,	f reantitvo In uprava: LfuDtfana, Frančiškansko ulica bil. Rokopisov ne vratamo. Nefranklranth puem
Stanovsko politiško glasilo UJÜ — Poverjeništvo Ljubi fana	^rsr^b^u^ii
Gmotni po ožaj r ode-žHs ega učite! stva.*
V času, ko se kujejo zakoni s katerimi se nam odmerja naš kruh morda za daljšo dobo bi bilo pač umestno in zelo potrebno, da se oglasimo i mi. ki nam je naloženo naj« težje delo v našem poklicu z največjim trp» ljenjem in odrekanjem — mi — podeželsko učiteljstvo.
Zakaj ta povdarek. Res, da ni razlike med učiteljstvom ne po študiju, ne v organi« zaciji; v teh dveh točkah smo enaki. Vsi smo usposobljeni za isto delo vsi smo tudi enako« vredni člani stanovske organizacije — v tej celo steber — toda vkljub vsemu smo mi po« deželani nekaki pastorki našega stanu.
Mislim namreč na te razne razrede, po katerih se nam odmerjajo draginjske doklade in stanarine. Pretehtajmo razloge, ki upravi« čujejo, da prejema učitelj na deželi nižjo draginjsko doklado kot njegov enako stari tovariš v mestu! Edini stvarni razlog je ta, da je določeno šablonsko »v tem kraju pri« pada ta draginjska doklada, v tem pa ta«. In nihče ne smatra za potrebno pretehtati in ugotoviti kakšna je dejanska razlika v živ« ljenskih potrebah. Če bi ugotovili to, bi se pokazalo ravno nasprotno.
Predvsem podčrtam dejstvo da so naši prejemki skrajno pičli v splošnem. Pribijem pa tudi, da se danes na deželi ne živi niti za eno paro ceneje in ne lažje kot v mestu, am« pak nasprotno, ker ni niti prilike postran« skega zaslužka In čim oddaljenejši je slu ž« beni kraj tem dražje živiš. Samo par primer:
a)	Hrana:
Vse življenske potrebščine: meso, mast,, olje, riž sladkor, celo krompir in fižol je v zadnji gorski vasi po isti ceni kot v Ljub« ljani, Celju ali Mariboru — samo še kvalita« tivno slabše vsako zase nekatere stvari pa so celo dražje. Abonirana hrana je precej dražja in slabša po deželi kot v mestu. Do« čim dobiš n. pr. v Celju dobro abonirano ko« silo za 7-50 Din s kruhom, ga plačuje učitelj« stvo po (deželi) vaseh po 10 Din brez kruha, pač pa z večjim refrenom: »vsak dan krom« pir, vsak dan krompir, od nedelje do ne« delje!«
b)	Obleka:
Mar porabimo iste na deželi po umaza« nih, neprimernih šolskih lokalih manj kot v mestu? In kje si bolj izpostavljen kritiki? Preprosto ljudstvo, preprost otrok sodi še bolj po obleki kot v mestu in nikoli ne boš nikjer tako hitro izgubil ugleda zaradi svoje zunanjosti kot ravno na deželi. Čevljev po« trga podeželski učitelj ravno še enkrat toliko zaradi slabih in dolgih poti.
* Poročilo Litijskega učiteljskega dru« štva.
c)	Stanovanje:
Poglejmo še to! Ljudem na deželi ne pride niti na um, da bi pokazali učitelju ali učiteljici kadar išče ta stanovanje, kaj dru« gega kot podstrešno luknjo, ki največkrat ne zasluži imena sobica. Poznam slučaje, ko stoje cela nadstropja parketiranih sob prazna, učiteljstvo pa se stiska v podstrešju. Zakaj? »Te sobe so za kakega boljšega gosta.« To se pravi, kdor jih lahko plača. Vsak že v naprej ve da učitelj ali učiteljica težko plača preko 100 Din mesečno za prazno sobo.* Da bi dobila učiteljica sobo ali recimo stanovanje s kuhinjo, na kar bi imela pač kot človek pravico, to bi se smatralo za neumnost. Če pa se slučajno kateri posreči, da dobi stano« vanje, ni prav nič ceneje kot v Ljubljani.
d)	Zdravje in bolezen:
Če zboli tovariš v mestu, ga odpelje, če ni drugače — rešilni voz v bolnico, in ga ne stane nič. Isti slučaj obolenja stane podežel« skega učitelja par sto dinarjev: zdravnik, ka« terega moraš poklicati, voz do kolodvora itd. V najslabšem slučaju pa zdravnika niti ne
* V mestu je soba od 500 do 800 Din, sta« novanje od 800 do 1500 Din mesečno.
Dne 17. marca je odbor Zveze sklenil, da se kot skupno načelno stališče vseh v Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani organiziranih strokovnih društev odobre naslednja načela:
A.	Splošno.
1.	Službena doba znašaj od 30 do 35 let, oziraje se pri tem na izobrazbo in napornost službe.
2.	Pravica do pokojnine se pridobi naj« kasneje po pretku 10 let efektivne službe.
3.	V službi onemoglemu nameščencu se prišteje 10 let za odmero pokojnine.
4.	Reaktivacija na nižji položaj ni do« pustna.
5 Dobro kvalificiranim služiteljem naj se nudi možnost, da napredujejo v skupino zvaničnikov, zvaničnikom pa v skupino niž« jih uradnikov.
6.	Ocena naj se glasi: odlično, dobro po« voljno, slabo.
7.	Strokovni izpiti naj se načeloma pola« gajo na sedežih banovinskih uprav.
8.	Sistemizirana mesta naj se ne zasedajo z dnevničarji.
9.	Ob novi prevedbi naj se izravnajo na« vzgor neenakosti in zapostavljenja iz pre« vedbe iz 1923. leta.
B.	Prejemki.
10. Prejemki državnih nameščencev so se« stavljeni iz osnovne in položajne plače ter stanarine. Draginjske doklade odpadejo, se« danje draginjske razmere pa se upoštevajo pri odmeri plače in zlasti stanarine.
upaš klicati — ker imaš prazen žep! Vsak slučaj bolezni stane na deželi gotovo 100% več kot v mestu ko je vse pri rokah.
e) Izobrazba:
Ako nečeš izostati vsaj za dnevne novice in tok časa, naročiš si vsaj dva mesečnika, to je 50 Din mesečno. Najdejo te pa še vsi založniki, ki vedo, da trpiš duševno lakoto tam za gorami in ti delajo skomine po lepem čtivu. V časopisu je objavljen koncertni in gledališki program. Vse le za skomine. Kje imaš denar, da bi ga trosil še za knjige, kon« certe, gledališča. Za vstopnino bi še, ali pot do tja, prenočišče itd.
Ali je čudno, če se poraja misel — glej tovariš v mestu ima vse to na razpolago, kar bi mene stalo X Din.
Vse to so razlogi, da je upravičeno za« htevati enake draginjske doklade za vse uči« teljstvo, ker je že zdavnaj minul čas, ko je bilo življenje na deželi ceneje kot v mestu.
Za izredna odročna službena mesta, kjer imajo službujoči res izredno drage življenske razmere vsled oddaljenosti, pa naj se naka« zujejo posebne doklade.
Ako se že morajo odreči vsem ugodno« stim, naj imajo vsaj za to primerno doklado.
11.	V prvi razred stanarine naj se uvrsti tudi mesto Maribor in Murska Sobota.
12.	Omožene državne nameščenke dobi« vajo polne prejemke.
13.	Po smrti aktivnega ali upokojenega državnega nameščenca se izplača svojcem ali oskrbovateljem brez formalnosti in omejitev posmrtnina v znesku polnih trimesečnih pre« jemkov.
14.	Zadnji aktivni prejemki gredo do kon« ca onega meseca, v katerem je dobila pristoj« na blagajna nalog za izplačilo pokojnine.
15.	Nameščenec ali upokojenec ni dolžan povrniti prejemkov, ki so se mu brez njegove krivde pomotoma izplačali.
C. Ugodnosti.
16.	V mestih, kjer je večja draginja živil ir stanarin, naj se iz javnih sredstev podpi« rajo nabavljalne in stanovanjske zadruge.
17.	Predujmi na plače naj se zopet uve« dej o.
18.	Državnim nameščencem in upokojen« cem gre na državnih prometnih napravah 50% popusta na voznih cenah brez omejitve, rod« binam nameščencev in upokojencev pa isti popust 12krat na leto.
19.	Nameščencem in upokojencem ter nji« hovim rodbinam gre brezplačna oskrba v vseh javnih bolnicah; kjer so različni oskrbovalni razredi, gre uradnikom II. razred.
20.	Zdravniška izpričevala ki jih rabi dr« žavni nameščenec po tem zakonu, so takse prosta; izdajajo jih državni (banovinski) zdravniki brez pravice do honorarja.
21.	Nižji nameščenci naj dobijo za izvr« sevalno službo brezplačno službeno obleko.
D. Pokojnine.
22.	Pokojnina znaša po dovršeni službeni dobi 100% zadnjih celokupnih prejemkoy.
23.	Pokojnine se izenačijo in se zvišajo avtomatsko če se zvišajo prejemki aktivnih nameščencev.
24.	Ako je bil nameščenec upokojen po najmanj 20 letih efektivne službe, je njegov zasebni zaslužek ali dohodek iz premoženja brez pravnega pomena za izmero pokojnine.
25.	Pokojnina se izplačuje v polni izmeri tudi v inozemstvu, ako obstoja v tem oziru reciprociteta z dotično državo.
26.	Vsi državni upokojenci, ki imajo za« konito pravico do pokojnine, se po službeni dobi in po položaju, ki so ga imeli v aktivni službi, prevedejo na prejemke novega zakona.
27.	Ako je bil nameščenec vsled bolezni več kakor eno leto odsoten od službe, se za« časno upokoji, trajna upokojitev pa sledi, ako se delazmožnost ne povrne v teku na« daljnih petih letih, ali če je bolni nameščenec
dosegel 60. leto starosti.
•
Prednjo spomenico je Zveza predložila vsem odločujočim činiteljem s prošnjo naj v njej vsebovana načela upoštevajo pri končni redakciji novega uradniškega zakona.
Prva seja banovinskega šolskega odbora Dravske banovine.
Že v eni zadnjih številk smo začrtali na« logo, ki jo je dal banovinskemu šolskemu odboru novi zakon o narodnih šolah.
Dne 20. marca 1930. je imel banovinski šolski odbor prvo sejo.
Predsednik, podban g. dr. Pirkmajer je očrtal nalogo banovinskega šolskega odbora z ozirom na splošno upravo, šef za narodno šolstvo g. dr. Kotnik je pa očrtal posle ba« novinskega šolskega odbora z ozirom na novi zakon o narodnih šolah.
Odnosi banovinskega šolskega odbora z ozirom na srednje šolstvo so le splošnega značaja in ne tangirajo proračunov za srednje šole.
Ožji odbor.
Izvoljen je bil sledeči ožji odbor:
Predsednik pomočnik bana gosp. Otmar Pirkmajer, njegov namestnik načelnik pro« svetnega oddelka g. dr. Dragotin Lončar, re* ferent šef odseka za osnovni pouk g. dr. Fr. Kotnik, člani pa so gg.: ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dok« ler, inž. Viktor Skabrne in posestnik Anton Štrukelj.
V delokrog ožjega odbora spadajo sle« deči posli:
Šolski proračuni.
Nadzor o pravilnem opravljanju šolskega premoženja, fondov ter predlogi banu.
Snovanje, spajanje in razdelitev šolskih občin in delitev premoženja.
Načela službene pragmatike.
LLSTKK
Tretje lelo Mladince Matice.
Mladinska Matica pripravlja svoje tretje publikacije. To se pravi, da ima že priprav« Ijene za tisk in čaka samo še končnega rezul» tata subskribcije, da bo mogoče določiti na« klado. Oglejmo si malo te štiri svež poganj« ke. ki jih je pognalo letos to mlado literarno podjetje naše organizacije.
»Kresnice« bodo letos ne samo ob« sežnejše od lanskih, ampak tudi pestrejše v čtivu in ilustracijah. Iz njihove bogate vse« bine velja posebno omeniti poučni članek o našem dolenjskem romarju Janezu Trdini za stoletnico njegovega rojstva. Trdina je bil eden tistih redkih pisateljev, ki so pisali iz naroda za narod. Po pravici ga prištevamo k našim največjim narodnim pripovednikom. Trdinov samonikli, krepki slog je močno vpil« val tudi na Cankarja in je tako posredno in neposredno silno obogatil naš jezik. Kljub vsemu temu je ostal Trdina skoro pozabljen ter je prav, da ga spozna mladina vsaj ob njegovem jubileju rojstva. Iz njegovih »Bajk in povesti o Gorjancih« prineso »Kresnice« eno najkrajših, pa nemara najlepših, da bodo naši mladi naročniki vsaj malo spoznali iz« redno moč in lepoto Trdinove večno sveže besede. Naše deklice bo dalje zanimal pri« jetno kramljajoč sestavek inž. C. Jegliča o negovanju nageljnov, našemu narodu že od nekdaj najljubših cvetov, s katerimi je pre« pletal mnogotere pesmi in ornamente. Zelo privlačen tudi za odrasle čitatelje bo sesta« vek„ki razlaga na lahko razumljiv način in s pomočjo nazornih slik posnetek in predva« janje zvočnega filma. Da bo poleg literarnih prispevkov (Milčinski, Meško, Gaspari i. dr.) tudi pester mozaik poučnega in zabavnega
drobiža in nova naloga za nagrado, tega nitilmamo sicer precej zgodovinskih del, ki ob«
ni treba še posebe podčrtavati. Skratka: »Kresnice« bodo tudi letos prinesle vsakemu nekaj in bodo nudile najlepše razvedrilo v počitnicah.
»Vijolica Vera« \je naslov izvirne povesti Radivoja Reharja, ki izide kot druga knjiga letošnjih publikacij. Njeno dejanje ne poteka iz usodnih zapletljajev človeškega nehanja, ne sega preko zemljin in oceanov ter ostaja daleč od šumnega življenja. Rehar ga je zajel iz skromne pedi zemlje, ki jo naj« demo na vsaki gozdni jasi in na še tako ne« znatnem travniku, ob slehernem kolovozu in ob najpohlevnejšem potočku, skratka: kjer« koli na tem lepem, zelenem svetu. Naši mla« dini, ki dostikrat nima ne oči ne srca za utrip najnežnejšega stvarstva: ljubkih cvetic in drobnih žuželk, se bo razgrnil v tej po» vesti čisto nov svet. Spoznala bo na docela nevsiljiv način, da ni samo človek tisti, ki ga kuje večna usoda na svojem naklu, marveč je to tudi najpreprostejši cvet in najneznat« nejši hrošč, ki jima je baš človek kot edino razumno bitje dostikrat najhujši rabelj. V »Vijolici Veri« bo marsikdo zagledal svoj lastni obraz in svojo lastno dušo, kakor tega ne premore še tako lep ali pa še tako trd nauk. Brez dvoma je to delo pokg odličnega čtiva tudi odlične vzgojne vrednosti. V naši mladinski literaturi nimamo enakega in bo zato z »Vijolico Vero« izpolnila Mladinska Matica prav občutno vrzel. Knjiga, ki je ne bo nihče odložil, dokler je ne bo prebral do konca, bodo poživljale originalne vinjete in ji dajale še več privlačnosti. Prav posebno se je bodo razveselile deklice.
»Pod grajskim jarmom« se ime« nuje tretja knjiga, ki je realne vsebine in jo je napisal odlični, slovenski publicist Fran Erjavec. V njej bo spoznala mladina verno očrtane tegobe našega naroda iz njegove naj« temnejše dobe, ko ga je davil grajski jarem.
ravnavajo to žalostno poglavje še obširneje in bolj učeno kakor ta Erjavčeva knjižica, pa baš to je tista ovira, ki ne dovoli priproste« mu bralcu, da bi se s pridom razgledni na našo preteklost. Kdor pa pretekfosti ne po« zna, ne zna in ne more ceniti sedanjih prilik tako kakor je to potrebno. Erjavec je zgo« stil obširno zgodovinsko snov na najpotreb« nejšo mero in izločil iz nje vse, kar ni bistve« nega. To kar nam podaja v svoji knjižici, je najčistejši destilat slovenske preteklosti z aromo priljudnega pripovedovanja, ki ni ni« kjer suhoparno in nikjer vsiljivo. Knjige ne bo prebiral rad samo otrok, ampak tudi od« rasli ter bo služila kot izvrsten učni pripo« moček tudi učiteljstvu kakor so bili to Sku« ljevi »Sadjarčki«.
Četrta knjižica, namenjena najmlajšim, bo prinesla prevod najlepših Grimmovih pravljic, teh večno svežih biserov svetovne mladinske književnosti. Da jim bodo dale Gasparijeve ilustracije še posebno prikupno obeležje, o tem je lahko vsakdo prepričan, kdor ve, kako zna to napraviti mojster Mak« sim. S prevodom je sicer res ponavadi tako, da le redkokdaj uspe v tujem okolju. Mla« dinska Matica se je tega zavedala in razpisala lepo nagrado za primerno domače delo, ki ga pa žal ni dobila. Zato je morala seči po pre« vodu. Da si je izbrala v to baš Grimmove pravljice, ki smo jih tudi mi svojčas s pri« dom prebirali, čeprav slabo ponašene, je sto« rila najboljše, kar je mogla storiti. Prevod je oskrbel Julij Slapšak in kdo ne pozna njego« vih prijetno kramljajočih spisov »Mišjakove« ga Julčka«! Ti so nam porok, da dobijo naši malčki v Grimmovih pravljicah čtivo, ki bo dihalo svežo domačnost kakor doslej le ma« lokateri prevod v mladinskem slovstvu.
Tako torej: Knjige so pripravljene in obetajo lepo darilo naši mladini. Mladinska Matica bo tudi letos v polni meri izpolnila
svoje poslanstvo. Za borih 10 Din bo nudila svojim naročnikom zares izbranega čtiva, ki se ga bo vsakdo vzradostil. Niena drobna in prikupna knjižnica se bo obogatila s štirimi novimi deli trajne vrednosti in se približala prvemu tucatu njenih izdanj, ki hranijo v sebi že lepo duhovno premoženje. Za naše majhne prilike je to bogastvo, na katerega smemo biti po pravici ponosni.
Kdo je ta »smemo«? — V prvi vrsti slo« vensko učiteljstvo. ki je s svojo požrtvovalno agitacijo omogočilo realizacijo te plemenite zamisli. Ali mu more ob tem še kdo očitati kulturno revščino? V Matičnih publikacijah imamo argument, ki bi do kraja osmešil tako sodbo! Zato je dolžnost vsakega tovariša in tovarišice, da tega dragocenega argumenta ne da več iz rok, da skuša vsaj obdržati doseda« nje število naročnikov, ako ga ne še dvigniti! »Naš rod« ne sme biti pri tem nikaka ovira. Iz dosedanjih naročil mnogih šol je razvidno, da to tudi ni, ker je na njih število matičnih naročnikov celo znatno naraslo. Res so trdi časi za marsikaterega očeta in mater. Toda z dobro voljo bo le redek tisti, ki bi ne mogel svojemu otroku privoščiti lista in publikacij, to je borih 20 Din na leto. Treba mu je le dopovedati, kako visoko se obrestuje ta ma« la glavnica. Tako so storili tisti tovariši in tovarišice, ki letos niso umanjkali z naročili matičnih knjig. Tako naj store še drugi! Ni zadosti, da vprašaš otroka, ali bo prinesel naročnino in da mirno kvitiraš njegov izgo« vor. Tvoja prava požrtvovalnost prične šele tam, ko je treba reči dobro in prepričevalno besedo roditelj em. Šele potem, če to ne za» leže, si pred lastno vestjo prost očitka, da nisi storil svoje dolžnosti.
Zadnji dne^vi teko ne zamudi jih!
—az—.
Pošljite naročilnice za 5 številko „Našega roda".
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
VABILO
na
XXVII. REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo
v nedeljo, dne 13. aprila 1930., ob 10. uri v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega svrta o računskem zaključku za leto 1929.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku i ti poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev v upravni svet.
6.	Volitev v nadzorstvo.
7.	Slučajnosti. Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svelu vsaj tri dni pred občnim zborom.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v zmislu § 31 pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Upravni svet.
Šolske knjižnice.
Materijalna podpora za znanstveno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljstva.
Podpore za potovanja učiteljev in učen*
cev.
Materijalne podpore za gospodinjske in gospodarsko*za'družne tečaje.
Skrb za zidanje novih šol in razširjenje starih.
Navodila glede poslovanja pri gradbah •novih šol.
Banovinski prosvetni proračun.
Ker je banovinski proračun za prosveto že sestavljen, ga je banovinski šolski odbor vzel na znanje po predsednikovem ooročilu, ki je pojasnil, da ga bo v bodoče izdelal ba* novinski šolski odbor, kar sedaj ni bilo mr>* goče.
Banovinski proračun priobčimo in izpre* govorimo o njem pozneje.
Člani so osobito omenjali postavke za plačevanje katehetov iz banovinskega prora* čuna. Zastopniki učiteljstva narodnih šol so poudarjali potrebo plačevanja učiteljskih stanarin iz banovinskega proračuna. Na raz* na vprašanja, kako je kriti stanarine, če niso predvidene v proračunu, obstoja mnenje, da iz posojila, ki ga je kot primanjkljaj ustaviti v bodoči proračun.
Cilj zakona je. da dobe učitelji naturalna stanovanja. Pri novih šolah jih povečini že imajo.
Velikost stanovanj in drugo bo predpi* sal pravilnik.
S strani zastopnikov učiteljstva narodnih šol se je pokrenilo vprašanje, da naj bi se iz sedanjih sreskih učiteljskih knjižnic ustano* vila banovinska učiteljska knjižnica.
Gradnja novih šol.
Glede zidanja novih, oziroma razširjanja obstoječih šol se je vzel na znanje postopek komisijonalnega odobravanja ter so se v glavnem označile one šole, ki so najbolj po* trebne^novih poslopij, oziroma popravil. V vsej banovini bo treba v doglednem času pre* skrbeti nad 150 šolam primerna šolska po* slopja.
Posebno zahteva tolmačenja § 32. zakona v narodnih šolah kdo nosi komisijske stro* ške? Občine naj bi predlagale idejno skico v predaprobacijo, da se izvrše potrebne ko* rekture preden se da napraviti končni načrt. Pravilnik za gradnjo šol mora vsebovati vse smernice glede postopka in popolno določiti kakšni morajo biti šolski prostori in učitelj* ska stanovanja. Banska uprava naj razpiše nagrade za idejne skice šolskih zgradb, ki bo* do prikrojene tako, da bodo ustrezale raz* ličnim pokrajinam, estetično ter značaju, ka* teremu ima služiti šola. Nadzorstvo je mo* goče s strani gradbenega odseka le pri glav* nih delih.
Analfabetizem.
Glede pobijanja nepismenosti so se sto* rili sklepi, da se bodo ustanovile takozvane ambulantne šole po § 18., kakor jih določa novi zakon, in sicer to predvsem v srezih Murska Sobota in Dravograd.
Šok za defektno deco.
Iz poročila, ki ga je podal šef za osnovno šolstvo dr. Kotnik, je razvidno, da imamo v banovini duševno in telesno zaostale dece 1959, in sicer 1085 dečkov ter 874 deklic. Od teh obiskuje pomožne šole v Mariboru in
Ljubljani 169, gluhonemnico v Ljubljani 95 in zavod za slepe v Kočevju 18 skupaj 282 otrok; v osnovne šole hodi 975, a 702 sta brez vsakega šolskega pouka. V tem pogledu so se storili sklepi, da se ustanovi najprej en zavod za duševno zaostalo deco za prvo in nujne potrebo ter ukrene vse potrebno ožji odbor.
Banovinski šolski fond.
Banovinski šolski fond naj bi dobil red* ne dohodke od šolskih glob, od taks gledali* šča in kina, volil in daril ter iz proračuna.
Banovinska zaloga šolskih knjig.
Nadalje so bili storjeni sklepi, ki bodo omogočili izdatnejše podpiranje zidanja in popravljanja šol. Za zalogo šolskih knjig se bo izdelal poseben pravilnik in se bo napro* silo ministrstvo prosvete. da dovoli izdaja* nje učnih knjig za dravsko banovino v tej zalogi. Iz banovinskega šolskega fonda se bodo podpirali tudi revni učenci s šolskimi knjigami in učili.
Prevzem okrajnih meščanskih šol.
Za one meščanske šole. ki so jih doslej vzdržavali okrajni zastopi in okrajne bla* gajne, se je začasno preskrbelo v banovin* skem proračunu, končno pa se bo to vpra* šanje rešilo z novim zakonom za meščan* ske šole.
Verske šole v Prekmurju.
Kot zastopnik Prekmurja je poročal g. župnik Baša o položaju verskih šol v Prek* murju.
Treba bo priti do ločitve imovine in jo prepisati na šolsko občino.
Kmetsko*nadaljevalne šole.
Nato je predsednik poročal o kmetskih nadaljevalnih šolah in jih toplo priporočal. Zanje je v banovinskem proračunu določena večja vsota.
G. predsednik je poudarjal, da ta šola ni strokovna, ampak v prvi vrsti vzgojno po* klicna, ki gradi na osnovno šolskem znanju. Treba bo prirejati tečaje za izobrazbo uči* teljev in učiteljic, ki naj bi delovali na teh šolah. V letu 1928./29. je bilo v dravski bano* vini 86 šol, in sicer 53 kmebsko*nadaljevalnih ž 1011 učenci in 33 gospodinjsko*nadaljeval* nih s 464 udeleženkami. V šolskem letu 1929./30. je vseh šol 112. Ta institucija deluje neposredno na vse, torej pomaga glavnemu cilju uprave, za ekonomsko povzdigo naroda.
Društvo učiteljic.
Društvo učiteljic je obhajalo lani tride* setletnico svojega obstoja. Ta jubilej je šel skoraj neopaženo mimo učiteljic, pretežna večina zanj ni vedela, mnogo jih je celo — zlasti mlajših — ki niti ne vedo, da to dru* štvo sploh eksistira.
Iz tega je razvidno, da v društvu ni živ* ljenja, ki bi zajelo množico učiteljic in jo pritegnilo v svoj delokrog. Kljub skromni članarini, letnih 10 Din je število članic, v primeri s celotnim številom učiteljic, nizko in še te so, z nekaterimi izjemami, precej pa* sivne. O tem životarjenju se je ponovno raz* pravljalo na društvenih zborovanjih in se je iskalo izhoda v pozitivno, pa tudi v nega* tivno smer, saj se je govorilo celo o likvi* daciji.
Ker pa Društvo učiteljic nosi naše ime in še iz drugih vzrokov, se mi zdi, da njegova usoda ni le zadeva odbornic in članic, ampak vseh slovenskih učiteljic. Zato se mi zdi po* trebno, da se o njem temeljiteje pomenimo in izvajamo potem posledice.
Najprej ugotovimo vzroke današnje kri* ze društva. Na zborovanjih se je najbolj po* udarjalo nezanimanje za to društvo med uči* teljicami. Toda to — po mojem mnenju — ni glavni vzrok. Zanimanje je namreč treba v masi vzbuditi kar bi storile agilne in za» vedne tovarišice — če bi bile prepričane o eksistenčni potrebi tega društva. Teg-i pre* pričanja pa ni, ampak nasprotno. Društvo učiteljic smatrajo za neaktualno za cepljenje sil spričo skupne organizacije UJU, kjer ima» mo tudi me učiteljice svoboden forum za udejstvovanje, in sicer širši in zato važnejši in silnejši povdarek naših zahtev. To spozna* nje je. po mojem mnenju, rodilo krizo v Društvu učiteljic in mu bo tudi izkopalo grob.
Toda to se ne bo zgodilo le sedaj in se tudi še ne sme. Popolnoma pravilno je sicer naziranje o eni. edini, skupni organizaciji, toda praksa se je pokazala čisto drugačna od teorije in zato se mi zdi to društvo danes prav tako potrebno, kakor ob svojem pri* četku.
Če pogledamo namreč naše uicjstvova* nje v UJU, se nam pokaže neugodna slika. Dve tretjini članstva tvorimo in imamo po svojem številu možnost odločilnega vpliva in pravico do vseh vodilnih mest. Namesto te;'a smo se pa uveljavile sledeč: 1 članica ožjega sosveta (tovarišev 12), samo dotična v širjem sosvetu, ki šteje 45 članov, tri v central* nem odboru, nekaj društvenih tajnic, blagajn ničark in odbornic in nekaj članic odsekov, nekoliko predavateljic in nekatere redke, ki se aktivno udeležujejo društvenih zborovanj.
Iz raznih vzrokov prepuščamo ves sta* novski boj tovarišem in celo tedaj, kaciar imamo lastne in različne potrebe od njihoviii. In ne samo to. Za organizačna vprašanja se tako malo zanimamo da nam je tudi borba, ki jo vodijo tovariši odijozna. Ne vidimo načel, ampak pritrjujemo lepim besedam, mnogokrat v lastno škodo in v oviro napred* ku organizacije.
Brez zamere, tovarišice! Nisem napisala tega zaradi kritike, hotela sem samo doka* zati, da smo, iz raznih vzrokov, v skupni or* ganizaciji tako pasivne, da ne moremo vzdr* žati trditve da bi bilo udejstvovanje v Dru* štvu učiteljic cepljenje sil. Zdi se mi, da nam je prav zaradi te pasivnosti in njenih škod* Ijivih posledic potrebno torišče, kjer bi od* padel marsikateri vzrok našega molka, kadar smo med tovariši.
Res je namreč, da imamo poleg skupnih stanovskih potreb in nalog, še svoje lastne, o katerih se razgovarjamo najlažje, če smo same med seboj. Koliko skritega trpljenja, izvirajočega iz zapostavljanja v stanu in v socialnem življenju privre na dan na takih sestankih v upanju na razumevanje, uteho in nasvet!
V nekaterih društvih so tovarišice že spo* znale potrebo medsebojnega združevanja in prakticirajo ob priliki skupnih zborovanj, še svoje lastne sestanke. Toda to delo bi moralo biti sistemizirano in na podlagi skupnega programa. Ker ima Društvo učiteljic v svo* jem namenu obširen delokrog, bi bilo naj* pametneje, da pristopimo v čim večjem šte* vilu in pričnemo, oziroma nadaljujemo, tu z delom, ki se nam zdi potrebno.
Da pa ne bo nesporazumljenja in da bi mi kdo ne očital feministične propagande in odtujevanja od skupne organizacije, moram še povedati, katero nalogo smatram najvaž* nejšo in ki daje prav za prav glavni pomen temu društvu
Vzgajati široko plast učiteljic za brambo lastnih pravic za delo v organizaciji in med ljudstvom, dvigati torej samozavest, stanov* sko zavednost in socialni čut — v tem vidim eksistenčno upravičenost Društva učiteljic.
Nesmiselno bi bilo, postaviti v delovni program Društva učiteljic borbo za materi* alne koristi, ker tu imamo skupne interese s tovariši in jo moramo bojevati skupno ž nji* mi v področju organizacije UJU, ki je moč* nejša. Pač pa bi se morale vzgajati za to bor* bo, da bi prihajale v UJU pripravljene, da bi ne bila značilna poteza učiteljice v orga* nizaciji pasivnost, temveč zavednost in inici* jativfiost. Ta vzgoja bi bila v korist nam sa* mim, ker bomo enakopravne šele tedaj ka* dar si jo bomo izbojevale same. Koristila pa bi tudi tovarišem ker se bo uveljavil naš stan po svoji vrednosti šele takrat, ko bo stala pretežna večina članstva v skupnem boju. Tedaj pa bomo znale uveljaviti v UJU tudi lastne zahteve in si pridobiti upošteva* nje, do kakršnega imamo pravico po svojem številu.
Do tistega časa pa, tovarišice, združimo se v Društvu učiteljic in poživimo njegovo delovanje!	L. K.
Naša jjospodarskH orgunizaci?».
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh prejmete položnice za nakazilo članske* ga prispevka v znesku 16 Din, zakonski pari 31 Din, za zadnje tri smrtne slučaje, in sicer: 207. Ivan Klemenčič, Maribor, 208. Gustav Spetzler, Trebnje in 209. Marija Tramte, Kamnik. Dediči so prejeli 36.365 Din. Dru* štvena uprava prosi vse člane, zlasti še one, ki imajo večje zaostanke, da nakažejo takoj potrebne zneske. — Novi priglašenci za U. S. naj nakažejo zneske za sprejemne pristoj* bine. Kdor nima položnice, naj jo zahteva od društvene uprave. — Danes ima U. S. 2456 članov, posmrtnina znaša 12.280 Din.
Splošne vesti.
—	Pri g. ministru prosvete. Predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič je posetil 18. t. m. skupno s predsednikom beograjske sekcije tov. Milanom Popovičem gospoda ministra prosvete in je ob tej priliki zaprosil g. mini* stra za pojasnila glede izdelave uradniškega zakona, glede učiteljskih doklad in stanarine, glede vprašanja šolskih nadzornikov, glede prireditve državne razstave med skupščino UJU v Beogradu. Govorilo se je tudi o učnih načrtih za osnovne šole in učiteljišča. — Go* spod minister je bil tako ljubezniv in dal za* stopnikoma učiteljstva vsa zaprošena pojas* nila o gori navedenih zadevah.
—	Uradniški zakon. Čitateljem našega li* sta, kakor tudi druge uradnike, brez sumnje zelo zanima vprašanje novega uradniškega zakona. — Svoječasno je bilo objavljeno ime* novanje specialne komisije za izdelavo tega zakonskega načrta in tudi to, da je Izvršni odbor našega udruženja o tej priliki posetil g. ministra prosvete in g. ministra pravde ter istočasno predal vsem merodajnim faktorjem posebno peticijo. Iz današnjega komunikeja izvršnega odbora je razvidno, da se izvršni odbor stalno interesira za to vprašanje. — V kolikor smo nadalje obveščeni se delo komi* sije na tem projektu nadaljuje in je zaradi tega prezgodaj govoriti o kakih definitivnih odlokih v tem oziru. Glede tega je bilo ka* kor znano, izdano službeno obvestilo, ki je demantiralo prezgodnje in netočne vesti go* tovih listov o tem vprašanju. — Ker podrob* nosti tega dela še niso znane javnosti tudi mi ne moremo dati nikakih natančnejših in* formacij. — Edino, po tem. kar je že prišlo med javnost, se teži za tem, da bo novi zakon v kolikor mogoče čim jasnejši, prožnejši in enostavnejši. Skušalo se bo izvesti sorazmer* no in pravično materialno razvrščanje vsega uredništva. — (»Narodna Prosveta«).
—	Za izboljšanje materialnega položaja učiteljstva. Dne 21. t. m. se je vršila skupna seja izvršnega odbora in beograjskega pover* jeništva UJU, na kateri je bilo prisotnih pri* bližno 20 članev odbora. — Seja se je vršila zaradi reguliranja materialnega vprašanja učiteljstva osn. šol. Ob tej priliki sta p.ed* sednik udruženja tov. V. Petrovič in beograj* ski poverjenik tov. M. Popovič obvestila od* bornike o svojem obisku pri g. ministru pro* svete ki sta ga napravila zaradi materialnega vprašanja učiteljstva in tudi zaradi drugih za šolo in učiteljstvo važnih vprašanj. — Na predlog odbornika tov. Rabrenoviča in po iz; črpni debati se je skupna seja zedinila na sledeče zahteve: 1. Da se učiteljska stanarina, predvidena po sedanjem zakonu o narodnih šolah, v celoti realizira z državnim proraču* nom. 2. Da še na isti način kot se regulira materialni položaj ostalega uradništva, uredi to tudi za učiteljstvo in 3. da posetijo zaradi vsega tega tov. V. Petrovič, M. Popovič, M. Vujanac, Jefta Krljevič, Petrija Simič in D. Milanovič vse merodajne faktorje, predvsem pa g. ministra prosvete in jih seznanijo z učiteljskimi zahtevami v smislu sklepa te seje.
—	f Weslak Franc, učitelj v pok. V pri* jaznem kraju Orešje ob levem bregu Drave, uro hoda od Ptuja, je na svojem posestvu v soboto dne 22. marca t. 1. po kratki bolezni na posledicah mrtvouda preminul učitelj v pok. \Vesiak Franc v 80. letu svoje starosti. Kot učitelj*začetnik je služboval pri Sv. Mar* jeti niže Ptuja in v Ormožu, od leta 1877. dalje pa ves čas to je 33 let, do njegove upo* ko j it ve leta 1910. pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine. Bil je odličen učitelj in vzgojitelj ter iskren tova.riš. Ob njegovi upokojitvi ga je odlikovala občina Sv. Križ pri Rogaški Sla* tini s častnim občanstvom, Šmarsko*Rogaško učiteljsko društvo pa s častnim članstvom. Naj v miru počiva!
—	Tovariši in tovarišice deške in dekliške šole v Trbovljah so v soboto, dne 15. marca 1930. hospitirali pri tov. D. Bitencu v Leskov* cu pri Krškem. — Po hospitaciji se je vršil tozadevni razgovor, kojega se je udeležil tudi sreski referent g. L. Levstik. Po skupnem ko* silu, ki je poteklo v tovariškem razpoloženju, so se poslovili Trboveljčani v največjem za* dovoljstvu od tamošnjih kolegov. Tovarišu Bitencu pa še enkrat iskrena hvala!
—	Odhod pevskega zbora UJU na tur* nejo po Čehoslovaški. Pevski zbor se je od* peljal iz Ljubljane v ¿redo 26. t. m. ob 12. uri z brzim vlakom. S pevskim zborom je šel tudi poverjenik Andrej Skulj ter skladatelji Emil Adamič Janko Ravnik, Heri Svetel in Zlatko Grgoševič iz Zagreba. Generalna skušnja je bila v torek 25. t. m. v Unionu. Prisostvovali so ji tudi čehoslovaški konzul g. dr. Resi in prosvetni šef g. dr. Lončar, poleg številnih glasbenih kapacitet. G. konzul je prišel tudi k odhodu zbora na glavni kolodvor.
DRUGO QOÜUP & Co.
LJUBLJANA . ...
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/I9«
*
En gros.
En detai'.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naro čila po meri se izvršujejo hitro in točno
Pošljite naročilnice za Mlad. Matico, rok je zaključen s 1. aprilom.
— Slovenska Šolska Matica v Ljubljani,
Komenskega ulica št. 19. Našim gg. poverje« nikom in poverjenicam ter vsemu učiteljstvu! Prišlo je tako rekoč že v navado, da izhajajo publikacije Slovenske Šolske Matice vsako leto z veliko zamudo, to je vselej po preteku nekaj mesecev, ko je leto, za katero so bile knjige izdane, že zdavnaj preteklo. Nujna potreba je, da se v tem pogledu napravi red in se v bodoče držimo točno društvenih pra« vil. Po § 5. teh pravil je plačati vsakoletno članarino najkasneje do konca meseca junija vsakega leta. Vsled navedenega se obračamo do vseh svojih gg. poverjenikov in poverje« nic z vljudno prošnjo, da pobero članarino za 1. 1930. že sedaj ob razdeljevanju knjig za lansko leto. Enkratni izdatek 30 Din za troje takih knjig, kot so n. pr. knjige za l. 1929.,' je tako malenkosten da ga bo prav lahko utrpel sleherni član učiteljskega stanu. Mor« da bi se dalo plačevanje olajšati tudi na ta način, da bi matični člani plačevali članarino pri svojem sreskem učiteljskem društvu v mesečnih obrokih, recimo za 1.1930. po 10 Din dne 1. aprila, 1. maja in 1. junija in zadeva bi bila še tekom tekočega šolskega leta urejena! Za letos izjemoma pričakujemo, da nam do« stavijo gg. poverjeniki in poverjenice članske sezname in članarino najkasneje do 15. sep« tpmbra. Ker pade velik del časa do tega roka v dobo velikih počitnic, zato prosimo gg. po« verjenike in poverjenice, da urede zadevo s člani Šolske Matice, kakor zgoraj povedano že do konca tekočega šolskega leta. Opozar« jamo izrecno še na to, da smatramo za člana samo tistega, ki pravočasno izpolni svoje ob« veznosti napram Matici. Zamudnike ne bomo šteli za člane v nobenem slučaju in bodo vsem tem novoizišle publikacije v kolikor jih bo seveda še dobiti, na razpolago samo proti določenim knjigarniškim cenam ki so raz« vidne n. pr. letos v seznamu knjig na koncu »Zbornika« za 1. 1929. — Odbor.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Köpfte H3 Í13Ü? sri Ff. P. mE optik
MubPati*, Sftrl trg 9.
Stanovska organizacija UJU iz društev:
Vabil*
— UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo zborovalo v soboto, dne 5. aprila 1930. ob 8. uri dopoldne v osnovni šoli na Zidanem mostu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk strokovno predavanje o go« jitvi cvetic, ki bo posebno zanimalo naše to« varišice. — Odbor.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO |DRU« ŠTVO bo zborovalo v soboto 5. aprila 1930. ob 10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. 'Poleg običajnosti sta na dnev« nem redu še referata tov. Tince Rodičeve o gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu in tov. Ivana Kržišnika o kmetijskem nadalje« valnem šolstvu. Ce bo pripuščal čas, nam bo še tov. France Žukovec podal nekoliko za* nimivih smernic, kako si zasigurati uspeh v šoli. Računam na polnošteyilno udeležbo.
Predsednik. = SLOVENJGRAŠKO UČIT. DRU» ŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 5. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v III. a razredu slo« venjgraške osnovne šole po sledečem dnev« nem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Referat tovarišice Dulerjeve o Fleretovi »Naši prvi čitanki«. 4. »Ali šola preveč zahteva od otrok,« (Tov. Mrovlje in tovarišica Gobec). 5. Raznoterosti.
= PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo zborovalo v ponedeljek, dne 7. aprila t 1. v Ptuj u v risalnici Mladike. Dnevni red ob« sega za zborovanja predpisane točke. Razšir« jen bo z referatom tov. Hasla o petju.
Odbor.
Poslano.
In druga plat zvona?
Laško, 13. marca 1930.
Članku z naslovom »Proračun in druge zadeve mestne občine Laško», priobčenem v 23. štev. »Jutra« dne 29. januarja 1930., v katerem so predmet — lahko rečemo, dokaj oporečne kritike tudi šolska bremena in število učiteljstva (zaradi, stanarin), naj služita v odgovor naslednji corrigendum in pripadajoči komentar:
1. Trditev — češ: »Samo dva razreda imata nad 40 otrok, vsi ostali pa komaj 30 do 40, pa še to samo na papirju« — se glede »cikajočega« dostavka: »pa še to samo na papirju — zavrača kot neistinita, tembolj, ker se s takimi predbacivanji, javno vrženimi med občane, izpostavljajo razmere na šoli v nekako
luč koruptnega stanja. Povedano bodi, da krije številčno zasedbo razredov § 51. novega drž. zakona o narodnih šolah.
2.	Isto velja glede učiteljskih moči, o katerih trdi dopisnik, da jih je vsaj troje preveč. Li želi avtor dopisa morda namigavati, da je prosvetna uprava v točki učiteljskih name-ščenj v Laškem nekaj zagrešila, kar nemara ni v skladu s šolskim zakonom?! — ali, da so mu vsaj tri nevšečne učne moči očitno na poti — in in torej odveč?! Pojasnjujemo mu, da tvori merilo za določitev števila učnih moči in paralelk vsakoletni začetni brojni stalež učencev, ki pa se jih seveda ne da z mehaničnim dividiranjem tako razdeliti, da bi dobil vsak razrednik na vsaki stopnji povsem enako število otrok. Mogoče bi znal ta problem izvesti gospod dopisnik? Zakon in pa mi razredniki — ne.
3.	Lahko se trdi, da spadajo proračuni laške šole med razmeroma zelo pičle, tako da jih je prosvetna uprava že dvakrat zaporedoma zvišala — in ne morda znižala. Časopisni besednik ekonomske nevolje v laški občini učiteljstvu torej nikakor ni mogel ustreči s tonom in načinom, kakor je bil očitek neznosnosti šolskih bremen serviran javnosti, — tembolj, ker v vsej banovini in rntnda še čez ni bilo konstatirati niti enega sličnega novinskega primera. Da se učiteljstvo ne bi moglo čutiti prizadeto, bi bilo lahko ostalo edino-le pri lokalni kritiki v občinski seji, kakor so to i drugod napravili; te pravice ne more sp. občinskemu odboru seveda nikdo kratiti. Želeli pa bi od nekaterih merodajnih činiteljev vendarle in vsekakor nekoliko več dokazov resnične dobrohotnosti. Boli nas namreč marsikaj.
Pisčev očitek neznosnosti šolskih — t. j. izrecno in ravno šolskih bremen se nekako slabo rima z dejstvom, da je občina Laško smatrala baš letos, ko so občinske blagajne splošno udarjene s pezo nenadejane soobtežitve po teh nesrečnih učiteljskih stanarinah, vzlic vsemu z a blagajniško - možno, postaviti v proračun za leto 1930. tudi izredno postavko 50.000 Din za prenovitev bivše nemške šole, odnosno občinske hiše štev. 122. Javna tajnost je, da je dotično poslopje designirano za ponovno oživotvorjenje laške posebne mestne osnovne šole, dasi je le malo ljudi, ki se pripoznavajo k istiniti potrebi in presantnosti te akcije; saj bi imela nova šola zaenkrat eksistenčne predpogoje komaj za dvorazrednico — v primeri s sedanjo lepo sedem-razrednico. Evidentno pa je tudi, da je matična A-šola zunanje renovacije še bolj nujno potrebna, nego B-šola.
V svrho propagande za navedeni nekako gosposko-eksklu-zivistični mestni šolski načrt je dopisniku seveda vsako prikladno sredstvo dobrodošlo, ergo tudi to, da je treba proglasiti med občani sedanjo šolo in baje preštevilno njeno učiteljstvo za kamen spotike z ozirom na dvačno »neznosnost«!, resp. znosnost.
Tekom poslednjega decenija je izvedla laška šola — in to na osnovi povsem privatne učiteljske inicijative — že dokaj lepih (službenih in izvenslužbenih) prosvetnih akcij; med drugim je n. pr. ustanovila javno knjižnico, ki jo učne moči brez izjeme stalno uporabljajo; s pogumom je šola pokazala uspehe svojega dela opetovano na znotraj in na zunaj; pod vodstvom svojega učiteljstva je stopala pred občinstvo leto za letom s toli odlično uspelimi mladinskimi produkcijami, pestrimi prireditvami ter narodno-patrijotičnimi proslavami, kakor jih ne doživi kmalu kak kraj; saj je šlo prvotnemu glavnemu inicijatorju in aran-žerju (t. j. sedanjemu upravitelju) v poprevratnih letih (osobito do leta 1927.) resno za to, da z elitno prirejenimi šolskimi slav-nostmi, predstavami, skrbno gojenim prvovrstnim petjem itd. — paralizira globoko ukoreninjeni predsodek med še mnogimi nemško-orijentiranimi Laščani — češ, da slovenska šola ne bo mogla nikdar prav tekmovati z bivšo nemško glede korajže za javne nastope, t. j. glede zunanje reprezentacije, sposobnosti in delavoljnosti učiteljstva ter občih uspehov. Posrečilo pa se je takrat razbiti tudi to glorijolo češčenih spominov. Seveda nekega dopisnika skoro nikdar nismo videli in ne vidimo med posetniki teh prosvetnih in narodno-patrijotičnih svečanosti, dasi bi bilo prav umestno, ogledati si včasih šolsko, učiteljsko in mladinsko delo (v interesu pravilne sodbe) tudi pobliže in od svetlih strani, ne pa samo od negativnih in nepri-jateljskih.
Sedanja skupna šola ima torej prav častno desetletje za sabo. In kaj ji Je v nagrado namenjeno? — Nekemu šibkemu številcu v svoji domišljiji zelo močnih — a šoli malo prijaznih ljudi — (pograbečih s taktično dobrodošlostjo za ugodno in oportuno priliko slabe volje pri prebivalstvu v pogledu učiteljskih stanarin etc.) se je iz razlogov in sorazlogov, ki niso šele od danes — in ki jih je napram našemu prav dobremu pregledu zakulisne situaciji nemogoče maskirati, — velikodušno zahotelo, jo kratkomalo zrušiti in razdvojiti. No — saj je tudi Krpanu zadostovala ena sama silna roka, da je dvignil svojo nerodno kobilico s tovorom vred — ter jo prenesel dvorni kočiji s pota! Sicer pa dotičnih 50.000 Din sploh ne more tangirati neznosnosti občinskih finančnih bremen; — kaj še!
4. Navedeni članek — plus oni v »Jutru« z dne 12. marca t. L, ki je poln malicijozne ironije, — je izzval povod, potrebo in priliko, da lahko enkrat tudi mi povemo to in ono, kar nam ne prija na razmerah. Omembe vredno je n. pr., da je laško učiteljstvo skrajno miroljubno, da ni nadležno nikomur, ne odriva nikogar od sklede, se ne vsiljuje nikjer, tiho prenaša žaltave razmere in neprijetnosti svoje stanovske usode, živi rezervirano, solidno, trezno in skromno, ne povzroča prav nikakih neprilik ne Laščanom in ne okoličanom ter se briga prav za prav edinole za svoje dolžnosti, pred vsem želeč vse dobro šoli, mladini in narodu. Zato se pa tudi ne pusti papirčkati, per-sillirati, žaliti, zapostavljati in poniževati od prav nikogar.
Z malenkostnimi izjemami se je udejstvovalo tekom raznih dob v vseh mogočih izvenšolsko koristnih vidikih in smereh (incl. v številnih društvih) ter imajo posamezniki med njim po 20 in še več let narodnega in kulturnega dela za sabo —-a vzlic vsemu se ni našel v Laškem še nikdar kak izvenšolski dopisnik (izvzemši g. Z . . .), ki bi imel tudi za žrtve učiteljstva in za prej navedene lepe šolske prireditve kako dobro in priznalno besedo. Skoro nobena notica, ki se je vobče kdaj nanašala na šolo ali zlasti še na kako učno moč, še ni bila dosihdob brez — žela ali kakega »škorpijona med rožami«.
Iz subjektivnega duševnega vidika nekaterih tukajšnjih dopisnikov ni vredno idealno ter nesebično šolsko in učiteljsko delo niti počenega groša. Se sulci pod mostom, — kadar se drstijo, nadalje divji prašiči, (včasih celo kake oštarijske čenče) — so v Laškem prej deležni časopisne pozornosti, nego najlepši pojavi prosvetnega dela, bodisi kakršnega že. Koliko pernament-nih in slučajnih avtorjev participira na lovorjevem vencu navedenih žurnalističnih zaslug, nam kajpak ne more biti točno znano. Jasno pa je seveda, da učiteljstvo radi njihove nenaklonjenosti ne pretaka solz, — ker ve vsaj to, da stoji za njimi razmeroma malo simpatizerjev — in ker lahko opazuje, kako okrog njih polagoma kopneva plast oboževalcev. Sola na srečo ni tako osamljena, da bi lahko bilo to v veselje in oporo neki pobožni želji — ter ima mnogo — mnogo več ljudi na svoji strani, nego je morda gotovim osebam ljubo. Tudi sijajen obisk
(in druge okolnosti) povodom poslednje prireditve 12. januarja t. 1. je to ponovno prav živo pokazal. Lahko se reče, da je do 99 % vseh občanov in laranov, ki dajo učiteljstvu in šoli vsaj mir, če že več ne. Konstatiramo hkrati, da so neke osebe s težko-prebavljivimi lastnostmi — posmodile in vpepelile v Laškem že več kot enega idealista (šolniške in izvenšolniške stanovske pripadnosti), ki je zaradi razočaranj postal mrtev za družabno, društveno, prosvetno in javno življenje. Le s koprivami po njem — po učitelju(ici) — kadar in kjer je količkaj prilika za to; — sigurno bo potem dosti rajši in s tem večjim veseljem »delal«! Tisto izzivajoče, ponižajoče, porogljivo in diskreditujoče ošvr-kavanje s curki sarkazma na vse strani in če možno po vsakomur, ki se slepo ne priznava k neki nezdravi interesni atmosferi, kakršna se je pri nas razpasla, je tipično za zunanje obeležje, ki karakterizira naš mali Jeriho že par let sem. Mi (podpisani) smo prvi, ki javno odklanjamo take metode — in čedalje več glasnikov je v kraju, ki jih postajajo istotako siti.
Po vojni so prišli tudi po slovenski pokrajini v modo čisto posebni vidiki za vršitev takozv. »narodnega dela«, ki pa se niso nič kaj idealno strinjali z interesi srčne kulture, treznosti, notranjega prebujevanja, prosvitljevanja in duševnega požlaht-njevanja v poštev prihajajočih širših mas našega ljudstva. Dolžnosti podrobnega in nedonosnega'narodnega dela so se jele širom domovine odrinjevati in prepučšati skoro izključno nižje stoječim, šibko situiranim, kakorkoli odvisnim in za vsakdanji kruh se borečim osebam. Precejšnji del višje-stoječih inteligentnih in drugih plasti pa se je začel vse preveč vdajati slabostim nestrpnega politikovanja izgovarjajoč se včasih tudi na dekorum svojega družabnega položaja!
Učitelju(ici)? — Temu se seveda od te strani še v sanjah ni pripoznavalo prava, da bi smel istotako čuvati in paziti na svojo avtoriteto.
Da se pokrije lastna komodnost gotovih (osobito v zlate čaše povojnega pšeničnega klasja neozdravljivo zaljubljenih) — slojev, je bilo treba in je treba kajpada neprestano s prstom kazati v prvi vrsti na učiteljstvo — češ: Cujte školniki — le med narod! Vi ste poklicani, biti apostoli naših edinozveličavnih ljudskih programov. — Vi ste kakor ustvarjeni za to, da regulirate z nami vred svoje dnevno politično prepričanje vsakikrat po najnovejših številkah in signalnih geslih naših vodilnih glasil! — Vi ste designirani za misijonarje naših pravovernih evangelijev, za kolporterje naših nezmotljivih »pastirskih listov«, , za fanfariste in naše banderonosce! — Vi ste izvoljeni, prosvetno pozvani in že eo ipso naprej izbrani širokim narodnim masam za naše podrobne šarže, blagovestnike, Mesije! Mi — gospodje
—	namreč nismo določeni za taka dela, ki ne neso nikakih dohodkov in drugih koristi; pač pa spada to v dolžnostno sfero učiteljstva! To je vendar jasno! Cemu vas pa prav za prav imamo? Svirajte, igrajte i pjevajte! Bodite harlekini in glumači! — Prirejajte društvenemu blagajniku in plebsu — (kakor je to od gotove strani na tihem mišljeno!) — v uteho in radost zaljubljene Talijade, plehke komedije, literarno - piškave burke, posili-humoristične Hanswurst-nastope za Silvestrove večere in druge prilike, odrske prizore za ljudski krohot in kratek <t>s itd. — samo da bo narod vesel — in zadovoljen z vami in nami, t. j. oni del naroda, ki je »naš« in ki ne potrebuje samo kruha, ampak tudi iger, smeha in zabave — in ki po vsej pravici zasluži, da mu' vi školniki ustvarjate take »prosvetne možnosti«, da bo lahko po mili volji rajal, pil, plesal in se razvedril;
—	saj nam vendar pomaga držati naše pozicije!
Res je, da skoro ves povojni decenij je učiteljstvo na komando in pritisk raznih menjajočih se oblastnikov in pobornikov sezijske politike tratilo svoj prosti čas, svoje najboljše sile in najlepše ideale ponekod izključno za nekaj, kar je bilo v modi le od danes do jutri, t. j. za fantome posameznih diletantskih politikov — za njih papirnate stavbe, fata morgane in iluzije
—	za njih pretnje in minljive pokrete brez zmožnosti ukoreni-njenja v narodu ter brez vsakršne etične ali trajno - kulturne koristi zanj, z eno besedo: za tkzv. mačkinje zlato.
Vprašati bi se dalo svedoke prošlih dni, li nismo tudi v Laškem tiste čase dovolj pridno soskrbeli dotičnemu delu ljudstva za veselice, zabavo, muziko, ples in dirindaj? Li nismo tudi takrat dovolj »p j e v a 1 i in s vir ali«? Mogoče je bil že dopisnik kdaj teh »dobrotvorstev« deležen?! Li nismo v onih dneh tudi dokaj pridno komedijantili ter eksercirali i za i pred kulisami? (vsaj nekaterniki izmed nas?) Na žalost so se ravno vodilni gospodje najčešče pogrešali med onimi, kojim je vse to veljalo. Kako pa da se ni to ne takrat in ne kasneje umelo ceniti? Za nos vlečene žrtve se prej ali slej sigurno izpametujejo. Posledica je po navadi: »Ohlajenje za vse skup, za osebe in za stvar!« Pa tudi postarali smo se odtlej posamezniki in zresnili, hvala Bogu! Številna razočaranja v vrstah slov. učiteljstva so rodila skoro vseobča izmodrenja. Tudi drugod in ne samo pri nas. Saj so izostali javnim nameščencem od strani bivših politikov vsi honorarji zlatih obečanj. Nekateri izmed slednjih pa so znali operirati celo z — grožnjami! Ali nemara tudi v Laškem?
0	— kajpada! Zato prepuščamo malikovavsko zaverovanost do takih ljudi: — osebam, k imajo manj ponosa nego mi.
Kaj pa določbe prosvetnih zakonov? Prav nič ni bilo tam pisano o navedenih varijantah bivšega »narodnega prosve-čivanja«! Kar se pa tiče novega državnega zakona o narodnih šolah, predvideva isti za učiteljstvo sicer mnogo narodnega dela (komedijantskega seveda ne!), ker opredeljujejo §§ tovrstno udejstvovanje kot vseskozi solidno, resno, trajno, dalekosežno ter v istini kulturno-izobraževalno. Veljati pa mora seveda vsemu narodu (a la S. K. J.) in ne samo posameznim staro - partijsko orijentiranim slojem.
Ta pravec so poedini idealisti laškega učiteljskega zbora začeli smatrati za pravilen že pred leti. Seveda — skupina nam tako »naklonjenih« ljudi, ki vedri pod dežniki »Jutrovih« dopisnikov, se v svoji zakrknjenosti bržkone do smrti ne bo mogla sprijazniti ž njim.	f
6. In še nekaj (kar je učiteljstvu menda sopomagalo pri padcu v nemilost v očeh gg. člankarjev) bi bilo danes dobro povedati. V Laškem so namreč omizja, iz katerih se je občutljivejši del učiteljstva jel polagoma umikati — dokler se ni naposled sploh umaknil. In zakaj? Kdo za božjo voljo naj prenaša neskladnost večnih zbadljivk na rovaš našega (navidezno toli obilnega!) prostega časa? kdo neosnovane očitke zaradi že omenjene točke »narodno delo«, ki ga baje vse prepičlo vršimo? — kdo naj stalno in še povrh dobrodušno prebavlja sploh razne neprijetne glose ali kakorkoli mišljene degradujoče pšice, ki veljajo našemu stanu? Nikdar pa še nismo doživeli, da bi ta ali oni član družbe blagovolil povzdigniti svoj dobrohotni glas
1	v prilog izboljšanju naših gmotnih prilik! Ali smo mar res z našim stanom v Laškem še za 100 let nazaj? — Ali mi — ali pa osebe s takimi neljubimi vrlinami? Kaj bo bolj točno?
Laško učiteljstvo je toliko taktno, da respektira vse soob-čane, se ne vtika v nikake tuje stanovske zadeve in privatne razmere, pusti živeti vsakega po svoje, želeč za sebe istotako
Najboljše in najcenejše
OLJE zoper prah
kakor tudi
ŠOLSKE GOBE
nudi
ORIENT, D. Z O. Z
LJUBLJANA, Dunajska cesta 14
samo le eno: ljubega miru. Našega mišljenja je tudi mnogo drugega meščanstva, ki čedalje težje prenaša zastrupljenost tukajšnjih lokalnih razmer. Na žalost je namreč vsepovsod slišati, da menda ni zlepa najti družabno bolj klaverno razbitega in diskreditiranega kraja, nego je Laško.
7.	Na silno slab in ogorčen odmev je tudi naletela zares »groba« beseda člankarja z dne 29. januarja na naslov primorskih učiteljev, ki so se dopisniku deloma že primerno oddolžili v »Učiteljskem Tovarišu«. Mogoče je momentano, ko je naša država poleg domače nadprodukcije na učnih močeh sprejela v službo povrh še dokaj primorskih učiteljev-beguncev, res preveč učiteljstva na razpolago, toda na drugi strani kažejo diverzni znaki, da trpi Slovenija ne samo tedaj, ampak celo že nekaj let sem 1 na vzporedni nadlogi nadprodukcije raznih potrebnih in nepotrebnih, dostikrat zelo netaktnih podeželskih dopisnikov, Id sicer ne obtežujejo občinskih proračunov, pač pa polnijo predale naših ljubih slov. listov (kadar jim primanjkuje korektnih dnevnih snovi) — često s prav ničevimi in piškavimi novičkami, v domišljiji seveda, 4a vršijo s tem kolosalno, požrtvovalno, idealno in nad vse dragoceno »narodno delo«, ki mu gre na vsak način Nobelova nagrada in strmeče občudovanje že na zemlji, po smrti -pa najmanj — občinski spomenik. Med njimi bodo tu pa tam menda tudi kaki mogočnjakj, ki mislijo, da lahko delijo po mili despotski volji poljubne in žaljive lekcije na vse strani. Ako bi se nekateri izmed navedenih blagovolili v svrho olaj-šilne razbremenitve Slovenije istotako odločiti az novo in lepo domovino v Južni Srbiji, event, tudi v Albaniji ali Prokletiji, bi to naši banovini sigurno ne povzročilo prav nikake uime. Besede mičejo, vzgledi vlečejo; — in še to: kakor se v gozd kriči, tako se navadno — nazaj glasi!
Avtorju dopisov z dne 29. jan. in 12. marca t. 1. — pa najsi bo kdor že, — priporočamo, da si natakne odsihdob za nas — vsaj eno rokavico. Za dopolnjujoči par se bodo sčasoma zglasili menda še kaki drugi — ranjenci. Danes samo toliko v njegov album za — zlate črke.
8.	Končno še pripomnimo, da bo učiteljski zbor umel Izvajati — če treba — prav energične konsekvence z ozirom na neprijateljsko sapo, s katero operirajo proti njemu Jutrovi dopisniki — incl. njihov intimnejši krog vernikov že dalj časa.
Pšice, nakane in glose — ki se kujejo zoper nas v in izven časopisja, se vodijo v evidenci.
Dragi javni nameščenec — osobito učitelj(ica) — dosti si v teh-le poprevratnih letih pretrpel na socijalni degradaciji, na ponižanju in razžaljenju ter na pritajenem samopremagovanju vzpričo neprestanih »Damoklejevih mečev«, s kojimi so te držali v šahu razni opasni strankarski teroristi; — dosti je bilo grdega denuncijanstva in gorja vsled službenih premetavanj — in na času je že, da smeš enkrat s sproščenim ponosom pokazati svoj odpor — ter se postaviti po robu napram vsakomur, kdor bi še po 6. januarju 192 9. hotel napram tebi prakticirati s poskusi starih in proslulih metod. Danes? — Danes nam je čast, služiti edinole Nj. Vel. kralju, njegovim zakonom ter vsemu njegovemu troedinemu, milemu in dragemu narodu; — v ostalem pa prav nikomur drugemu več!
SAPIENT1 SAT!
Kislinger Juro s. p. — Benko Vekoslav s. p. — Drobnič Aa-toaija s. p. — Stegenšek Josipina s. p. — Jerše Milko s. p. — Mayer Ernest s. p. — Kubica Bogomila s. p. — Kotnik Josip s. p. — Bobek Marija s. p. — Potočnik Sonja s. p. — Gruden Franc s. p. — Koderman Milena s. p. — Kocjan Angela s. p. — Žitnik Maks s. p.
—k »Vezilja«. »Vezilja« mjesečnik za ruč« ni rad, broj 2. za mjesec februar. U listu se nalaze uzorci stolnjaka, zastora, pokrivača za okrugli stol, postolnjaka, jastuka zaslona i t. d. Posebno treba istači pažnju koju »Vezi« Ija« posvečuje narodriom našem vezivu, pa donosi u slici garnituru za krevet u narodnom stilu, garnituru za južinu ukrašenu vezom po« krstice po motivima iz Dalmacije. List se na« ručuje kod uprave »Vezilja«, Zagreb, Samo« stanska 2/1. a pretplata mu je za tri mjeseca 30 Din. Pretplatnice »Ženskog Lista« dobiju »Vezilju« uz cijenu od 20 Din za tri mjeseca.
GLAS
¿J»;' ssasas v. ►.S»-:-»
tt.if «giant. k: iioitjc » pi?»i»i)«fkis« U »««tolst »tiiaet»«, »mrl* b«*e«it 50 par, KaJmanJI' äila S'—.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove.sobe, prenočišča, garaže.
Šolski upravitelj v Laverci pri Ljubljani
proda po prav nizkih cenah najnovejše nizke vrtnice (grpiiči), prvovrstne velikocvetne gla« dijole krasnih barv in izvrsten natiški fižol rumenih strokov 'brez žil z imenom »Mo* slinec«.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
Najboljši dohodek obema Učit. domovoma je, ako vse potrebščine naročate le potom Učit. poslovalnice.
Priporočamo Vam
PUCH KOLESA
ki so vedno nujl>»lj4a!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA — NOVO MESTO
^rit
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
OBVESTILO - ZAHVALA
Gospod
Franc Weslak
učitelj v p., častni občan občine Sv. Križ pri RogaS' i Slatini i'd, je v soboto dne 22 marca t 1 na svojem posestvu v Grešju blizu Ptuja v visoki starost 80 let. po kratkem trpljenju izdihnil s> oio b agi duš". Nj-uov.-zemeljske ostanke smo v ponedeljek dne 21. •>•«'<• i nli 10. uri izročili materi zemlji na p kopališču žu n j ■ Sv. Petra in Pavla v Ptuju.
O tem obveščamo vse nj gov d h e di i-te'i>* n znance, posebno nj gove stanov-Ke 'o ar i- - p oinir, da ohranijo nam tako ljubega pokojnika v na bul 5»'m spominu
I-točas^o pa na< v že do žno t. d* se /. hvil mo / t tako lepo in častn i sp-emstvo p >y rf-b'i v<*t-onii • i n be in vsem, ki so od 1 zu in daleč prihii li. d i s^ ¡'.kaza'i pokojniku ljubav in č< t na njegovi r. d iji ii t . r>s bito pa domačemu župniku č.g duh. svet A fon u Sv ■ u z•v ,1; vo pogreba in tolažilne besede, g Tomažu Kmbu-u. šol uprav iz Rogaške Slatine pa za i-kren nagrobni g' vor
Bog plačaj vsem!
Orešje p i Ptuju, 24 marca 1930.
Žalujoči s rodni k t.

SPORTAŠI
pred — med in po naporu uporabljajte
"V A L D A"

p a n t i 1J e
Vi boste v Vaših uspehih iznenadeni. Dobite jih v vseh lekarnah in droge-rijah. Zahtevajte samo pristne „VALDA".
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
Kdor oglašuje la napreduje!
Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina
| T. MENCINGER
—————— LJUBLJANA
========== SV PETRA CESTA 43-
V originalnih škat- ..ftfjtl f \ Ä „ ljicah z naslovom ''VMkiVII^
Najnovejši modeli.
I
■ if i
Ogl'jte si igračne in o'roške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, r ajno-vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUN4« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cests 4.


Av TVRDKA
. ZlBE RT -
priporoča za spomladansko sezijo svojo veliko in bogato izbiro	I
najnovejših damskih in moških čevljev od najnižje do najvišje	j
cene. — Blago prvovrstne kvalitete. — Prepričajte se!	j
........B m i mm.....
LJUBLJANA * PREŠERNOVA ULICA f	j
Underwood v *
Telet' n S0-8U.
pisalni stroj dobite pri tvrdki
lud. Baraga // LJubljana, Šelenburgova ulica 6.
A
L M/fiL/Š
L J i7 B L J A NA MSTW T HO ii ib
DEŽNIK!
Sii "t/tt(i V« . eiifto
I. ' tncritenc 'er» *Hi S » « / e t. • ' i * t iJii
Tweed"
PREVLADUJE POMLADANSKO MODO!
JI* & E. SKñBEñNB
LJUBLJANA
M
I ELEGANTNE POMLADNE NOVOSTI! r&DAilžl QPHWAR Spe^dno angleški in češki kamgarni, g
g	U " /"1 U U C? VJ 11 »I rt O ševjoti itd. (tudi na metre) v najmoder- g
* ¿ZiSl ¥QliŽCO ROC Si nabavite potrebna obla"la .	« . n . rviiAnvti Tnr r» nejših vzorcih, perilo ter razni drugi mo-
DRAGO SCHWAB
itd. zelo ugodno pri znani tvrdki LJUBLJANA. DVORN! TRG 3 dni in športni predmeti, dežni plašči itd. |
9	5
¡¡f Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!



m
\9>
M

J
m