V Ljubljani, sobota 22. januarja 1921. niietapntasaiEiiteiai Leto II.
GLASILO NARODNO-SOČIJALISTlCNE STRANKE.
Uredništvo:
Narodni dom, Tajništvo NSS. Telefon št. 77.
tedensko
P o samežna š te vilka velja 1 krono
Upjavništvo: L.jnbljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 4 K. Inscrati po dogovoru.
Poslanstvo naše stranke.
Ko smo pred dobrim letom ustanovili našo stranko, smo si postavili za našo nalogo ne samo bojevati se proti boljševiški propagandi, temveč tudi delovati za razširjanje novega socialističnega naziranja in novega socijalistčnega programa, na podlagi katerega hočemo dospeti k ujedinje-nju vseh socijalističnih življev, ki stoje na osnovi demokracije. Bili smo in smo še sedaj prepričani, da bo naše delavsko gibanje toliko časa samo orodje v rokah vseh mogočih kalnih elementov, dokler se ne otrese mačistične frazeologije in starih socijali-stičnih, kričavih gesel. Z razporom v socijaldemokratični stranki je bil gotovo storjen korak v smeri naših stremljenj, ker se je na ta način ojačila fronta proti prevratnim elementom. Seveda bi bila velika napaka, ako bi kdo mislil, da je s tem program narodnega socijalizma izpolnjen in da se moremo sedaj združiti s socijalno demokracijo. Nekateri naši somišljeniki, ki niso pravilno zapopadli pravi smisel narodnega socijalzma so tega nazora.
Kaj bi pomenjalo, ako bi se priklopili socijalno demokratični stranki oz. se z njo združili? Ne samo to,'da fci morali prevzeti vso odgovornost za vso njeno politiko minulih dob, kateri smo tako ostro nasprotovali, temveč morali bi kapitulirati tudi pred marxi-zmorn in opustiti vse svoje ideale, za
-	katere delamo. Molčati bi morali v
Kako se godi
V	članku: „Kako je v Avstriji in Nemčiji" ,,Naš Glas" št. 2. nam opisuje pisatelj neznosne razmere, ki so nastale vslcd vojske v obeh državah, Nemci delajo noč in dan, hirajo in umirajo, mi pa, pravi člankar, smo nezadovoljni, zabavljamo in preklinjamo brez pravega vzroka; saj je ,,naša Jugoslavija med vsemi nesrečnimi evropskimi državami vendar še najsrečnejša."
Res je, da se nam Jugoslovanom v materielnem oziru bolje godi, ko ostalem narodom na razvalinah nekdanje Avstro-Ogrske. Vzrok temu je izredna rodovitnost • nekaterih hrvaških in srbskih pokrajin ter razmeroma mala obludenost naših mest. Tn vendar nima naša Jugoslavija z vsemi svojimi prednostmi, kakor je pokazal koroški plebiscit, niti pri lastnih rojakih toliko privlačne sile v sebi, ko bankrotna Avstrija. Kje so vzroki?
Bodimo odkriti! na eni strani nas izmozgava, kot nikjer drugje, velekapital, navajen visokih obresti, ki mu jih je donašala vojska. Z malim delom hitro obogateti in brezmejno kopičiti vrednostnice in blago, je dandanes stremljenje naših večjih in manjših kapitalistov, od katerega ne ponehajo niti za las. Zato pa raste število miljonarjev če/, noč, kc gobe po dežju,
Korošec je bil 5 let na fronti ter nima pod milim nebom drugega na svetu, ko prijatelja pri banki, ki mu izposluje par tisoč kron posojila. Danes ima miljone. — Trgovec pred bankrotom prevzame mestno aprovizacijo; danes je posestnik največje in najlepše hiše v mestu. — Vojni tniljonarji so si svoje lepe miljone podeseterili; kanke si gromadijo nešteto premože-
imenu strankarske discipline v prospeh stranke, ki še dosedaj ni trdno izkristalizirana in o kateri ne vemo kaj iz nje nastane, o kateri ne vemo če se ne bo morda zopet združila s komunisti. Pomenjalo bi to bojazljivo izdati svoj prapor, za katerega smo se celo leto navdušeno borili.
Naj bo jasno vsem našim tovarišem in tovarišicam, da se moremo strniti z drugimi socialističnimi strankami samo tedaj, ako pride istočasno tudi k ujedinjenju delavnega ljudstva vseh političnih strank in smeri na podlagi osnov, katere propagiramo. In ravno danes, ko se jugoslovansko delavsko gibanje nahaja v preporodu, v dobi, ki je kakor ustvarjena za uresničenje tega velikega zgodovinskega cilja, na katerega z hrepenenjem čaka vsak zaveden pripadnik našega delavnega ljudstva, naj bi opustil svoje poslanstvo? Naj bi se od druge stranke pustili zamašiti usta in slediti njeni strankarski politiki mesto politiki vsega jugoslovanskega delavnega ljudstva?
Ne! Stopili smo v boj za zmago narodnega socijalizma in ta boj moramo dokončati. Stopili smo v boj za ujedinjenje jugoslovanskega delavnega ljudstva na modernih in naprednih osnovah, za zmago jugoslovanskega socijalizma, proti slepemu ponavljanju tujih gesel — in naša dolžnost je v tem boju vztrajati in ga zmagovito dokončati.
v Jugoslaviji.
nje ter podpirajo oderuštvo, verižni-štvo, korupcijo in tihotapstvo.
Kako sc dandanes zaslužijo tisočaki in stotisočaki skoro brez truda hočem s primeri okrepiti.
Na peronu stoji nekoliko oseb ter motri potnike, prihajajoče z vlakom iz Avstrije. Krivonosi mož nagovori žensko, ki mu pripoveduje, da je kupila v A. i vagon soli, ki jo mora tu spečati, ker rabi denar. Pokaže mu tovorni list ter zahteva za kg soli eK 30 v in za svoj trud in stroške 70 v a kg. Gospod odpre denarnico ter ji izplača za 10 ton soli zahtevanih 30 tiočakov. Nato se obrne do par korakov oddaljenega trgovca ter mu proda mahoma vse blago po 4 K a kg. Tekom to minut je žid zaslužil 10.000 K!
Invalid brez roke si preskrbi izvoznico za t vagon prašičev. Dobi jo pod pogojem, da se pripelje državi iz inozemstva 5 vagonov papirja za kompenzacijo. Ker nima denarja, gre k banki, ki mu ponudi za izvoznico 100.000 K. To mu je premalo; zato sc obrne na druge osebe, ki mu dajo denar pod pogojem, da si delijo dobitek al’ pari. Po končanem prevozu mu izplačajo soudeleženci okroglo 230.000 kron.
Dasiravno imamo verižniške urade, se razmere niso zboljšale, ker so ti in sodnija brez moči, če se gre za velike gospode. Mesar — miljcnav hoče vtihotapiti čez mejo čredo pitanih volov. Straže zaplenijo blago, sodnija pa ga obsodi na precejšno globo in dva mesca Žapora. Za denar povsod uslužni odvetnik mu izposluje od centralne vlade popolno pomiloščenje ter zasuži pri tem — vilo!
Nikdar ni nepoštenemu delit cve-la lepša pšenica, ko zdaj. Zato pa se pošteno delo ne izpalča več, ker pri največjem duševnem oz. telesnem naporu ni mogoče zaslužiti toliko, da bi človek prehranil sebe in družino ter se še preskrbel z najnujnejšo obleko in obuvalom. Posledica tega je v geometrični -postopici rastoče število nezadovoljnežev in vsak dan večja korupcija. Z zlatom otovorjeni osel ne najde v Jugoslaviji več plota, ki ga ne bi z lahkoto preskočil. Zato je neobhodno potrebna cela vrsta zakonov, ki bi s skrajno strogostjo nastopili proti tem razmeram,
Šikane višjih uradov, posebno carinarnic, nespametne davke, recimo trošarino i. dr. ter militarizem z vsemi svojimi izrastki omenjam le mimogrede, Nekako čudno dirne človeka, če čita pc dveh dolgih letih prvič na programu neke stranke progresivni davek, ki so ,ga vpeljale menda že vse druge države. Vsakega pol leta skoro so se menjale pri nas vlade in vladne stranke, vendar ni niti eni izmed njih prišla na misel vpeljati ta davek, k' saj nekoliko odgovarja socijalni pravičnosti. Zato pa so n. pr. prepovedali uvoz užigalic iz inozemstva pod pretvezo, da je treba ščiti domačo industrijo, v resnici pa, da zamorejo domači producenti še naprej poljubno odi-nati izmozgano prebivalstvo. (Užiga-lice so se koj nato znova podražile. V Avstriji velja 1 škatljica v naši valuti okroglo 20 v, pri nas pa sedemkrat toliko!) Slično je s premogom, sladkorjem itd. O železniških tarifih in poštnih pristojbinah, ki so pri nas menda naj večji na svetu, ter v državnih monopolih niti ne^govorim.
Na drugi strani se je veliko moških med izredno dolgo vojno odvadilo dela. Odtod tendenca udobno živeti na stroške skupnosti in parola: ,,Kar je tvoje, je moje; kar pa imam jaz, te naj ne briga!" Tako namreč razumeva masa, i<j prihaja iz nesrečne Rusije. Ob priliki velikonočne stavke se je izrazil rudar — eden iztned glavarjev
Socijalizem
Danes večina našega delavstva prisega na pred petdesetimi leti napisane nauke Marxa in Engelsa in vse njtšc delavsko gibanje se vrši po starih preizkušenih načelih Marxizma, z drugo besedo v znamenju razrednega boja in avtomatičnega razvoja k diktaturi proletarijata.
Kapitalisti in njih priveski lahko vsled tega mirno spe spanje pravičnih. Reakcijonarna socialdemokracija se ogiblje ostrih napadov na kapitalistični družabni red, ker stoji ž njim v tihem sporazumu. Otročja prevratna stremljenja komunistov pa so naravnost voda na kapitalistični mlin, ki melje med svojimi trdimi kamenji izkoriščanja delavstva in njegove zahteve. Grožnje in revolucijske napovedi komunistov upravičujejo vsaj navidezno kapitaliste in njih zastopnike v vladi k odredbami, ki duše ves delavski« pokret.
Večjega sovražnika kot je kapitalizem pa ima delavsko gibanje v alkoholu. Lahko mirno trdim, da bi delavstvo že davno doseglo svoje socialistične cilje, pravičen družabni red, ako bi ne bilo alkohola.
Mogoče se kir ta trditev zdela ko-
komunistične stranke v našem kraju
—	mojemu očetu, ki ima nekaj precej dobrega vina v kleti: „Škoda, da stavka ni uspela; tvoje vino bi najprej izpili!" Odtod stagnacija v produkciji in nazadovanje v kvaliteti proizvodov. Na eni strani rastoča draginja kot posledica verižništva, oderuštva in korupcije pred očmi, da, skoro bi rekel, s tihim privoljenjem merodajnih krogov, na drugi strani zahteva po izboljšanju plač in zmanjšanju dela — krat-komalo ,,cirkulus vitiosus", kakor si ga ni mogoče lepšega izmisliti. Da tira to državo v pogubo, tega ne uvidijo naše vladotvorne, od strankarske strasti popolnoma zaslepljene stranke, ne njih politična glasila. Med tem, ko se stranke na naravnost ogaben način ruvajo za ministrska korita, ovaduje, obrekuje in krade čast politično časopisje nasprotnikom z najostudnejšimi osebnimi napadi. Tudi tukaj je vsako pozitivno delo brez pomena, ker ostane vsaka stvarna kritika brez posledic. Koliko pa škodujejo brez vse kritike pisane laži in senzacijopalnc vesti, vedo povedati naši eksperti pri mednarodnih konferencah, ki tožijo, da jim ravno naše dnevno časopisje s svojim nerodnim in laž-njivim poročanjem naravnost onemo-gočujejo vsako delo.
Nemci delajo in umirajo? dg si iz-boljšajo saj bodočnost, ker je sedanjost neozdravljiva; mi živimo, obrekujemo, odiramo drug drugega, s strankarstvom in časopisjem uničujemo zadnji ugled, ki ga imamo med svetom, ali sanjamo že tretjo leto uto-pistične sanje o tretji internacijonali, uprizarjamo bolj in manj utemeljene stavke ter skušamo zrušiti s silo še tisto malo reda, kar ga nam je pustila vojska. Sami tiramo državo v — prepad! Zato:
Umreti, bratje, težko ni; pustiti nadc, to boli!"
(Gregorčič.)
Maribor, 18. prosinca 1921.
Fr. Bračun, prof.
in alkohol.
mu prvi hip pretirana — a vkljub temu je utemeljena v izkustvu. Kolikokrat sem na svojih shodih in sestankih' med našim delavstvom opazilj kako se izgublja zdrava misel v pijanosti. Ko-likrat sem z žalostjo opazil, da vzrok socijalni bedi ni toliko kapitalizem, kakor pijača. Kolikrat sem videl v družbi, da so ravno oni, ki so imeli za alkohol največ denarja na razpolago najbolj tožili proti krivični družabni ureditvi, ki jih tira v bedo in lakoto, Pri tem pa so popolnoma pozabili, da so izdali na en sam večer petdnevno svojo plačo za alkoholne pijače.
Govorim iz izskustva. Ne mislim s temi besedami žaliti našega delavstva. Hočem le pokazati rakrano, ki razjeda naše delavsko gibanje. Alkohol ubija trezno mišljenje, alkohol vodi v materijalno bedo, alkohol uničuje moč do dela in kar je najžalostnejše — alkohol ubija moč duha in značajnosti, Pijanec proda za liter vina svojo dušo in svoje prepričanje — tudi svoje politično prepričanje — in tega so se naši komunisti pri volitvah dobro zavedali. Eni, ki so obljubovali delavstvu raj, so ga zavajali z alkoholom v pekel. Z alkoholom so mu kradli dušo in prepri-
Nv
Čanje, v od alkohola zmotenih dušah sp ustvarjali bežne slike o pozemskem raju, revoluciji, diktaturi proletarijata itd.
Tovariši! Zavedamo se vsi nad vse veliki važnosti zdržnosti in abstinence. Moralično z alkoholom pokvarjeno, degenerirano in v neznačajnost zapeljano delavstvo ne bo nikdar dovolj močno, da najde prave smernice svojim stremljenjen, da uresniči svoje socijalistične cilje. V pijani ginjenosti rojena čustva, pa bodsi narodna ali socialistična, so brez vsake vrednosti. Edino trezna misel, ki trezno premišlja in sodi, ki trezno dela in odločuje, edino trezno delavstvo, ki gre preko trenotnega navdušenja v trdno sklenjenih vrstah odločno v boj za svoje pravice — eidno tako delavstvo je zmožno in upravičeno prevzeti v svoje roke vodstvo države in ustvariti nov, boljši, socjalističn red.	F. Z.
Uradništvo in socijalizem
Uradništvo kot največji del naše inteligence je še sedaj uklenjeno v verigah buržuazijske ideologije, v katero ga je privedla hipernacijonala vzgoja, vzgoja, ki je smerila k zanikanju resničnega življenja. Svetovni nazor In obzorje našega uradništva je v resnici jako revno, rekel bi skoro skrajno ozkosrčno in provincijalno in naSi uradniki ne domnevajo revolucijo duha, ki se odigrava okoli njih po celem svetu. Do danes živijo tako, kakor so živeli v stari Avstriji v nekaki zvišeno-sti nad ostalimi vrstami delavskega ljudstva, čeprav 'gmotno životarijo in stradajo v največji bedi. Naše uradni štvo se ogiblje ljudstva, posebno delavskega ljudstva o katerem se izraža večkrat z zaničevanjem, kakor bi bila osnova države in družbe samo njegov lastni razred. Nasledki te vzvišenosti se že kažejo. Ali bi bili morda možni zadnji dogodljaji (Zaloška cesta, večne poulične stavke, presenetljiv razvoj komunizma itd.) ako bi šla inteligenca med ljudstvo in ga poučevala. Naravno, da bi to bilo spočetka težko delo in da bi bilo treba mnogo požrtvo valnosti. Marsikatera grenka pilula bi se morala požreti. A pozneje bi ta trud gotovo rodil zdrave sadove, ki bi koristili državi in družbi. Danes se prepušča to delo ali polizobraženim pustolovcem, pseudointeligenci, ki izrablja delavske vrste v svoje kalne namene in maloštevilnim idealistom, ki ne morejo zmagati velikanskega dela. Večina uradništva pa, čeprav od razmer najbolj sproletarizirana se naravnost boji proletarca-delavca in boji se socijalizma, kakor da bi prinašal prevrat in anarhijo namesto oploditve.
In vendar je uradnik že po svojem poklicu naravnost določen, da postane nositelj socijalizma in njegovih idej. Kaj je vendar glavna naloga uradnika? Rediti in urejevati družabne vrste, organizirati in izpolnjevati red, bedeti nad produktivnim delom, z eno besedo, brigati se in pazili na to, kdo da se prikrajšuje in kdo se okorišča iz prikrajševanja. V njegovih rokah je ves državni in družabni organizem in on najlažje presodi njegove »edostatke in Tijegove dobre strani. In ker je naloga socijalizma spremeniti ves sedanji družabni red, o katerega nevzdržljvosti mora biti vsakdo prepričan, v boljšega vodi uradnika že njegovo delo in njegov poklic k soci-jalizmti.
Zaveden uradnik, ki je navajen misliti s svojo lastno glavo, ne bo nikdar postal slepo orodje v rokah svojih predpostavljenih. Čim zavednejši je in čimbolje razume svojo družabno poslanstvo, tem bližje je socijalizmu in tem bt)lj prihaja k spoznanju, da je njegova naj svetejša naloga, skrbeti za blagor ljudstva in pomagati pri odstranitvi kričečih socijalnih razlik in nepravičnosti. Če bo ljudstvo videlo, da uradnik tako razume svoje poslanstvo. bo priznalo tudi njegovo nujno potrebo'za državo in družbo in bo tudi gotovo uravnalo po tem svoje obnašanje k njemu 'Zaman bi bilo mižati pred dejstvom, da sc danes široke vrste obnašajo proti uradništvu 'nepri-jateljsko, kar pa je le posledica obna-
šanja uradništva proti ljudstvu in proti socijaizmu. Uradništvo se še, lahko rečemo v večini ne obnaša le nevtralno, temveč se naravnost ostentativno postavlja ob bok neprijateljem in izkoriščevalcem ljudstva. Sovraštvo in ne-zaupnost proti uradništvu bi bila naravnost nemogoča ako bi se uradni-švo zavedalo svoje velike naloge: čutiti ljudstvom in sodelovati z ostalo družbo in skrbeti za njene potrebe. Potem bi tudi ljudstvo čutilo z njimi. Uradništvo zamore s svojim neprija-teljstvom socijalizmu škoditi, zamore njegov razvoj zadrževati. Nikoli pa ga ne bo moglo zastaviti. To kar se danes giblje po celem svetu, se ne da odstraniti po indolenci enega dela ene vrste. To mora naše uradništvo vedeti in se po tem ravnati. In naj premisli, kako korist mu donaša ta spendit isolation in ali ne bi bilo morda bolje, da se sporazumi z delavskim ljudstvom in gre roko v roki z njim v boj za svoje pravice.
Namen teh vrst ni, da bi koga žalile. Namen teh vrst je le prebuditi oni del našega uradništva, ki se še ne zaveda svojih dolžnosti napram družbi in državi iz njegove politične in duševne zaspanosti, da preide iz topega životarjenja k pozitivnemu ustvarjenju v korist celokupnega delavskega ljudstva. Čimpreje se bo to zgodilo, tem preje bo naša inteligenca resnično začela služiti koristnim nastajajoče delavne družbe in s tem tudi svojemu lastnemu stanju.
Prestolni govor.
2e zjutraj 14. januarja so se začele polniti ulice z ljudstvom, ki je radovedno čakalo regentovega pohoda v konstituanto. Ob deveti uri so prišli na ulice gojenci vojne akademije ter ostalo vojaštvo. Na glavnih ulicah je bila razvrščena pehotna in konjeniška kraljeva garda, v stranskih ulicah je stalo topništvo z oddelki strojnih pušk itd. Ob enajstruri so zagrmeli topovi. Pred odhodom regenta iz dvora je pozdravil poveljnik beograjske garnizije m ulicah stoječe vojaštvo s klicem: ,,Pomozi Bog junači!" Vojaki so mu odgovorili „Bog ti pomogao!" Poveljnik je nato pregledal čete.
Regent je prišel na ulico s spremstvom:	na čelu je svirala fanfara,
za njo je jahala konjiča, in za njo je vozil voz z regentom. V voz so bili vpreženi štirje belci. Ob strani so jahali gardisti. Regent je sedel v vozu v generalni opravi. Imel je na sebi vsa odlikovanja. Poleg regenta je sedel Pašič.
Ob vozu je bilo videti adjutante regentove. Množica je prcstol6nasled-nika burna pozdravljala.
Pred vhodom v konstituanto je regenta sprejel predsednik ustavo; tvorne skupščine dr. Ribar. Prisotni so biti vsi člani vlade in predsedstva skupščine. Dr. Ribar je prosil regenta, naj gre v dvorano, čemur se je prestolonaslednik odzval z mirnim in krepkim korakom. V zbornici je regenta pozdravilo silno ploskanje.
V	dvorani so poslanci stali. Prestolonaslednik je stopil na kraljevo tribuno. Okolu njega sc je zbralo predsedstvo konstituante in vlada. Nato je regent mirno s prevdarkom prečital prestolno besedo:
Gg. narodni poslanci! Z božjo milostjo nesmrtno hrabrostjo, neomc-jano vdanostjo naroda in pomočjo naših vel. zaveznikov je dovršeno osvo-bojenje in ujedinjenje našega ce!okup nega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti in ki je danes tudi mednarodno priznano. Po volitvah v ustavotvorno skupščino, izvršenih v primernem redu in svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki in mi sploh nismo nikdar mislili na njihovo grajanje, ker je vse prejšne od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno samo v naše osvobojenje in ujedinjenje, in moj zvišeni roditelj Nj. Vel. kralj Peter I. je živci vse svoje življenje želji in nadi, da doživi ta srečni dan Ostarel in onemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosil 7. narodom za
narod, vam po meni pošilja svoj kra^ Ijevski pozdrav. Dobro nam došli bratje iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine z željo, da srečno vršite svoje velike zgodovinske posle< Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost narodnih poslancev izpopolni in krona!
Gg. narodni poslanci! Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvi ustave imeli pr^d očmi samo splošno dobro našega naroda in da ne boste izgubili iz prs v nobenem trenotku, da je ta narod stoletja trpel muke pod sovražniki, ki so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo ter omogočili ustanovitev močne države. Zavirali so njegov narodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali njegovo kri za ojačenje moči osvojiteljev in le globoka nada, da bo enkrat prišel trenotek njegovega osvobojenja in narodn. uje-dinjenja, ga je vzdržala v življenju.
Gg. narodni poslanci! Moje zaupanje v narod je neomajno. On je s svojo politično zavestjo na višini naloge, ki je pred nami. Treba je, da se ta naloga izvrši tako, da naša ustava v vseli svojih ustanovah in perspektivah, ki jih ustvari, ostane velik dokument našega vsestranskega napredka. Naši pradedi so se tu naselili in mi smo osvobodili ter prvikrat ujedinili naše narodne pokrajine v eno državo. Ta država je naše prvo dobro in naša največja pridobitev. Ustava ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trajnosti in nadaljnega razvoja. Preiz. kušajte in določite, gg. poslanci, te pogoje! V tem so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornst na enega teh pogojev. Mislim na najvažnejše. To je pravica velikim in malim, močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši državljani. Razvoj družbe in države posebno obrača našo pozornost gospodarski pravici.
Splošno je prepričanje v svetu in splošnja težnja, da je narod vse več in več. Edino tako se ljudska civilizacija zavaruje pred dosedanjimi periodičnimi pretresi. Verska borba med ljudmi in narodi izginja in stopa v ozadje. Tudi narodna borba se je ublažila, toda poostrita se bo gospodarska, ako ne zanesemo v vse misli, delo in odno-šaje v gospodarskem in socijanem življenju težnje po pravici .Tako bo naša država, zasnovana na popolni ravnopravni in najširšem demokratiz-
mu, omogočila harmoničen razvoj vseh narodnih sil in ustvarila pot tudi najsiromašnejšemu, da s svojim umom in delom pride do največjega ugleda v družbi in najvažnejšega mesta v državi.
Gg. narodni poslanci! Verni zapuščini, ki so jo nam ostavili mili naši padli junaki, je treba, da z ustavo zagotovimo naše narodno in državno dinstvo. V to ime naj bo srečno delo ustavotvorne skupščine, naj ga bIago: slovi Bog in naj se završi v radost tako celokupnega našega naroda, kakor tudi naših preizkušenih prijateljev ter naj povede naš celokupni narod v veliko in svobodno dobo v svetovni zgo-govini. Da živi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Da živi naša mila domovina! Da žive vsi državljani naše mlade domovine!"
Po končanem govoru je dr. Ribar spremil regenta iz konstituante na ulico. Pri tem se je pripetilo sledeče: Pasic, k ije imel sesti k regentu v voz, je opazil, da je pozabil cilinder v kon-stituanti. Zato je ponudil Pasiču dr. Ribar svoj cilinder. Nekdo je med tem pripomnil: ,,Evo Pasica v Riharjevem klobuku", na kar se je cula še druga opazka: „V tem je simbolično izražena cela današnja politična situacija' Regent se je nato odpeljal skupaj s Pasičem v dvor. Seja je bila med tem časom prekinjena.
Jugoslovanskim viničarjem
Narodna socijalistična stranka, ki je postala v ujedinjeni Jugoslaviji zatočišče vsega našega proletarijata, smatra med drugim za svojo nalogo, da organizira viničarski stan in ga sprejme pod svoje okrilje. V to svrho
pričela so se že v poedinih krajih vršiti zborovanja, na katerih sc ustanavljajo podružnice NSZ. Odveč bi bilo govoriti o pomenu tega organiziranja viničarjev, ker je več kakor jasno, da bomo združeni dosegli kai, a raztreseni po poedinih gručah pa prav ničesar, ker nezdružetii bi vlekli /sak na $vojo stran in tako ne bi dosegel nikdo ničesar. Le s pametnim delom bomo dosegli, da se bo vpOŠtevalo tudi viničarja kot človeka, ki ima pravico do poštenega življenja.
Smo v lastni državi, ki obstoji iz Jugoslovanov. In ker smo Jugoslovani nam «i potreba, da bi nas tuji ljudje iHili na \ ašo škodo in nji" lastno korist kaj in kako naj se organiziramo; niti taki, ki so svojo narodnost za par judeževih grošev prodali in hočejo trol.iti v internaeijonalni rog, čeprav so v resnici hlapci naših največjih sovražnikov Nemcev in Madžarov. Cio vek, ki ne spoštuje svojega rodu in jezika ni vreden, da živi, a najmanj je pa opravičen v Jugoslaviji, ki je naša narodna država, da zapeljuje naše delavstvo in ga vodi v propast.
Narodna socijalistična stranka obstoji, in tvori jo jugoslovanski delavski stan, ki hoče biti v lastni hiši sam gospodar in kot tak si bo tudi svoje življenje tako vredil, da bo doma lahko izhajal in da mu ne bo potreba hoditi iskati kruha po tujini. Zato pa viničarji priključite se k ti stranki vsi do zadnjega, ki ljubite svojo rodno zemljo in ki hočete, da se vaše življenje v najkrajšem času obrne na bolje. Naravnost zločin je dejstvo, da je vaš proizvod — vino —• dosegel grozno visoke cene, medtem ko se vaše plače in prejemki niti za počen groš niso povišali. Strnjeni pod okriljem Narodno socijalistične stranke zahtevali boste lahko takoj, da se vam tudi plača, cenam vina primerno poviša, ali se pa vina ne bo pilo. Boste videli, kako se bo vaše stanje hitro obrnilo na bolje. To se bo zgodilo pa le tedaj, ko boste vsi organizirani v NSS. Do sedaj ste bili raztreseni. Nekateri so bili člani te, drugi one stranke, plačevali ste prispevke, a vaš položaj se ni niti za las poboljšal, ker se nihče za vaše .zahteve brigal ni, ravno radi tega ne, ker ste biti raztreseni. Zato pa vse, tli l[nj>f itUEpJfESA Utznjs tuoui IS .TT?>{
hoče imeti boljšo bodočnost, naj pristopi k NSS., ki je edina poklicana in upravičena, da odločuje o usodi jugoslovanskega proletarca.
. Sokolski tisk.
Naše Sokostvo je dosedaj posvečalo vse premalo pozornosti sokolskemu tisku.
Število članov je v sokolskih vrstah nenavadno hitro raslo, zlasti v zadnjih letih se je početvorilo, ni pa raslo temu enako število naročnikov na razne sokolske časopise in tudi sokolske knjige, brošure itd., niso bile med članstvom tako razširjene, kakor bi bilo vkorist sokolski ideji. Zlasti pa je opažati, da članstva, ki ne zahaja v telovadnice in navadno tudi drugih stikov ne išče z ostalimi Sokoli, ni najti med naročniki sokolskih časopisov. Tuja jim je zaradi tega sokolska organizacija in tudi neznani so jim vsi ukrepi starešinstva, žup in društev. Posamezna društva store v tem oziru premalo, ker ne vedo ceniti velikega pomena našega tiska. Naša sokolska literatura je še majhna in dolžnost vseh sokolskih faktorjev je, da jo povečamo ter dobimo še mnogo prepotrebnih knjig, ki nam jih danes manjka. Ako hočemo to doseči, mora pa pri tem delu sodelovati vse Sokolstvo —• zlasti mora biti prva skrb naših dru^. štev, da se sleherna sokolska knjiga čim najbolj razširi med članstvom. Isto velja zlasti za naše časopise: „So-kolski Glasnik" in „-Sokolič“. Vsak Sokol, vsaka Sokolica in vsak član naraščaja bi moral biti naročnik na en sokolski list. Oni člani, ki ne morejo plačati članarine naenkrat, naj jo plačajo v dveh ali treh obrokih. Najbolj slabo situiran član sokolskega društva lahko žrtvuje na vsake tri mesece 15 kron, t. j. vsak mesec 5 K. Dolžnost društev je, da to organzirajo-in prepričani smo, da uspeh gotovo ne izostane.
Vsako društvo naj priredi razentega letno eno sokolsko prireditev, katere čisti dobiček naj porabi izključno za naročnino za sokolske časopise, katere potem brezplačno razdeli med nabolj neimovite brate in sestre. Vsako društvo bi se moralo nabaviti vse sokol-ske brošure, knjige itd. ter urediti sokolsko knjižnico. To je neobhodrio potrebno, ako hočemo uvesti v naša društva nujno potrebno sistematično delo.
Starešinstvo Jugcslov. Sokolskega Saveza je sklenilo, da je dolžno celokupno Sokolstvo v državi prvi teden v mesecu februarju t. j. od i. do 8. februarja t. 1. razviti za naš tisk kar najživahnejšo agitacijo, nabirati naročnike za naše liste, brošure itd. Poživljamo zlasti vse one, ki lahko več žrtvujejo, naj naroče več iztisov in jih odstopijo manj imovitim bratom in sestram. Skrbite zlasti za to, da se list za naraščaj ,,Sokolič“ kar najbolj razširi med našo mladino. Sleherni brat in sestra se pa naj ta teden spomni sokolskega tiskovnega sklada pri Save-zu. Darujte za sklad po možnosti; čim močnejši bo, tem uspesnejše bo naše delo.
Bratje in sestre, na delo za naSo sokolsko stvar!
Politične vesti.
Sporazum o štajerski meji.
Med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije se je dosegel popoln sporazum glede naše severne meje. Besedilo tega sporazuma se objavi, čim dospe avstrijski delegat z Dunaja, kamor je odpotoval v službenih poslih. Ob Muri se nadaljuje delo tehničnega osobja. Ko bo delo končano, napravi celotna komisija na licu mesta ogled, da odobri tehnično izvedbo razmejitve
Za združitev Avstrije z Nemčijo.
18. januarja je bilo veliko zborovanje na dunajskem rotovžu, ki ga je priredila narodno - socijalna stranka. Odposlanstvo je odšlo k državnemu kancelarju Mayru in mu predložila
-	enake rcsolucije glede združitve Avstrije z Nemčijo, kakor dopoldne visokošolski profesorji in dijaki. Državna vlada je imela nocoj posvetovanje, v kateri bo to vprašanje prišlo na razgovor.
Povodom petdesetletnice zedinjenja nemške države je bila tudi v Gradcu proslava spominskega dneva, na kateri so univerzitetni profesorji in dijaki ter druge osebnosti imele govore. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo, da se Avstrija čimprej združi z Nemčijo.
Denar sveta vladar!
V celi francoski in angleški javnosti je vzbudila senzacijo izjava lorda Douglasa, ki jo je priobčil v svoji antisemitski reviji „Plain English" in ki se glasi takole:	„V	obrambo	časti
Velike Britanije ter v interesu kraljestva in njega varnosti prevzemamo odgovornost za trditev dejstva, ki ga vlada ne more dementirati; mi trdimo, da je dokazano iz dešifriranih brzojavk nemške flote v jutlandski bitki (naši javnosti je ta bitka znana pod imenom „Skagerrak“ Op. ur.), da je bila Nemčija takrat v zvezi z neko odločujočo osebe britanske admiralitete in da se je posrečilo nemški floti umakniti samo vsled pomoči te osebe.
Pristavljamo samo še tole: Vlada ne more zanikati, da so Nemci nemudoma zvedeli, da je Anglija dešifrirala njihov tajni kodeks in da so takoj drugi dan nato spremenili šifre svojega bojnega brodovja.“
Javnost v zavezniških deželah napeto pričakuje oficijelnega pojasnila na to izjavo lorda Douglasa.
Novi komunistični nemiri v Nemčiji.
V Konigsbergu je prišlo pri ko-munnistični manifestaciji za Lieb-knechta in Rozo Luxenburgovo do ne-
. mirov. Policija je morala rabiti orožje, vseld česar je obžalovati nekaj žrtev. Ponarejene dvajsetdinarske novčanice.
V Beogradu so sc pojavile štiri vrste ponarejenih dvajsetdinarskih novčanic. Zlasti ena vrsta je zelo do-
bro ponarejena. Narodna banka je zaradi tega sklenila, vzeti dvajsedinarske bankovce iz prometa.
Vojvoda Mišič umrl.
Po dolgi bolezni je umrl danes zjutraj med 4. in 5. uro načelnik generalnega štaba vojvoda Živojin Mišič.
Dasiravno so zdravniki opustili upanje, da bi mogel ozdraviti, je nastopila njegova smrt vendar nepričakovano in je splošno presenetila. Dosegel je starost 66 let. Pokopali ga bodo na državne stroške in z najvišjimi vojaškimi častmi. Pogreb se vrši v soboto dopoldne ob 10. uri.
Iz stranke.
Iz Skofjeloke. Občni zbor tukajšnje krajevne organzacije NSS se bo vršil dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri po-poludne v prostorih šmidove gostilne na Spodnjem trgu. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo preglednikov računov; volitev novega odbora; slučajnosti. Člani se naprošajo, da se prav zanesljivo vsi udeležijo občnega zbora, ker bo prišlo do razgovora o zelo važnih zadevah.
Občni zbor NSS, kraj. org. Celje, se je vršil dne 8. januarja t. 1. v strankinem prostoru gostilne ,,Wilson“, ki je bil nabito poln. Predsednik tov. Žabkar je v stvarnem govoru orisal dosedanje delovanje stranke in kraj. organizacije, povdarjal potrebo vstraj-nega dela in cilje narodnega socija-lizma. V ostrih besedah je ožigosal podlo rovarenje drugih strank, ki se imenujejo ,,narodne in napredne". Po poročilu tajnika in blagajnika se je izvolil enoglasno sledeči odbor:	precTs.
2abkar Drago, podpreds. Modic David, I. in II. tajnik, Bervar Dolfe in Erman Franjo, I. in II. blagajnik Pavlinič Franjo in Čepin Franjo, odborniki:	Šrot Martin, Grilec Ignac,
Kartner Martin, Rojc Franjo, Ankerst Ciril, Sajovic Ivan in Golič Franjo. Namestnika:	Pestivšek Anton in Ka-V
nobl Herman. Pregl, računov: Košto-maj Franjo ter Božic Josip.
Sestanek viničarjev mariborskega okrožja. V nedeljo, 23. januarja ob 9. uri dopoldne se bo vršil sestanek viničarjev v dvorani »Narodnega doma“ v Mariboru. — Vsi viničarji iz mariborskega okrožja naj se tega sestanka sigurno udeleže, da se položi temelj viničarski organizaciji na podlagi programa Narodno - socijalistične stranke.	Pripravljalni	odbor.
Tedenske vesti.
Naročnikom! Z današnjo številko lista razpošljemo položnice vsem onim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za prošlo leto 1920. Naročnina je znašala od 1. aprila do 31. decembra 48 kron (april 8 kron, november 12 kron, vsi drugi meseci po 4 krone.) Na naslovnih listkih je napisano z ru-dečilom, koliko je še za poravnati. Pripominjamo, da niso vzete denarne svo-te, ki so jih plačali posamezniki po novem letu v kritje zaostale naročnine temveč vračunane za leto 1921. Upamo, da bodo cenjeni naročniki nemudoma vposlali naznačeno svoto zavedajoč se, da stranka ne razpolaga s kapitalom. Dobrovoljni prispevki so dobrodošli.	Upravništvo.
Ploden plod! Kot plod neplodne politične debate Krušič - Jakopič je nastal prispevek za NSS fond 100 kron. Živeli debatarji!
Češko odlikovanje generala Maj-stra. Generalu Majstru je bil včeraj v Mariboru izročen potom našega vojnega ministrstva vojni križec češkoslovaške republike.
Zamenjava eno- in dvokronskih bankovcev koncem t. m. Finančno ministrstvo je končalo priprave za zameno kronskih novčanic po eno in dve kroni. Zamenjava teh novčanic v no-voosvobojenih krajih sc prične koncem meseca januarja.
Revizija uradniških imenovanj. Ker je prejšna vlada sklenila, da se revidirajo dokumenti o kvalifikaciji uradnikov, se je vsled poziva ministr-
ske komisije za pregledovanje revizija že pričela. Dokumente o' kvalifikaciji posameznih uradnikov pregledujejo načelniki ministrstev, dokumente načelnikov pa ministri sami.
Normalni promet na državn. žel.
V	območju inšpektorata državniri železnic v Ljubljani se je vpostavil v noči od 16. na 17. t. m. celokupni promet na vseh progah v istem obsegu, kakor je bil pred omejitvijo, t. j. pred 25. decembrom 1920,
Nova železnica. Dne 15. t. 111. se je otvorila nova železnica Konjice-Zreče kot podaljšanje ozkotirne železnice Poljčane—Konjice. Vlaki bodo odhajali iz Konjic v Zreče ob 4. uri 20 minut, ob 10. u^j 30 min., in ob 17. uri 20 min.; iz Zreč v Konjice pa ob 4. uri 40 min. in ob 17. uri 50 min.
Letni certifikati za vožnjo po znižani ceni po južni železnici. Južna železnica izdaja tudi za leto 1921 državnim nastavljencem, ki služijo pri uradih, ležečih ob progi južne železnice, letne certifikate za znižano vožnjo po južni železnici. Letni certifikat opravičuje za vožnje z brzovlaki proti plačilu navadnih vozovnic za osebne vlake, za vožnje z osebnimi vlaki proti plačilu polovičnih vozovnic za brzo-vlake in stane z odpravnino in z državno kolkovino za I. razred 170 K; za II. razred roo K; za III. razred 50 K. Tiskovine za nabavo certifikatov se dobe na vsaki postaji po ceni 25 par za komad; kdor naroči tiskovino direktno pri ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, naj priloži znesek 25 par v znamkah in za odpošiljatev frankiran ovoj z naslovom; slednjega naj se vpošlje tudi z nabavno tiskovino, če se želi obvestitve, kadar bo certifikat izstavljen.
Deželna vlada je sklenila, da se vnovoevalnica za živino in mast kot državno podjetje odpusti ter zavod takoj prične likvidirati. Likvidatorjem se naroča, da se radi prevzema obratov vnovčevalnice pogajajo z mestno občino ljubljansko in s konzorcijem ljubljanskih mesarjev. Pri novem podjetju naj bi bila po možnosti udeležena tudi gospodarska organizacija javnih nameščencev in producentov.
Za vpokojence dr. žel. Za postajo Naklo je razpisano mesto železniškega agenta, ki se bo podelilo vpoko-jencu drž. žel. Natančnejše podatke dajejo postaje in inšpektorat drž. žel. v Ljubljani.
Poziv beguncem. Vsi oni begunci ki se še nameravajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektirajo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se čimprej pismeno ali ustno javijo pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito begunccv bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po 10. februarju se ne bo oziralo.
Madžarščina v jugoslovanski sodniji. Prcdsedništvo konstituante je prejelo od sodišča v Pančevu dopis o izročitvi dr. Dušana Boškoviča, z madžarsko pisano piilogo. — Predsednik skupščine je zahteval -pri ministru za pravosodje, da pozove upravitelja tega sodišča na red, ker je razžalil dostojanstvo ustavotvorne skupščine s tem, da ji je poslal nerazumljiv dopis.
»Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru" priredi dne 1. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer veselico s šotori in plesom v istem obsegu kakor lani, v zgornjih prostorih oficirskega doma. Svira vojaška godba. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene društva. Odbor.
Eksplozija. V selu Predgradici na Korčuli so izvlekli ribiči mino z vode in misleč, da ne more več eksplodirati, so jo ogledovali. Ko se je pa eden dotaknil vžigalnika, se je razpočila in ubila 6 oseb, eno pa težko ranila.
Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3 se začenja pouk v pletenju z bisernicami, katerega sc lahko udeležijo žene in dekleta, katere imajo veselje do imenovane tehnike. Učila'so zastonj na razpolago.
Cene sladkorju so čez noč poskočile za 8 K, ker se je s 15. t. m. naložila monopolska taksa 8 K na kg. Občinstvo zve za taka presenečenja šele naknadno, da si ne more nabaviti skromne zaloge po nižji ceni. Le velikim trgovcem, prekupcem in verižni-kom so uredbe znane. Konsumente pa tolažijo, da bo zato sedaj promet s sadkorjem prost.
Pomanjkanje dela v Ameriki. Glasom poročila našega konzulata v Čikagi je nastala za delavstv’0 v Združenih državah ameriških težka doba, ki utegne izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Dosedaj je narastlo število brezposelnih na približno 3 milijone. V Čikr.gi je okoli 100 tisoč, V Detroitu okoli 30 tisoč, v Nqw Jorku preko 120 tisoč, v Filadelfiji okoli 20« tisoč delavcev, ki so brez dela in žive v največji bedi in pomanjkanju. Bati se je da zavzame brezposelnost v Ameriki še večji obseg, ker bodo morale tovarne vsled štrajka konzumen-tov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižja valuta drugih držav) obrate le še bolj skrčiti.
Sodrug Slovotekov. Pod tem naslovom je napisal slavni ruski pisatelj Maksim Gorki komedijo, satiro na komunistične ljudske komisarje. Komedija se je z uspehom uprizorila v Pe-trogratdu in Moskvi. Glavni junak se zove Slovotekov. Je narodni komisar in njegovo delo je prežvekovanje neštetokrat porabljenih revolucionarnih fraz. Mesto da bi delal govori, govori in govori. Vse njegovo delo obstoji v praznem besedičenju. Zato mu je tudi ime Slovotekov. K njemu pride perica in zahteva: korito za pranje in milo, Slovotekov ji ne da ne tega ne onega, marveč ji začne dokazovati, kako Važna je skrb za možnost in zdravje. Perica trdi, da je za možnost potrebno korito in milo. Slovotekov pa jo prepričuje, da je organizacija še potrefo-nejša, da je naravnost najpotrebnejša. Ko se perica začne zaklinjati, da je že organizirala vse in da potrebuje le še. korito in milo, vzdihne Slovotekov; Trajalo bo 600 let, da ubijemo to ljudstvu v glavo! In tako tečejo od Slovotekovega fraze in besede brez prestanka.
Tujski promet v Zagrebu. Od prvega maja do 30. decembra je došlo v Zagreb 300.000 tujcev. Od taks na tujske sobe je dobila mestna občina Zagreb 647.299 K.
Francoska vlada je darovala sara-jevsko-jugoslovanskenui zavodu 6000 frankov.
Požar na Kodelovem. Včeraj po 7. uri zvečer se je nenadoma vžgala neka baraka na Kodeljevem. Pred odhodom iz barake je namreč straža za kurila peč v baraki in odšla. Peč je bila slaba in je ogenj iz peči vžgaHesen® poslopje. V baraki je stanovala neka stranka, ki pa je bila ta čas odsotna. Ljubljanska pažarna hramba je bila takoj na mestu in je ogenj omejila, da sc ni razširil na druge barake.
Dva žeparja aretirana. Dne 15. t. in. so kriminalni organ na glavnem kolodvoru opazovali nekega i2lotr.ega dečka, ki je poskušal izvršiti žepne tatvine. Ko je vzel zopet neko ženic« na piko in v gnječi pred gorenjskim vlakom hotel tatvino izvršiti, ga jc kriminalni organ prijel. V tem hipu je pristopil neki mladenič ter izjavil, da je deček njegov sopotnik in da potujeta skupno v Zagreb. Za odgovor je kriminalni organ še njega aretiral. Takoj se je ugotovilo, da sta oba nevarna žeparja. Pri njima so našli večje vsote in dve denarnici, ki sta bili kratkp poprej dvema ženskama ukradeni. Deček, ki je prišel iz Zagreba je tatvine priznal ter izpovedal, da ga je tovariš 24 letni čevljar Jos. Sotina iz Mokronoga poučil o žepnih tatvinah. Ukradeni denar je moral njemu prinašati, za trud mu je dajal le malenkost. Se-tino je polcija izročila deželnemu sodišču, dečka pa mestnemu magistratu.
Proti tihotapcem. V finančnem ministrstvu pripravljajo ostre naredbe proti tihotapcem, proti katerim se nameravajo odrediti kazni do desetih let.
Zadnje vesti.
D’ Annunzio v Benetkah.
Danes je D’ Annunzio dospel v Benetke. O njegovem prihodu niso bili obveščeni niti njegovi najboljši prijatelji. Dosedaj je odklonil vsak razgovor. Pri odhodu z Reke mu je reško prebivalstvo priredilo še velike ova-cijeje D’ Annunzio je še pred odhodom obiskal začasnega predsednika reške vlade, kjer so ga sprejeli mestni svet in zastopniki narodnega sveta. Predsednik nar. sveta se je D’ Annun-ziu v imenu mesta zahvalil za obrambo Italijanstva Reke. D’Annunzio je odgovoril, da bo tudi v bodoče vedno pripravljen, braniti Reko pred vsakim sovražnikom.
Državna podpora za rodbini Misičevo in Stojanovičevo.
Ministrski svet je na današnji seji razpravljal v predlogu, da se določi državna podpora rodbinama vojvode Mišica in Koste Stojanoviča, ki sta oba umrla brez premoženja in brez sredstev, Predlog je bil v principu sprejet.
Pašič potuje v Rim?
Kakor javlja švicarska brzojavna agentura, odpotuje ministrski predsednik Pašič koncem tega meseca v Rim, da razpravlja z italijansko vlado o gospodarskih vprašanjih in o izvršitvi rapallske pogodbe.
Radič pride v Beograd.
,.Pravda" poroča, da bo po njenih informacijah Radič s svojimi poslanci v pondeljek prišel v Beograd. J Mi list poroča, da bo jugoslovanski kljub pn-segel.
Dunajski verižniki v strahu.
Čeprav so se za danes napovedane demonstracije proti verižnikom in tihotapcem odpovedale, je prebivalstvo današnji dan vendarle pričakovalo v nekakem razburjenju, ki pa je bilo docela neupravičeno. Po ulicah je bilo opažati vsakdanje življenje. Več verižnikov, zlasti galiških judov, je iz strahu, da se bo nekaj zgodilo, pobegnilo z Dunaja. Kavarne v okolici borze, kjer se shajajo verižniki, so bile skoraj popolnoma prazne.
Sklicanje italijanske zbornice.
Zbornica je sklicana za dan 26. januarja 1921,	‘	;
Ogromno tihotapstvo bankovcev v Dalmaciji.
Kakor poroča „2ivot“, so odkrili poslednje dni velika tihotapstva neži-gosanih avstrijskih bankovcev v okupirano ozemlje. Bankovci se tihotapijo v časopisnih ovitkih, sodih za zelje in na stotine drugih načinov. Tihotapstvo omogoča slaba kontrola italijanskih oblasti. List opozarja italijanske oblasti, naj v lastnem interesu uvedejo strožjo kontrolo.
Dopisi.
„Shodič" NSS v Celju opisuje listič ,,Nova Doba“ v prav tipičnem tonu, ki pristoia značaju raznih laži-demokratov. Naš prav lepo uspeli in številno obskani shod ter govor tov. Fakina, ki je žel viharno odobravanje, jim je precej udaril na živce. Nevoščljivi so postali gospodje JDS. Ni čudno! Njih razni shodi in dolgočasne čenčarije o demokratizmu — ter samo hvala na samohvalo so po svoji suho-
Pravda
manjka
Nova
sme
ne
N« Ef 2.
noben; slovenski
Nove prav lično izdelane ^	karte	za	otroško	igro
„Crni £etcr“
se dobe v trgovini Blanca Nemetz, Ljubljana, Mestni trg 8. Cena IO K.
parnosti in zaspanosti že presegli rekord. — H koncu bi mimogrede priporočali gospodu uredniku „Nove Dobe" naj nikar ne zmrzuje ob priliki naših shodov v snegu, kar gotovo škoduje njegovemu že itak rahlemu zdravju. Bolje je, da sc istih udeleži'— mu bo gotovo toplo postalo na telesu in pri... srcu — da ga pa ne napade zopet kak živčni šok, zato ne garantiramo.
Klerikalci so se spravili. Dne 4. t. m. se je vršil v Celju zaupen sestanek pri „Bdem volku" kojega so po-setili prvaki mariborske in ljubljanske frakcije SLS. Opazilo se je med njimi dr. Korošca, dr. Brejca, Remec-a in druge. Prišlo je do burnih debat v kojih se je precej napadlo od strani ljubljančanov dr. Kovačiča — dobil bo baje ukor. K koncu je prišlo do sprave. Konečni efekt je bil, da ti ljudje nc vedo so-Ii monarhisti ali republikanci.
Celjski „Novi Dobi" v odgovori Listič „N. D.“ prinaša z dne 15. januarja 1921 med drugim notico, češ, „nek dopisnik iz Celja si je dovolil predrzno laž, da daje predsednik celjskega stanovanjskega urada za „bak-šiš“ stanovanja demokratom, da je vložena tožba pri ljubljanskem sodišču . .. itd." Piscu te notice bi v prvi vrsti priporočali, naj piše resnico in drugič, naj dotičen Članek v „Novi Pravdi" ponovno natančno prečita. — V odstavku o ,,bakšišu“ ni sledu o osebi predsednika stan. urada, tudi se mu nikjer ne očita, da sprejema „on" kakšen „bakšiš“. Ako se pa čuti gospod predsednik z ..volilnim fondom JDS" prizadetega — obžalujemo. Zavijanja , v čemur so razni člankarji ,,Nove Dobe" priviligirani mojstri — obsojamo, da pa se duhovi v „Zvezni“
na domnevanja in govorice na cesti, koje smo bilježili le kot kronisti —>-razburjajo, nam ne inponira. Na grožnje z tožbo odgovarjamo, da omenjena domnevanja niso popolnoma brez vsake podlage, za kar nastopimo even-tuelno dokaz resnice — priče so na razpolago. Smetišče pa, katero so gospodje okrog „Nove Dobe" že od pamtiveka sem vzeli v zakup, jim pa prepuščamo rade volje še za naprej.
Laško. Višek nizkotnosti strankarskega boja smo dosegli v Laškem, Prve dni novembra se je v sv. Lenartu nad Laškem vršil klerikalni shod, na katerem je poročal kandidat Skoberne. Da bi agitacija bolje uspela, se je ljudstvo hujskalo proti ujedinje-nju z Srbi. Ko je te vrste agitacija le presegla vso lojalnost, se je zglasil finančni paznik Janko Resman k bese« di, pobijal hujskajoča izvajanja in do--segel ukiinbo zborovanja. Ker je pa Resman pristaš NSS, je menil kolovodja laških JDSarjev, davčni upravitelj Emil Pleskovič, da je potrebno maščevanje. Resmana, ki je med tem ležal na črnih kozah v celjski bolnici, je ovadil pri finančnem ravnateljstvu v Mariboru in opisal je lenartski dogodek črno, ter zahteval najstrožjo kazen in premestitev iz Laškega. — Kaj je dosegel gospod denuncijant, nam sicer ni znano, pač pa moramo javno ožigosati Pleskovičevo denuncijant-stvo in opozarjamo na resnični potek mariborsko finančno ravnateljstvo. — Fej taki propadli morali 1
v	___________
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,
franc Brumat ^
Ljubljana
,#
Mestni trg štev. 25, I. n.
Potniki
poselite mojo gostilno. Imam dobro haloško vino in izvrstno domačo kuhinjo.
Priporočam se za obilen obisk
Rna Žičkar
gostilna Mlinska ulica, Maribor.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko
TONE MALGAJ
pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6
rlporečajofi dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domačo pristna vina In dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk	—=
FRANJO STIKLER
Restavracija Juž. kol. Maribor.
ct MI?? ItLlt L?
Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze.
 	■>	/<■	V	_	k)	ir-	«.|	l>Mi1	•	ITT	ranpnd	—	Člunn^hiu	3	k	UlktodcU.— 1*0
Članstvo	nad l/2 let*	nad 2 leti	nad 3 leta
rT-—. =.-rr-rr. — -ir..-. ■ — V bolezni	10 tednov po 20 k	10 tednov po 26 k	10 tednov po 30 k
	—	—	—
V brezposelnosti	nad 1 leto 6ted.po40 k	5 tednov po 46 k	0 tednov po 60 k
	—	1 ted. po 26 k	—
Porodnice	—	4 ted. po 20 k	—
PogrebSčine		II		enkrat 150 k	enkrat 200 k
Članstvo	nad ‘/z *eta	nad 2 leti	nad 3 leta			^Čiaustvo	nad >/2 leta	nad 2 leti |	uad 3 leta
	10 tednov po 40 k	10 tednov po 45 k	10 tednov po tO k •			V bolezni	12 tednov po 60 k	10 tednov po 55 k j	10 tednov po 60 k
j V bolezni	—	3 tedne po 35 k	5 tednov po 40 k				—	6 tednov po 50 k	10 tednov po 50 k
- -		nad 1 leto	5 tednov po	G tednov po				nad 1 leto	10 tednov po 65 k	10 tednov po 70 k
V brezposelnosti	5 ted. po 45 k	65 k	60 k			V brezposelnosti	16 ted. po 00 k		
	6 ted. po 36 k	6 ted. po 45 k	3 ted. po40 k				6 tednov po j 60 k	4 tedne po 50 k	7 tednov po 60 k
Porodnice	_	4 ted. po 40 k	—			s Porodnica	P'-.		—
Pogrebščina	-	enkrat 260 k 1	enkrat 300 k			Pogrebsiina	i	enkrat 350 k	enkrat 400 k
"cit	,	j.	...	vsa	^	^	z*
pisma je naslov: „Narodno-soctjalna Zveza v Ljubljani, Telefon . .	.