane-tom Vovkom sva bila med tistimi 741 akreditiranimi novinarji, ki so spremljali slovensko pot papeža. Priznati moram, da sem se jaz odločila zato, ker sem hotela in želela biti priča dogodku in spoznati, kako v medijskem prostoru tako velika stvar deluje.
Bilje torej lep sončen dan, en dan pred obiskom svetega očeta, tako zdaj začenjam ta spis, ko smo urednik Stane Vovk, Lojze Ojsteršek in jaz krenili proti Ljubljani. Ceste so bile neverjetno prazne in vsi trije smo v hipu pomislili: zakaj papeža ni večkrat v Ljubljano, da bi se do nje tudi s štajerskega konca dalo pripeljati normalno?
Dan prej smo šli po akredit-acije, da nam bodo ta obisk sploh dovolili spremljati, potem pa se udeležili še zadnje novinarske konference pripravljalnega odbora pred papeževim obiskom, kije bila v Cankarjevem domu. Tam so tistega dne odprli tiskovno središče, kjer seje dalo dobiti vse potrebne informcije in gradivo za delo in od koder se je dalo na različne načine pošiljati poročila v svoje redakcije, skratka poskrbeli so za čim bolj učinkovito, čim hitrejše in čim bolj temeljito delo novinarjev. V tiskovnem središču je bilo ves čas kot v mravljišču.
V petek, 17. maja, sem imela možnost, da bom papežu najbliže. Pred dvema letoma, maja, so nam v Vatikanu pokazali, s katerega okna papež nagovori množico, kadar je "doma". Takrat ni bil, ker sije zlomil roko in poškodbo zdravil v eni od rimskih klinik. Lani smo bili papežu že bliže. Spet je bilo maja, obiskal je
Prago. S Hradčanov se je dalo lepo videti, kako se čez Karlov most pomika papamobil. A papeža tako daleč v njem ni bilo zaznati. Torej letos v maju že tretjič.
V Ljubljano je bilo treba priti pravočasno. Avtobusi za novinarje so izpred Cankarjevega doma odpeljali ob 14. uri Na enem od njih je bilo treba biti, če si si hotel prihraniti kup nevšečnosti, zato sva s Stanetom pravočasno krenila iz Velenja. Varnostni ukrepi, ki so
in urejevati in to počne povsod, kjerkoli in kadarkoli pač nanese, je med predzadnjim grižljajem nekaj brkljal po svoji torbi. Potem pa je naenkrat dvignil pogled, postal bolj bel od prta na mizi, roka mu je visela v torbi in skozi zobe je zmotil tišino: "Milena, nož." Kakšen nož? "Nož imam v torbi," in potegne ven nož, in to tak, da z njim do papeža gotovo ne bi prišel. "Roku (to je njegov sin) moram vedno, ko sva v gozdu, odrezati kakšno palico, pa ga nosim seboj. Da sem ga nazadnje dal v fo-totorbo, pa se res nisem spomnil."
Stane mu Je bil blizu. Tako blizu, da ga Je ujel.
papežev obisk spremljali, so bili strogi in dosledni in vse je, do minute točno, potekalo po protokolu. Tako kot so imeli verniki natančno predpisano, da dežnikov na prireditvenih prostorih ne bo, seje vedelo tudi, kaj je lahko v fototorbi našega Staneta. h
V Ljubljano sva prišla pravočasno. Kaj pravočasno, dve uri prezgodaj! Ne pozabite, papež je spraznil ceste. Sedla sva torej pred pizzerijo Parma, naročila pizzo, jedla in premišljevala. Stane, ki mora vedno, ampak res vedno, kaj prekladati, pregledovati, metati stran
Dobro, bilo je, k sreči, še dovolj časa, da je hladno orožje pustil na varnem in se izognil nevšečnostim na letališču, ker bi jih zaradi noža gotovo imel. Potem smo se lepo posedli v avtobuse, spremljevalci so nam dali še zadnja navodila, tudi tisto, naj takoj po končanem uradnem delu poiščemo isti avtobus, s katerim smo se pripeljali, stal pa bo na istem mestu kot ob prihodu... In na letališču smo bili dve uri in pol pred papežem.
Fotoreporteiji, med njimi Stane, ki je imel na akreditivu F, da bi ja bil čim bliže papežu, je šel na letališko ploščad, novinarji z oznako N pa na teraso letališča, od kod-
er smo smeli spremljati papežev prihod. Pregled je bil temeljit To ni kaj. Enako temeljit kot za vernike iz Cerkelj in Brnika, ki so smeli priti na teraso. 50-letna Ana iz Cerkelj, ta mi je najbolj ostala v spominu, je rekla, daje na ta dogodek čakala celo življenje, da je nadvse srečna in komaj čaka, da bo uzrla svetega očeta. Možak iz Brnika pa je, ko še nihče ni slišal motoijev letala Alitalia, kaj šele kaj videl, zašepetal: "Prihaja. Letalo s papežem prihaja." Vsi smo gledali, od kod bi lahko prišlo in kje ga sliši. Čakali smo še kakšno minuto, da smo ga res uzrli.
Papež je prišel. Bilo je nekaj spokojnega, mirnega, bilo je, kot bi cerkljanska Ana nekaj svoje iskrene sreče podtaknila drugim. Pa jo je za njo ostalo še vedno veliko. To vem, ker sem jo videla v njenih solzah. Fotoaparati so škrcali, kamere so snemale, mobiteli kolegov in kolegic z lokalnih in regionalnih radijskih postaj toliko, da se niso vžgali, ko so hoteli svojim poslušalcem v eni sami sapi sporočiti: Zdaj je tu! Pa vse o tem, kaj se dogaja, kaj govori, kdo vse ga spremlja ...
Potem je bilo konec in treba je bilo na avtobus. Staneta seveda na njem ni bilo. Vsaj na našem ne. Vsi so prihajali, njega ni b'lo ... Kolega Janez Vrabl z Radia Celje je rekel: "Ne bi se čudil, če se s papežem zdajle pelje na Brezje." Pa tako hudo ni bilo. Ko je avtobus pripeljal pred Cankarjev dom, je bil že tam. "Videl sem Vido Petrbvčič, šem šel pa za njo," je bila njegova prva izjava, ko nas je ugledal.
Pri obisku papeža mi je tako ostalo še najmanj jasno, zakaj je šel Stane Vovk za Vido Petrov-čič. Vse drugo sem razumela.
Takšno je bilo moje srečanje s papežem - na 100 metrov.
m Milena Krstlč ■ Planine
	
PO JUTROVEM (7) Marjan Marinšek	
Ob južne obronke Mrtvega morja postavlja tradicija pripoved o mestih Sodomi in Gomori, nad kateri je Bog poslal ogenj in žveplo in ju izbrisal s površja zemlje. Spomnimo se Abrahama, ki prosi za mesto in predlaga Bogu, naj ne pokonča mesta, če v njem živi vsaj petdeset pravičnih. Ker jih ni toliko, počasi zmanjšuje število in ostane pri deset. Rešeni bodo Abraham, njegov nečak Lot in člani njihovih družin, a le, če se bodo držali Božjih navodil. Pri odhodu iz Sodome ne smejo pogledati nazaj. Ne smejo videti katastrofe, storjene zaradi človeške nečimrnosti. Toda Lotova žena ne upošteva Božjega svarila in se pri begu obrne ravno takrat, ko je ogenj nad mestom največji. Pri priči okameni.
Na svetopisemsko Sodomo spominja deset kilometrska slana gorska veriga Gorovje Sodome, s številnimi votlinami, solnimi stebri in kanjoni. Posebej izstopa skala Lotova žena, tik nad cesto ob Mrtvem moiju, ki resnično spominja na ženo z vrčem vode na ramenih. Ta najbolj znamenit solni steber v Izraelu pa ne bo dočakal še enega tisočletja. Leta 1991 se je namreč velik kos Lotove žene odtrgal in padel v solno obrežje Mrtvega morja.
Mrtvo morje - ogromna kopalna kad
Potovanje ob Mrtvem morju mi je v spominu, kot hoja skozi ogenj, saj je vročina izžgala in izcedila iz mene vse, kar je mogla. Bilo je kakih 40 stopinj v senci. Vse naokoli samo puščavski pesek in sol. Sem na najnižji zemeljski depresiji na svetu - 394 metrov pod gladino Sredozemskega morja. Poleti je še bolj vroče. Tudi do 48. stopinj v senci. Le nekaj dni v letu je brez žgočega sonca. Izhlapevanje je zaradi vsega tega rekordno. Več milijonov litrov vode gre dnevno v zrak. Za fotografiranje je bolj slabo. Skoraj vedno se nad moijem vleče soparna meglica.
»Mrtvo moije je ostanek pet milijonov let stare sirsko-afriške pre-
MM
Ljubezen
Velenjski mladinski glasbeni festival je izzvenel v znamenju skoraj same ljubezni. Upajmo, da je vse ne bodo zaklenili v glasbeno skrinjico. Nekaj je bi lahko poslali tudi v velenjsko svetniško dvorano.
Povezanost
Slišati je bilo kritične pripombe, da so Slovenci po svetu premalo povezani. To še bolj velja za Slovence doma!
Razmišljanja
Ob pripravah na flosarski bal nekateri razmišljajo, kako bi to opravilo znova oživeli. Pa še pogruntali kaj, da bi splavi vozili še v gornjo smer. Morda bi šlo lažje kot po cesti.
Zapora
Povezava med Šaleško dolino in Koroško je doslej šepala predvsem zaradi hudih prometnih težav v Hudi luknji. V nedeljo so tesnejšemu sodelovanju zabili klin še velenjski nogometaši.
Hitrost
Policisti so uvedli novo
akcijo - Hitrost ubija. Pos ci kot da se tega zavedajo dolgo in temu primerno s~ jemajo akte.
Udarci
Kdo prav ne udarja, drugim ni mar - Katarina7 Parizu vihtela lopar!
Uspeh
Drnovškova zgodba o i pehu se imenuje Moja resi Sojo že morali ponatisni'1
Konkurenca
Čeprav velenjska ba vztrajno niža obresti, nek vendarle še lažje pridejo denarja na velenjski avtobusni postaji.
(Ne) ustavno
Pri nas marsikatere stvai Ustavno sodišče razglaša i neustavne. Nekateri že sprašujejo, če to sodišče delu' ustavno?!
DA-NE
Ob zbiranju podpisov je bilo premalo DA, da bi 1 kmalu zaprli NE.
Slovenija v Evropi, zgoraj ali spodaj!
Ljubitelji rokometa vneto spremljajo razplet evro skega prvenstva v Španiji. Naši fantje v novi sestavi pije;" kri velikim favoritom, ti pa ta izpad nadomeščajo točkami. Nič ne de, pomemben je vtis. „ Prav zaradi njega .se pred televizorji sprašujejo, 1 pomeni Eslovenija. Menda naj bi to spet pomenilo španski, kompromis - mi nasprotnikom točke, oni nam E(vropo), ne glede na uvrstitev.
Pošta
Če bo šlo še naprej tako kot gre zdaj, potem, pravi] poznavalci, bo imela od pisem v Šoštanju še najve*" korist pošta.
lomnice,« pove prof. Matej Trpin. »Ta je naredila tudi strugo reke Jordan.«
Ali ima prelomnica kakšno zvezo s katastrofo Sodome in Gomore? Gotovo uničenje z žveplom in ognjem spominja na tiste ogromne tektonske premike, ki so spremenili ta kos sveta.
Mrtvo morje je 85 kilometrov dolgo in 17 kilometrov široko. Skoraj 400 metrska globina na severu mora biti strahotno brezno, če pomislimo,'da je naš severni Jadran globok komaj kakšnih 50 metrov. Mrtvo moije je zares mrtvo. V njem nikoli ne bo rib, niti alg. To je najbolj slano in z minerali najbogatejše vodovje na svetu. Slanost je po-deseterjena. V spodnjem delu ga jordanski polotok Lashon skoraj razdeli na dva dela. Tu je motje globoko komaj še kakih deset metrov. Vode je vse manj, polotok pa je vse večji. Žal mi je, če bo to znamenito jezero kdaj presahnilo.
»Mrtvo moije ima samo en stalen dotok vode,« govori prof. Trpin, kot bi bral moje misli. «To je reka Jordan, ki priteka v lenih zavojih iz Galilejskega jezera in mimogrede namaka obširna polja, kjer bi sicer vladala puščava in pesek. Zaradi tega je vse manj vodnega dotoka in sej>ladina morja niža. Že od leta 1902 razmišljajo, da bi naredili prekop do Sredozemskega morja in Mrtvemu morju zagotovili dovolj vode.«
Vročina ubija in ne ljubi se mi več poslušati naših vodičev. Povsod sama sol. Če stopiš iz začrtane poti se lahko globoko po-grezneš v slane gmote. Žeja je vse večja.
V najbolj kritičnem trenutku reče vodič:
»Sedaj se bomo šli kopat!« in veli ustaviti avtobus v kraju En ki je nekaka oaza življenja, zelenica ob morskem mrtvilu. Že od vidim parkirna mesta, kabine za preoblačenje in tuše. Hvala B tem kraju bo dovolj pitne vode.
»Tu bodo lahko plavali tudi tisti, ki to ne znajo,« reče vodič, jti največji čudež tega pekla je, da se v Mrtvem moiju še nihče ni gel utopiti, tudi če je to želel.«
Vsi po vrsti se slečemo in stopimo v vodo. Čutim, da je voda hka in oljnata. Toplo je kot v domači kopalnici.
Vera in Mojca se vležeta na vodo in se delata mrliča. Gospod se tudi vrže v vodo, se prevali na hrbet in v roke mu pomolim hebrejski časopis. Ležati v vodi in brati cajtenge je največja fra' Mrtvega moija.
Tudi sam zaplavam. Hočem se postaviti pokonci, da bi stal, morem. Noge nimajo toliko moči, da bi spodrinile gosto stanov Naprej se pomikam tako, da veslam, kot štirinožec. Plavam proti dini jezera, tja proti jordansko-izraelski meji. Pod menoj je več ste sko brezno. Roke in noge so prelahke, da bi jih potopil, le te nekoliko pogrezne. Le kako bom prišel iz vode? Bom moral pl vse do obrežja? Tako je! Šele blizu obale, ko voda sega že do' sedem na morsko dno in se kot otrok počasi skobacam ven. Bil
pol ure v vodi. Hitro pod niš! bi bilo dovolj tušev s sladko kopanje v tej mineralni vodi bilo mogoče.
Zopet sem svež in spočit.' se mi, da bi fotografiral Vero v Esther Williams: stopiti moc* prste, eno roko mora dati ob i drugo pa držati brisačo zada. tako kot v filmu Ples na vodi.
Sedaj lahko sonce spet neu jeno žge. Spet lahko poslušani poved o tem, kako iz Mrtvega ja letno potegnejo 180.000 kalijevega nitrata, magnezija in na. Zajamem steklenico mrt moija za mlade raziskovalce i lenjski gimnaziji. Ravnatelj K je presenečen. Takega souven'"

ZA RAZVEDRILO
■ • -
17
0R0SK0P
VEN od 21. marca do 21. aprila
Nesoglasja med domačimi se bodo umirila in začeli boste iskati mirnejšo pot. Razmišljati boste začeli o svoji pravilnosti dejanj in marsikaj spoznali. Denar: ne zapravljajte toliko.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Zadnje čase ste malo zapostavljali svoje prijatelje, kar so vam tudi zamerili. Obiščite jih in presenetite s kakšnim darilcem. Predvsem pa ne pozabite na svojega partnerja. Če ga želite obdržati, se boste morali bolj potruditi.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
V	prihodnjih dneh se vam utegne življenje kar močno spremeniti - na ljubezenskem področju. Spoznali boste osebo, ki vas bo prijetno presenetila, sami pa se boste morali odločiti, ali je to res tisto pravo.
RAK od 22. junija do 22. julija
Vaša odvisnost od partnerja se že predolgo vleče. Morda bi morali spremeniti svoje življenje, saj vam le-to ni najbolj povšeči. Razmislite, ali imate svojega partnerja res radi oziroma ga potrebujete zaradi zunanjega videza.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Prijetni dnevi se vam obetajo. Kar žareli boste od prekipevajoče se energije. Vendar v poslu nikar ne prehitevajte časa. Dobro dodelajte svoje ideje, ker bodo le tako obrodile sadove, ki si jih želite.
PEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Veliko premišljate o svojem življenju. Ne veste še čisto gotovo, kaj boste naredili, vendar se bo v prihodnjih dneh vse razrešilo. Verjemite, vse se bo uredilo tako, da bo dobro predvsem za vas.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Obiščite kakšno zabavo s svojimi prijatelji. Družba konec tedna vam bo dobro dela in prijetno razpoloženje z zabave se bo nadaljevalo še nekaj dni. Ljubezen: ne silite, ampak počakajte. Čas je na vaši strani.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
V	poslu ne začenjajte z novimi idejami, ker ni pravi čas. Težje boste komunicirali s svojimi sodelavci, zato le-ti ne bodo pripravljeni sodelovati z vami. Ljubezen: bodite samozavestne jši.
STRELEC od 23. novembra do 22. deeembra
Že res, da so težki časi, vendarsi morate kdaj tudi kaj privoščiti. Življenje je eno in morate ga izkoristiti, kolikor se le da. Začnite se ukvarjati s kakšnim športom. Potrebujete razvedrilo.
KOZOROG od 23. deeembra do 20. januarja
Za vas in vašega partnerja prihajajo težji časi. Iskala bosta skupen jezik, a težko sprejemala kompromise. Umaknite se v samoto in se posvetite sebi. Vaše srce vam govori, kaj morate narediti, ne vaš razum.
r	*
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Vaše počutje bo zelo odvisno od tega, kako se boste razumeli s svojim partnerjem. Zapomnite si: ljubezen ni edina sreča, ki se vam lahko dogodi. Vi in vaše zadovoljstvo je prej. Zato končno začnite s stvarmi, ki so všeč vam.
RIBI od 20. februarja do 20. marea
Manjkalo vam bo samozavesti. Preganjali vas bodo moreči občutki. Pogovorite se s kom o njih, ker vam bo dobro delo. Ljubezen: bolj zaupajte in ne bodite tako ljubosumni. Zveza je možna samo na podlagi vzajemnega spoštovanja in zaupanja.
lustracije:Pia
Vrnitev vzorčastih nogavic
Letošnji pomladni in poletni hit se nogavice, Iti imejo Vikine najrazličnejše vzorčke in jih lahko dobite tkertj v vseh barvah. Spadajo tako k diteo videzu kot elegantnemu oblačilu. Če imate krajše ali močnejše noje, si kupite take s podolžnimi črtami, ker vam jih bodo podaljšale in naredile vitkejše.
ZA MOČ IN ZDRAVJE
S hitro pripravo naslednjega prigrizka in napitka si boste napolnili telo z energijo in ga hkrati oskrbeli z vitaminom C, železom, leeitinom, kalijem in kalcijem.
Rezino sezamovega kruha premažite z žlieo zeliščne skute ali sirom (po možnosti pelmastnimj. Obložite ga s svežim solatnim lističem, na trdo kuhanim jajcem, radičem, redkvico, lahko dodate tudi še sesekljan korenček ter si po okusu poselite in poprajte.
Napitek je lahko tudi samostojna malica, še posebej če vas zebe. Pripravili si ga boste zlahka: z me I ji te osem orehov ter narežite 4 sveže smokve. Primešajte jih orehom ter dodajte še kefir. Okrasite s svežo figol
Velika kopriva
L. Urtica Dioica
Je trajnica, ki ima 60 do 80 cm visoko steblo, v zemlji pa plazečo se koreniko. Steblo je pokončno štirirobo, poraslo z grobimi lasci. Listi so na pecljih in poganjajo v dvojicah, imajo srčasto-jajčasto obliko, napiljeni rob, porasli so kot steblo s krhkimi in grobimi dlakami. Če se koprive dotaknemo, se lasci zadere- piše: Marjana jo v kožo, odlomijo, iz njih pa se v kožo poce-	Plajhner
di pekoča tekočina. Rastlina je dvodomna. Cveti sestavljajo pazdušne viseče late, ki so daljše kot listni peclji, posamezna rastlina nosi samo moška ali samo ženska socvetja. Raste skoraj povsod, zelo dobro ob ograjah, poteh, pašnih planinah.
Velika kopriva vsebuje veliko pomembnih učinkovin in zdravilnih snovi kot so mineralne snovi, železo, kalij, kalcij, encim sekretin, čreslovino, histamin, škrob, vitamin A, itd.
Danes je zelo cenjena zdravilna rastlina, saj se nahaja v različnih čajnih mešanicah. Pospešuje presnavljanje in izločanje tekočine, čisti kri, ustavlja krvavitve, deluje proti črevesnim in želodčnim vnetjem, v kozmetiki jo uporabljamo predvsem za nego lasišča.
Že nekdaj so se ljudje šibali s koprivami po telesu v prepričanju, da si zdravijo predvsem revmo. Pomembna je tudi v prehrani kuhana kot špinača.
V	zdravilne namene uporabljamo predvsem liste in stebla, pa tudi koreniko. Listi in stebla pospešujejo izločanje tekočine iz telesa, s tem se zmanjšuje količina sečne kisline ter holesterola. Zato jo tudi uporabljamo pri protinu, revmi, artritisu ter ledvičnem pesku.
Kopriva ima tudi veliko hranilno vrednost, saj vsebuje dosti dušikovih spojin. Ker nekoliko znižuje kočino sladkoija v krvi, se uporablja v čajnih mešanicah za zdravljenje sladkorne bolezni, vendar le pod nadzorstvom zdravnika.
V	kozmetiki si s prevretkom iz kopriv masiramo mastno lasišče s prhljajem. Veliko koprivo uporabljamo notranje - liste in zgornja stebla. Čaj si pripravimo kot poparek. Npr. pri hujšanju ga pijemo 6 tednov zjutraj in zvečer po eno skodelico.
Iz svežih listov lahko iztisnemo sok. S pomočjo alkohola pa si pripravimo tinkturo.
Čiščenje tekstila v stanovanju
Z redno neso in čiščenjem bomo vsem tkaninam v stanovanju podaljšali njihovo trajnost Umazanija in prah lahko material trajno poškodujeta, zato se ju vsaj enkrat tedensko lotimo s sesalnikom za prah ali ščetko ali pa vsaj iztepemo prah. Madeže takoj zdrgnemo, blago pa operemo, preden se umazanija zaje vanj.
Zaščitni ukrepi
Nove tkanine poškropimo z razpršitom, ki odbija umazanijo. Enako ravnamo po vsakem čiščenju. Naslone za roke in hrbet na oblazinjenem pohištvu zavarujemo s primernimi pokrivali, zavese, ki varujejo pred soncem, pa bodo podaljšale življenjsko dobo zastorom.
Oblazinjeno pohištvo
Oblazinjeno pohištvo očistimo dva- do trikrat na leto s peno za čiščenje. Najprej preverimo obstojnost barv. Navlažimo majhen košček in ga stisnemo s toplim likalnikom med dve čisti beli bombažni krpi. Če ostane krpa bela, je barva obstojna, sicer- pa prihaja v poštev le kemično čiščenje.
Pralne prevleke za blazine
Če niso primerne za strojno pranje, jih operemo ročno v topli vodi, ki ji dodamo blago pralno sredstvo. Nato še mokre polikamo, in sicer na narobni strani, če je prava stran motna, ter na pravi strani, če želimo, da se sveti. Prevleke iz umetne svile še mokre obesimo in posušimo. Prevleke, kijih napnemo, lahko po navadi operemo v stroju in jih ni treba likati.
Zavese
Zavese redno peremo ali čistimo. Podložene zavese ali zavese iz težkih tkanin prenesejo po navadi le kemično čiščenje. Preden zavese operemo ali očistimo, odstranimo vse obročke, nategnemo trak za nabiranje in iztresemo prah. Pred pranjem jih 10 minut namakamo v hladni vodi, ki ji dodamo sredstvo za namakanje, nato jih operemo, splaknemo, še mokre obesimo in še vlažne polikamo.
Senčniki iz blaga
Izključimo električni tok, nato senčnik snamemo ter odstranimo stojalo, če ne prenese pranja. Pralne senčnike operemo v topli vodi, ki ji dodamo pralni prašek nato jih v mlačni vodi splaknemo in posušimo na zraku. Nepralne tkanine čistimo kemično.
Preproge
Preproge redno čistimo s sesalnikom za prah, saj tako podaljšujemo njihovo trajnost. V prvih nekaj tednih pa uporabljamo namesto sesalnika raje ščetko ali aspiratoi; da se las preproge uleže. Čez nekaj časa moramo preprogo očistiti tudi s peno za preprogo - to lahko opravimo ročno ali z ustreznim strojem. Zelo umazane preproge prepustimo raje strokovnjaku, ki jih bo očistil s strojem za čiščenje preprogi
MAklEL UP ZA USTNICE.
1	PR£JČJ2JJTE. Ob-TR£- RZTEtfVt USTNIC i PUPRč?M V PRAI-IU
2	ObR.0&UE. U6T-NkX. Z &ARVNIM
e>ars/o
IZBCR.ITE. CJLEPE. NA i>MiNkl<?. kli NAJ E>o
6N/LTLE.J5A OD
a 5 ČOPČEKI MAht-ijfTE.	PO CELI
P^S/R.i>lNl U5TNIC.
A VZDvfTEL
H Z "POLJUbOKf ^P.f>TR.ANlTE. 00-
Vc.č\\o
liftk:.	i K
	M 1 i' ' s;
** ^	* * * * Z	VEZ		*** D K	** *	**** * K	* * v A Z	* * * 1 F	* *#* # O T *		• ♦ * #*:#: *** # *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	m	Dvojčka	lak	lev		Tehtnici	* "" £ <x fcfllP,	Strelec	KlZSFSj j	Mnr	KM
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen :	®	©	©	®	©	©	©		©	©	©	©
denar	®	©	©	©	©	©	©	O	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	fgpgpgj (3)	©	©	©	©	©	©	©	©
30. maja 1996
TV SPORED
M
ČETRTEK,	PETEK,	SOBOTA,	NEDELJA,	PONEDELJEK, ■	■
30. maja	31. maja	1. junija	2. junija	3. junija	
■	j
E39	a
SLOVENIJA 1
10.10 Škrat Kuzma 10.25 Samo za punce 10.55 Drevesni duhovi,
jap.poljud.znan.oddaja 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.40 Exodos, kronika 14.50 Srečko Kosovel: V meni prevrat
15.30 Parlamentarna križpotja 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Fallerjevi, 24/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risankcf 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 7/22 20.35 Tednik
21.25 Nostalgija z Lidijo Kodrič 22.15 Napovedniki 22.20 Nikar.oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Severna obzorja, 10/22
SLOVENIJA 2
11.15 Iz deževnega tropskega
gozda, 3/6 11.45 V žarišču 12.15 Misijonarji z otoka, irska oddaja
13.05 EP v rokometu:
NEMČIJA:SLOVENIJA, posnetek
14.15	Seanse, amer. film
15.50	Seinfeld, 6/22
16.15	Severna obzorja, 9/22
17.05	Pekovski mojstri, 5/6
18.00	Po Sloveniji
18.45	Poslujemo, 4/6 19.15 TOK, TOK
20.05	V žarišču
20.35	Vsemu navkljub, 4/4
21.20	Exodos, kronika
21.30	Povečava
00.00	Kolesarska dirka Giro DTtalia, posnetek
VTV
09.30 TO JE LJUBEZEN, pon. 09.55 EPP/Vabimo k ogledu 10.00 VIDEO TOR pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 SKRIVNOSTI INDIJE,
pogovor v studiu 21.05 USODNI VIKEND, film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
09.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 12/52 09.45 Denis Pokora, 5/13 10.10 Nostalgija z Lidijo Kodrič 11.00 Pretrgana zavesa, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.15 Exodos, kronika 14.25 Terra X, 10/10 15.20 Naši baletni umetniki: Iko
Otrin Capriccio 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Fallerjevi, 25/36 18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 12/21 20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Meso, ital. filtn
SLOVENIJA 2
09.50 Poslujemo, 4/6 10.20 V žarišču 10.50 Znanost od blizu, 13/20 11.15 Povečava 12.05 František Čap, vrata ostanejo odprta, igrani film
13.45 Moja draga Konkubina,
japonski film 16.30 Sorodne duše, 11/21 17.00 Življenje pri viru življenja 17.25 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 Denis Pokora, 6/13 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Pesek časa, 4/4 21.15 Studio city 22.15 Novice iz sveta razvedrila 22.40 Zavrtimo stare kolute 23.10 Kolesarska dirka Giro
D' Italia, posnetek 23.35 Teniški turnir Roland Garros, dnevni povzetek iz Pariza
VTV
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 SKRIVNOSTI INDIJE, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 USODNI VIKEND, film, pon.
12.00 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP /Vabimo k ogledu 20.05 POLETNE PRIREDITVE V GRIŽAH, pogovor v studiu
20.45 PASTIRCI, slovenski film 22.15 IZBOR IZ ODDAJE
DOBfiO JUTRO 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 24.00 Nočni kino: TWIN PEEKS, erotični film
08.45 Radovedni Taček 09.00 Kljukčeve dogodivščine,
21/24 09.15 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Učimo se tujih jezikov 11.00 Proslava ob 150-letnici železnice na slovenskem, prenos 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Gospodarji vrta 14.45 Tednik 15.35 Christy, 16/21 16.20 Skrivnostni svet Arthuija
- Clarka, 2/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroka gozdne jagode, 2/3
17.35 Tiri skozi čas 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.30 Hugo, tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Teater paradižnik 21.15 Na pepelu raja, dokum. film
21.50 Turistična oddaja 22.20 TV dnevnik 3 22.50 Maks in železninarji, franc. film
SLOVENIJA 2
09.45 Poglej in zadeni 11.15 Na zahod, amer. film 12.35 Popotovanje v Benetke, 7/9
13.30 Znanost od blizu, 14/20 13.55 Košarka NBA 15.25 EP v ŠRG, posnetek iz Osla
16.25 Madrid: EP super lige v
atletiki, prenos 18.30 Karaoke 19.30 Na vrtu
20.05 Peter in Petra, slovenski
mladinski film 20.55 Mala bobnarka, amer. film
23.00 Exodos, kronika 23.10 Sobotna noč 01.10 Kolesarska dirka Giro d'ltalia, posnetek
VTV
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 POLETNE PRIREDITVE V
GRIŽAH, pon. 11.00 MOST TIŠINE, film, pon. 12.30 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program:
RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 483. VTV MAGAZIN, 20.35 JIH POZNATE? Gostja v
studiu: NATAŠA PIRC 21.30 KONCERT D.J. BOBO 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 NAJ SPOT DNEVA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
08.40 ŽIVŽAV
09.30 Sredi galaksije zavij levo 09.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Moj prvi video 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ
Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Barčica po morju plava,
franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pekovski mojstri, 6/6 22.10 Napovedniki 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Veličastni Ambersonovi, amer. film
SLOVENIJA 2
07.45 Angleška glasb, lestvica 08.35 Videošpon 09.20 V vrtincu 10.05 TOKTOK 10.50 Planet šport 11.30 Na vrtu 12.00 Lahkih nog naokrog 12.45 EP v ŠRG: posn. iz Osla 13.25 Sevilla: finale EP v
rokometu (M), prenos 13.25 Luzern: menarodna
veslaška regata, prenos 13.55 Oslo: EP v ŠRG, prenos 14.00 Madrid: atletika, EP v
super ligi, prenos 19.00 DP v nogometu: SCT OLIMPIJA-MURA in RUDAR - BIOSTART PUBLIKUM 19.30 Bovec: kajak kanu, finale
SP v spustu 20.05 National geographic, 3/20 20.55 Večerni gost 21.55 Slovenske vinske kleti 22.00 Grenki poljubi, šv. drama 23.20 Športni pregled 00.05 Kolesarska dirka Giro
DTtalia, posnetek 00.30 Teniški turnir Roland
Garros, dn. povz. iz Pariza
VTV
08.15 MINI 5, otroška glasbena lestvica
08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 482. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 10.40 DOBRO JUTRO-ted. izbor 11.50 EPP
11.55 483. VTV MAGAZIN, pon. 12.25 LJUBEZEN, DRUŽINA, VREDNOTE IN MEDSEBOJNI ODNOSI, pon. 13.30 KONCERT D.J.BOBO, pon. 14.30 VIDEOSTRANI 15.00 SKRIVNOST INDIJE, pon. 16.00 VIDEO TOR pon. 17.00 POLETNE PRIREDITVE V
GRIŽAH, pon. 17.40 PASTIRCI, slov. film, pon. 18.55 NAJ SPOT, pon. 19.55 HOROSKOP 20.00 VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA
10.35	Pravljice iz lutkarjevega
vozička, 5/10
11.05	Arabela se vrača, 13/26
11.35	Veličastni Ambersonovi,
amer. film
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
13.50	Utrip
14.05	Zrcalo tedna
14.20	Za tv kamero
14.35	Forum
14.50	Nedeljska reportaža
15.20	Večerni gost
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	TV dnevniki
17.10	Radovedni Taček 17.25 TV oko, 13/13 18.00 Simpsonovi, 35/48 18.30 Lingo, tv igrica
19.05	Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sostanovalke, 6/13 21.25 Čudna pokrajina, 1/5 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, 11/22 23.45 Svet poroča
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
10.50 Japonske pravljice 11.00 Otroška oddaja 11.25 Volčjak Kavik, amer. film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 13.50 Exodos, kronika 14.00 Moj prvi video, 10/12 14.30 Obzorja duha 15.00 Grenki poljubi, švic.
drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine,
22/24 17.25 Otroška oddaja 17.35 Sredi galaksije zavij levo 18.00 Fallerjevi, 26/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre 20.40 Made in Slovenia 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, 12/22
SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2
09.30 Učimo se tujih jezikov,
francoščina 09.55 Turistična oddaja 10.10 V žarišču 10.25 Christy, 4/21 11.15 Teater paradižnik 12.15 Sobotna noč 14.15 Studio city 15.15 EP v ŠRG, posnetek iz Osla
16.00 Športni pregled 16.45 Sostanovalke, 5/13 17.10 Severna obzorja, 10/22 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena
lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Melvin in Howard, amer. film
22.10 Exodos, kronika 22.20 Brane Rončel izza odra 23.50 Kolesarska dirka Giro
DTtalia, posnetek 00.15 Teniški turnir Roland Garros, dnevni povzetek iz Pariza
VTV
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 EPP/VABIMO K OGLEDU
09.35 483.VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE ■ 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 GOST V STUDIU 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 KONCERT OKTETA TEŠ 22.10 IZBOR IZ ODDAJE
DOBRO JUTRO 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00
09.25 Sedma steza 09.55 Osmi dan 10.25 Skrivnostni svet Arthurja
Clarka, 2/13 10.55 Alpe Jadran 11.25 Analitična mehanika, 21/52
11.55 Pariz: tenis Grand Slam,
četrtfinale (Ž), prenos 14.55 Brez žensk ne gre 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Severna obzorja, 11/22 17.10 Vsemu navkljub, 4/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Bajke na slovenskem, 3/5 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.40 Muenchenčana v Hamburgu, 9/14 21.30 Obiski
22.20 Iztok Kovač: narava Beso 22.45 Somrak stoletja 00.15 Kolesarska dirka Giro
D'ltalia, posnetek 00.40 Teniški turnir Roland Garros, četrtfinale (Ž), posnetek iz Pariza
VTV
09.30 OST V STUDIU, pon. 10.30 PP/Vabimo k ogledu 10.35 ONCERT OKTETA TEŠ,
pon. 12.00 ideostrani 18.55 AJ SPOT DNEVA 19.00 LADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 19.30 V IZLOŽBA 20.00 PP/VABIMO K OGLEDU 20.05 84. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 PORTNI TOREK 20.45 PORTNI GOST 21.05 OROSKOP 21.10 V IZLOŽBA 21.15 AJ SPOT DNEVA 21.20 IDEOSTRANI do 24.00
10.10 Deklica,delfina in lisica
zvitorepka 10.25 Hov!, 5/8 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic, 3/2I 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.45 Dlan v dlani 15.00 Made in Slovenia 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Fallerjevi, 27/36 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Erikini cilji, 1/12 20.35 Pariš Texas, amer. film 23.05 TV dnevnik 3 23.35 Severna obzorja, 13/22 00.25 Srečni ljudje, 2/3
SLOVENIJA 2
08.35 Bajke na slovenskem 09.05 V žarišču 09.35 Obiski 10.25 Somrak stoletja 11.55 Pariz: tenis Grand Slam, četrtfinale (M), prenos 14.50 Barčica po moiju plava,
franc. film 16.20 Severna obzorja, 12/22 ; 17.05 Pesek časa, 4/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Iz deževnega tropski
gozda, 4/6 19.15 V vrtincu 20.05 Ljubljana: povratna ti finala slovenskega p v nogometu: SCT OLIMPIJA-PRIM0R prenos
22.05 Kolesarska dirka Giro
DTtalia, posnetek 22.30 Exodos, kronika 22.40 Les printemps du s
plesna oddaja 23.40 Polet čez ocean, opera' 00.25 Teniški turnir Grand S četrtfinale (M), posm iz Pariza
VTV
09.00 DOBRO JUTRO 09.45 484, VIV MAGAZIN, p 10.05 EPP/VABIMO K 0G DU
10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K 0G DU
20.05 TO JE LJUBEZEN, 9. d
humoristična naniz 20.30 VIDEO TOR gost:
Kladivo, konj in voda 21.30 IZBOR IZ ODDAJE
DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTANI do 24.0
Sobota, 1. junija TVS1 10.00
VOLČJAK KAVIK, amer. film, 1994
Režija: Petfer Carter Igrajo: Ronny Cox, Linda Sorensen, John Ireland Volčjak Kavik na divjem severu, Aljaske dirka kot vprežni pes za enookega gospodarja. Ker ves čas zmaguje, se ga polakomni bogat ameriški poslovnež iz Seatla in ga oskupi za 5000 dolarjev. Letalo, na katerem je pes, kmalu po vzletu strmoglavi. Pilot je mrtev - napol živega psa pa najde 12 letni deček. Skupaj s starši in zdravnikom ga ozdravijo - toda treba ga je vrniti lastniku. Čeprav novi lastnik zanj lepo skrbi, pes ni pozabil svojega otroškega prijatelja. Velikanska razdalja zanj ni ovira...
TVS1 23.05
MAX IN ŽELEZNINARJI,
franc.film, 1970 Režija: Claude Sautet Igrajo: Michel Piccoli, Romy Schneider, Perier Francois Vsa zgodba se prepleta okoli glavnega junaka Maxa, nekdanjega odvetnika, zdaj policijskega inšpektorja. Maxu v odvetniškem poklicu ni uspelo dokazati krivde zločinca in zagrenjen je presedlal med policaje, da bi vsaj zdaj opravil s kriminalci. Toda tudi tukaj mu marsikateri lov spodleti in postaja vse bolj nestrpen... TVS2 14.15 NA ZAHOD, amer. film, 1940 Režija: Edward Buzzell Igrajo: Groucho, Chico, Harpo Mane
Groucho se želi odpeljati z
vlakom na Zahod, vendar mu manjka za vozovnico deset dolarjev. Mimo prideta brata, seveda Chico in Harpo. Groucho je prepričan, da bosta lahek plen, vendar ga pretkana brata .krepko pretentata. Prizor, ko bratje-razsekajo celoten vlak, samo da bi imeli kurivo, je skoraj antologi-jski. S svojo spretnostjo in razposajenostjo se suvereno gibljejo po vlaku, rešujejo vse najbolj neverjetne probleme in tako nekoliko spominjajo na Busterja Keatona v filmu General. TVS2 20.55 MALA BOBNARKA, amer. film,1984
Režija: George Roy Hill Igrajo: Diane Keaton, Yorgo Voyagis, Klaus Kinski Film razkriva boj med Izraelci in Arabci, ki se ne odigrava le na
bližnjem vzhodu, marveč je njihova mreža razpredena po vsej Evropi, zato se zgodba pričenja v Le Carejevi domovini v Angliji. Tamkaj poiščejo mlado igralko, ki je obenem borka za arabske pravice. Pravzaprav Charlie ne ve, v kaj se spušča, saj ji obljubljajo, da bo v Grčiji odigrala propagandni film...
Nedelja, 2. Junija
TVS1 15.20 BARČICA PO MORJU PLAVA, franc. film, 1967 Režija: Robert Dhery Igrajo: Louis de Funes, Robert Dhery, Colette Brosset Zgodba se dogaja v krogu ladjedelničarjev. Eden izmed njih je tudi Fourcheaumes, ki ima zaposlenega domiselnega konstruktorja Andreja. Njegov
izum, mala barka, je pravkar zmagala na regati v San Remu. Italijani se zelo zanimajo zanjo in Francozi si že manejo roke nad velikim zaslužkom. A kaj ko je Fourcheaumes tako zaposlen s krstom nove ladje, da za uspeh še ne ve. Krst pa je prava polomija. V ihti razbije model zmagovalnega čolna in odpusti vrlega Andreja prav v trenutku, ko prispe Italijan z velikim naročilom...
TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KLIC ■ VSAK DAN OD 12' DO!
maja 1990
MODRO miti KRONIKA
NAS ČAS 19
ga—

m
mm
ftll
lomi v stanovanja tudi v Velenju
V	petek, 24. maja, med 13.45 in 14.20, je neznanec na Šlandrovi ;ti vlomil v stanovanje Jožice L. in iz stanovanja, ki ga je v celoti eiskal in razmetal, odnesel 15.000 tolaijev gotovine in več kosov kita iz rumenega zlata. Povzročil ji je za okoli 100.000 tolarjev
kode.
V	ponedeljek, 27. maja, pa je neznanec "obiskal" stanovanje rka S. na Kardeljevem trgu v Velenju. Ukradel je steklenico skija in 480 nemških mark.
! grožnjami do denarja
V	soboto, 25. maja, je sedem neznanih mladeničev, stari naj bi ili med 17 in 20 let, v okolici velenjskega gradu obstopilo avto-obil v katerem so sedeli trije mladi. Eden izmed neznancev je 1 Sebastjana R., ta je sedel za volanom avtomobila zahteval, da dpre vrata, od vseh treh pa, da mu izročijo denar. Ko mu je
i K hotel dati denar, mu je neznanec iz rok potegnil denar-) in sam vzel iz nje tisoč tolarjev. Drug primer izsiljevanja se je zgodil že prej, v torek, 21. maja, | na avtobusni postaji v Velenju. K Petru T. sta pristopila neznan-i in mu s slilo in grožnjo vzela nekaj denarja.
lom v osebni avtomobil
V	noči iz 25. na 26. maj je neznanec vlomil v osebni avtomobil ke jugo 55, last Metke Z. iz Šentlenarta, ki je bil parkiran pred
Rdečo dvorano v Velenju. Iz vozila je ukradel avtoradio znamke Fisher vreden okoli 20.000 tolarjev.
Vlom v Tržnico
Od sobote do nedelje, med 25. in 26. majem, je neznanec na Cankarjevi cesti v Velenju vlomil v sampostrežno trgovino Tirnica. Iz notranjosti je odnesel alkoholne pijače, kavo, cigarete in prehrambene artikle v skupni vrednosti 66.000 tolarjev.
S pištolo grozil Adolfu Š.
V nedeljo, 26. maja, so velenjski policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru ter kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim predmetom v prepiru ali pretepu. Posredovali so v sporu med 30-letnim Vitodragom E in 41-letnim Adolfom Š., oba iz Velenja. Med prepirom je Vitrograd Adolfu grozil s pištolo, za katero ima sicer dovoljenje, policisti pa so mu jo navkljub temu zasegli. Zoper Vitodraga P. bodo policisti vložili kazensko ovadbo.
Kdo bo kosil?
Med 19. in 26. majem je neznanec izpod kozolca last Ivanke S. iz Dobrovelj, ukradel kosilnico znamke SIP M 200 in dva kolesa iz cisterne. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 240.000 tolarjev.
Delovna nezgoda v Inntalu
V	ponedeljek, 27. maja, okoli 8.30 je v podjetju Inntal v Petrovčah prišlo do delovne nezgode. 36-letni Stanko D. iz Lopate je opravljal dela na rezkalnem stroju in sicer je posnemal robove lesenih letev, pri tem pa ni uporabljal podajalne naprave. Med delom se mu je ena izmed letev zlomila, zato mu je desna roka zdrsnila proti rezkalcu, ki mu je hudo poškodoval dva prsta.
Vlom v klet
V	noči na soboto, 25. maja, je neznanec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka na Polzeli. Iz kleti je odtujil kolo z motorjem, znamke Tomos avtomatic A35 2A, last Davida V. in ga oškodoval za okoli 70.000 tolarjev!
V silovitem trčenju umrla voznica
Do prometne nesreče z najhujšimi posledicami je prišlo v ponedeljek, 27. maja, ob 15.10 na magistralni cesti Celje - Ljubljana izven naselja Grajska vas.
44-letna Marjana D. iz Celja je vozila osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Žalcu. Izven naselja Grajska vas je na ravnem odseku ceste, iz neznanega vzroka, zapeljala levo in silovito trčila v nasproti vozeči tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je vozil 25-letni Tomislav M. iz Slovenj Gradca. V silovitem trčenju je na kraju nesreče umrla voznica, sopotnik v njenem vozilu, 16-letni Denis D. iz Celja, pa je utrpel lahko telesno, poškodbo.
Zapora prometa v Hudi luknji
V ponedeljek, 27. maja, 20 minut pred polnočjo, se je na de-lovišču magistralne ceste v Hudi luknji z zadnjim levim kolesom pogreznil vlačilec z naloženimi 35 kubild lesa. Posledica tega je bila popolna zapora prometa. Obvoz je bil preko Doliča in Vitanja.
HOTELI MORJE
Portorož
Ugodni družinski paketi v hotelu Jadranka
do 13.7.1996 in 26.8 do 30.9.1996
3 dni od 9.600 sit
(3 x nočitev z zajtrkom)
od 14.7 do 25.8.1996
3 dni od 1 2.900 sit
(3 x nočitev z zajtrkom)
Na voljo tudi večdnevni aranžmani, po prav tako ugodnih cenah.
Popusti za otroke, v sobi s starši na dodatnem ležišču. | Otroci do 2. leta starosti imajo brezplačno bivanje.
/.a otroke:
MINI KL UB MORJE
Igre na plaži, otroški žur v igralnicah na prostem in v hotelu. Tečaji potapljanja in tečaji jadranja
Informacije in rezervacije:
HOTELI MORJE PORTOROŽ
Hotel Riviera, Hotel Slovenija, Hote! Jad?anka
I Tel.: 066! 747- 051, Fax.: 066 - 747- 239
Hitrost ubija!
Policisti, tudi na Celjskem, so 10. maja zaključili preventivno akcijo "Kolesar", začeli pa že novo, s pomenljivim naslovom "Histrost ubija". Zaključke prve in potek nove so pred tednom dni, v četrtek, 23. maja, predstavili na Upravi za notaivje zadeve Celje. O obeh akcijah so spregovorili Bojan Vrečič, načelnik inšpektorata policije ter inšpektorja za promet Franci Klanjšek ter Janko Kolar.
V akciji "Kolesar" so policisti na Celjskem tistim, pri katerih so ugotovili kakršno koli kršitev cestnoprometnih predpisov, razdelili zloženko "Kolesar". Prejelo jo je 1300 kolesarjev. Policisti, ki izvajajo nadzor prometa, in vodje policijskih okolišev pa so obiskali tudi številne osnovne šole in tudi tam učencem, predvsem pa voznikom koles, razdelili nadaljnjih 1983 zloženk.
Posebnosti celjske akcije Kolesa;
Na Celjskem so akciji Kolesar dodali še nekaj posebnosti: ena je bila ta, da so staršem otrok kolesarjev, starih
do 14 let, ki so le prehudo kršili predpise in s tem ogrožali tako sebe kot druge, poslali obvestilo. Takih pisem so napisali 55. Druga posebnost akcije na Celjskem pa je bila ta, da so jo razširili na voznike koles z motorjem in motornih koles. V primerih hujših kršitev so proti tem uporabili tudi represivne ukrepe. Največkrat je šlo za vožnjo brez vozniškega dovoljenja ali vožnjo brez varnostne čelade, je povedal načelnik Inšpektorata policije UNZ Celje Bojan Vrečič.
V času izvajanja akcije Kolesar, torej med 15. aprilom in 10. majem, je zaradi prometnih nesreč na Celjskem ugasnilo 6 življenj, eno od njih je bilo življenje voznika motornega kolesa.
Preventivna akcija Hitrost ubija že teče
25. maja pa so policisti začeli z novo preventivno akcijo, namenjeno voznikom, ki vozijo prehitro. S sloganom "Hitrost ubija" jim bodo skušali dopovedati, da se še vedno največ prometnih nesreč pripeti zaradi prehitre vožnje in da so tudi
posledice teh nesreč najbolj strahotne. Lani je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na slovenskih cestah umrlo 166 ljudi, ali, drugače povedano, kar 40 odstotkov vseh mrtvih v prometnih nesrečah je bilo zaradi hitrosti. Na žalost seje tudi v prvih štirih mesecih letošnjega
ubija bodo prejeli vsi tisti vozniki, pri katerih bo ugotovoljena prekoračitev hitrosti in tudi tisti, ki bodo prekoračili hitrost v okvirih še dovoljene meje, vendar bodo tem izrekli tudi opozorilo. Na Celjskem so akciji dodali še posebnost: zloženko bodo dobili tudi vsi povzročitelji
AlTtO ŽAREK «,,.
Janka Vrabiča 10 a, 3320 VELENJE Tel / fax: 063 / 856 -531
-prodaja vozil znamke uAAIj
-	Mi za VSA KOVA in STARA VOZILA brez pologa ž letno obrestno mero T + 7 % dalje
-	krediti plačljivi s POLOŽNICAMI
-	SUPER leasing
-staro za novo, staro za staro -prenos lastništva, komisijska prodaja...
DEL. ČAS: vsak dan od 8.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. ure.
AVTO
AVTO
V soboto, sredo in četrtek radar v Velenju
Ihdi velenjski policisti se pridružujejo preventivni akciji Hitrost ubija in bodo v dneh, ko ta traja, izvajali več poostrenih nadzorov prometa, Iger bodo uporabljali tudi radar. V soboto, 1. junija, ponoči bo akcija v kateri bodo policisti nadzirali psihofizično stanje voznikov in spremljali hitrost. Radar bodo uporabljali tam, kjer se pripeti največ prometnih nesreč katerih primarni vzrok je neprilagojena histrost: Šaleška magistrata ter Celjska in Partizanska cesta.
Kot nam je zaupal komandir Policijske postaje Velenje Robert Videč, bodo imeli radar v posesti velenjski policisti tudi v sredo, 5. junija popoldan in v četrtek, 6, junija.
Podobno kot drugod namreč tudi na območju Policijske postaje Velenje ugotavljajo, da je daleč na prvem mestu med vzroki za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost voznikov.
mkp
leta na cestah celjske regye največ nesreč pripetilo prav zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, ki so terjale 25 smrtnih žrtev.
Radarji tam, kjer se pripeti največ prometnih nesreč
Med vozniki, ki vozijo prehitro, se pogosto pojavljajo predvsem mladi, tako po vozniškem stažu kot po starosti. Ti praviloma vozijo močne in hitre avtomobile. Značilnost teh voznikov je tudi, kot pravi inšpektor Franci Klanjšek, objestna in agresivna vožnja ter zavestno kršenje prometnih pravil. Zaradi neizkušenosti pa se dogaja, da v kritičnih situacijah vozil ne obvladajo več.
Akcija Hitrost ubija ima predvsem preventivni pomen -doseči večjo odgovornost pri spoštovanju predpisov o omejitvi hitrosti, kljub temu pa bodo policisti v njej ukrepali tudi represivno. Zloženko Hitrost
prometnih nesreč, katerih vzrok bo neprimerna oziroma neprilagojena hitrost in v nesreči ne bodo telesno poškodovani.
Aktivnosti bodo policisti izvajali pri redni kontroli prometa, med skupinskimi in poostrenimi nadzori, med radarskimi in laserskimi nadzori, izvajali pa bodo tudi kontrolo hitrosti s pomočjo pregledov tahografckih vložkov. In še zanimivost: pri tem bodo uporabljali tudi nov radar Multa nova 6F, čigar delovanje so v četrtek novinarjem tudi predstavili. Predvsem je ta zadeva manj vidna, od marca, ko je v uporabi, pa policisti pravijo, da tudi zelo učinkovita.
Hitrost bodo preverjali predvsem na odsekih, kjer se zaradi neprilagojene hitrosti zgodi največ prometnih nesreč, dva laserska merilca hitrosti pa bosta ves čas merila hitrost vožnje na odseku hitre ceste Arja vas - Tepanje in Žalec -Zajesovnik.
Milena Krstič - Planine
20 NAŠ VAS Š	PO		|a 199fl
Mag Korotan - Rudar 0 :1(0 :1)
iillilltlSIliSKIIISlill
Koroškega kompleksa ni več
Velenjski nogometaši od nedelje naprej ne trepetajo več za svoje prvoligaško življenje. Z zmago nad gostitelji so prekinili neugodno tradicijo, ki je bila usodna tudi za trenerja Bojana Pra-šnikarja, pa pred tem tudi za sedanjega trenerja, in se rešili skrbi glede obstanka. Zato je bilo zadovoljstvo trenerja Bopruta Jarca, igralcev in vseh, ki so jih v nedeljo spremljali v Prevalje, ob zmagi seveda veliko.
Rudarji so v prvem polčasu igrali zelo napadalno in gol Korošcev je kar nekajkrat visel v zraku. V 20. minuti je Zoran Pavlovič, ki je bil nedvomno med tistimi igralci, ki so na srečanju največ pretekli, dobil žogo le štiri metre pred Petrom Koželjem. Takoj je udaril ponjej, domači vratar pa je imel srečo, da je stal na pravem mestu. Srečo je imel tudi, ko je po kotu Stjepan Pranjič zadel prečko. Tik pred zadetkom so Velenjčani izpeljali novo lepo akcijo. Matjaž Cvikl je ušel domačim igralcem, vratar Koželj mu je stekel nasproti ter preprečil žogi pot v mrežo. Toda v 27. minuti je bil Gjergji Dema le spretnejši, poslal žogo v spodnji levi Koželjev kot, in kompleks Korošcev je začel bledeti. . Prvi del je bil zasluženo velenjski, saj so bili nogometaši Rudarja precej boljši.
Toda v drugem polčasu so morali krčevito braniti prednost, saj so po "padcu" Matjaža Cvikla in Stjepana Pranjiča, ki ju je trener zamenjal, niso bili več tako močni v vezni vrsti.
"V drugem polčasu se je poznalo, da Cvikl ni imel več moči, saj ima še vedno težave z neprijetno poškodbo. Že med polča-
som je želel, da ga zamenjam," je obrazložil menjavo v sedmi minuti nadaljevanja trener Borut Jarc V 78. minuti je zamenjal še Stjepana Pranjiča. "Pri Pranjiču se je poznalo, da se je kar lepe tri tedne mučil s svojo poškodbo, in da ni dobro treniral.Tudi pri njem je bil viden občuten padec. Med odmorom pa smo se dogovorili, da bomo v drugem polčasu iskali naše priložnosti v nasprotnih napadih, saj vodstvo z enim zadetkom še ni veliko obetalo.V določenih trenutkih so bili igralci premalo zbrani, saj se je dogajalo, da ko smo že prešli nasprotnika, ni bilo pravega zaključka. Hkrati pa tudi domačini ob naši dobri taktični igri in zgoščenem prostoru pred vratarjem Dabanovičem niso imeli preveč možnosti za izenačitev." No,
bilo je tudi zelo vroče, a je Mlad-en Dabanovič dokazal, da je do-bervratar.
V nedeljo bodo Velenjčani gostili Biostart Publikum, v zadnjem prvenstvenem krogu letošnjega prvenstva pa bodo gostovali pri Muri. Obstanek so si zagotovili, zato bodo lahko v teh dveh tekmah igrali povsem brez strahu in razmišljali tudi o sodelovanju v pokalu Intertoto. Teoretične možnosti še imajo. "Dokler je še kanček upanja, je treba poskusiti," je dejal pred nedeljskim šaleško-savinjskim derbijem Borut Jarc.
Rudar: Dabanovič, Javornik, Dema, Pranjič (Oblak), Ratkovič, Žilnik, Hudarin, Pvalovič, Cvikl (Doler), Ekmečič
■ vos
Liga "Skale 96"
V prvi ligi malega nogometa "Škale 96" so odigrali 4. krog, edina brez poraza pa je na vrhu lestvice ekipa Vigo, ki ji s točko manj sledi Zlatorog Škale. V drugi ligi je bil na vrsti peti krog, kjer sta s tremi zmagami in dvema porazoma na vrhu Av-toprevozništvo Sovič in Zavod-nje, s tekmo in točko manj pa je tretji TTG.
Rezultati - 1. liga: Tempo Florjan-Mušketirji Cigrad 2:2, Mušketirji Cigler-Plešivec Rib.koča 3:1, Fori Skale-Zlatorog Škale 2:2, Mister X-Kamnoseštvo Kozjak 1:4, Saloon Mins-Vigo 1:4; druga liga: Zavodnje-Pizze-ria Toplica 1:0, ŠK Cirkovce-Club Duo 3:3, Kremenčkovi-Kalimero
3:3, TTG-Mins Saloon 10:1, Dekor Stropnik-Avtoprevozništvo Sovič 3:7.
Letna liga "Šmartno 96"
V letni ligi malega nogometa "Šmartno 96" so odigrali 6. krog. V derbiju je ekipa RBM Com-merce z razpoloženim Adriati-com izgubila prvo točko, ekipa Little Boysi pa osvojila prvo sploh v tem tekmovanju. Na lestvici sta po 6. krogu skupaj na vrhu RBM Commerce in Flamin-go Andraž s 16 točkami, Rečica na tretjem pa jih je zbrala 13.
Rezultati 6. kroga: Podgora-Bistro Melanšek 2:1, Beni-Re-kreativci 2:4, Adsalute-Flamingo 0:3, Roje-Little Boysi 2:2, Šmart-no-Rečica 1:2, RBM Commerce-Adriatic 1:1.	B
Naklo	0
ERA Šmartno 1
Sijajni vratar Kališek
Nogometaši ERE Šmartno so se z gostovanja v Naklem vrnili veseli in srečni. Prvi razlog je zmaga, ki prinaša tri dragocene točke, drugi športna sreča, ki jim je bila tokrat resnično naklonjena, tretji pa sijajni vratar Kališek.
Začetek je bil izredno razburljiv. Domači so pričeli izjemno agresivno in so že v prvem napadu zadeli vratnico, vendar se Smarčani niso predali. Igrali so izredno disciplinirano in borbeno, kar se jim je hitro obrestovalo. V 9. minuti je Mašič preigral tri domače obrambne igralce, poslal
žogo mimo vratarja, v mrežo pa jo je potisnil Fajdiga. Po vodstvu gostov so domačini še bolj napadli in sodnik je kaj kmalu za tem dosodil enajstmetrovko v njihovo korist, razpoloženi Kališek pa je strel ubranil. Vseeno so šmarški nogometaši obdržali ravnotežje, žal pa je po pobegu Mešanoviča domači vratar ostal nepremagan. Le nekaj kasneje so domači streljali še drugo enajstmetrovko in spet je bil uspešen Kališek, tik pred odmorom pa Mešanovič ni izkoristil še ene lepe prilike.
Drugi polčas je bil še bolj napet. Prvo priliko je za goste za-
Sahovske novice
V četrtek, 23. maja, seje na rednem tedenskem turnirju za prehodni pokal ŠŠD zbralo 18 tekmovalcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 x 15 minut. Zmagal je Milan Mat-ko, ki je zbral 6 točk, sledili pa so mu 2. Aleš Kopač 5, 3. Asim Huremovič 4.5, 4. Radiša Rajkovič 4.5,
NK RUDAR VELENJE	NK RUDAR VELENJE Vso-LL U.*1 LivlLk. NUVCtn Vi NUMUtll MCIMNA WU MtUUA
NAJVEČJA IN NAJDALJŠA NAGRADNA IGRA RUDARJA	NAPOVED REZULTATA
NAPOVED REZULTATA Rudar: Biostart Publikum •	Rudar: Biostart Publikum Ceno slavnega lističa je 200 Sil Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE IE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE M PIONIRSKE SELEKCIJE NK HUDAH jr
	FNLitj. ^^^ ^ .. SZm KIA MOTORS MVm-IM, kc NVtn-7H
	
Ime in priimek, naslov (izpolni čitljivo)	__"J
Žalec - Vegrad 24 : 32 (12 :19)
m » m * m ■ a
Največji uspeh doslej
Rokometašice Vegrada so s svojim trenerjem Zvonkom Papkom dosegle doslej največji uspeh. Priigrale so si tretje mesto, ki jim zagotavlja nasop v pokalu mest. Enako zadovoljen kot igralke, trener in vodstvo kluba je gotovo tudi nhjihov pokrovitelj domače gradbeno podjetje Vegrad, ki ob prevzemu pokroviteljstva sicer ni zahetvalo Evrope " za vsako ceno". Zato je ta uspeh še toliko lepši. Državni naslov je podobno kot lani osvojila Krim Electa, druga je Robit Olimpija.O prvaku je odločilo njuno medsebojne sobotno srečanje (Krimovke so zmagale z 19:15), tekma med igralkami Vegrada in Žalčankami v Žalcu pa je bila zgolj prestižnega pomena, saj so si Velenjčanke tretje mesto zagotovile že z zmago nad SCT Olimpijo v četrtem krogu končnice.
V soboto so bila velenjsk igralke v dvorani
Osnovne šole v Žalcu v prvem polčasu skorajda j za razred boljše od gostiteljic. Sijajna je bila Dejana Stevanovič, kije bila z desetimi zadetki tudi I najboljša strelka derbija. V tretji minuti so vodile že 3 : 0, v osmi 5 : 1 in ob polčasu je bila njiho-1 va prednost neulovljiva - sedem zadetkov. V nadaljevanju se ob tolikšnem vodstvu seveda niso I preveč naprezale. Vseeno pa so prednosti iz prvih trideset minut dodale še zadetek ( nekaj minut pred koncem tekme so dvakrat povedle celo za deset zadetkov) in z visoko zmago gotovo pokvarile nedeljski večer, pa še kakšen dan, | domačemu klubskemu vodstvu.
Za vstop v Evropo velenjskim dekletom in trenerju iskreno čestitmo.
Vegrad: Lakič, Brelih, Raukovič, Nojinovič, I Bižiene 4, Rodič, Oder 6(1), Stevanovič 10 (3), | Ibralič 3, Vujovič 6, Gradnik
■ ros
Atletske novice
»sisMiKssssmasBtsfss««
Uspešni v mednarodni konkurenci
Atletska sezona se te dni nadaljuje s polnim tempom. Vrstijo se tudi mednarodna tekmovanja, kjer velenjski atleti dosegajo vidne uvrstitve. Na četveroboju mladinskih reprezentanc Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije je v reprezentančnem dresu nastopilo kar 5 mladih velenjskih atletov. Sašo Njenič je zmagal v teku na 800 m, Peter Poles na 400 m z ovirami, Damjan Verbnjak pa je sunil 5 kg kroglo kar 17.65 m daleč. Drugi mesti sta osvojila Kristina Ohronek in Boštjan Buč v teku na 3000 m.
V avstrijskem Kapfenbergu je tekmoval na atletskem mitingu
Marko Štor. V močni mednarodni konkurenci je s časom 10.67 zasedel drugo mesto v teku na 100 m. S tem rezultatom je samo potrdil svojo dobro pripravljenost in kandidaturo za reprezentančni nastop na Evropskem pokalu v Lizboni.
Po lanskoletni poškodbi stopala je letos uspešno štartal tudi Sergej Šalamon. Na kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije je v odsotnosti olimpijca Kocuvana premočno zmagal v teku na 400 m z ovirami z rezultatom 53.38, 200 m pa pretekel v 21.86 sekunde. Jolanda Steblovnik in Peter Poles sta bila udeleženca nedeljskega Šikijevega memoriala v
Ljubljani, ki smo ga lahko sprem-1 ljali tudi preko TV ekranov.
Peter se je zelo približal nom za nastop na svetovnem mladin-1 skem prvenstvu, ki bo avgusta v Avstraliji. 400 m z ovirami je pretekel v 53.74 sekunde, Jolandapa zelo uspešno nadaljuje svojo kariero kot članica. Ze v prvem le- i tošnjem nastopu v teku na 800n I se je z rezultatom 2.04.76 enakovredno borila z znanimi i injami, ki imajo mnogo boljše I osebne rekorde. Državnemu čl» 1 skemu rekordu sedaj že pokoj« Brede Pergar se je približala i manj kot eno sekundo. Prav j tovo bo ta rekord letos poskuša zrušiti.
■B. Šalam
mudil Kern, napadi domačih pa niso pojenjali. Med drugim so še dvakrat zadeli vratnico, najbolj razburljivo pa je bilo v zadnji minuti, ko so domači izvajali prosti strel, ki ga je Kališek lepo ubranil in izid se ni spremenil.
S tremi točkami so se igralci ERE Šmartno povzpeli na lestvici, v naslednjem krogu pa bodo gostili trboveljski Rudar.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Štefančič, Irman, Polovšak, Bula-jič, Purg, Mašič, Grobelšek, Mešanovič (Podgoršek), Fajdiga, Hodžar (Kern).
M Janko Goričnik
5. Milan Goršek 4.5 itd.
Na nagradnem turnirju za osnovnošolce, ki je
bil v petek, 24. maja, je tesno zmagal Janez Ko-novšek, 2. mesto je osvojil Peter Lendero, tretje pa Mitja Zupan.Naslednji nagradni turnir za osnovnošolce je na sporedu v petek, 31. maja, ob 16.30 uri v prostorih SŠD.
UA. Novak
Maraton "Treh src" v Radencih
m^ i«i*ki(iiiiiiiii«iiii
Četrta zaporedna zmaga Pozničeve
Na sobotnem 16. mednarodnem maratonu "Tri srca" v Radencih je nastopilo preko 3.600 tekata | in pohodnikov iz 14 držav. Tekli so na različnih dolžinah, v ospredju pa je bil klasični maraton na 42 kilometrov, ki je štel tudi za slovensko prvenstvo, letošnja državna prvaka v maratonu pa sta Silva Vivod in Mirko Vindiš. Stanko Barber je v svoji kategoriji osvojil tretje, v absolutni uvrstitvi pa osmo mesto, lanskoletni državni prvak Zupane pa je bil tokrat deseti.
Na 21 kilometrov je v moški in ženski konkurenci nastopilo preko 1.000 tekačic in tekačev. Med ženskami je že četrtič zapored slavila Slavica Poznič, ki je kljub trinajstim letom življenja v Velenju še vedno domačinka v Radencih. Zmage je bila seveda zelo vesela, manj je bila zadovoljna s časom, na katerega pa sta vplivala vročina in vlažnost zraka.
Na enaki razdalji je bil Peter Anič v svoji kategoriji prvi in absolutno šesti, Jože Uranjek pa je v isti kategoriji osvojil peto mesto. Pri ženskah nad 35 let seje na tretje mesto uvrstila Ljubica Dolovski (Gorenje).
Vsekakor je bil to lep športni vikend, za Pomurje tudi velik športni in medijski dogodek, ki bo naslednje leto zagotovo privabil še večje število udeležencev.
mv.P
Zadovoljni z uvrstitvami so bili Jože Uranjek, Slavica Poznič in Peter Anič (z leve proti desni)
nr
> »b;
Plavanje - Pandža in Bukovec državni prvakinji
V	Kamniku je bilo preteklo soboto in nedeljo državno šprintersko prvenstvo. Najboljši šprint-erji iz 14 slovenskih klubov so se potegovali za naslove državnih prvakov na 50-metrskih progah v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Čeprav oslabljeni (manjkala sta Ajda in Andraž Valcl, ki se pripravljata na mladinsko evropsko prvenstvo) so se velenjski plavalci zelo izkazali. Osvojili so 6 medalj: 3 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti medalji. Državni prvakinji sta postali Tina Pandža med deklicami v disciplini 50 m prosto in 50 m hrbtno ter Špela Bukovec med članicami v disciplini 50 m delfin.
V	začetku tega meseca velenjski plavalni klub zelo presenetila odločitev trenerja Rajmunda Valcla, da bo odslej treniral le še svojega sina in hčerko. Z a najstarejšo skupino plavalcev, ki jih ne trenira več, so rešili problem s pomočjo Vere Pandža in Katje Oman, ki sedaj pripravlja plavalce na bližajoče se državno prvenstvo.
Rezultati: Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 30.38; 50 m hrbtno: 1. Tina Pandža 35.44; 50 m delfin:
3. Tina Pandža 34.75, 8. Maja Sovinek 36.78. Defki-50 m prsno: 8. Domen Velički 37.68. Mladinke-50m prsno: 8. Mateja Udovičič 39.14. Članice - 50 m prosto: 2. Špela Bukovec 29.50; 50 m delfin: 1. Špela Bukovec 31.20. Ženske absolutno - 50 m delfin: 3. Špela Bukovec.	im. PrimožU
Konjeniški šport
V nedeljo je bil na hipodromu Vrblenje na Igu pri Ljubljani turnir v preskakovanju zaprek, na katerem so se dobro odrezali predstavniki velenjskega kluba, posebej še Maja Novak, LovroBlat nik in Aleš Pevec.
Uvrstitve - Al, 1.00 m: 5. Valerija Pirmanšek (Moreš), 7. Matjaž Čik (Jefine); A2, 1.10 m: 3. Aleš Pevec (Effol Melody), 7. Sandi Pevec (Diavolo), 10. Valerija Pirmanšek (Moreš), 14. Matjaž Čik (M-lin), 15. Lovro Blatnik (Saturn); L, 1.20 m: I. Novak (Okser Gitano), 2. Lovro Blatnik (Saturn), 1 Aleš Pevec (Effol Melody), 11. Matjaž Čik (Dublin
30. maja 1996
ŠPORT iN REKREACIJA, OBJAVE
NAŠ i AS 21
Tenis - slovenskih lig
Velenjčani na vrhu
Prva ekipa ŠTK je edina še Kporažena in je po 5. krogu na vrhu lestvice v 1. ligi. Zelo razveseljiva je tudi novica, da je mlada ekipa ŠTK, ki nastopa v 3. ligi, tudi po 3. krogih še nepo-ražena in brez izgubljenega niza na vrhu lestvice.
Prva ekipa je med tednom v 3. krogu v gosteh premagala Medvode z rezultatom 8:1, nato je v soboto pretekli teden doma glad-io premagala Koper z 9:0 in v nedeljo v gosteh Triglav Kranj prav tako z rezultatom 8:1. Do konca prvega dela sta ostala še 2 kroga. V predzadnjem krogu v soboto igrajo doma z ŽTK Mari-
bor, v nedeljo, v zadnjem krogu, pa bodo Velenjčani gostaovali v Ljubljani pri Slovanu, ki je do-sedaj izgubil samo eno srečanje.
Druga ekipa ŠTK je minuli teden doma premagalo Rečico s 5:0 in v gosteh Hoče z istim rezultatom. Do konca prvenstva jim ostaneta še dva kroga. Obakrat igrajo doma (Cetis Celje in Ravne).
Članice ŠTK, ki tudi nastopajo v 1. ligi, so v 3 krogu v gosteh izgubile v Domžalah z 0:3, v 4. krogu pa bi morale doma igrati z ŽTK Maribor, vendar je srečanje odpadlo, ker ni bilo nasprotnic.
UA. B.
Judo klub Velenje
i* »»■>•«•••*•
Uspešna sezona
Odbojka
Turnir Madžarom
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica je izvedel mednarodni turnir, na katerem sta ob gostiteljih nastopili še madžarski ekipi Veszprem in Za-laegerszeg. Ne glede na končni vrstni red je turnir lepo uspel, organizatorji so bili deležni laskavih priznanj gostov za preživete dni v Sloveniji, vsi skupaj pa so zagotovili, da se bodo še srečali na Madžarskem in v Sloveniji.
Z dvema zmagama je bila najboljša ekipa Zalaegerszega pred Šoštanj Topolšico in Ves-zpremom. V dvoboju madžarskih ekip je Zalaegerszeg potrdil visoko uvrstitev v
madžarskem prvenstvu in zanesljivo zmagal s 3:0, od Ves-zprema pa so bili prepričljivo s 3:0 boljši tudi gostitelji. O prvem mestu je torej odločala tekma med Zalaegerszegom in Šoštanj Topolšico, ki so jo s 3:0 dobili gostje, vendar nikakor z lahkoto. Na tekmi je bilo očitno, da so gostitelji prvenstvo sklenili že pred dvema mesecema, Madžari pa šele pred dnevi, zato so bili tudi bolj razpoloženi in uigrani. Sicer sta bili ekipi izenačen, o čemer priča tudi izid tretjega seta, ki so ga gostje po hudem boju dobili s 17:15.	-
Smučarsko-skakalni klub Velenje
Judo klub Velenje šteje okoli 70 članov in članic vseh kategorij, ki so tudi v letošnji sezoni uspešno nastopili na 10 pokalnih tekmovanjih in državnih prvenstvih.
Med najuspešnejšimi članicami je Simona Krajnc, ki je štirikrat nastopila na tekmovanjih v Ljubljani, Lendavi in na Ptuju ter skupno osvojila 7 medalj: 4 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti. Je mladinska državna prvakinja.
Tekmovanj za starejše dečke sta se udeležila Uroš Jošt, ki je osvojil 3 srebrne in 3 bronaste medalje, ter Boštjan Ogrizek, ki je osvojil 3 bronaste medalje. V tej sezoni so po eno bronasto medaljo z različnih tekmovanj prinesli še Boštjan Pajenk, Gregor Brglez in Špela Banovšek.
Na tekmovanjih so sodelovali ter se uvrščali med petim in devetim mestom še: Dragan
Šišarica, Aleš Divjak, Sebastjan Sevnik, Bojan Ačimovič, Gregor in Andrej Smit, Andrej Sever, Simon Blatnik, Gašper Borovnik, Jure Banovšek, Tomaž Vaupotič in Branko Matič.
Glavni sponzorji vseh tekmovalcev so njihovi starši. Zato se jim vodstvo kluba zahvaljuje za finančno in moralno podporo, saj brez te podpore njihovi otroci in klub ne bi dosegali tako lepih rezultatov.	muf
Ženski mali nogomet
»»»»»»MMSiHiiSB«
Za državno prvenstvo
Na igrišču pri šoli se bo v soboto na prvem turnirju za 5. državno prvenstvo v malem nogometu predvidoma zbralo deset najboljših ekip. Nato bodo sledili še trije turnirji, in sicer v Mariboru, Ivančni Gorici ter Ljubljani, sredi septembra pa bo v Voličini končnica prvenstva.
Med kandidatke za visoko ali kar najvišjo uvrstitev gotovo tudi
Sabljači na državnem prvenstvu
V soboto, 25. maja, je bilo v Ljubljani člansko državno prvenstvo v sabljanju s floretom. Državni prvak je postal Marko Hočevat, član Olimpije, ki je prvenstvo tudi pripravila.
Med sabljači velenjskega kluba Rudolf Cvetko je bil najboljši Jure Uran-jek na 8. mestu. V predtekmovanju je sicer kazalo na boljše uvrstitve naših, vendar je za finale zmanjkalo moči, saj gre večinoma za mlade sabljače. Uvrstitve ostalih članov: 9. Bezlaj R., 10. Čas T., 11. Gorjan G„ 15. Meh J., 16. Jerabek; članice: 10. Močilnik. Rezultat kaže na precejšnjo izenačenost. Vsekakor bi z nekaj več športne sreče lahko posegli po višjih mestih, mbg
letos sodijo tudi domače nogome-tašice, lanske državne prvakinje.
Sobotno prvenstvo bodo v organizaciji ŠD Škale - Hrastovec začeli ob 15. uri.
Škale - Hrastovec
mmmmmmmmm
14. vaška olimpiada
Med prireditve, ki se v Šaleški dolini najdlje držijo, gotovo sodi takoimenovana "vaška olimpiada" v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec. Krajani se je radi udeležujejo, enako tudi tekmovalci iz mnogih krajevnih skupnosti iz Šaleške doline in severovzhodne Slovenije.
Člani ŠD Škale - Hrastovec napovedujejo, da bo tudi na letošnji, že 14. zapored, nadvse veselo in zanimivo. Ta bo 6. julija, med drugim pa se bodo letos znova srečali Škalčani, ki so morali pred desetletji zaradi ugrezanja zemlje zapustiti domači kraj in si poiskati nov dom drugje.	■
S polnim zagonom
Smučarsko skakalni klub je že pričel i pripravljatui na novo tekmovalno sezono, tekme v skakalnem centru ob velenjskem gradu pa bodo pričeli že to soboto in nedeljo, 1. in 2. junija. V soboto bodo tekmovanje za pokal mesta Velenja odprli dečki do 9 in 11 let ob 10. uri. Ob 16. uri bo tekma za dečke do 13 let in ob 20.30 uri nočna tekma na 80 m skakalnici za starejše mladince in člane, v nedeljo pa bo tekma na 55 m skakalnici za dečke do 15 let in maljše mladince.
Naj omenimo še to, da se bo v letošnjem letu v skakalnem centru ob velenjskem gradu zvrstilo veliko tekem.
Ob prej navedeni tekmi še tradicionalna tekma 6. SJC in nočna tekma za rudarsko svetilko, ki bo obenem tudi tekma interkontinen-talnega pokala, ki jo je dodelila FIS-a. S tem je FIS-a izkazala SSK Velenje vso podporo in priznanje za dobro organizacijo in izvedbo tekmovanj v smučarskih skokih.
Konec avgusta bo tekma alpskega pokala za starejše mladince v skokih in nordijski kombinaciji ter konec septembra še državno prvenstvo za starejše mladince in člane.
Za 6. Ski Jumping Chalenger in tekmo za "rudarsko svetilko" že prihajajo prijave. Te so poslale in potrdile prihod reprezentance Slovaške in Japonske ter seveda Slovenije s Primožem Peterko na čelu. Dva skakalca Japonske, Kasarna in Sato, bosta veliko trenirala v Velenju pod vodstvom trenerjev Vasje Bajca in Bogdana Norčiča. Japonska skakalca bosta nastopila tudi na odprtem prvenstvu občine Velenje 1. junija. Tekem 6. SJC in za "rudarsko svetilko" pa se bosta poleg omenjenih udeležila še Kenji Suda in Naoki Yasuzaki.
m j. o.
Lokostrelski klub Mozirje
Uspešni doma in na tujem
Mozirski lokostrelci brez predaha uspešno nastopajo na tekmah doma in v tujini. Zelo uspešni so bili v nedeljo na turnirju "fita star" v Mariboru. Turnir je štel za evropski pokal, obenem pa je odločal o kandidatih za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo sredi junija na Brdu pri Kranju. Z odličnimi dosežki sta si mesto v slovenski reprezentanci že zagotovili Bernarda Zemljak in Jožica Emeršič, možnosti pa imata še Štefan Ošep in Dušan Perhač.
Rezultati - veterani: 1. Perhač 1265; člani: 1. Ošep 1265; članice: 1. Zemljak 1279 (na 60 m je Bernarda s 332 krogi le za krog zaostala za evropskim rekordom), 2. Jožica Emeršič 1272; mladinci: 1. Grega Emeršič 1265, 2. Sašo Emeršič 1262.
Dan pred tem sta Dušan Perhač in Bernarda Zemljak nastopila v Varaždinu in zmagala vsak v svoji disciplini.	a
Osem skrivnosti za domače zdravilo!
Pizzerija Cigler
Verjamete, da je pizza domače zdravilo? Naj se sliši še tako nenavadno, pokusiti pa to zdravilo vendarle velja. Škoditi zanesljivo ne more, je pa v vsakem primeru lepo, prijetno in zlasti okusno - to so namreč domače pizze pri Ciglerju v Šoštanju. Dober glas seže v deveto vas in preko njenih meja, zato zapis o tej skrivnostni dobroti gotovo ne bo odveč.
Dober glas je segel v deveto vas v devetem letu obratovanja Pizzerije Cigler, saj so jo odprli jeseni leta 1987. Zakaj se je dolgoletni gostinec odločil prav za pizzerijo, zakaj to ni klasična restavracija?
Marjan Vrtačnik: "Zanimivo vprašanje za še bolj zanimiv odgovor, ki je skrit v zgodni z dvema razlogoma. Ravno pred devetimi leti sem bila na tridnevnem oddihu v Benetkah. Dovolj sem radoveden, zatorej ni naključje, da mie je v neki kavarni "padel v oči" časopis z velikansko pizzo na naslovnici. Jasno je, da ital-
ijanščine nisem posebej vešč, imel sem kar precej preglavic, vendar me je vsebina preveč pritegnila, potrudil sem se in izpisal recepte za domači kečap in domače testo. Kaj hitro mi je bilo jasno, da je prav v teh dveh sestavinah pravi čar domače pizze.
To je prvi razlog za mojo pizzerijo, drugi je še bolj otipljiv. V tem časopisu je bilo zapisanih kup dobrih stvari, ki so pričale o zdravilnih učinkih domačih pizz. Bili so to zdravilni učinki za mlade v pospešenem razvoju, naštetih je bilo precej resnih bolezni, za katerih zdravljenje so domače pizze še kako blagodejne in dobrodošle. Med njimi je bila tudi moja tedanja bolezen in odločitev za pizzerijo je bila takojšnja.
Danes sem zdrav in trdim, da je del tega zdravja tudi v skrivnosti domače pizze. Redno jo z veseljem pojem, saj se njenemu čaru in učinkom ne morem odreči."
Lepo, vendar zakaj domača pizza, če izvira iz Italije?
Marjan Vrtačnik: "Res, piza je po izvoru italijanska, vendar so v naši domače sestavine, ki jih v. Italiji ne uporabljajo, morda le redki mojstri. Recepta niso napisali tisti, ki pizzo pečejo, to je bila skupina raziskovalcev domače zdrave prehrane. V kečapu so sestavine, ki jih tudi v Italiji težko kupiš in v mnogih pizzerijah teh začimb sploh ne poznajo."
V čem je torej skrivnost vašega testa in zlasti kečapa?
Marjan Vrtačnik: "Za to skrivnost ne vedo niti moje kuharice. Recept je samo moj in "skrivnost" pripravim sam. Celo kuharice mislijo, da dodajo samo baziliko, v resnici pa je v kečapu kar osem skrivnosti."
Takšna dobrota pa ni odmevna samo v vašem lokalu. Če spomin ne vara je njen glas res segel veliko širše, tudi zaradi uspeha na velikem tekmovanju v Ljubljani?
Marjan Vrtačnik: "Drži. Tekmovanje je bilo lani, svoje sposobnosti pa je preizkušalo 113 mojstrov iz Italije,
t«l.>00/882 281
Hrvaške in Slovenije. Uvrstil sem se v elitno deseterico, bolj iskreno -točno na deseto mesto. Pizzo sem pripravil sam, vseeno pa je to za mojo pizzerjo velik dosežek, ki vsekakor ni padel kar tako z neba."
Pa vendar v vaši kuhinji ne pečejo samo pizz, ponudba je precej raznolika.
Marjan Vrtačnik: "Razumljivo. Človek pač dela za denar in se mora prilagoditi okusu, željam in potrebam čim večjega števila gostov. Ko sem leta 1987 odprl pizzerijo je bila daleč naokrog edina, danes jih je več kot gostov. Seveda niso vsi izključno ljubitelji pizz, zato ponujam tudi zrezke, ribe, lignje, kosila in malice za vsakogar in še se marsikaj najde."
Kaj torej priporočate sedanjim in bodočim gostom?
Marjan Vrtačnik: "Nekaj jim polagam na srce - ne segajte za vsako malenkost in brez razloga po tabletah. Upoštevajte v tisočletjih potrjena in uveljavljena domača zdravila, pri tem mislim tudi na domačo pizzo. Čisto iskreno - domača pizza vam škoditi ne more, če bo koristila zdravju, pa je to samo domača pizza Cigler.
Za vas in za vaš okus bodo poskrbeli skrbni mojstri kuhanja, vabimo pa vas vsak dan od 7. do 23. ure.!"
22MSCM	OBVESCEVALEC	30. maja 1996
		
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za intormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 30. maja -dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Rus Petek, 31. maja-dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 1. junija in nedeljo 2. junija - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Ponedeljek, 3. junija - dnevni
dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr.
V.Renko in dr. Urbane
Torek, 4. junija - dnevni dežurni dr.
Ramšak, nočni dr. Friškovec in dr.
Grošelj
Sredo, 5. junija - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo: Nedeljo, 2. junija -dr. Zvonka Petek v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 31. maja do 7. junija - Tomo VVankmiiller, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
50. let skupnega zakonskega življenja so praznovali: zakonca Silvestra in Jakob JAVORNIK iz Velenja, Čopova c.št. 9 ter zakonca Justina in Jernej JU-RKO iz Pake pri Velenju št. 54. Poroke: Simon Lorger, Velenje, Kardeljev trg št. 11 in Ksenija Pečnik, Velenje, Prešernova c.št. 22/c; Paško Tomkič, Zagreb, Tribotinjska 5 in Jasmina Ibriševič, Velenje, Ul. Janka Vrabiča št. 30; Smiljan Dominkovič, Laze št. 9/e in Esma Kurtovič, Laze št. 9/e; Gvido Ovnik, Šoštanj, Tovarniška pot št. 2/c in Brigita Krajnc, Silova št. 14; Ivan Kovač, Velenje, Tomšičeva c.št. 6 in Ivica Mernik, Velenje, Tomšičeva c.št. 6; Andrej Dravinec, Velenje, Šalek št. 91 in Nevenka Laznik, Velenje, Šalek št. 91. Smrti: Zorka Vesulak, roj. 1911, Leveč št. 10; Ljudmila Košir, roj. 1921, Breg št. 21, Slov. Konjice; Karel Rotovnik, roj. 1921, Gabrovnik št. 29; Justina Vanovšek, roj. 1910, Vinska gora št. 19; Frančiška Krumpačnik, roj. 1908, Vrhpolje št. 3; Franc Kolenc, roj. 1910, Zg. Pobrežje št. 17; Marija Žvipelj, roj. 1945, Šmartno ob Paki št. 137; Neža
Krajnc, roj. 1908, Celje, Kovinarska ul.št. 16; Hašim Bečirovič, roj. 1957, Velenje, Goriška c.št. 47; Štefanija Tratnik, roj. 1937, Pongrac št. 165; Martin Veber, roj. 1946, Celje, Kovinarska ul. št. 6; Ana Žibret, roj. 1905, Mali vrh št. 21; Vincenc Črep, roj. 1914, Brezen št. 16; Marija Gergar, Križevci št. 17, roj. 1908.
Upravna enota Mozirje
Poroke: Stanislav Žagar, 1965, Loke pri Mozirju 26 in Jožefa Usar, 1971, Lepa Njiva 42; Metod Tajnšek, 1971, Polzela 34 in Polonca Ramšak, 1976, Dobrovlje 22; Matej Vošnjak, 1970, Okonina 47 in Melita Terbovšek, 1972, Okonina 47; Janez Trogar, 1962, Kokarje 18 in Branka Turk, 1974, Žlabor 23; Roman Matek, 1965, Nizka 16 in Marija Prepadnik, 1964, Luče 60; Avgust Pahovnik, 1961, Krnica 53 in Terezija Vršnik, 1965, Krnica 53. Smrti: Kristina Klemše, 1902, Nazarje, Ob Savinji 14; Frančiška Krumpačnik, 1908, Varpolje 3; Franc Kolenc, 1910, Zgornje Pobrežje 17; Vladislava Marija Kokt, 1929, Mozirje, Aškerčeva ulica 68.
MESTNA OBČINA VELENJE
ŽUPAN
JAVNI RAZPIS
ZA PRENOVO IN VZDRŽEVANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA MESTNE OBČINE VELENJE
I.	Razpisna naloga
1.	Projekt za izdelavo informacijskega sistema Mestne občine Velenje
2.	Dograditev in dobava računalniške opreme po projektu
3.	Prenova in dobava programske opreme
4.	Vzdrževanje računalniške opreme
5.	Organiziranje izobraževanja
AD. 1. Projekt naj bo izveden po metodologiji ORACLE ČASE Method
in naj bo podprt z orodji Designer/2000.
AD.2. Dograditev obstoječe opreme in dobava nove po projektu, tako
da bodo v celoti podprte planirane poslovne funkcije.
AD. 3. Izvedba programske podpore z ORACLE Developer/2000,
Discovery/2000 in Designer/2000, tako da bo upoštevana dosedanja
programska oprema in bo mogoč neopazen prehod na nov sistem,
po projektu iz AD.1.
AD. 4. Vzdrževanje računalniške opreme naj obsega vse komponente sistema.
AD. 5. Izobraževanje naj bo izvedeno po potrebah posameznih delovnih mest.
II.	Reference in pogoji dela
Ponudnik naj navede svoje reference v izgradnji celovitih informacijskih sistemov. Prednost pri izboru bodo imeli tisti, ki bodo lahko ponudili celovito rešitev. Investitor si pridržuje pravico, da ne bo izbral nikogar od ponudnikov.
III.	Rok prijave na razpis
Prijavni rok je 10 dni od objave razpisa na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, za razpis prenove IS. Posnetek obstoječega stanja lahko dvignete v tajništvu župana. Javno odpiranje ponudb bo naslednji dan po izteku roka za prijavo na razpis ob 12. uri v sejni sobi Mestne občine Velenje.
Mestna občina Velenje
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB RAKI
V tednu od 13. maja do 19. maja 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 14.5. AMP Veliki vrh	190 mikro-g/m3
17.5. AMP Graška gora	130
18.5. AMP Šoštanj	200
AMP Graška gora	170
19.5. AMP Šoštanj	320
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 20. maja do 26. maja 1996
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
■ 20. B. O21. S. □ 22. 5. B23.5. 024.5. n25 5 ■2fl.S.
NOVO! V BACCHUSU! UGODNO! EKSKLUZIVNO OTOK PAG
TURISTIČNA AGENCIJA
OBRTNA CONA PAKA (GOSTIŠČE BACCHUS) tel.: 063/852-611
NOVAKA - PAG
KAMPSTRAŠKO KAMP ŠIMUNI APARTMAJI SOBE
UGODNI POPUSTI V TRGOVINAH, RESTAVRACIJAH, DISKOTEKAH
gorenje
d.o.o., 3320 Velenje, Partizanska 12 Telefon: (063) 853-321
O
pY(fo)q
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo lesenega poslovnega objekta
Predmet prodaje
Predmet prodaje je leseni montažni objekt z izkoriščenim podstrešjem s skupno uporabno površino 118,93 m2. Proizvajalec predmeta prodaje je Smreka Gornji grad, brunarica tp B 70, leto izvedbe 1974.
Oprema, ki ni sestavni del predmeta prodaje, ni predmet prodaje.
Prednost pri prodaji bodo imeli ponudniki, ki bodo:
1.	Ponudili višjo ceno, pri čemer je potrebno upoštevati, da je izhodiščna prodajna cena predmeta prodaje 1.737.427,00 SIT. Ponudb, ki bodo nižje od izhodiščne cene, prodajalec ne bo upošteval.
2.	Ponudili ugodnejše plačilne pogoje in zavarovanje plačila.
3.	Uredili razmerje z lastnikom zemljišča, na katerem je objekt lociran.
Pisne ponudbe pošljite najkasneje 8 dni po objavi na naslov Gorenje Maloprodaja d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje v zaprtih kuvertah z oznako "javna prodaja - brunarica".
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 14. 6. 1996.
Ogled predmeta prodaje je možen vsak delovni dan od 7. do 16. ure v Nazarjah, na lokaciji Glin Nazarje.
Za dodatne informacije pokličite na telefon 853-641.
KOCKA
d.o.o.
TRGCIVINA IN ST0W1T¥
KUPUJEMO DELNICE
(DROGA, K0VIN0TEHNA, LEK IN DRUGE) PRIDOBLJENE Z LASTNINSKIMI CERTIFIKATI V JAVNI PRODAJI!
INFORMACIJE VSAK DELOVNI DAN
RAZEN SOBOTE PO TEL (063) 852-293 0D 7.30 DO 14.30!
It AIII0 IELEIJE
ČETRTEK, 30.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.43 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 31 .MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 3. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov -oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 4. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 5. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Nasveti strokovnjaka - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
...KINO
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 31.5. ob 22. uri (pred-premiera!)
SABRINA - romantična komedija Režija: Sydney Pollack Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond, Greg Kinnear
Sabrina je dekle, ki je vso svojo mladost preživela na drevesu, oprezujoč za družino Larrabee. Tako je kot šoferjeva hčerka prav dobro poznala vsakega od njih, še posebno pa ji je bil pri srcu mlajši David, lahkomiseln mladenič, ki se ni kaj dosti sekiral za družinsko podjetje in posle, za katere je skrbel starejši Linus, resen mož, ki mu je mar le za uspeh podjetja, nima pa osebnega življenja. Ko se pojavi Sabrina, prikupna in prefinjena mlada ženska, po dveh letih dela v Parizu očara oba in spremeni usodo tako podjetja kot obeh mož...
Sobota, 1.6. ob 21. uri Nedelja, 2.6. ob 19. uri ZBOGOM LAS VEGAS - melodrama Režija: Mike Figgis Vloge: Nicolas Cage (Oskar 96 za glavno moško vlogo), Elizabeth Shue Hollywoodski scenarist oddide v Las Vegas po tem, ko so ga nagnali iz službe zaradi nenehnega pijančevanja in nedela. V Las Vegasu so bari odprti noč in dan, njemu pa je samo do tega, da bi se napil do smrti. V tem času pa sreča Sero, prostitutko, ki beži od svojega zvodnika. Sprijaznita se z usodo in se pri tem zbližata. Rodi se idealna ljubezen med dvema osebama, ki ju je družba že zdavnaj zavrgla. Režiser Figgis je scenarij napisal po avtobiografskem romanu Johna 0'Briena, prav tako kroničnega
pijanca, ki se je nekaj mesecev pred snemanjem filma ubil. Ponedeljek, 3.6. ob 20. uri STARE SABLJE 2 - komedija Režija: Howard Deutch Vloge: Jack Lemmon, VValter Matthau, Ann-Margaret, Sophia Loren...
Stara nergača John in Max se pripravljata na poroko Johnove hčerke in Maxovega sina in tako za nekaj časa zakopljeta bojno sekiro. John je že šest mesecev srečno poročen in Max se nima s kom prepirati. Dokler ne pride v mesto Maria Ragetti, ki hoče legendarno prodajaln vab spremeniti v italijansko restavracijo in tako ogroziti mir na tej priljubljeni ribiški točki. Začneta ji nagajati, toda Maria je pogumnejša in vztrajnejša kot sta mislila. Celo enakovredna tekmica jima je. Ko jima vrača milo za drago, je vse bolj jasno, kdo bo zmagovalec...
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 31.5. ob 20. uri ZBOGOM LAS VEGAS - melodrama
Torek, 4.6. ob 20. uri STARE SABLJE 2 - komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 1.6. ob 18.30 uri ZBOGOM LAS VEGAS - melodrama
Naslednji filmi: Oče moje neveste 2, Smrtonosni spopad, Nekoč in zdaj, Porotnica, Sabrina, Ptičja kletka,... Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
Mesarstvo VALAND Alojz
Mesnica Velenje
Stari trg 35 (nov poslovni center) Tel.: 063/856-778
<( C
Odlična izbira
vedno SVEŽEGA MESA in DOMAČIH mesnih izdelkov lastne predelave
Ne prezrite IZJEMNO UGODNIH cen! Možnost plačila na več čekov ali s kartico Activa!
Delovni čas: tor. - pet. 8.-17. h, sob. 7.-12. h, ned., pon. zaprto
30. maja 1996
OBVEŠČEVALEC
KAŠ ČAS 23
MALI OGLASI
MOTORNO KOSO TANAKA z
vrvico, prodam za 19.000 sit. Telefon 852-750, zvečer. BLIZU ŽELEZNIŠKE in avtobusne postaje prodam gradbeno parcelo. Telefon 885-533.
POMIVALNI STROJ IN OTROŠKO POSTELJICO prodam. Telefon 851-241. PARCELO NA LEPI SONČNI LEGI, v izmeri 3100 m2, prodam po 6 DEM/m2. Možnost vikenda ali stanovanjske hiše. Telefon v uredništvu. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK znamke Ghio, ugodno prodam. Telefon 852-514.
PRALNI STROJ CANDY, 40 širine, prodam za 55.000 sit. Telefon 063-855-707.
VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106 ali 631-164
POSLOVNI PROSTOR na Efenkovi 61/C/lll, s telefonom, oddamo v najem. Informacije na telefon, dopoldan 852-945, popoldan oz. zvečer 850-490.
PRAŠIČA domače reje, za zakol, 150 kg, prodam.Telefon 778-127, zvečer.
V SOSESKI ŠALEK, prodam komfortno atrijsko stanovanje v velikosti 110 m2. Telefon 854-618, zvečer.
STAREJŠI ZAKONSKI PAR, brez otrok, išče manjše, lahko starejše stanovanje (želita s seboj pripeljati tudi domače živali, ni pogoj), pripravljena sta pomagati pri hišnih opravilih ali na polju. Vajena sta domačih del. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista s pripisom šifre "MIRNA, POŠTENA IN , DELOVNA." KRAVO PO PRVEM TELETU, simentalko, prodam. Telefon 882-460.
TELIČKA 120 KG za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 852-084.
MLAJŠA UPOKOJENKA, sprejmem kakršno koli delo (razen 1 akviziterstva). Imam srednjo
izobrazbo ekonomske smeri, svoj avto in veliko časa. Ponudbe pod šifro "POŠTENJE". VIKEND z manjšim vinogradom in sadnim drevjem, v bližini Šmartnega ob Paki, prodam. Telefon 854-618, zvečer. STANOVANJE 40 m2 in sobo 12 m2 v stanovanjski hiši, oddam. Telefon 855-631. TELETA PRODAM. Telefon 893-587.
PRODAMO RABLJENA VOZILA:
-Peugeot 306 XR 1,4,1.94-Škoda Favorit 135 L, I.92 - Fiat Tipo 1,4,1.91 - Daihatsu Charade 1.0 TSI.90. TOREJ d.o.o., Velenje, telefon 851-226.
HARMONIKO ZUPAN B, ES, AS,
staro 2 leti, prodam. Telefon 892-291.
PRAŠIČKE PRODAM - 20 DO 40
kg težke. Telefon 721-436. TELIČKO SIMENTALKO, težko 220 kg, prodam. Telefon 893-251. PERZIJSKI MUCKI, prodam po 100 dem. Telefon 853-925, popoldan.
OTROŠKO KOLO BMX za 4 do 6
letin posteljo Meblo 160x200, prodam. Telefon 858-567. PRAŠIČA 100 kg težkega prodam. Telefon 882-402. SMREKOVE FOSNE, kvalitetne, naravno sušene, 3 m2, ugodno prodam. Telefon 852-996. MOTORNO KOLO TOMOS 14 M moč motorja 3 kw, prodam. Telefon 850-841. ZASTAV0128, letnik 87, prodam. Telefon 856-551. PUJSKE 25 kg, prašiča za zakol 200 kg, prodam. Telefon 858-201 od 20. do 21 .ure. RENAULT-9, letnik 83, reg. do 8/96, prodam. Telefon 864-202. RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja in zmrzovalno skrinjo, prodam. Telefon 856-974. SLAMOREZNICO PRODAM. Telefon 857-108.
ORGANIZIRAM NAKUPOVALNE IZLETE za Trst, Palmanova, Madžarska. Telefon 863-516, 853-081.
OSEBNI AVTO ZASTVA126 P,
letnik 87, dobro ohranjen, prodam. Telefon 894-032. HLADILNIK, volnene preproge, žensko konfekcijo, poceni prodam. Telefon 851-091. KOSTANJEVE DESKE debeline 2-3 cm prodam. Telefon 882-824 po 20. uri.
PRIJETNO DELO, lep zaslužek. Pokličite v nedeljo od 12. do 22. ure po telefonu 063-831-276.
RENAULT 4 GTL, lepo ohranjen, z dodatno opremo, ugodno prodam. Telefon 853-487.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, Agencija za promet nepremičnin. Tel/fax: 063-856-899.
DEKLIŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 892-126 v soboto in nedeljo. NOVO VIDEO KAMERO PHILIPS, prodam. Telefon 852-970, zvečer. TRAKTOR ŠTAJNER18 km,
PRODAM ZAJCE. Telefon 885-819.
prodam. Telefon 885-144.
V	LAZAH PRI VELENJU prodamo hišo. Telefon 858-574 ali 854-682.
V	CENTRU VELENJA menjam štirisobno stanovanje v 1. nadstropju za hišo v Velenju ali okolici. Telefon 852-731.
V	VELENJU PRODAMO trisobno stanovanje in brunarico na Trebeliškem. Telefon 856-899.
V	NAZARJAH PRODAMO POČITNIŠKO HIŠO, primerno za stalno bivanje za 70.000 DEM. Telefon 856-899.
TIH MAGISTER IŠČE SOBO. Telefon 855-769.
V	BLIŽINI ŠOŠTANJA PRODAM,
1,5 ha smrekovega gozda. Telefon 882-883.
MOŠKI 45, urejen, materialno preskrbljen, išče vitkejšo žensko za trajnejšo vezo. Otrok ni ovira. Šifra "SREČO POIŠČIVA SKUPAJ!"
V SPOMIN
MIRANU MELANŠKU
14.10.1963 -29.5.1991
Mineva pet let krutosti in bolečine, odkar je nehalo biti TVOJE ZLATO SRCE.
Odšel si nemo in tiho, z bolečino v srcu - ranil mojo dušo. Tvoja ljubezen, nasmeh in veselje, vedno bo moje življenje. Spomini živijo, ljubezen ostaja.
TVOJA NEUTOLAŽLJIVA MAMA
ZAHVALA
ANA ZIBRET
rojena 26.7.1905 iz Malega Vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje
in darovane sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za cerkveni obred. Hvala Francu Korbarju za poslovilne besede in pevcem za zapete želostinke.
Žalujoči: hčerka Drejka, vnuki z družinami in pravnuki.
*APS
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
d.d. VELENJE Teiefax:lo63) 855 557
Od 16. maja Vas Vaša turistična agencija APS pričakuje v novih prostorih na Rudarski 2 (ob prizidku Velme) v Velenju.
Ste se že odločili, kje boste preživeli letošnji dopust?
Še vedno Vam ponujamo zanimive in cenovno ugodne aranžmaje za počitnice na slovenski obali, v Istri, Dalmaciji in tujini.
HIT PONUDBA POLETJA -
1/4 APARTMAJI NA PAGU ZA 500 DEM.
Priporočamo Vam tudi oddih v slovenskih zdraviliščih in gorah ter križarjenja in treking. Organiziramo izlete in potovanja za zaključene skupine po Sloveniji in tujini, posameznikom pa je na voljo široka paleta potovanj.
V sklopu aranžmajev Vam ponujamo prevoze z modernimi turističnimi avtobusi, lahko pa Vam tudi posredujemo samo avtobusni prevoz.
Če potrebujete letalsko karto, Vam jo priskrbimo v najkrajšem času. Posredujemo pri prodaji najugodnejših kart vseh letalskih družb.
UGODNI PLAČILNI POGOJI; PLAČILO NA VEČ OBROKOV (ČEKI) DOBRODOŠLI IMETNIKI KARTIC VISA IN EUROCARD.
Za vse informacije in Vaša vprašanja smo Vam na voljo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v petek pa od 9. do 14. ure na Rudarski 2 ali pa po telefonu 063/859-107.
TURISTIČNA AGENCIJA APS
RUDARSKA 2, VELENJE TEL./FAX: 063/859-107
PRIVOŠČITE SI KVALITETO, POTUJTE Z NAMI!
3320 Velenje Koroška cesta 64 Telefon: (063) 855 406 Telex: 36 217 RLVYU
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi ata
SLAVKO KRAJNC
73.1935 -16.5.1996
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo
mnogo prerano zadnjo pot. Posebna zahvala velja dr. Koželju in 11. etaži kirurgije Bolnišnice Maribor. Hvala tudi kolektivu Premogovnika Velenje, bivšim sodelavcem, Komunalnemu podjetju Velenje, kolektivu Policijske postaje Velenje, govornici gospe Pušnikovi, gospodu duhovniku Vehovarju za opravljen obred, pevcem za ganljive pesmi ter godbi Premogovnika Velenje.
Žalujoči: sin Samo, hčerka Slavica z možem Zvonetom in vnuček Tini.
Skrb, delo in trpljenje,
Tvoje bilo je življenje,
niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano,
a v naših srcih boš ostal.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
in brata
KARLA VOCOVNIKA
rudarja v pokoju iz Gaberk 20.10.1932 -19.5.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in
znancem za darovano cvetje, sveče in za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se kolektivu Premogovnika Velenje, govornikom in praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Zalka, hči Zalika z družino ter ostali sorodniki.
Člani uredniškega odbora jubilejnega Zbornika: profesorji: Cvetka Bovha, Andrej Knzman, (moderatorka pogovora Jatjana Hudomalj), Mira Preložnik, odgovorna urednica Marjana Korošec - Gmajner ter študent Rok Poles so zbranim na predstavitvi v prostorih velenjske knjižnice povedali nekaj zanimivosti o nastajanju te publikacije
Gimnazijci gimnazijcem so poimenovali prireditev v dvorani velenjske glasbene šole. Težko bi ocenili, kdo je obiskovalce prireditve bolj navdušil: pevci, recitatorji, baletniki, glasbeniki na
instrumentih, solopevka ali ansambel Funk You
Po mnogih letih so se srečali tudi profesorji, ki so se zvrstili na velenjski gimnaziji. Med njimi
je tudi veliko dijakov velenjske gimnazije.
Tudi za vrtce se zaključuje neko obdobje
Otroška olimpiada
Na lep, zanimiv, predvsem pa prisrčen konec "šolskega leta," so v četrtek, 23. maja, poskrbele vgojiteljice mnogih velenjskih vrtcev, ko so na stadionu v Velenju skupaj pripravile otroško olimpiado. Drugi so imeli podobno prireditev zamišljeno za v ponedeljek, pa jim jo je žal
odplaknil dež. Zato bodo na novo priložnost še malo počakali. Pripravljeni seveda, da celemu svetu pokažejo, kakšni športniki so in kako v vrtcu delajo s svojimi vzgojiteljicami, varuhinjami...
mkp
V četrtek je bila na mestnem stadionu ena sama mladost.
Prenovljeno otroško igrišče v Velenju
Ziv-žav kot nekoč
Vendarle so tudi najmlajši dočakali svoj dan, ko so jim konec tedna predali prenovljeno otroško igrišče ob Šaleški cesti. Igrišče in igrala je zasedlo okoli 800 otrok, med njimi pa največ tabornikov rodu Jezerski
Prireditve, ki so jih pripravili ob slavju, so se vrstile kar cel minuli teden. Z njimi so želeli čim širši javnosti predstaviti vse tisto, kar se dogaja za zidovi Gimnazije. Tega ni malo, trdijo.
Prireditve ob 30-letnici velenjske gimnazije so sklenili s srečanjem maturantov vseh generacij v Rdeči dvorani.
Udeležba je bila sicer bolj skromna, srečanje pa kljub vsemu
prisrčno.
Ker ima vsaka šola svojo specifiko, in ker je to za velenjsko gimnazijo bogata kulturna dejavnost, so jubilej zaznamovali s tednom kulture. Tako so prejšnji ponedeljek v prostorih Gimnazije odprli kar dve razstavi. Na eni so v besedi in sliki predstavili njeno zgodovino, na drugi pa so na ogled postavili likovna dela nekdanji učenci in profesoiji te šole. Večer v velenjski knjižnici, dan kasneje, so namenili poeziji bivših dijakov gimnazije. Sredi tedne je številne ljubitelje ubranega zborovskega petja z letnim koncertom v velenjski glasbeni šoli razveselil mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje. Posebno težo naj bi praznovanju dal jubilejni zbornik, kjer so na kar 360 straneh predstavili zgodovino gimnazije in vse generacije njenih dijakov. Gimnazijci gimnazijcem pa so poimenovali prireditev prejšnji petek v velenjski glasbeni šoli.
Višek je praznovanje doseglo prejšnjo soboto, ko so se v Rdeči dvorani srečale vse generacije maturantov velenjske gimnazije. Kako je bilo na kakšni prireditvi, pa kažejo naše fotografije.
m\
Letošnja prireditev Dan mladih in kulture je sovpadala z datumom, iz katerega v dobri meri prireditev tudi vleče korenine - 25. majem. Ne vem, če je organizator dejstvo izpostavljal (vsekakor pa so ga bivši gimnazijci na srečanju v Rdeči dvorani, kjer so nastopajoči zdravico spili kar iz "štafetne palice" - tokrat v obliki steklenice), delno se je nanj spomnila predsednica Šaleškega študentskega kluba v uvodu posebne izdaje Rit-i Prezrto, z naslovom "Dan mladosti so nam vzeli.
Dneva mladih in kulture nam ne bodo!".
Letošnji DMK si bomo zapolnili po odličnih nastopajočih skupinah, po treh razstavljal-cih, po
Dan mladih in kulture je že dolgo uveljavljena prireditev, znana več ali manj po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem. Šaleški študentski klub, organizator prireditve, jo vsako leto pripralja z veliko zagnanosti in truda, saj predstavlja velik finančni projekt. Verjetno bo projekt DMK prerastel v institucijo ali festival, saj si težko predstavljam, da bo močna volja za vsakoletno organiziranje zabave na prostem prisotna še naslednjih 150 let. ^tŠ Razmere v Šaleški 4MT dolini pa tudi ne #	stojijo na mes-
tu. Oblast bi rada red, vsaka zadeva (tudi
zmaj, ki so obenem proslavili svoj taborniški dan. Otvoritveno popoldne je tako minilo v taborniškem vzdušju, taborniki so postavili tabor in dvignili zastavo, pripravili številne igre in poskrbeli, daje bilo tudi na odru veselo.
Na otroško igrišče se, upajmo, vrača živ-žav. Če so odgovorni v Mestni občini Velenje poskrbeli, da se okoli igrišča postavi varovalna ograja in preko noči zaklepajo vrata, poskrbeli, da so sanitarije in trava čista, uredili so postopno obnovo igral, je nekaj ostalo tudi za obiskovalce in njihove skrbnike - na igrišče je po novem prepovedano voditi pse. Igrišče v Velenju je nekoč že bilo vzor urejenosti in dogajanja daleč naokoli, priložnost, da se mu povrne dober glas je tu!
L. Ojsteršek
bo
nastopu gledališke skupine, po odlični zabavi v grajskem atriju in po odlično zasedenem Open air ročk koncertom v soboto zvečer. Verjetno bodo zvezde šestega DMK postali Kontrabant, ki so v divji ples pognali več deset plesalcev in v poskakovanje na mestu vse obiskovalce atrija v petkovem večeru.
mladih in kulture) pa naj odmevna v slovenskem prostoru in naj pomeni obenem tudi promocijo Velenja. Za to pa je očitno odločena tudi sama kaj postoriti - prispevati denar, ustanoviti Mladinski center, zavarovati otroško igrišče, mladoletnim pa prepovedati zadrževanje v lokalih brez spremstva polnoletnih po 22. uri. Nekaj se vendarle premika - malo naprej in malo nazaj.
Leši
30 let Gimnazije Velenje
Še naprej po poti dobre šole
Trideset let v obdobju neke vzgojno-izobraževalne ustanove ni zanemarljiv jubilej. Sploh, če v teh letih delovanja ne manjka prizadevanj za dobro šolo, šolo, v katero bodo dijaki radi vstopili in jo ob koncu pouka težko zapustili. Na Gimnaziji Velenje, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, pravijo, da so si v treh de-
setletjih za to prizadevali, pri tem pa bili kakšno šolsko leto bolj, drugič manj uspešni. Kakorkoli že, 30 let razvoja je za njimi, pred njimi pa toliko in toliko let priložnosti za dosego cilja.