Veliki smo v malenkostih, in
Ta mesec se po slovanskih in tudi nemških novinah mnogo piše in presoja o uličnih napisih večih ali manjših mest, katera imajo večino ali znatno število slovanskega naseljenja Povod k temu razgovarjanju je dala prepoved grofa Thuna, češkega namestnika, vsled katere naj bi Praški mestni zastop prenehal postavljati , o ulicah napise samo na češkem jeziku. Praški mestni sovet, v katerem sedi staročeška večina, je bil pa sklenil samo-češke napise zaradi tega, ker je videl, da tam, kjer imajo Nemci večino, so po ulicah samo nemški napisi; spominjal se je, da Brno, v katerem prebiva velik del Čehoslovauov, ima zgolj nemške napise, da je nemški zastop tega mesta uničil poprejšnje češke napise ter jih nadomestil z nemškimi, ne da bi bil prisiljen ponoviti češke napise. Glede na Prago pa., v kateri je z vsemi Židi vred jedva sedmina nemškega naseljenja, se češki namestnik sezivlja na člen XIX drž. osnovnih zakonov, potem, na to, da je Praga glavno mesto dežele, da sestavljajo Nemci v tem mestu znaten del prebivalstva, da so bili napisi v obeli jezikih mnogo let, in da bi napisi jedino na češkem jeziku rušili narodno jednakopravnost, zajamčeno v čl. XIX drž. osn. zakonov. Mestni zastop Praški se je takoj pritožil na višo instancijo, najprej na notranje ministerstvo, in stvar pojde, če bo treba, do najviše instancije.
Čehoslovani so se takoj spominjali analogne prepovedi v Ljubljani po bivšem deželnem predsedniku bar. Winklerju, zajedno nasprotnega vladnega postopanja v Brnu. Sprejeli pa so sezivanje grofa Thuna na čl. XIX, ker Čehi in vsi tlačeni Slovani ne žele druzega, kakor ravnanje po tem členu, torej v smislu izvršenja narodne jednakopravnosti. „Klub avstrijskih narodnostij* na Dunaju je takoj vložil prošnjo na nižeavstrijsko na-mestništvo, da zaukaže v smislu čl. XIX ulične napise na Dunaju tudi na češkem jeziku, ker v tej prestolnici je prav za prav nad 300.000 češkega naseljenja. Jed-nako so se oglasila starešinstva raznih občin po čeških
pa narodna jednakopravnost.
deželah z zahtevo, da naj se napravijo tudi češki napisi poleg nemških, kakor se zahtevajo za Prago poleg čeških tudi nemški napisi.
Nemške novine, zapazivši, da Slovani znajo argumentacijo češkega namestnika porabljati tudi za se, prenehale so se takoj veseliti prepovedi češkega namest-ništva glede na Prago. Začele so jo po starem običaju zasuka vati drugače, da bi sezivljanje na čl. XIX glede na Prago ne bilo primerno, da Nemci uže kot taki zaslužijo prvenstvo, da se Nemci ne morejo postavljati na isto stopinjo z drugimi narodi, da imajo oni veče zasluge za državo itd. Nemški listi so se celo zopet spominjali potrebe, vsled katere naj bi se čl. XIX izvršil s posebnimi podrejenimi določbami v obliki in veljavi zakonov, ker drugače bi Slovani to, kar ugaja Nemcem, zahtevali vedno tudi za se. S tem so ti listi z nova priznali, da čl. XIX potrebuje posebne zakonite izvršitve, po njih mislih se ve da take, katera bi analogno Scharschmiedovemu načrtu, dajala prvenstvo nemškemu uarodu glede na narodnost in jezik.
Češki listi so zavrnili razun čl. XIX vse druge razloge navedene prepovedi češkega namestništva. Čl. XIX zahteva narodno jednakopravnost ne le za češko glavno ijiesto, ampak tudi za moravsko in pred vsem tudi za Dunaj; v obče, tu ne odločuje glavnost. Tudi ne odločuje dejstvo, da je veljal kak jezik uže toliko in toliko časa, ampak jedino pravo, in če se je godila poprej krivica, mora se ona umakniti pravici, čl. XIX se vendar ni postavil za to, da bi potrjeval stare krivice, ampak za to, da bi se jednako pravo podelilo vsem narodom v pogledu na narodnost in jezik.
Dunajski nemški konservativni list se je ponorčeval s klubom avstrijskih narodnostij, češ, da po njegovi zahtevi bilo bi na Dunaju napraviti takoj napise v jezikih vseh narodnostij tostranske polovine, torej v sedmerih; 110 glede na Dunaj bi ne bilo to nič čudnega, ampak jedino pravično in primerno. Drugače pa je vendar
razlika, ako bi zahtevali na Dunaju ulične napise na svojem jeziku n. pr. Slovenci, katerih je ondi le nekaj stotin, ali pa, ako zahtevajo kaj takega Čehoslovani, katerih je na Dunaju več stotisoč, in naj Nemci taje ali. pa priznavajo to istino.
Kar se dostaje stvari same, je ona načelno važna, in le zaradi načela je umeti hrup, ki je nastal v brambi od slovanske ter v uporu od nasprotniške strani. Tu gre v resnici za načelo, za razsodbo v smislu prave narodne jednakopravnosti, češki namestnik je s svojo prepovedjo spravil zopet v tir narodno vprašanje ravno s tem, da je za potrebo dvojezičnosti uličnih napisov v Pragi navedel čl. XIX. Vsaj za ta del ne bodo mogli tudi glede na druga mesta razsojevati drugače, kakor za Prago, torej bodo morali jednako pravo izvrševati tudi nasproti slovanskemu naseljenju raznih mest.
Kljubu načelni važnosti, katero dobe odslej ulični napisi pomešanih mest, kaže se stvar vendar le malenkostna, in je nedostojno, da se morajo slovanski narodi boriti za njo, ko je obsežena v čl. XIX, in drugič dejanski ni vredna, da se slovanske novine bavijo tako dolgo in tako intenzivno ž njo kot tako.
Napisi slovanskih narodnosti]' ne uničijo in ne rešijo, in če se tudi ta točka reši ugodno, bode malo pomagala, ako Slovani ne storijo nadaljnih korakov. Člen XIX obseza mnogo preveč, in interesi narodnosti in jezika vsakega slovanskega naroda potrebujejo mnogo več, nego da bi bilo primerno ali brez škode možno, boriti se i nadalje od točke do točke, dokler bi se takim potom ne izvršil ta lcardinalni narodnostni in jezikovni člen. Kaže se, kakor da bi slovanske narode hoteli mučiti s takimi borbami, dokler bi ne opešali, in dokler bi jih z večimi silami ne premagali njih narodni nasprotniki. Vedno je le kaka malenkost, za katero se vprezajo slovanske sile, in to vselej črezmerno dolgo, in tako se tratijo leta in leta, sedaj za to, sedaj za ono stvarco. Vedno se slovanski duhovi pri tem vzgre-vajo in tako svoje sile slabe. Slovanski voditelji, zastopniki in zastopi, konečno skupni slovanski narodi se tako lovč, da nimajo niti časa misliti na viša stališča, na inicijative in osnovne načrte, vsled katerih bi storili v resnici znatne in odločilne korake dalje.
Prof. Masaryk, ko je bil ob slavnosti stoletnice Kollarjeve v Moševcah, in v trenutku, ki so ga z roj-stvenega mesta slovaškega genija izganjali z bajonetami, obrnil se je proti zbranemu slovaškemu narodu ter rekel med drugim: „Ko bi bili mi ideje in pritožbe Kollarjeve umeli bolje, sprejeli s srcem in razumom, tu bi nas ne mogla razgnati ne žandarmerija, ne nikaka druga moč. Da, — bodimo pravi KoMrovci! Spomi-njajmo se, da Kollar je vse svoje rojake in brate vodil k temu, da bi mi Slovani konečno tudi začeli misliti. Začnimo vendar misliti in delati, in ne bode moči, katera bi nas potlačila!"
Kaj se pravi v smislu Kollarjevem misliti in delati, je našim čitateljem pač znano. Da se avstro - ogerski Slovani ne ravnajo po Kollarjevem receptu, ki zahteva skupnih idej in jednotnega delovanja, je pa ne le znano, ampak tudi vidno. Da avstro-ogerskim Slovanom ni možno poštevati zaslepljene neslovanske poljske frakcije, pač tudi ni treba ponavljati. Da pa tudi ostali Slovani našega cesarstva le premalo mislijo in delujejo skupno, opazujemo vsak dan, in je tudi vidno iz tega, da smo še bistveno tam kjer smo bili, ko se je svečano potrdila in razglasila sedaj veljavna ustava. Kljubu vsemu napredku, kljubu vsem „priboritvam" niso tostranski Čehoslovani, Rusi, Slovenci in Hrvati dosegli še nika-kega fundamenta, na katerem bi stala doslej zaščiščana narodnost in jezik teh narodov.
Z večine imajo ti narodi vse na podstavi vladnih naredeb ; zakoni kolikor jih je, ali niso izvršeni ali pa so neugodni za slovansko naseljenje, naj si bodi v dejanski večini ali manjšini kake dežele.
Glede na narodno jednakopravnost kljubu vsem dosedanjim britkim skušnjam vsi slovanski narodi dopuščajo, da centralne vlade izvršujejo člen XIX drž. osnovnih zakonov. Slovani dobro vedo, da ta člen potrebuje specijalizovanja, podrejenih zakonov, to vedč iz smisla člena samega, a vedč še posebe iz zgodovine obravnavanj o tem členu, da se je njegova izvršitev odložila na poznejše d6be. Sedaj je uže ta člen, uže po ogerski pogodbi, v veljavi nad 25 let, a izmed slovanskih narodov ni še nobeden podal načrta, s katerim bi predlagali izvršenje čl. XIX. Jedino Nemci so predložili državnemu zboru tak načrt, in še letos so oni pro-rokovali, da ga predložijo zopet in zopet; oni jedino čakajo na priliko, da bi vtihotapili še hujše določbe, nego jih obseza Scharschmiedov načrt. Poslednjemu so se v svoj čas upirali v bivšem železnem kolobarju desnice ; ali hočejo Slovani čakati na tak nemški načrt, da se bodo zopet ustavljali ?
Da, kaže se, kakor da bi Slovani bili popolnoma neplodoviti glede na pozitivne velike zasnove ; vsaj cisli-tavski Čehoslovani, Rusi, Slovenci, Hrvatje čakajo na take zasnove od nemške stranij in kaže se, kakor da bi bili sposobni jedino za upor takim zasnovam, ne pa zato, da bi jih sprožili sami in zagovarjali jih. Slovani avstrijski ali cislitavski pozabljajo, da se postavljajo s takim postopanjem vedno le v defenzivo, v tem ko Nemci uže jedino z inicijativami jemljejo stalno mesto ofenzive. Slovani so dovolj v defenzivi zunaj parlamentov, ko se jim je braniti za vsako malenkost; v parlamentih pa imajo priliko, da bi tudi oni sprožili in predlagali to, kar je za narodnost in jezik vsakega slovanskega naroda bistveno, odločilno in najnujnejše.
Kollarjevih načel se slovanski zastopniki in voditelji r.e spominjajo; drugače bi bili v Dunajskem osrednjem parlamentu uže davno izročili načrt za zakonito
izvršenje člena XIX. Tudi Čelioslovani so temu krivi, ker na to stran ne govorimo več o Poljakih ; Staročehi so se dali voziti od svojega plemstva in od Poljakov; Mladočehi pa z državnim pravom zanemarjajo vse drugo. Izključno deželnoavtononmo stališče uničuje a priori solidarno postopanje v pogledu na izvršenje narodne jednakopravnosti. Z jedne strani se zatrjuje potreba izvršenja narodne jednakopravnosti pred izvršenjem državnega prava; z druge strani se opušča vse, kar bi podelilo isto jednakopravnost z zakonitimi določbami vsem narodom, torej pred vsem doslej tlačenim slovanskim narodom.
S stališča, na katerem se bore sedaj Mladočehi, ne pridejo z lepa ne oni, ne ostali tu mišljeni Slovani do narodne jednakopravnosti. Narodna jednakopravnost bi se morala izvršiti s posebnimi določbami za vse narode v Dunajskem centralnem parlamentu; tako veleva smisel ustave in njenega narodnostnega ter jezikovnega člena. Drugače ostanejo najšibkejši narodi, kakor ga-liški in bnkovinski Rusi, potem istrski Slovani in vsi Slovenci, kakor še dolgo, dolgo tudi Čelioslovani moravski
in sileški do cela onemogli. Brez izvršitve člena XIX potom državnega zbora, ostane še nadalje prepuščeno vse vladi, da bode ona ta fundaraentalni člen tolmačila in določevala po svojem razumu, kateri doslej ni bil in ni ugoden slovanskim narodnostim. Trajali bodo še nadalje boji za vsako malenkost v različnih pogledih.
Doba pa je prezaresna, da bi mogli slovanski narodi še nadalje vstrajati v večnih borbah, kakor se bore doslej uže jeden rod; kajti s temi borbami slabe ne le svoje gmotne in duševne sile, ampak zanemarjajo tudi svoje prepotrebno kulturno delo, in le poslednje more Slovane postaviti v primerno in ugodno položenje za tekmovanje z drugimi narodi. Boj zastran Praških napisov Slovane zaresno opominja k premišljevanju, niso li oni premalenkostni v svojih borbah, ne zanemarjajo li z malimi velike stvari. Ta boj avstro-ogerske Slovane v obče opominja k vprašanju: ali mislijo in delujejo oni v smislu Kollarjevem ? Tudi naš list ima danes od slovanskega mislitelja zloženo rusko pesem, katera kaže. nato, da Slovani smo le prerodi veliki — v malenkostih!
0 0 b o d s k i
(Ds
V rano jutrov dne 27. julija, zbrali so se na Cetinju gostje in odlični Črnogorci za pot v Obod; na kakih 40 vozeh so se odpeljali stareji, mlajši pa so jahali. Cesta prinese takoj 20 minut za Cetinjem na „Belveder", odkoder se odprč proti jugu prostoren svet, ravan Ska-derskega jezera in isto jezero, potem pa skladi visokih albanskih gora v ozadju. Cesta, dobro izvršena, pelje po ovinkih in vedno niže in niže, in v dobrih 2 urah pripelje v nižino, na Rijeko Črnojevičev. Ob cesti smo srečevali obilico preprostega naroda, ki se je takisto hotel udeležiti svečanosti na Obodu. Knez, ki je hotel prisoten biti, dotekel in pretekel nas je z vozom sredi poti. V nižini je dolga vas ali trg Rijeka istega imena kakor voda, izlijajoča se v Skadersko blato. Nad trgom Rijeko je ob desni vode holm s cerkvijo in nekoliko večih in manjših poslopij. Ta grič je Obod, in tik cerkve je ozidje in znotraj tega ozidja so izkopali sledove tiskarne, ki je tiskala pred 400 leti „Osmoglasnik" in druge knjige s cirilico.
Trg Rijeka in grič Obod sta bila vsa okrašena z •zastavami. V četrt ure smo med streljanjem, zvonjenjem in pozdravljanjem dospeli na liolm, jedni, sosebno od-ličnjaki jahaje s knezom na čelu, drugi pa peš.
Vsuli smo se v cerkev in okolo cerkve, kjer so velike množice naroda uže čakale na svečanost. Kdor je hotel, dobil je svečo v roko, in parastos, ali mrtvaške molitve, so se pričele za pokojnim Makarijem in vsemi temi, kateri so mu pri Obodski tiskarni pomagali tiskati knjige. Molitve je opravljal episkop Nikanor; ginljivo je bilo svečano opravilo, vzbujalo je zgodovinske spomine tega preznamenitega kraja, kateri je Slovanom podelil najvažnejšo letošnjo slavnost.
Po svečanosti ogledali smo si jamo in izkopanine
proslavi.
je).
Obodske tiskarne. Na licu mesta je sedaj le malo ostankov zidov in ozidja, a iz tega, da so zasnovali v tem zavetju prvo tiskarno, spoznati je še posebe težave, katere je bilo premagati pri vsej napravi. Nato pa so knez in gostje sedli k pripravljenim, v umetno senco postavljenim, bogato obloženim mizam h kosilu ali, če hočemo, k obedu. Pri prvi se je spredaj usedel knez ter je napil ruskemu carju, na kar se je slišal glasno trikratni „Ura". Knez je tu spomnil, da je na njegovo brzojavko car Aleksander poslal brzojavno čestitko.
Sledilo je več napitnic, med njimi se ve da tudi knezu. Ta na to vstane ter s krepkim presunljivim glasom reče : „Ja podižem tu zdravicu u zdravlje svijuh gosti Črne Gore; hvala Vam, draga bračo i gospodo; hvala na izrazima punim hvale i priznanja meni i mojim dragim Crnogorcima. Ja doista nijednomu svjetskomu vladaru ne zavidim ; ja sam podpuno sretan sa mojim vitežkim narodom, koji je sve ovo, što vi meni danas pridjevate, sam zaslužio i njemu, mome junačkome narodu crnogorskomu, pripada sva ova slava i hvala. U to ime kličem : Živjeli moji dragi Črnogorci, živjeli naši mili gosti".
Te besede sprejeli so zbrani z velikim veseljem. Na to so se začeli gostje odpravljati na pot proti Pod-gorici, v tem ko se je knez vrnil na Cetinje. Veselilo ga je, ko so se vsi gostje odločili z Oboda potovati dalje. Poslavljal se je od njih in jim roko podajal na srečno pot.
Vse skup je trajalo na Obodu okolo 2 uri, a tre-notki ondotne svečanosti, ondotnih prizorov spadajo dejanski k vzvišenim, nepozabnim.
Cesta z Rijeke Crnojeviške proti Podgorici pelje nekoliko navkreber, dalje med griči in dolinami, po
zemlji, ki spominja na naš Kras. Vročina bila je velika, a vse potovanje do Podgorice je možno označiti z malimi besedami. Gostje so doživeli svoje vrste toržestvo-vanje ali triumf. ki ga bodo pomnili vseg a življenja dni. Na raznih krajih in mestih, bodisi prosto ob poti, bodisi ob krajih vasij, je narod goste pričakoval, jih odu-ševljeno pozdravljal ter jim ponujal, vsiljeval, kar koli je imel v okrepčanje in razradoščenje; milo je bilo videti, kako so se dekleta in stare ženice, mladeniči in star-čeki podvizali nositi vode, vina, sadja, sira tam, kjer se je dolga karavana mudila le za trenutke. A še za tak hip so potrošili zelenja okolo in okolo. Na jednem kraju so goste kar tirali s ceste pod napravljeno zelenje okolo hiš; bilo je okrašeno nad nami in pod nami. Tu je bilo Lješko, in tu se nam je ponujalo sladko, ali silno ognjeno Lješko vino. Moški so z jedno roko dajali in vsiljevali gostom jedila in pijače, z drugo roko pa streljali v zrak, a streljali so tudi skupno, kakor ob naših paradah.
Oduševljenje naroda, kakor tu, bilo je nepopisno tudi v Hrvpših, na Krnjiški Kamenici, na Kokotili itd. Povsod so ponavljali: Bogastva nimamo, ali, kar imamo, od srca damo, srce imamo, in to iskreno damo. Klici: „Živili! Živili!" so se vrsteli, dokler niso vozovi izginili v daljavi.
Pred Podgorico je kraj Duklja, kjer so izkopali zidovje velike stare rimske palače, oziroma velike ko-pelji. Vse je zasluženi starinar Rovinskij nacijonalno razlagal gostom. Na Kruševcu so se gosti v Knježev-skem Dvoru okrepili in ohladili s hladno pijačo. Bili so tudi jako potrebni ob hudem prepekanju solnca. Potem je šla pot dalje v Podgorico, katera je bila 2opet prek in prek okrašena v novem mestu. Tu je čakalo goste na tisoče naroda, starešine pa so jih slovesno sprejeli ter takoj razmestili po gostilnah in zasebnih prostorih.
Od 4. ure popoldne bil je še čas, da so si ogledali sosebno staro mesto, kjer je mošeja, katoliška cerkvica, in kjer je videti podrtine stare trdnjave, a tudi sedanje propadanje tega starega dela mesta, v tem ko se od levega obrežja rekice Ribnice razprostira jako pravilno in zdravo novi del mesta. V starem mestu je bilo opazovati dejanski nekoliko azijatskega življenja. V Podgorici slišal si srbski govoriti, a so ti Srbi pravoslavni in muhamedanski, v tem ko so katoliki kakih 20 hiš, z večine Albanci. Vsi zatrjujejo da žive mirno in lepo med seboj. Muhamedanci so nam zatrjevali, da se čutijo svobodniše in mnogo zadovoljniše pod črnogorskim knezom, nego pod sultanom.
Podgoriška občina je na svoje stroške mesto okrasila, na večer razsvetila in priredila blizo mesta na polju gostom veliko večerjo. Velika miza za 300 sedežev dala je prostora gostom in odličnjakom Podgoriškim. Med pojedino vrstilo se je mnogo karakterističnih na-pitnic Gospodarju, pokojnim zaslužnim in hrabrim Pod-goričanom, tudi Gladstonu, ki se je potegoval za svobodo malih, stiskauih narodov, slovanski slogi, solidarnosti, ljubavi in iskrenosti, potem tudi verski trpnosti, kakor se kaže med katoliškimi, pravoslavnimi in nmha-medaiiskimi podaniki črnogorskimi, itd. Med zdravicami pa so švigale visoko proti nebu rakete, goreli so na širokem polju in daleč po gorah okolo mesta umetni ognji in kresovi. Zajedno je dvoje pevskih domačih društev prepevalo lepe melodije, v tem ko so posebne skupine na prostem polju igrale in pele „Kolo". Такб
je v oduševljenju naglo približala se polnoč, katera je opominjala goste, da drugi dan zjutraj ob 5. uri je določeno potovanje dalje proti Skaderskemu jezeru.
Zjutraj, predno so se gostje zbrali v mestu, bile so zbrane velike množice naroda, katere so se odkrivale in ginljivo poslavljale od odhajajočih gostov.
Črnogorski konjiči so nagli, in kmalu so imeli gostje Podgorico daleč za seboj, okolo in okolo daleč pred seboj pa prostrano gorovje; bili so na široki ravnini, katere je mnogo še neobdelane, kar pa je obsejane, kaže največo plodovitost, kakor smo videli na visoki turšici, tabaku in raznovrstni zelenjavi. V selu Srpskem je bila prva postaja; tu je cerkev, katero je posvetil prvi gospodar iz vladajočega doma Petrovič-Njeguša, vladika Danilo. Tu je pričakovala množica naroda goste in jih pogostila z obilnim zajutrekom. Pri cerkvi se ravno popravlja, in mnogo gostov je izročilo v prispevek primernih darov, a narod se je na tem iskreno zahvaljeval. Poslovivši se od Zečanov, prispeli so gostje okolo 10. ure do Plavnice, nekoliko hiš pri Rijeki. Za-pustivši vozove in konje pri Plavnici, prišli so naši različni romarji čez polje peš do Skaderskega jezera. Tu jih je čakal parobrod ; kolikor jih ni sprejel on, posedli so se v druge ladije, katere so privezali parobrodu, in tako je peljal dolgi vlak goste kaki 2 uri po Skaderskemu jezeru ali, kakor pravijo tu, po Skaderskem blatu. Tako huda vročina je bila tudi najezeru, da niti ono ni moglo dajati dovolj hladne v ohlajenje. Vendar pa so bile skupine na ladijah, ki so prepevale veselo, dokler nismo prišli do cilja, namreč do brega na Starčevo, kjer je jezero še črnogorsko.
Starčevo je slikovit, a tudi skalovit in nekoliko strm kraj. Od daleč bilo je uže videti moške in ženske, kakor bi bili razmeščeni po vsem griču. Bili so to Albanci v narodnih lepih nošnjah, ki se v glavnih barvali razlikujejo od črnogorskih, in imajo tudi zlatenino in drugo lepotičje drugače prirejeno. Nekoliko korakov nad bregom sprejeli so goste pod zelenjem, kjer so jih krepili iu hladili z jedjo, ledom, pijačo in sadjem. Albanci in Albanke so v 2 skupinah igrali Kolo in prepevali ves čas, kljubu veliki vročini. Tudi tu so se vrstile kraju primerne zdravice. Poprej uže pa so si ogledali po slogu mnogo vredno cerkev, kjer je grob V. Božidara Vukoviča.
Ko so se okolo 2 gostje spravili zopet na ladije, razpostavili so se domačini vseh veroizpovedanj po liolnra, pa streljali dolgo, dolgo gostom na čast. Ta in drugi prizori na tem kraju bili so dostojni, da bi jih ovekovečil kak slikar-mojster. Naša fantazija je pren-boga, da bi si mogla sama od sebe domisliti kaj takega.
Povrat po jezeru je bil mučen zaradi žgočega solnca, in je postal žrtva te vročine arhimandrit Petar Mižjor, iz boke Kotorske ; zadela ga je kap, in na večer je izdalinil svojo blago dušo. Še v Podgorici je imel oduševalen govor, in govornik je bil izboren. Ta je bila tudi jedina nezgoda ob tem izletu.
Na Ljeskovcu v Kneževskem dvorcu je bil proti noči velik obed, ki ga je dal prirediti prestolonaslednik Danilo. Razne zdravice so završile ta odpočitek z nočjo, in gostje so se pripeljali ali prijahali uže proti polnoči na Cetinje.
Izlet na Obod, v Podgorico in na Skadersko jezero bil je poln krasnih, ginljivih, nepopisnih, nepozabnih spominov; trajal je dva dni, a vsakdo je bil zadovoljen,
da se ga je udeležil. Izmučil pa je goste tako, da jih je šlo drugi dan le malo na uajvišo črnogorsko goro, na Lovčen, od koder je ragled obsežen, razprostranjajoč se ne le na črnogorsko zemljo, ampak tudi na avstrijske, srbske, turške dežele, na jezera in morje
V soboto ali 29. dan julija je bila v „Zetskem domu" predstava „Balkanske carice". Ta igra, katero je zložil sam knez Nikola, je dolga, ima pa v samogo-vorih in dvogovorih polno globokih in zlatih tako zvanih sentenc in resnic. Prisotni so bili knez in vsi členi kne-ževega doma, diplomati in gostje ; bil je slovesen večer.
V nedeljo, 30. julija je priredil profesor Zagrebškega konservatorija vijolinist Karbulka koncert, v katerem so bili na vrsti krasno izvršeni odbranimi komadi. Udeležili so se ga knežev dom, odličniki in gostje.
Tako so se završile črnogorske slavnosti, in gostje, izmed katerih je bilo nekoliko povabljenih k obedu v knežev dom, začeli so se razhajati, in težko je bilo po-slavljenje od gostoljubnih, ljubeznjivih Črnogorcev.
Iz govorov in pozdravov posnamemo v bodoče nekoliko.
Fr. Podgomile.
Iz
P e 6 i h k y.
O грбзахг iohocth томимт. воспоминанвеЈге, C i отрадои TaiiHoio и таинимг содрога-
НБеМЂ,
Прекрасное дита, а иа теба смортк) . . . 0, еслибг знало ти, кага, л тебн лмблго! Какт. мнлм мн4 твон улибки нолодбм, II бнстрне глаза, и кудри золотвш, II aBOHKiii голосокг ! — Не правда-лв,
говорнтЂ,
'Гн на неб лохожб ? — Уви! года лстнгб ; Страдаша еб до срока изјАнили, Но вћрнш мечтн топ> образг сохранилц Bi грудн моеи; тогв взорг, нсполненнми
огни,
Всегда со MHoii. A tu, ти лк6јшб-ли
кенн ?
Не скучнм-ли теб-h непрошеннБШ ласки ? Не слишкојљ часто-лг л твои ц4лук>
глазки ?
Слеза моа лаштг твоигв не обожгла-лг? Смотри-ЖЂ, ле говори ни про хокј печалв, Нп вовсе обо Mirt. Ki чему? Ее, 6биб
ложетх.
Ребвческш разсказ'1, разсердигв илв встре-
вожшљ . . .
Но мн4 TBi все noaipi.. Когда Bi вечер-
Hiii часг,
Пред1 образом'Б Ci тобои заботливо скло-
насв,
Молитву дћтскук) она теб4 шептала II вг знаиенве креста перстш твои сжн-И вс-ћ знакомБЈИ, роднвм имеиа [мала, Тбт повторнл-в за jieii, — скажи, тебн она Ни за кого ете молитвса не учила ? Бл^дн^и, можетв 6итб, она произвосила Назван1е, тенер забнтое тобон . . . Не вспоминаи его . . . Что има ? — звук'б
пустои J
Даи Bori, 4To6i дли тебн оио осталосв
таинои.
Но если, как'б нибудв, когда нибудв, слу-Узнаешв ти его, — ребнческје дни [чаино Тм вспомни> и его, дитв, не проклани!
Izvirnik.
poezij M. J. Lermontova.
Otroku.
Prihajajo sedaj spomini mi iz mladosti,
Z veseljem tajnim, s srcem polnim tihe
žalosti,
Prekrasno dete, jaz tu gledam ti v oči ... O, da ti veš, kako si milo, drago mi! Kako so mili mi tvoji smehljaji mladi, In bistre tvoje očice in kodri zlati, In zvonki glasek tvoj! — Kaj ne, da
govorč,
Ti njej podoben si? — Kako leta bežč! Bolezni, muke so jo rano spremenile, Pa moje misli so zvesto obraz hranile Tu v srci mi pogledi njeni tu gore,
Gredo z menoj. A ti otrok, ti ljubiš me?
Ni sitna preveč ljubezen tebi moja, Ce ljubim ti oči, če duša je ta tvoja?
Ni lic li ogenj solze moje ti obžgal Nikomur negovori, da si videl žal Ta moj in mene samega. Zakaj? Lehko ti
Vzbudiš jej srd, izvabiš še solzo v oko
ji . . .
Le meni vse povej ! Ko je zvečer molila
S teboj, in se pred sveto sliko naklonila,
In ti molitev je otročjo šepetala,	k
V znamenje križa ročice ti tu stiskala, Ter vsako znano ali rodno si imč Ponavljal ti za njo, — povej, ni tu li še Za druzega koga moliti te učila ? In bleda morda je bila, ko govorila Ime je, in pozabil si sedaj ga ti . . . Ne pomni ga . . . Kaj je ime? Pusto
zvuči!
Daj Bog, da to ime ostane tebi tajno.
Pa če kedaj, kakor si bodi in slučajno Izveš ga, — otročje pomni svoje dni In ga nikar, nikar, otrok ti, ne kolni!
C.
0 t p o k y.
Приханик седан спохинн из младости, 3 веселБем таинвш, с срцем полнбш тихе
жалости,
Прекрасно д4те, лз ту глади тн в очн ... 0, да тв1 в+.ш, како си мило, драго ми! Како сж ашли ми твои мсћхлан млади, Ин бнсгре tboia очица нн кадри злати, Ин звонки гласек твои ! Kaii не, да го-
ВОрА,
Tbi Hieir подобен си ? Како л$та 61>жа ! Бол+.знн, м,Ћке сж мк рано спрем£ннле, Ila MoiA иисли сх. зв'1'.сто образ храниле, Ту в срци ми поглади ннуни ту гор.л,
Грлдж з менои. A тм отрок, ти лкбнш ма ?
Ht> ситна лн превАЧ лкбезен теб+> мон, Че лшбил Tli очи, че душа i« та твоа?
HI; лпц лн огенв солза moia ти обжгал Никожур не говори, да cu вндФ.л жал Ta Moii ин мене самега. Закаи? Лехко ти
Взбудиш teii срд, извабит ше солзд. в око
№И . . .
Ле мене все повМ! Ko m звечер молила
C тебои liH са пред сватж сликж наклоиила!
Ин ти молитев № отров!*, шепетала, В знаменБе крижа ржчидд тн ту стискала, Тер всако знано али родно си кмд Понавлал ти за hi», — noBiii, Hi ту ли ше За друзега кога молити ta учила? Ин б.тћда морда к! била, ко говорила Има i«, ик позабил си седаи га ти . . . Не помни га . . . Kaii ie има? Пусто
звлчи !
Даи Бог, да то пмд остане теб^ таино.
Па че кедаи, какор си бљдц ин случаино [[:ш1;ш га, — отрочБ(а помни cboia дни Ин га никар, никар, отрок ти не колни!
ЈЈамурскш.
џ
Lepo na svetu je živeti,
Imaš li druga zvestega, Ki srce tvoje ve uneti,
In ljubi tebe vernega,
Da moreš ž njim se veseliti,
Deliti vsako z njim gorje, In poštenjake z njimi ljubiti, Prezirati pa ničle vse.
Lepo na svetu je živeti,
Imaš-li milo dragico, Da v srci plamen tebi neti, In ljubi te srčno — zvesto.
In pot življenja bo ti gladek, Posipan cvetjem on ti bo;
Trenutek mnogi bo ti sladek, Da zabiš vse, kar je grenko.
Lepo na svetu je živeti,
Zvesto če ljubiš dom in rod;
Ce zanju vsi gorimo vneti,
Budi ljubezen vsak naš kot,
Da združimo se v sveto četo, Planiti v ljubezni nam sreč,
Druhal odpadnikov pa kleto Zavrnejo krepke roke.
In svetel d ah nam tu zašije, Ko brata bode ljubil brat,
Ljubezni plašč pa vse pokrije Slabosti, ki so naša last.
Slovanski dan.se tu zasveti, Moči in uma sveti, dan.
Slovenec smel se bo ozreti
Po svetu prost, ne več — tlačan.
Lepo na svetu bo živeti, Ko izpolnijo se nam željč,
Za katere znali smo trpeti, Pripravljeni za žrtve vse.
— st—■
Skupščina na Lovčenu.
(Odlomek iz zgodovinske slike: „Gorski vijenac". - Srbski zložil Petar Petrovič Njegui, preložil Fr. Gestrin).
(Dalje).
(Izvirnik.) Владика Данило (сал собои). (Dalje),;
Па hm иоче демонски месија Лажие вјере пружат' цосластице, Бог вае клео, погани изроди! Што ће турска вјера међу нама ? Куда чете с клетвом ирађедовском ? Су чим ћете изаћ' пред Милоша, И пред друге српске внтезове, Који живе доклен суида грије? Кад данашњу премислим впјећу, Расиале ме ужаса цламови — * Исклатл се браћа међу собом! A крвници јаки it опакц Затријеће сјеме у однву. Грдни дане, да те Бог убије, Који си ме дао на свијету! Час ироклињем лански цо сто цута, У који ме Турци не смакоше, Да не варам иародње иадање. Вук Мићуновић лежн близу владике, при-тајио се као да спава, али све чује дивно.
Вук Мићуновић.
Не, владико, ако Бога знадеш! Каква те је спопала несрећа, Те 'но кукаш као кукавпца. И топиш се у српске несреће ? Д^, ли ово светковаље није, На колгу сп сабра' Црногорде, Да чистпио земљу од некрсти ? II без тога ово нам је слава, На коју се врсни момци купе, Способности своје да кушају, Силу мишце и брзину нога, Стрлјељањем да се надмашају, И сјечењем у опкладу плећа; Да слушају божју летурђију, И да воде коло око цркве, Да витештвом црса набредају — To је тамјан светц јунацима, То гвоздени срда у момдима.
Тури такве разговоре црне ! Људи трпе, a жене наричу! Нема досла у илаха главара. Ти нијеси саморана глава: Видиш ове дет стотин' момчадп? Које чудо снаге и лакоће У њнх данас овђе видијесмо ! Виђаше ли како стријељају ? Ка' се града вјешто пздграше ? Како хитро грабљаху кацице? Тек што"вучад за мајком помпле, Играјућ' се страшне зубе своје Већ умпју под грлом оштрити: Тек соколу прво перје никне, Он не може више мировати, Него своје размеће гинјездо Грабећ' сламку једну и но једну, C њом цут неба бјежи цијучућп; Све је ово некаква наука. Без момчади ове, ге су овђе, Шест пута је јошт ов'лпв;о дома ; Њина сила, то је твоја сила. Докле Турдн све њих савладају, Многе ће се буле оцрнити; Борби нашој краја бити не ће До истраге турске али наше. Нада нема право ни у кога, До у Бога и у овоје руке; Надање се наше закоиало На Косово у једну гробниду. У добру је лако добро битп; На муци се познају јунацц!
Изнијели су крсте с Ловкена на врх црквппе, па су ло врху сјели, гађају лушкажа n броје . колико пута која одјекне.
Сердар Јанко Ђурашкови*.
Чудне цушке, ваља мушку главу! Свака наша шест пута одјекне, A џефердар Томановпћ Вука, Девет пута једнако се чује.
Сердар Радоња.
Видите ли чудо, Црногорци! Присука' еам иедесет година,
На Ловћен еам вазда љетовао, Излазио на ову вршину ; Сто пута сам гледао облаке, Ће из мора доћу на гомиле II прекриле сву ову планину, Отиснп се тамо, али тамо, C сијевањел и с велнком јеком II с лолљавом страшнијех громова; , Сто пута сам овђена сједио II грија' се мирно спрала еупца, A нод собом муње н громове Гледа' јеком града стравнчнога Ће с' иода мним јалове облаци. Ал' овога чуда јошт не виђех : • Впдите ли, ако Бога знате, •	'
Колпко је мора ц дрнморја, Равне Босне и Херцеговипе, Арбанпје унрава до мора. Колпко је наше Горе Црне, Све је облак лритиска' једиако, Свуд се чује јека и грмљава, Свуд исиод нас муње сијевају, A нас једне сажо сунце грије ; И доста је добро прнмарило, Ка' је ово брдо вазда хладно!
пбртд.
Виђесте ли чудо и знамење, Ка' се двије муље дрекрстпше, Једна сниу од Кома к Ловћену, Друга сину од Скадра к Острогу, Крст од огња жпва наиравише, Ох, диван ли бјеше погледатп ! У свијет га јошт није таквога Hii KD чуо, нити ко вндио. Помоз' Воже јаднпјеи Србнма, И ово је неко знаменије !
Вук раслапчевић.
На што мјериш џефердаром, ДрашкО|.?
Војвода Драшко.
Хоћах убит' једну кукавицу, A жа' ми је фишек оштетити!
Вук Раслапчевић.
Немој, Драшко, тако ти живота! Не ваља се бнтп кукавица, Ади не зпаш, рђа те не била, Да су one шћерп Лазареве ? (цара)
Стаде велика граја на врх црквине на сје-верној страни више језера.
Vladika Danilo (sam seboj). (Dalje).
In mesija jame jim peklenski Lažne vere nuditi slaščice.1 Bog proklel vas, izrodi poganski! Kaj bo turška vera tu med nami ? Kam li s kletvo hočete pradedov ? S čim stopili boste pred Miloša In pred druge srbske vitezove, Ki živijo, dokler solnce greje ? Če se zmislim le današnje seje, Razplamtijo straha me plameni — Klali bodo bratje se med saboj, In krvniki2 jaki in opaki Ženam seme bodejo zatrli. Grdi dan, da bi te Bog pogubil, Ki postavil mene je v življenje! Čas prokl njam lanski sto in stokrat, Ko me Turki niso umorili,3 Da ne varani narodovih upov.
Vuk Mičunovič leži blizu vladike. Pritajil se je spečega, vendar vse dobro čuje.
Vale Mi6unovič.
Ne, vladika, ako Bog ti svet je ! Kaka te je ranila nesreča, Da tu kukaš, kakor kukavica In potapljaš v srbske se nesreče ? Ni li radi tega danes seja, Na katero zbral si Črnogorce, Da nekrsti* oprostimo zemljo ? Praznik tudi nam je razven tega, Saj mladenči zbirajo se krepki, Da pokaže vsak sposobnost svojo, Silo mišic in brzino noge, Da med saboj tekmujo v streljanji, Stavijo, kdo prej pobije janjca;5 Da besedo čujejo nebeško In da kolo vodijo krog cerkve. Da z junaštvom polnijo si prsi — To kadilo sveto je junakom, To mladenčem srca utrjuje, Molči torej s črnimi govori!
Сердар Вукота.
Што грајете, којц су ви јади ? A ево сте гори него ђеца!
Вукота Мрваљеви*.
Долеће ни јато јаребица, И свакоју живу ухватисмо; C тога граја стаде међу нама. (Prevod.)
Žena stoče, a molče trpi mož! Ni ga posla s poglavarjem plahim. Saj mi nisi zapuščena glava: Vidiš ovih pet stotin junakov ? Kako čudo j&kosti, lahkoče Videli na njih smo danes tukaj! Videl li si, kako vsak ti strelja? Kako vešče z žogo so igrali? Kako brzo čepice lovili ? Da ostavi volčke le volkulja, Že zobove znado svoje strašne Ostriti drug z drugim se igraje. — Ko sokolu prvo perje nikne, Več ne more dalje mirovati, Nego gnezdo svoje on razmeče Razdrupaje s kljunom je po slamci. In hreščeč ž njim pod nebo se nese.' Vse to bodi nam v nekakov nauk! Brez mladenčev ovih, ki so tukaj, Šestkrat toli jih doma še biva; Njihova je sila tvoja sila. Dokler Turek vse je ovladuje, Mnoga bula v črno se obleče;' Borbi naši kraja prej ne bode, Da pogine naš rod ali turški. Nadeje več nimamo v nikogar, Kot v Boga in v svoje krepke roke ; Upanje so naše pokopali Na Kosovem v veliko grobnico. V sreči nam je lahko hrabrim biti, A v nesreči se kažo junaki!
Prinesli so križe z Lovčena na vrh crkvine8 in posedli po vrhu. Streljajo s puškami in štejejo, kolikokrat se katera odjekne.
Ser dar Janko Gjuraškovic. Čudna puška, vredna možke glave!9 Vsaka naša šestkrat se odjekne, Toda puška Tomanovič-Vuka Devet potov se jeduako čuje.
Srdar Itadonja. Vidite li čudo, Črnogorci ! Petdeseto leto sem dovršil,
Сви из грла повичу:
Нустнте их, амаиат вн божји! Јере их је невоља нагнала, A не би сте ни једну хватали; Утекле су к вама да утеку, A нијесу, да нх покољете.
HvuiTUUie јаребице, и вратише се е крстима од куда су их и дигли.
Letoval sem vedno na Lovčenu In pohajal na le-to višavo. Stokrat gledal sem že za oblaki, Ko morje so v kopah ostavljali In prekrili vso planino ovo, Ozri semkaj se, ozri tijakaj, Z bliskanjem in z velikim bobnenjem I z grmenjem strahovitih gromov; Stokrat na tem mestu sem sedeval In ogreval mirno se na solnci, A pod saboj strele in gromove Gledal, slušal, kako se vrstijo, Slušal toče strašne sem šumenje, Iz oblakov se usipajoče. Ali tega čuda zrl še nisem : Le poglejte, ako Bog vam svet je, Kolikor je morja in primorja, Ravne Bosne in Hercegovine, Arbanije prav tija do morja, Kolikor je naše Črnegore, \7se pokriva jih oblak jednako, Čuje jeka se in grom povsodi, Strele izpod nas žare povsodi, A samo nas toplo solnce greje,1" In dovolj je dobro se uprlo, Ker je ovo brdo vedno hladno!
Ob rad.
Zrli li ste znamenje in čudo ? Križali sta streli dve se ravno : Jedna švigne k Lovčenu od Koma" Druga švigne k Ostrogu od Skadra, Križ od ognja živega storite: Takega na svetu še doslej ni Nihče slišal, niti nihče videl.12 Bog pomozi jadnim srbskim sinom, Tudi to je znamenje nekako!
Vuk Maslapčevlč. Kam namerjaš svojo puško, Draško?
Vojvoda Draško. Kukavico hotel sem ubiti, Ali žal mi bilo je streliva.
1 Te slaščice so plačila in darovi, kojimi jih kani omamiti
—	2 Turki. — • L. 1701. sezidali so Zečani cerkev in izprosili od skaderskega paše dovoljenje, da jo blagoslovi vladika Danilo. Ko pride vladika v Podgorico, z?ežejo ga Turki in vržejo v ječo. Črnogorci odkupili so ga čez dalj časa za 3000 zlatov. — 4 Izlamizma-
—	5 Kedar se črnogorska mladina zbere h kaki svečanosti, zabavlja se navadno s skakanjem, letanjem, streljanjem, ali pa stavijo med saboj, kdo z nožem na jeden mah prekolje jančje pleče. — 6 Pesnik primerja črnogorsko mladino z volčiči in sokoli. Navadno začne nositi v Črnogori deček puško z 12. letom. — 7 Mnoga bula (turška žena) bo postala vdova. — e Za teh dogodkov stalo so ondu
cerkvene razvaline; naš pesnik dal je zopet postaviti tam cerkev — ' Cena za ubitega človeka je znašala sto zlatov. — 10 Vse ro-buje, samo tu gori, kjer smo mi, je svoboda. — 11 Kom, visoka gora na vzhodni meji, Lovčen na zahodni, Skadar mesto na jugu, Ostrog gora s samostanom na severu črnegore. — 11 S tem križem -^rorokuje se zmaga krščanstva nad mahomedanstvom. — " Krščanska legenda pripoveduje, da sta Marta in Marija, ko je umrl Lazar, storili obljubo, da bodeta vse življenje tožili in žalovali (srb. kukati=weiiklagen). Ko je Kristus obudil Lazarja, ustvaril je kukavico, da naj mesto sester iadikuje. Isto ime, katero nosi Jezusov prijatelj in zadnji srbski car, dalo je najbrže povod, da je
Tule Raslapčevič.
Nemoj, Draško, tako ti življenja! Kukavice se ne sme streljati. Li ne znaš, da bi te rja snedla, Da so one Lazarjeve hčere ?13
Nastane velik hrup vrh erkvine na severni strani nad jezerom.14
Srdar Vukota.
Kaj hrumite, kaki so vam jadi ? Evo hujši ste kakor otroci!
Vukota Mrvaljevič.
Priletela jarebic je jata, Vsako živo lahko smo ujeli, In zato je hrup nastal med nami.
Vsi glasno kriče:
Spustite jih, talisman vam božji! Kajti sila jih je sem prignala In nobene ne bi smeli vjeti; K vam priplule so, da utečejo, A nikakor, da bi jih poklali!
Spustili so jarebiee in se vrnili s križi, odkjer so jih prinesli.
narod spravil kukavico v dotiko s carjem Lazarjem. — 14 Tega jezera zdaj ni več.
Jela udovica.
Gorom' jezde Jelini svatovi', Gorom jezde med sobom govore: „Lepa ti je sjajna mesečina, Još3 je lepša Jela udovica4 — Zaludu5 joj sva lepota njena, Kad6 ostavi7 devet milih sina I deset'g Jovu* nejakoga U povoju i u pelenama". Neče sini majku da9 pohode ">, Dok nejaki Jova ne doraste Do vranoga11 konja i do sedla, I do kopija i do britke sablje1«. Nejaki je Jova dorasao Do vranoga konja i do sedla, I do kopija i do britke sablje: Tada'3 sini majku pohodiše14; Svaki majci po15 žut kavad'6 nosi Mladi Jova povoj i pelene, U čem ga je majka ostavila17. Lepo ih je majka dočekala.
Biserje i alemovi.
Častila" ih do petnaest dana; Lepo ih je majka darivala: Svakom sinu konja i sokola, Mladom Jovi konja i djevojku — Ne bi Г«' Jova majci oprostio, Sto ga j' majka malog ostavila D povoju i u pelenama. Lepo majka sine izpratila*0 Preko gore preko Javorove21. Kad su bili u Smiljevo polje, Lepo su se s majkom izljubili", Izljubili, pak su se razstali". Al se majci to na žalost dade" — Ona pade u zelenu travu, Živa pade, s dušom se razstade. Vratiše se devet milih sina, Buzdovani" raku izkopaše, A sabljama sanduk36 načiniše27; Čelo2' glave ružu usadiše, Niže nogu vodu izvedoše, Oko vode jabuke sadiše29:
Ma kako bili razdieljeni, na kulturnom polju možemo i moramo biti složni
Tko je mladjan, nekso se ružom kiti« Tko je žedan, neka vodu pije, Tko je bolan, nek jabuke jede.32
Divni dari... Majka ščercu'3 na večeru zvala34: „Hodi, ščerce, da mi večeramo." Srdito joj ščerca odgovara: „Večerajte, mene ne čekajte; Nije meni do vaše večere, Več je meni do moje nevolje :35 Jer sam čula, ženi mi se dragi. Bud' se ženi, zlosretno mu bilo, Sto36 i mene ne zva" na veselje. Divne bih mu ponijela39 dare : Tri jagluka'V tanka bokčaluka, I suviše4" tri kite cviječa: Jednu kitu nevena cviječa, Da on vene iz srdašca svoga; Drugu kitu tratora41 cviječa, Da on traje42 u jadu godine; Treču kitu maka43 bijeloga, Da se smakne44 s ovoga svijeta4'".
1 Gorom — abl. viac. — v. u 5. br. op. 72. — 2 „Narodne junacke pjestne, kako se pjevajn uz gusle, imadu cisto trohejsko mjerilo; ali kad se čitaju što-kavskim naglasom, izlaze vrlo riedki deseterci čisto trohejski, a mnogi glase kao da su bez odredjena ritma". — 3 još (jošte, jošt) = še. — 4 Ima li u Homera takovih opisa Ijepote? — V. u 1. br. op. 2. („Djevojka je krajem gore stala, Sva se gora od nje lica sjala") — v. u 24. br. pr. god. 6p. 9. sub „Porod Kraljeviča Marka". — 5 zaludu — uzalud — zabadava — naprazno — zahman (zaman). — ' kad, kada — ko (cum).
—	' ostavi-ao. (je ostavila). — 8 Jovu — noin. Jova — v. 10. i
13. stih. — 9 neče... da pohode = neče (ne če) pohoditi. — 10
pohoditi (po-hoditi = sd-ire) — posjediti = obiskati (ob-iskati
= be-suclien). — " vran — cm (prspd. niger-ater). — 11 dorasti
do čega — do vranoga konja — do bojna konja — do sedla —
do sablje — do koglja itd. — 13 tada (ta-dan) — tedaj (takrat,
onkrat). — 14 pohodiše-ao. (pohodili so). — 15 Svaki (t. j. sin)
majci po žut kavad nosi — ne : Svaki majci jedan (ein) žut kavad
nosi. — 16 kavad, odjelo, ruho, halja. — 17 ostaviti = zapustiti.
—	18 častiti — štovati = pogostiti odličnim načinom. — 19 Ne bi
Г — ne bi li — ob... nicht. — 20 izpratiti (popratiti) — spremiti.
—	21 Preko gore preko Javorova — prspd.: Na ubavu polju na
Kosovu. — 22 izljubiti — poljubiti. — 33 razstati se (Abschied
nehmen) — v. u 5. br op. 62. - 24 dade — da. — 25 buzdovani
(Streitkolben) — buzdovanima —■ abl.-instr. — 26 sanduk — skrinja — kovčeg — sanduk mrtvački (Sarg). — 27 vratiše (vrnuše) se... izkopaše... načiniše (narediše) — aoristi vratili [vrnuli, vrnili] su [so] se... izkopali... načinili [naredili]. — 28 čelo glave — više glave („Više moje glave Eužu usadite" — v. u 14. br. „Tri tuge-)- 29 usadiše... izvedoše... sadiše — aoristi — v. op. 27. — 3" nek — neka — naj. — 51 V. zadnje dvie kitice elegije „Tri tuge" u predzadnjem broju: „Više moje glave Ružu usadite, Niže mojih nogu Vodu izvedite: koje mlado prodje, Nek se ružom kiti, koje Г staro prodje, Neka žedju gasi" . — 32 Sadržaj te pjesme sječa nas na „Smrt Hasan-aginice". — 3S ščetca, čerca, hčerca, kčera, kči, hči (hči). — 34 prspd.: tri djevojke cveče posejale — Djevojke su bo-stanj posadile — Djevojka je cviječe sadila — Majka Božu jutro, veče kara — Dva cvijeta u bostanu rasla — Dilber-Mara izgubila dragog — Djevojka junaku prsten povračala — Majka Mam preko mora dala — Majka Mam kroz tri gore zvala — Majka sina svoga svjetovala — v. u 2. br. op. 2. — prspd. u 5. br. op. 21. — 35 v. u 14 br. op. 4. i 5. — 36 što=quod (da, jer, ker). — 37 ne zva (nezva)ao, (nije zvao). — 38 ponijela (poniela) —- ponesla. — " jagluk = rubac (kojim se otire pot). 40 suviše — vrhu toga — k tomu — još. ■— 41 trator = TausendschOn. — 41 trajati godine — boraviti godine (zubringen). — 43 mak = Mohn. — 44smaknuti — smači se = sich packen. — 45 Jednu kitu nevena cviječa, Da on vene iz srdašca svoga; Drugu kitu tratora cviječa, Da on traje u jadu godine; Treču kitu maka bijeloga, Da se smakne s ovoga svijeta — v. u 11. br. op. 2.	Priredio Dr. Trnoplesar.
Leži Marko kraj3 dr um a' careva, Pokrio se zelenom dolamom*, Po obrazu srmajli-maramom6; Čelo7 glave koplje udario8, Za koplje je Šara-konjic9 svezan, Na koplju je sura tica>» orle", Širi krila, Marku čini lada12, A u kljunu nosi vode ladne'3 Te zapaja» ranjena" junaka. Al besjedi iz gorice vila: „O Boga ti, sura tico orle, Što je tebi dobra učinio, Učinio Kraljeviču Marko, Širiš krila, te mu činiš lada,
Kraljevič1 Marko i orao.2
I u kljunu nosiš vode ladne, Te zapajaš ranjena junaka?" Al besjedi sura tica orle: „Muči,16 vilo, mukom se zamukla, Kako in' nije dobra učinio, Učinio Kraljeviču Marko ? Možeš znati i pametovati: Kad izgibe17 vojska18 na Kosovu I obadva eara poginuše", Car Murate i kneže Laz are«, Pade21 krvca22 konju do strmašca" I junaku do svilna24 pojasa," Po njoj plave konji i junaci, Konj do konja, junak do junaka.
Možeš znati i pametovati, Tu izgori varoš26 na Kosovu, I izgori kula27 Adžagina. Ondje bili moji orlušici29 Pak ih skupi29 Kraljeviču30 Marko, On ih skupi u svilna njedarca, Odnese" ih dvoru bijelomu32, Pak ih rdni33 čitav34 mjesec dana", Čitav mjesec i nedjelju36 više, Pak ih pusti87 u goru zelenu; Sastadoh38 se s moj'mi orlušici: To je meni učinio Marko". Spominje se Kraljeviču Marko3' Kao dobar danak u godini40.
1 v. u zadnjem br. op. 1. — 2 orao — oral — orel. — 3 v.
sub. „Biserje i alemovi" u 1. br. t. god. op. 19. — 4 drum. velika
cesta (cesarska cesta, Heerstrasse). — 1 dolama = Dolman. — 8
srma — čisto srebro, srmajli — srebren; marama — rubac; sr-
inajli-marama — rubac izvezen srebrom. — ' čelo v. u današnjem
broju sub „Biserje i alemovi" op. 28. — 8 udario — to jest: u
zemlju. — 9 Šara-konjic — Šarac (šarac) — v. u 2. br. t. god. op.
20.	suh „Mkdost Kraljeviča Marka" — v. u 14 br. t. g. op. 1. sub „Biserje i alemovi". — 10 tica — ptica. — 11 orle — vok. mjesto nom. — 12 lad = hlad (senca) — v. n zadnjem broju op.
21.	sub „Biserje i alemovi". — 13 ladan = hladan — v. op. 12.
— u гдраја — иораја. — 15 ranjena junaka — mjesto: ranjeno^«
junaka — v. u zadnjem br. op. 23. sub „Biserje i alemovi". —
mučati — molčati (prsp. vuk — volk, рпк — polk, dfig — dolg)-
—	17 izgibe — ao. — 19 vojska = Heer (rat = Krieg). — 19 v. op. 17. — 20 v. op. 11. — 11 v. op. 19. — 22 krvca (krv-ca) — krv — kri. — 23 strmašce — diininutiv od strmen, -a - ono že-ljezo, u koje jahač noge meče (Steigbiigel). — 24 svil-a-n, svil-n-a, svil-n-o = svil-en, svil-ena, svil-eno (prsp.: med-a-n, med-en, zlat-an
—	zlačen). — 25 pojas=pas. — 28 varoš = grad (mesto). — " kula = toranj (Thurm). — 28 orlušici — orlici. — 29 skupi — aorist.
—	3" v. op. 20. — 31 v op. 29. — 32 dvoru bijelomu — bez pre-pozicije — prispd.: idem kuci, domu. — 33 rani = hrani — r. op. 12. — 34 čitav = cieli (cio). — ss Ne kaže se: Bio sam jedan mjesec u Zagrebu (einen Monat, un mese), nego; Bio sam mjesec d nd (godinu dana itd.) u Zagrebu. — 38 nedjelja = a) nedjelja, b) čedan (tjedan, teden). — 37 v. op. 31. — 38 v. op. 37. — " v. 21. br. pr. god. — 40 v. u 7. br. op. 49.
Велнки мн, o TOMi) не сомн'1шаемсл; Велики и цространством-б и числомт,! В1шовг уже мн много подвигаемса: ВеликЂ и духа нашего подгемг !
Толкуемт. мн o томт> себ^ и говоримг, Что, цравда, мн ушли ужв далеко. И бмстро просв^цаемса, впередт. сп^шимђ : Доволвни мн теперв, н какт, еш,е!
Велики мн, велпкг славаисшн нанп, народг, Толкуемг все мм мудро пногда, И будвто даровпт4е мн Bcfei. породт,, Охотно то мн слушаемЂ всегда.
Посм-ћиваитсл сосг1;ди добрне, Слававг великихЂ мудро насг гнетутг, Землицн нашн забираитт. лучша: Вђ бараннни рогЂ готовш насг согнутв!
A ми спокоинн кт, небу внсоко летимЂ, Живемг отд-Јћлвно, каждии дла себл. Хотв мн взаимности славлнскои и хотпмђ, Но не хотшг трудптвсн дла нел!
И ftecor.iacieMT, мн у себа живем-в! Вертаса вт, маленвкихг своихђ кругахг Велики ми вт> воображевЈи своемг, Велики, мудрп разв4 вт, мелочахт,!
Фр. Целестит.
Dobre iroljice •
Dolce et decorum . Kol je sladko, koli dično Umrijeti za svoj dom ! — Živjet, brajne, više vriedi, Za svoj mili, dragi dom.
Sreča i bleda. Pod nebesi sreče ima mnogo, Črne biede trista pnti više — Kriv je tome usud hudi mnogo, Ljudska zloba trista puti više.
Odgovor pobratimu.
Ja ti znadem i vrline tvoje I grijehe bolje nego svoje — Drugom svatko sudija je strogi, Mana sebi ne broječi mnogih.
Umro ili usnuo ? Dal' je umro Kraljev Mark), Ili samo usnuo ? Samo usn6 — al i mrtav, Ipak bi se prenuo.
Gdjici M. V. L.
Uma jesi vilinskoga, Prijan tebe s toga štuje; Srca jesi angjelskoga, Još te više s toga štuje : Al si zečje eneržije, S toga ti se samo smije.
M a r i c i.
Da Г ga čuješ, Marice,	Neka, neka, sejice,
Ne znala ga tuga,	Svoje ruži tirne,
Kako li se ruga	Tvoje slavi ime —
Usred naše Gorice ?	Blago tebi, Marice !
Iz Krčevinskih potočni c.
Nekomu bedaku.
Ti si гекб, sunce da je mrko, Sofroniskov da je bio lud, Akil da je na biciklu trko, Sveti Ciril, da je bio jud — To su culi dobri ljudi, Pak su rekli: „Dobro sudi".
Dr. d. pl. Budisvoj.
ELEGIJA.
Mnogo besed, a zakaj? Čemu besedičite vedno?
Kaj pretresujete stvar, ki o njej pojma vam ni? Da, govori se leliko, a kedar je treba na delo,
Hitro ne gibljete se, križem držite roke. „To je tako, to tako, a ne bi tako smelo biti,
Naj preinači se vse, kar do sedaj ne velja. To in to stoji denar. Čemii nam toliko potrata?
Stroškov množina je to. Kje bo denar se jemal ? Treba li nam je imeti povsodi narodna društva ? Saj ne pomagajo nič; zlati v njih le trati se čas.
Вн грознн на слевахЂ — попробуше на
Puškin.
Čitaj vsak za se doma. Po kaj bi v čitalnico hodil ?
Časa li rabit zaman, ki je zelo dragocen ? Delaj, pripravljaj za se, iz svoje zajemaj vsak sklede,
Glejte, saj vsak svetnik k sebi obrača roke!" Kako leliko vam iz ust teko ostrozbadne besede!
One so jasen dokaz, kako je plitev vaš um, S čini se hvalite, hvale nikake pa samo z jeziki,
Cin nam pokaži moža; jezik sam malo velja. Slab je, in slab bo značaj, kdor ostrim jezikom veruje, Ki ne pomagajo nič, ljudi knneč le z lažmi.
Božidar Flegerič.
Malo kritike.
(Konec).
V tem slučaju je tehtal g. urednik razloge zlasti po osebah in njih veljavi (Košar, Marn, Lendovšek). V drugem slučaju je štel glasove i pr. VI. št. 1. na platnicah pod zaglavjem: „line za novi denar". Ondi piše uredništvo : „Na platnicah št. 12. 1. 1. smo prosili naročnike sovetov, kako bi se imenoval „Heller" po slovensko. Dobili smo skoro jednako glasov za belič kakor za vinar. Med tem je izšel državni zakonik, ki objavlja zakon o novi veljavi (novem denarju). Ta ima besedo vinar in v oklepu belič. Potem takem je stvar skoro določena, oblasti bodo rabile vinar". No, ako je uredništvu po državnem zakoniku stvar uže skoro (tedaj popolnoma vendar ne!) dognana, ne vem, čemu je bilo treba, nadlegovati naročnike ? Samo počakati je bilo treba, da izide drž. zakonik. Dalje je ondi citati: „Torej mislimo tako: Vinar nam bode „oficijelni" izraz za novi denarčič, a beliča nikdar ne pozabimo in ga rabimo v pomenu najmanjšega dela bodisi v domači ali ptuji veljavi". No priznavam, da s tako „milobo" bo urednik lahko izhajal z vsem svetom v jezičarskih vprašanjih in se ne zameri ni na desno ni na levo : „Dajte cesarju kar je cesarjevega, in narodu, kar je narodovega!"
Med razlogi za sklanjo Slomšek, Slomšeka navaja se tudi ozirek na „blagoglasje". S tem činiteljem računa „Dom in Svet" tudi še drugod; n. pr. čeda in čreda „se mu glasi oboje lepo, prav lepo: a grdo je v slovenščini, če se deva glagol na konec stavka". Da bi nam gosp. urednik le ne zamolčal povedati vzroka, zakaj je ono
lepo in to grdo. Po naravnem zakonu menda ne; kajti tujcu, ki se še le uči slovenščine, bode se menda oboje zdelo jednako lepo ali grdo, ako ga učim „Pastir je izgubil čedo v gozdu" ali pa „Pastir je čredo v gozdu izgubil". Kje je tisto objektivno merilo, po katerem določim, kaj je lepo in kaj nelepo v jeziku ? Menda se nikjer ne greši s pojmovi „lepo" in „grdo" toliko, nego kedar se nestrokovnjaki začno prepirati o lepoti tega ali onega jezika, tega ali onega narečja, te ali one oblike, prav tako kakor če se zbesedijo o lepoti tega ali onega imena ali priimka. Ne ugovarjam, da bi se ne utegnilo s strogo muzikalnega stališča govoriti o veči ali manjši blagoglasnosti tega ali onega jezika in narečja ali izraza in besede; toda učenjaku, ortoepiku in stilistu je to lepo, kar je prav, lajikom pa v obče to, čemur je privajeno njegovo uho, afektovanim lajikom pa nenavadne oblike in izrazi. Strokovnjak pa s takimi imponderabilijami, kakor „grdo", „lepo" itd. ne more računati.
Da se nekje (VI. 188) graja ženskima, češ da bi se moralo glasiti ženskama, to bodi samo mimogrede opomnjeno.
Jako čudno se kaže, kar se očita (VI. št. 3) Levstiku, češ da se je do živega urezalf!), ko je zapisal nem-čizno „zatracuje"1); čudno, pravim, tudi tedaj, ako bi
') „Med Levstikovimi besedami in oblikami je marsikatera taka, da bi se dalo govoriti o nji. Na str. 109. (IV. zvezka namreč. Opazka piščeva) sem našel besedo „zatracuje": „Tudi naj si zapo-
bilo dognano, da je zatracovati isto, kar zatrucati. Treba namreč pomisliti, da je Levstik to napisal 1. 1858!
Za poduk nasproti novotarki pouk se je bil razgrel uže pok. F. M. v „Dom in Sveta" IV. letnika (.Beseda — kje si?"), a bi! zavrnen rezko v podlistku „Narodovem". No g. urednik „D. in Sv."-ov, ki pozna vse razloge naših jezikoslovcev, ve gotovo tudi o tej pravdi. Ali on je še vedno neveren Tomaž2). Sovetujem mu pa vendar, naj dotični odgovor čita še jedenkrat; morda da mu sedanje mnenje vendar le malce omaje. Razlogom, ki se nahajajo ondi v „Narodu", bi jaz dostavil še te: Res, da piše Dalm. „podvižati" in podvu-čiti" t. j. podučiti, ali dokazati bi stoprav trebalo, ali je res ta izraza zajel iz naroda, („Bila je torej ta sestavljenka uže tedaj znana in v rabi") ali ju ni ravno sam Dalmatin še le „zapljunil" (kakor bi rekel Levstik) v knjigo. Saj je Kopitar bistro opazil o Trubarju (in isto velja o njegovih mlajših vrstnikih), da je bil izšolan čisto nemški in da mu je sama verska uduše-vljenost potisnila pero v roke, a preprosti Kranjci, ki ne bivajo ob veliki cesti, da govore tako čisto slovenščino, kakor jo more le najbolj notranji slovanski rod (Brief-wechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar, str. 10.). Ako je „podučiti" Dalmatinova in ne narodova spaka, braniti se je moramo takisto, kakor se branimo prote-stantovskega „lebna", „člena" in drugih takih lepotic. Sicer pa je glavno dokazilo g. uredniku ta-le stavek : „Če je narejen „poduk" po „tmčenveisen", narejen je še bolj „pouk" po „belehren". Toda tu se je g. urednik „živo urezal". Uže „Narodov" podlistkarje omenil, da se „pojtčiti" in nje izpeljanke nahajajo i v starisloven-ščini i srbščini, a da zastonj ondi iščeš podučiti. So li tudi uže stari Slovenci in Srbi šli za svoj „poučiti" k Nemcem po „belerengo" kali? In če je „poučiti" še bolj po nemškem „belehren", kakor „podučiti" po „ww-ferrichten", kaj pa potem „potolažiti, poboljšati, pohuj-
mnijo, da ves moj sestavek v „Novicah" ne zatracuje drnzega, kakor itd." Ali se ni Levstik tukaj do živega vrezal? Pri nas pravimo prav v istem pomenu: „Dobro mu je zatrucal", t. j. dobro mu je zabičal ali ostro povedal. Zatrucati pa je nemškega izvira".
. 2) Poduk in pouk. Nekdaj smo pisali samo „poduk" in „podučiti''. Pred kakimi desetimi leti so začeli pisati „pouk", češ, „podučiti" je narejen po nemškem ,«»/to"weisen', ,««<erriditen'. Res, pisali smo kar z večine „pouk", da bi nam ne očitali nevednosti. Vendar sem vedno dvomil, ali je „pouk" res boljši in pravilnejši kakor „poduk". Mislim, da je narobe. Ce je narejen „poduk" po unterweisen, narejen je še bolj „pouk" po „belehren". Pri Dalmatinu čitamo za ,unterweisen': „podvižati"; vendar piše tudi on „podučiti". Bila je torej ta sestavljenka uže takrat znana in v rabi, pač ne skovana šele po omenjenem vzgledu. Zato mislim, da dajmo „poduku" brez skrbi domovinsko pravico, katero smo mu kratili brez razloga
šati, pokvariti ?" Seveda vse po nemškem narejeno: „besanftigcn, bescliadigen" itd.
Dovolj tega! -Mislim, da je dokazano, da s takimi jezičarskimi opomnjami, dasi z milobo prekuhanimi, ni ustreženo nikomur, najmanj pa stvari sami.
Sploh bodi stvar to pot skončana ; o priliki morda zopet kaj. Če je g. urednika „Dom in Sveta" morda zbodla tu ter tam kaka preostra beseda, naj se spomni zopet zaglavnih granesov ter naj pomisli, da taka čast — tako obilen razgovor — je zadela še malokaterega živega Slovenca. A ne bode nam žal potrošenih besed, ako se nam posreči ž njimi uveriti tudi g. urednika samega, da je v svojem listu s svojim slovstvenim delovanjem malce zavozil poleg vse svoje vedoželjnosti in mnogovednosti ali morda ravno zbok njiju. Hoteli smo dokazati, in mislim da smo, da od mnogovrstnosti in poljudne universalnosti pa do razcepljenosti, površnosti in vihravosti je dostikrat samo jeden korak. Dosežen pa bi bil naš namen, ako krene g. urednik zopet na ono pot, katero je hotel, kakor je bilo videti, ubrati s početka. Kako lepo je bil pričel orati ledino modroslovne stroke! Gojili smo o tem slovstvovanji najlepše nadeje ! Ako pa g. urednika mika slovenistika — in nekoliko slovenista bi moral biti vsak pisatelj te ali one stroke — naj se jej uda, ali ondi naj se zatopi in zaglobi vanjo, in uver-jeui smo, da poleg svoje bistroumnosti in železne vstraj-nosti kmalu prekorači meje diletantstva in si pribori odločilno besedo. In tu je še posla dovolj zanj, in za mnoge druge za mnoga, mnoga leta!
Morda se mi bode ugovarjalo: „Urednik, zlasti ilustrovanega lista, ne sme veliko pomišljati, o čem da bode pisal, on je nekako „Madchen fiir Alles" ; sedaj treba tu, sedaj tam kako luknjo zamašiti, sedaj o tej ilustraciji, sedaj o oni poslani knjigi izpregovoriti nekaj besedic".
Preveč čislam moža in njegove zmožnosti, da bi mu privoščil, da bi se pogreznil in potopil v tem — recimo kar naravnost — rokodelskem poslu. Tega opravljajo lahko tudi druge sile „minorum gentium", kakoršnih je g. uredniku gotovo na razpolaganje vsaj nekaj. — Ko je bil Goethe uže zaslovel po „Gotzu" in „Wertherju", pozvan je bil, kakor je znano, na Weimar-ski dvor, ali je ondu v razkošnih veselicah se pomeh-kužil tako, da je spisal nekaj rečij prav srednje vrednosti, med njimi tudi žaloigro „Clavigo". Tedaj ga je posvaril vojni svetnik Merck, malce rezek in robat, ali odkrit mož, tako-le: „Take brozge ne smeš več pisati; to znajo drugi tudi".3)	p
3) Soleh einen Quark musst du kiinftig nicht mehr schreiben das kSnnen die Anderen auch.
DOPISI.
Is Rusije, koncem junija.
Preteklo je 30 let, kar so začeli seliti se na Vožnji Čehi. Do sedaj se je nabralo čeških naselbin do 63, katere štejejo skupaj okolo 20 tisoč duš. Zemlje so si nakupile okolo 36 tisoč desetin ter jo obdelujejo po arendnem pravu svojstvenosti. Oziroma političnega prepričanja ruske oblasti hvalijo lojalnost čeških naselbin, kar je po mojem nekako čudno, kajti v predelih ruske države snovati kako Cehijo, bilo bi ne samo smešno, pač pa bi bilo tudi neumno. Po takem bi Poljaki ne bili osam-Ijenci med slovanskimi plemeni. Čehi nikoli ne postanejo gibki Poljaki, pač pa čvrsti Rusi. Temu v dokaz je ruska šola i pravoslavje, katero seje med njimi popolnoma ukore-ninilo. Šolsko delo je bilo do 1887. 1. občinsko, domače, češko; sedaj pa je prešlo v vedenje splošno, državno, ministerstvo narodne prosvete. To zbližanje čeških posel-bin z ruskim naseljenjem ni ostalo brez dobrih posledic. Asimilacija dveh slovanskih plemen se vrši bistro (naglo), i to najbolj blagodare češkim učiteljem, kateri jej ne prečijo, pač pa jo pospešujejo. I samo to je umno i prebrisanih čeških naobražencev dostojno.
Amerika, ali prav za prav židovski agenti so tudi poljskemu prostoljudinu zmotili glavo. Potegnila se jih je cela rida v daljnjo srebronosno Argentino. Ni dobri soveti prijateljev, ni skrbni opomini vlade nič niso pomagali : vsak je svoje sreče kovač. To broženje trajalo je v ruski, še bo j pa v avstrijski Poljši nekoliko let k redu. Veči poljski listi pošiljali so celo svoje dopisnike v daljnje kraje, da bi ad oculos prepričali se o novem blaženstvu svojih sorojakov. Ali namesto raja so tudi v Ameriki našli, če ne pekla, pa vsaj revščino in nevzgodo, od koje so bežali iz svoje domovine.
Prihajale so izza morja žalostne slike blagostanja amerikanskega, katerim so pa verjeli se ve da le ti, kojim do Amerike ni bilo devete brige. Za slikami so pa v poslednjih časih začela prihajati še bolj očevidua argumenta ad homines: vračajo se iz Amerike sami preseljenci celimi krdeli. „Nov. Vrem." poroča, da je tako krdelce vrnivših se Poljakov odrinilo nedavno na Kavkaz, kjer jim je ruska vlada nadelila plodorodno zemljo. To bo torej na ruskem Kavkazu prva poljska naselbina, da, sploh v notranjo Rusijo do sedaj Poljaki dobrovoljno niso marali, sila pa menda kola lomi, i lačni se tudi ruskega kolača ne branijo... Kak kruh bo iz te moke, pokaže nedaleka bodočnost. Meni pa se uže sedaj zdi, da pomimo ovsenjaka, da i to plesnjevega, iz nje ne bode prav nič, če novi poljski naseljenci na ruskih tleh, tudi na kavkaških planinah, ne pozabijo svoje stare pesmi: „Ješče Poljska ni zginola"!
Iz turške Armenije pa je 20 družin prešlo na sosedno rusko zemljo. Zapustile so svoje domačije, dasi jim je bilo domače gospodarstvo sploh v poredku; celo
zasajena polja jih niso udržala. Iz tega je pač vidno, da jim je turška pravica nemalo nasolila. Turška vladna poročila povsod zasledujejo izdajo i vsemu svetu trobijo o rovarskih namenih Armencev. Dolže jih separatizma i teženja k armenski samostalnosti pod pokrovom neke zaoblačne „vel ke Armenije". V velikih središčih se ve da tudi v danem slučaju ni dima brez ognja; no mala seljenja iščejo si najbrže prosto znosnega žitja — bitja, ni več, ni manj, katero se jim smehlja iz pogra-ničnih ruskih okrajin. Kajti trudoljubje si res nahaja pod ruskim žezloin mogočno obrano i podporo ; da je pa armensko pleme podvzetno i marljivo, o tem pač nagledno svedoči cvetoče blagostanje armenskih zaselbin na našem divnem Kavkazu.
Torej Čehi, Poljaki, Armenc;, pa še od Jekaterine II. premirovani Nemci i Židje! A Rus, kam se ta postavi ? Rus beži iz „tesne" mu evropske domovine v bolj privoljne, bezpredelne sibirske planjave. Vlada se je dolgo protivila temu narobe-preseljenju narodov, lani pa mu je ustopila i ga osvetila celo zakonom. To premikanje i zmešavanje raznih narodnostij se ve da ne ostane brez važnih narodopisnih i gospodarsko-državnih posledic za rusko carstvo; ali te posledice so sedaj še v oblakih predpoloženij, i v nekoliko vrsticah jih ne izraziš. Zabeležimo samo, da se je izključna privilegija na rusko dostojanstvo začela izpodmikati vražjim elementom na prid bratskih ruskemu narodu življev. No ruska vlada tudi sorodnim plemenom nemnogo verjame. Vsaj nedavno je počila novica, da ministerstvo notranjih poslov te srenje, katere so zaseljene le jednorodnimi, inozemnimi narodi, bodisi Čehi, Poljaki, Bolgari ali Nemci, skoro razkosa tako, da k inorodcem primaknejo tudi nekatere čisto ruske občine.
Mt;pa безспорно ткиесообразнал, но на д^л-ћ трудно пршЉпгааа, smisel koje se ve da je dobro vam znano : divide et impera.	Božidar Ivorcov.
Is Švice.
„Švajca visoke gorš", (namenjen slovenskim germanizatorjem in latinizatorjem, kateri niso še zadovoljni, da je izgubil slovenski narod uže '/.. nekdanje svoje zemlje, ob jednem pa tudi v spodbudo mlajšim silam, ki se bavijo zgodovinskimi in etnografskimi preiskovanji).
Kollar sledil je v svojih delih stare Slovence (Wenden, Winden, Wanden) samo v benečanskem kraljestvu do And (Andes, Vandes), rojstvenega kraja Ver-gilijevega in do Padove (Padua, Ptuj), rojstvenega mesta Livijevega. Češki arheolog Šembera pa je šel po tem sledu v Tirolu do „Pusterthala" (Pustega dola) in do „Pitschgaua" (IVindisch gau), katerega prebivalstvo se razlikuje še danes od ostalih Tirolcev. Bolj proti za-
padu, to je v Švici, pa ni iskal nihče sledu po starih Slovencih, vsaj kolikor jaz znam. Ne da bi bil ravno iskal takega sledu, naletel sem letos o svojem bivanju v kantonu Graubiinden in Glarus na prikazni, ki so vsekakor arheologiški zanimive in to: I. Jedna izmed glavnih rek tega ozemlja nazivlja se Re iss. Primerjaj : a) Reuss, nemška knježevina na germanizovani zemlji severnih Srbov; b) nemški oficijalni izraz Reussen namesto Russen, zatem Preussen (Borussia = Poruši j a, to je ob Rusiji ležeča zemlja); c) neštevilno je v Rusiji rek z imenom Rtisj, Rosj; d) besede rosa, ruslo (struga) in rusa'ka (povodna vila). Iz te korenike izvajamo Ro-sija Rusija, ali kakor govori ruski narod Rasija, to je zemlja bogata na rekah, kakor jo nazivlja označilno uže Herodot. Graubiinden nazivlja se danes še Rhiitia; ob meji med Graubundnom in Tirolom imamo še danes
gorovje Rhdtikon. Primerjaj Valle Resia, solzna dolina narodni smrti odmenjenih benečanskih Slovencev.
II. Krajevna imena: Ratschitscher Tobel, ravnina Roma, šelo Zernetz, mesto Poselav, gora Su-Stol (prim. „Kranjski Stol") 2236 met. visoka, gora Scheiben-Stol (2303 m., prim. „Šibka"); dalje gora IVendenstok, Strela-Pass, reka Trevesia = Treblžin, gora Risatsch, selo Rusatscha, gora Tscherva (červeni = rdeče), potoka Flatz in Blatten (blato), reka Liinat, selo lian z (prim. rusko илмењ = jezero), reka Slatina, dolina Jam, gora Welikopf, reka Rozana, sela Tschertach in Tschertschen, konečno Drusatscha. Flitsch, Bludesch, Ludesch, Bludenz, Guscha, Grusch, Kotschen in še mnogo drugih slovenskega izvora jako sumljivih topografiških imen s koneč-nico na atz, etz, itsch atschf enz ter ing = ink. (Prim. „Lessing aus Kamenz" = Lesnik iz Kcmenca.
Leskovec.
Ruske drobtinice.
Сумерки прозв-кшешн B. B. Гозанова (Русек. ВФ.е,) Јкш c. г. — (Konec) Vseučilišča in akademije služile so in služijo za višo omiko. Pisatelj misli tu duhovne akademije za odgojo in omiko duhovščine. Toži se pa, da v takih akademijah, če so v velikih šumnih mestih, zunanji vplivi lehko rušijo to, kar se težko zida v teh zavodih t. j. posvetni vplivi na bogoslovce ne delujejo dobro. Za to predlaga, da bi taki zavodi bili oddaljeni od velikih mest.
Vseučilišča goje znanje, in to je tako značilno za nje, kakor je bila verska omika za srednji vek ali zunanja lepota in pravne vezi za stari grško-rimski svet. Politika in pesništvo nekako vežeta no.vo kulturo: njima'pomaga še glasba, (pač tudi slikarstvo ?) manj pa skulptura. Po misli R,—a je novodobno pesništvo bolj globoko ter ima več vsebine, nego staro, a za to ni tako krasno, nima take divne odmerjenosti, oživlja je pa globoka misel, naj si bode filozofska ali znanstvena. Ta misel nas vleče k Paustu, Hamletu i dr. dovršenim pesniškim proizvodom, katerih ne bi umel stari svet. V protestanstvu meša se ta misel celo v vero in pospešuje znani njegov racijonalizem. Središče naše kulture je torej misel, znanje-Veliko nevarnost za vspevanje vseučilišč vidi R. v tem, da členi teh zavodov mnogokrat ne jemljejo med se najboljih, in sicer, kjer vladajo razne strasti in sebičnost, ali pa se gospoda uklanjajo vplivu mas in časa, ali so celo zastareli v svojih idejah. Za to misli R., da naj bi nezavisen pokrovitelj izbiral profesorje. Nove stolice, ki bi sčasoma postale potrebne, pa bi vzdržavalo omikano društvo, a ne država, ki bi skrbela le za najpotrebnejše. Najviša učilišča pa naj bi nadzirala srednja in časnikarstvo, ne pa izda-vanje knjig ali perijodiških časopisov. Nadzor pa je potreben, da ne bi človeški nerazum rušil tega, kar so si teško pridobivali celi vekovi. Mi smemo le kaj pribaviti k bogatstvu, ki so ga riakopili preje, rušiti pa nimamo prava. Ravno dnevniki pa imajo običajno najmanj čustva za „svete starine". Kako lehko gube to čustvo mladeniči, ako se podajo bolj in bolj gospodujočim težnjam za osebnim vspehom brez drugih obzirov, n. pr. na narod, vero, znanost in kulturo v obče.
Pozabili smo, da se zgodovina ne more vršiti in človek ne more živeti brez višega, absolutnega načela, kar spoznava, da ima zanj veliko vrednost, a duše naše vendar teže, če tudi ne jasno, za tem višim načelom, ter čutijo praznoto, če ga nimajo. To absolutno mora se torej odgojiti v naših dušah, mora ogrevati naša srca v ljubezni za vse, kar je plemenito človeškega. Odgaja se pa
Ol m i p j no iihtkI;, годолу рубаха.
v rodbini, cerkvi in na — vseučiliščih. Rodbina, cerkev in vseučilišče imajo vsako svoj idejal. A ti idejali so bili zanemarjeni, in naše duše so pustele, trdila se naša srca, in padali smo z visot, nu katere nas je bila uže privela težnja za idejalom. Oživiti je torej rodbinsko življenje, zažgati je v srcih nam ogenj žive vere, ljubezen do znanosti in tako odgaj.iti nas za prave, koristne državljane, da bomo ne samo državljani, nego nekaj samostalnega. vsak za se umetnik, mislitelj itd. To je smisel kristijanske kulture, tako različne od jednostrano - poganske. Ne, mi ne smemo rušiti prvega načela svojega zgodovinskega življenja, rodbine, kakor je delal znameniti Rousseau, ki je svoje otroke dajal v najdenišče. Ne sme nam v srcih ugasniti vera v absolutno načelo. Ako oživiti ti dve načeli, oživi, osveži se, ojači se tudi tretje načelo našecra kulturnega življenja: država prerodi se iz puste oblike v živ organizem, v katerem se bodo pretakali oživljajoči sokovi državnega in soci-jalnega življenja, budeč in krepeč zanemarjena čustva prava, resnice, brato - in človekoljublja. Po tem ne bodemo tavali v temah duševne slepote, ne bomo zdvajali o sebi, o bližnjem, o možnosti, da se prerode naše duše, ogreje naš um z ljubeznijo in spoznanjem, da si imamo biti bratje in sestre, v ime resnice in pravice, v ime Najvišega absolutnega načela.
— Zanimive so naslednje opoinnje o ruskih posojilnicah : L. 3 839. ukazal je car, da se posojilnice ustroje pri občinskih uradih. Ali še le 1. 1845. in 1846. bile so ustanovljenje prve take posojilnice, ko se je ustanovilo ministerstvo državnih imetij. S prva je to ministerstvo dajalo nekaj denarja za te zavode, po tem pa so začeli vlagati vanje privatni ljudje in dobivali 4% obrestij. V take posojilniee vlagali so potem tudi občinski in sirotinjski denar. Za posojila jemale so posojilnice 6% tako, da sta 2% trošila se za upravo. Te posojilnice so se hitro lepo razvile : neke od njih so imele letnega prometa do 30.000 r. Po tem pa so se te posojilnice nekako zanemarile na veliko škodo kmetskih prebivalcev. Ker ni bilo strogega nadzora, ugnezdile so se zlorabe in zavodi so izgubili zaupanje. Posebno se je to za čelo z 1861. leta, t. j. z osvobo-jenja kmetov. Kmetje so jih sami strašno zanemarjali Druge vrsti posojilnice, podobne našim, so se v Rusiji tudi razvile uže v OOtih letih; osnovane so bile tudi na zadružnem načelu ali niso posebno vspele. „Mosk. Ved." št. 170. t. 1. priporočajo posebno občinske posojilnice in mislijo, da bi mogle pri dobrem nadzorom procvesti, k ukor so uže cvele nekdaj in bi celo s časoma mogle postati —
oddelki državne banke. Nam se zdi malo čudno, da se samo pomoč, katero dajajo, 11. pr. naše posojilnice, ne ceni dovolj iu včasih nekako po strani gleda združevanje za tako samopomoč s posojilnicami. Da so mnoge take zadružne pesojilnice lepo vspele in mnogo koristile svojim članom in drugim, dokazuje tudi obširna in vestno pisana knjiga P. A. Sokolovskega o ruskih posojilnicah raznih vrst. (Ссудо сберегаталБнма товаршцества B'i Poccijt по отзнвамг литера-
турн C. П. 1889). Isti P. A. Sokolovskj napisal je še drugo obširno in lepo knjigo: Д^аталоиоств земства no вопроеу ссудо-сбере-гатаннБпљ товаршцествг. C. П. 1890, 395 str. Z mirniva je tudi knjiga N. O. Osupova: Опагв статист. измгкдоваша ссудо-сберег. товаршцест†C. II. 1887 335 str. Omenil sem te knjige, da si jih morda naroči kdo. Piše naj v Rusko slav. knj. sklad, Petrograd, Nevsky 74.	C.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele :
V. skupščina ,.Zveze slovenskih učiteljskih društev" bila je dne 16. in 17. t. m. v Mariboru. K zborovanju prišlo je okolu 200 učiteljev iz raznih slovenskih krajev, da se posvetujejo o povzdigi in koristi ljudskega šolstva in ugleda slovenskega učiteljstva. Zvezin predsednik, Vajteh Kibnikar, nadučitelj v Logatcu omenil je v svojem nagovoru, da šteje „Zveza" uže 28 učiteljskih društev. Izrekla se je zahvala na njegovem trudu uredniku društvenega glasila, nadučitelju M. Neratu. Sklenilo se je opustiti za sedaj izplačevanje nagrad raznim sotrudnikom, kajti uajbojša nagrada mora biti sleharnemu učitelju uže zavest, da sodeluje v prid in blagor šolstva iu ugleda učiteljskega stanu — O posameznih nasvetih predlaga nadučitelj Krajuik iz Podmelca, da se nabira o primernih shodih dobrovoljne doneske v „zve-zine* namene, kajti blagajnikovo poročilo izkazalo je popolnoma neznaten prebitek. Predlog je bil jednoglasno sprejet. Na zahtevanje nadučitelja Bogatca iz Kicmanj da nadučitelj Dimnik iz Ljubljane pojasnilo o „Učiteljskemu domu". Ta „Učiteljski dom" bode imel namen, v posebnih, po krono-vinah razdeljenih „domih", sprejemati učiteljske sirote in otroke, ki se šolajo v mestu. Za nabiranje denarja bode se moralo ustanoviti posebno društvo za vsako kronovino, vrhovno nadzorstvo pa bode imela „Zveza". Dne 17. t. m. obiskali so vsi udeležniki gomili slovenskega vladike A. M. Slomšeka in pesnika A. Tomšiča. Na obeh grobovih odpeli so žalostinke. Potem je bilo zborovanje posameznih odsekov, po zborovaaju pa so si ogledali delegatje krasno in poučno razstavo učil na Mariborskem učiteljišču.
Popoldne bilo je glavno zborovanje, katero je otvoril nadučitelj Vojteh Kibnikar. Iz med raznih toček dnevnega reda omeniti je posebno poročila nadučitelja Janka Lebana „Kaj in kako čitaj mladina". Na podstavi tega poročila sestavil se je poseben ocenjevalni odsek za mladinske spise.
Slovansko ferijalno društvo „Sava" imelo je dne 13. t, m. v Kranju svoj občni zbor, o katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Vladimir Bavnikar stud. jur., tajnik: Franjo Govekar, stud. med., blagajnik: Josip Mazi, stud. techn. in dva namestnika. Med 12. odborniki sta podpredsednika: Franjo Gregorec, stud. jur. in Stanko Kogej, stud. jur. in preglednika: Janko Vencajz, cand. jur. in De-meter Ble;weis vitez Trsteniški, cand. med.
„Družba sv. Cirila in Metoda" otvori v kratkem osnovno šolo v Velikovcu na Koroškem. Okolica Velikovška je popolnoma slovenska, vendar pa morajo otroci pohajati čisto nemške šole. Umevno je torej, da so sprejeli to vest z velikim veseljem ne le Velikovčani, ampak vsi koroški Slovenci.
Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranju na Gorenjskem. Dne 29. januvarija t. 1. bilo je 30 let,
odkar je bil v Kranju osnovalni zbor čitalnice, kateri sta kumovala oče slovenskega naroda dr. Janez Bleiweis in pesnik dr. Lovro Toman. Proslava 30letnega obstanka 12. t. m. bila je sijajna. Slavnosti udeležila so se razna društva korporativno, druga pa so poslala deputacije; skupno bilo je 10 društvenih zastav. Občinstva bilo je ogromno število, zastopani bili so vsi stanovi izven duhovskega. Jled odličnimi gosti bila sta arhitekt Ant. Balšanek iz Prage in profesor Maksimiljan Osipovič Fišer iz Moskve. Dopoludne namerjali so vsi udeleženci obiskati stolno cerkev, toda društva niso smela v hram božji, ker je. bil to prepovedal Ljubljanski škof Misiia. Po javni telovadbi „Ljubljanskega Sokola" odkorakala so vsa društva na pokopališče, počasi it pesnika-velikana Prešerna, ki je pel „ ... vremena Slovencem bodo se zjasnila" in Jenka, pevca „Naprej zastave slave!" Tudi na pokopališču je zabranil škof Missia nagrobne govore. Vendar pa je stopil pogumen narodnjak na Prešernovo gomilo, vskliknivši: „Slava tvojemu spominu! Blagor Tebi, da nisi doživel, današnjega dne!" Pevci odpeli so nagrobnice na obeh grobovih. Zatem bil je slavnosten koncert, ki se je vršil izborno. Da ni bilo med slavnost pomešane grenke kapljice omenjenih prepovedij, ostala bi SOletnica Kranjske čitalnice izvestno vsem udeležencem v veselem spominu. Pretresajoč to prepoved pa prosi „Slovenski Narod" Boga, da odpusti onim, ki ne vedo, kaj delajo.... „Kdor seje veter, žanje vihar!"
Šolska poročila. Državni viši gimnazij v Ljubljani obiskovalo je koncem šolskega leta 1892-93 v osmih razredih, vsakega v dveh oddelkih 620 učencev in sicer: 490 Slovencev, 126 Nemcev. 2 Čeha in 2 Italijana. Odlični vspeh imelo je 78, povoljni 394 in nepovoljni 24 učencev, 78 pa mora podvreči se ponavljavnemu izpitu. Podučevalo je obligatne predmete poleg ravnatelja 28 profesorjev, ne-obligatne pa 7 profesorjev in učiteljev.
Na državnem gimnaziji v Gorici bilo je prošlega šol leta 408 dijakov, in to 176 Slovencev, 163 Italijanov in Lahov (Furfanov) ter 69 Nemcev. Tem 69 Nemcem na ljubo bil je ves pouk nemški, izvzemši veronauk v prvem in drugem razredu. K zrelostnem izpitu prijavilo se je 22 dijakov, toda padlo jih je 9. Vzrok temu uepovoljnemu vspehu je izvestno v nemškem poučnem jeziku v nenemški deželi.
Na c. kr. obrtni strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani poučevala se je nemščina po 3 ure na teden v I. tečaju, po 2 uri v II. in III. in po 1 uro v IV; slovenščina pa po 2 uri v I., po 1 v ostalih tečajih, izvzemši IV. letnik. Veronauk predaval se je v l. in II. tečaju po 1 uro na teden, tehnični predmeti v I. tečaju 19 ur, praktiški pouk vršil se je 26 ur; v IV. pa je bilo predavanje 15 tir in praktiški pouk 36 ur na teden.
C. kr. obrtna iola za umetno vezenje in šivanje cipek v Ljubijo ni imela je tri tečaje v dveh oddelkih; prvi oddelek za umetno vezenje (slovenščina in nemščina po 1 uro, umetno vezenje po 23, 25 30 ur na teden), drugi oddelek pa za šivanje čipek (nemščina in slovenščina po 1 uro, šivanje čipok po 20, 22, 26 ur na teden).
Zii družbo sv. Cirila in Metoda v Istri. Te dnij prinesel je „Obzor" navdušen člančič o prekoristni narodni istrski šolski družbi. Kazmotrujoč žalostne odnošaje v „tužni Istri", pride do naslednjega plemenitega zaključka: „S toga ne može se Hrvatima u kraljevini dosta preporu-čiti, da se čim brojnije upišu u društvo sv. Cirila i Metoda. To je jedno. Drugo, da se u sastancima sakupljaju prinosci za to društvo — ]>a bilo da se, bar za. njeko vneme prestane sakupljati u druge časovite svrhe, bud i za liecaički fakultet".
251etnica „Sempaškega taborja". Dne 18. oktobra t. 1. bode 25 let, odkar je bil v Šempasu na Goriškem znameniti in za primorske, posebno pa goriške Slovence pre-važni „tabor". Urednik goriške „Soče" in tiskar g. Andrej Gabršček poslal je raznim slovenskim društvom vabilo v proslavo spomina na ta pomenljiv dogodek s sledečo okrožnico : „Slavno društvo! V nedeljo dne 17. septembra t. 1. obhajali bodemo goriški Slovenci 251etnico slovečega in zaj>ro-bujo slovenskega ljudstva v teh krajih preznamenitega „Šem-paškega taborja", ki se je vršil 18. oktobra leta 1868. Slavnost, ki se bode vršila na prostoru bivšega taborja pri Šempasu, bode imela političen in zabaven del ter utegne postati znamenit in sijajen praznik ne le za goriške, marveč za vse Slovence". Zatem sledi vabilo na razna pevska društva v imenu pripravljalnega odbora, da se dejansko udeležijo zabavnega dela proslave in da odpošljejo v ta namen svoje prijave.
Ulični napisi v Ljubljani. Ker je vlada ustavila nameščenje izključno slovenskih uličnih napisov, pritožil se je zaradi tega Ljubljanski mestni sovet na ministerstvo. Izključno slovenski napisi ostali so kljubu tej prepovedi nad uhodi v stražnice in v javna občinska šetališča. Ostali ulični napisi, kateri se promenjajo, prenarejajo pa se tako, da stoji napis na slovenskem jeziku na prvem mestu in na drugem nemški napis. V okolici pa se množe izključno slovenski napisi dan za dnevom.
t Fran Gestriu. Smrtna k6sa neusmiljeno pobira slovenske književnike. Vsako leto zadeva smrtne rane ubogemu slovenskemu narodu. Nemila je to usoda ! Fran Gestrin cand. prof., c. in kr. častnik in hišni posestnik, bliščeča zvezda, katera je začela bliščati na književnem polju slovenskem, umrl je dne 15. t. m. v Ljubljani še-le 28 let star. Pokojni bil je vsestransko naobražen in jako nadarjen mož, in uzor-značaj. Bil je duhovit in dovtipei). Uže s prvimi svojimi pesniškimi poskusi obrnil je na-se občno pozornost, kajti poleg svojih modroslovnih študij bavil se je rad z leposlovjem. Bil je sotrudnik „Zvona" in „Slovana" in zadnji čas še je obečal svoje sodelovanje „Slovanskemu Svetu", ako mu se zboljša zdravje. Kruta bolezen ni mu dopustila izvršiti svojega namena. Obolel bil je uže lani maja meseca na bolezni, katero si je nakopal predlanskega leta pri vojaških vajah. Ni mu bilo več pomoči. Hiral je in hiral, dokler ni za večno zaspal. — O njega književnih zaslugah spregovorimo obširnejše prihodnjič. Za danes omenjamo le, da so položili pre-rano umrlega Gestrina v rakev „Pisateljskega društva" v Ljubljani, Pogreb bil je sijajen. Zastopana bila so poleg vseh narodnih društev Ljubljanskih tudi naša akademiška „Sava" in „Triglav" in poleg raznih deželnih poslancev nešteviluo
odličnih oseb, čestilcev pokojnikovih. Nagrobni govor spregovoril je odbornik „Pisateljskega društva" gosp Anton Trstenjak ganljivimi besedami, s katerimi je slikal pokojnikove zasluge kot pesnika, pisatelja, rodoljuba in človeka. Pokojnik postavil si je trajen spomenik med hvaležnim slovenskim narodom s svojo oporoko, po kateri je volil, izvzemši nekatere malenkosti, vse svoje okolo 25.000 gld. iznašajoče premoženje „Pisateljskemu podpornemu društvu". Večna slava njegovemu spominu !
b) ostali slovanski svet.
Rojstveni dan Njeg. Veličanstva presv. cesarja so proslavljali dne 18. t. m. razni narodi Avstro-O^erske na razni način. Da so pri tej slavnosti sodelovali posebno Slovani, je porok njih tradicijonalna udanost do prejasne Vladarjeve hiše.
O slovanski vzajemnosti objavljajo „Mrodni Lisi^" zanimiv dopis odličnega Poljaka, o katerem naj se po piščevi želji razpravlja dalje. Pisec pravi: „Najmogočnejše pleme v Evropi, slovansko, bilo je odsojeno uže od vekov, da služi tujim, slabšim narodom ; znaten njegov del pa je uže izginil v drugih narodih, ne zapustivši niti sledu o sebi. Pruska država n. pr. stoji na zemlji, katera je nekdaj bila slovanska. Poljaki osnovali so nekdaj silno državo, ob kateri so se kroz sedem stoletij razbijali valovi germanizacije. Propadla je ta država vsled notranje nesloge in neugodne geografske lege in podlegla mogočnim sosedom.
Naš glavni smoter je ta, какб najti način in sredstev, da se povrnejo^ izgubljene pravice avstrijskim Slovanom. Zaman je ves trud Čehov, kakor tudi ostalih Slovanov, dokler si ne pomagajo medsebojno. Poljaki stoje doslej na strani ter so proti svoji volji pristaši sedanjega tira, ker ne vidijo iz-taknenega cilja.
Južni Slovani ne morejo storiti ničesar v prid svoji narodnosti, ker jim nasprotujejo povsod Nemci. Nemci celo podpirajo proti Slovanom italijanske manjšine, kljubu iredenti. Iz istega vzroka prepustili so Nemci Madjarom moč, do katere nikdar niso imeli pravice. Madjari zahtevajo od Dunaja, da v ničemer ne popušča Slovanom, v tem ko sami delujejo v — odcepljenje. Dokler stremijo Slovani za svojimi pravi po raznih oddaljenih potih, brez medsebojne podpore, nikdar ne dosežejo cilja. Slovani morajo konečno pozabiti na davne predsodke in na medsebojno mržnjo, kajti le zbok nesloge izgubili so svojo nezavisnost.
Nemci so se branili vedno vzajemno in kljubu tem, da imajo še danes v zjedinjenim cesarstvu mnogo samostalnih držav in državic, vendar kličejo samozavestno: „Wir Deutsche fiirchten nur Gott und sonst Niemanden". Mi Slovani pa se bojimo peščice nasprotnikov, ki odločuje proti nam. Sleharna slovanska narodnost čuva naj svoja prava in svoj jezik, a proti zunanjosti stati moramo vsi kakor jeden človek. V ta namen sporazumeti se morajo slovanski poslanci in skupno delovati v premembo volilnega prava in odpravo Slovanetn toli pogubnega Schmerlingovega reda.
Treba osnovati slovanski odbor, v kateri bi odposlal vsak slovanski narod primerno število odposlancev. Ta odbor naj sporazumno išče sredstev v povrnitev pravic, katere pripadajo Slovanom. Ta odbor delovati bi moral po vseh slovanskih zemljah, obveščati časnikarstvo, buditi narod in bodriti vse na sodelovanje."
Pl. Plener, načelnik nemške liberalne stranke, je uže razglasil, da v bodoči sesiji predloži njegova stranka zopet jezikovni predlog. Slovanski poslanci so imeli in imajo časa dovolj, da se pripravijo na novi boj. Nemška levica misli jedino na to, kakč bi glede na jezik ugnala Slovane ter zajeduo uničila pravi smisel člena XIX. Slovani ne skrbe
ne za načrt, s katerim bi se zaščiščal njih jezik, še manj pa njih narodnost, in vendar govori čl. XIX. o narodnosti in jeziku, in je zaščita narodnosti še važneja od zaščite jezika.
Razstave v Pferovu in Tišnovem. Dne 12. t
m. odprla se je slovesno narodnopisna razstava v Pferovu. Ta razstava je jako lepa priprava cele Moravske na Praško veliko narodnopisno razstavo 1. 1895. Uže posamezni oddelki, kakor gospodarski, šolski, umetniški itd. dajejo bogato gradivo za vsestransko spoznavanje Moravske, sosebno pa velja to o narodopisni razstavi, katera obseza Vlaško, Hanaško in Slovaško pleme. V posebnem pavilonu pa je nastavil list „Velehrad" svoje „razstavno uredništvo", katero izdaja tekom razstave „Velehradu" prilogo „Vystava Pferovskž". Tej razstavi podobna pa se je odprla dne 10. t. m. v Tišnovem.
H Kollarjevi slavnosti. „C. Петербурское славјан-ское обш,ество" odposlalo je o Kollarjevi stoletnici v Ture. Sv. Martin adreso, v kateri izraža vročo svojo željo, „da bi Slovaki i nadalje dajali Slovanstvu^ takih učenjakov, kakor so bili Kollar, Šafafik, Kuzmani, Štur, Hodža, Hurban. Sv. Martin da naj postane Nazaret Vseslovanstvu, kakor so mu bili Mošovci Betlehem. Duh Kollarjev na zapadu, kakor njegovega mlajšega brata Chomjakova na iztoku ukrepljaj vas in nas v obče služenje Slovanstvu — bratstvu".
Hrvatsko društvo Strossmayer v Chicagu. V Chicagu živeči rodoljubni Hrvatje osnovali so društvo „Strossmayer" v dve plemeniti svrhi: podpirati svoje člane v nesreči in širiti vpliv hrvatskega naroda v Chicagu. Nedavno imelo je to društvo svoj „piknik", kakor poroča list „Chicago", hrvatsko glasilo v istem mestu. Amerikancem je neki jako ugajalo tamburanje, radi česar je bil vspeh veselice vsestransko sijajen.
Prvi muzej hrvatskih starina u Dalmaciji. V Ivninu otvoril se je slovesno „Prvi muzej hrvatskih starina u Dalmaciji". Največo zaslugo za važno to podjetje, kateremu je zadača odkrivati na temelju starinskih spomenikov sijajno prošlost Dalmacije in Hrvatske v obče, ima Eranjevec č. oče Vjekoslav Marun. Njemu so dolžni posebnega priznanja ne samo Hrvati, ampak Slovani v obče.
Hrvatska knjiga na izložbi v Cliikagu. Na kolumbiškej svetovnej razstavi v Chicagu nahaja se v odseku za folkloristiko učena študija Vida Vuletiča Vukasoviča, učitelja iz Dalmacije, prevedena na angleški jezik. Naslov knjigi je: „Grobovi in stariji in novi pogrebni obredi v Slovanih".
Pepe Henneberg. Tudje mu je ime, ali je Hrvat ne samo dušom i srcem, nego takodjer licem i okom. „Švab-skoj" naravi onoga Henneberga, koji se, došav pred stotinu godina u hrvatsko domovinu, oženi Hrvaticom čiste krvi, ne ima u njemu ni slieda ni traga. On je več po svojem pra-djedu, ili prije, prestao biti Hennebergom, pretvorio se od pete do glave Kokošarevičem.
Pepe Kokošarevič — ? Tko znade, tko je dr. A Tresič-Pavičič i u kakvoj je pjesmi on spjevao našega Kokošareviča, on i znade, da nam je govoriti o ličnosti, kakvih nije mnogo medju živučimi — jer je pjesma samo za prvaka.
Pepe Kokošarevič boravio tih dana medju nama u Trstu, usried nas, t. j. mi okolo njega. I sretnimi smatraju se svi, koji so bili okolo njega, i Žale neizrecno, što nije ostao na čelu našega stola malo dulje vremena. — Što je ? Filozof u Zagrebu. Filozof — ta ima ih dosta i odviše. Da, ali filozof je Kokošarevič i nešto drugo — humorista prvoga reda. Da si ga čuo, kada je držao magjarski govor, njemački govor! Što tako se ne čuje niti u gledalištih prvoga reda od najboljlh humorista. Kako on poznaje naše dialekte!
Kanda je rodjen u dotičnoj občini koje nariečje govori! Kako poznaje naše narodne pjesme: koli hrvatsko-slavonske, toli dalmatinske ; koli istarske, toli bošnjačke in liercegovačke; koli črnogorske, toli kranjske, štajerske i koruške! Poznaje? On ih znade, kano da mu ih pjevala mila majka, kad još bijaše u povoju i u pelenama! Kakva mu šola! To se ne da opisati, to treba vidjeti i slušati.
Ne ima ga više medju nama, otišao u „bratsku nam Sloveniju, u prekrasnu zemlju, u kojoj stauuju predobri ljudi."
Komu dodje sreča, da mu bode u družtvu, neka se smatra sretnim. Imat če pred sobom nekakvo divno ogledalo, u kojem če vidjeti sve vrline i mane naroda našega... Vidjet če, medju inim, da naš narod mnogo pjeva i pije i da mu je šala, kako u nijednoga drugoga. — Je li takav narod i podhvatan ?
Trozveza in Madjari. Pod zaglavjein „Konspiracije proti trozvezi" objavil je Pesti Naplo pomenljiv članek, v katerem odkriva dogovarjanja, katera je imel bivši tajnik ogerskega ministerstva zunanjih poslov Julij Rimler z ruskimi državniki in generali. Svrha dogovarjanju bila je ta, da se posredovanjem skrajne levice ogerske sporazume z Rusijo za osnovanje rusko-francoske-ogerske zveze. Rimler pripoveduje namreč, da je bil leta 1892. z raznimi priporočilnimi pismi v Petrogradu, kjer se je dogovarjal z najvplivnejšimi možmi Slovanskega blagotvoriteljnega odbora, kakor z Ignatijevem, Vasilčikovim, Sablerjem ter z generali Kirjejevim, Bogdano-vičem in Čerajevim, dalje Pobjedonoscevim in z raznimi učenjaki in uradniki. Prvi minister nastave Deljanov, knez Volkovsky in Hitrovo sprejeli so ga v posebni avdijenciji ter mu baje obečali pismeno in ustno simpatično svojo podporo njegovemu prizadevanju. General Kirjejev da je pozval Rimlerja, da sestavi „načrt o iskreni in stalni pogodbi med Madjari in Slovani". Rimler je izdelal ta načrt in ga izročil Kirjejevu. V tem načrtu, kot „programu zunanje politike madjarske nezavisne stranke" rečeno je, da Madjari svečano obečajo bratovsko deliti s Slovani vsa prava, kakor se je to večinoma uže zgodilo (sic!), zajamčuje se Slovanom polni razvoj njih jezika; da bi morala Rusija kot naravna zaščit-nica Slovanov vplivati na to, da se „slovanski bratje" brez-uslovno udajo madjarski lojalnosti; Rusi in Madjari pozabijo naj žalostne dogodke vojske iz 1848-49 leta, ter Rusi naj prepuste vse shranjene spomine na isto Budimpeštanskemu muzeju; do one dobe, v kateri bode imela Madjarska svoj lastni zunanji zastop — kar se zgodi prej, nego se misli — imenuje naj se za Budimpešto generalni konzul, kateri bi s pomočjo svojega francoskega diplomatiškega druga mejil vpliv nemškega agenta na madjarsko plemstvo; Madjari da se trdno nadejajo, da se s pomočjo francoskih prijateljev vsled ruskega vpliva nezavisni stranki skoro posreči odtegniti Oger-sko germanskemu in židovskemu vplivu; kar pa se dostaje balkanskih držav, se Madjari zanje ne brigajo; prepustili bi tudi Bosno in Hercegovino nje usodi. V uvodu k tem točkam je rečeno, da bodi Rusija v najprej podpora Ogerski proti Nemčiji, kajti ako se germanizujejo Madjari, germani-zujejo se tudi Avstrija in balkanske države. Nemčija bila bi potem nevarna Franciji in Rusiji.
Na to spomenico odgovoril je neki takoj v obširnem pismu general Kirjejev. V tem pismu da pravi, da so pritožbe slovanskih soplemenikov včasih nekoliko pretirane, z druge strani pa je Ogerska daleč od tega, da bi udovoljila najpravičnejšim zahtevam Slovanov. Navaja v primero romunsko deputacijo, katera ni prekoračila niti za las zakonitih mej. Kar se tiče trofej iz leta 1849., omenja, da se nahajajo tudi napoleonske trofeje v Kazanski cerkvi, kar pa čisto nič
ne moti francosko-ruskega izvrstnega sporazumljenja. Popolnoma resnično je pa, da Ogerska nima na Balkanu ničesar iskati. Busija ne gre za tem, da bi si osvojila kojokoli deželo, ona išče marveč, da puste drugi te dežele v miru ter da ne podpirajo Štambulova in Koburžana in njegovih jezuitov. Med pangermanskimi in panslavistiškimi idejami je ta razlika, da pravijo Germani, da imajo svoja prava povsod tam, kjer žive Germani, v tem ko imajo Slovani povsod svoje dolžnosti, kjer bivajo Slovani. Konečno naglasa Ki-rjejev, da se je razgovarjal s starim, izkušenim diplomatom o možnosti sprave med Rusijo in madjarsko nezavisno stranko in ta diplomat mu je odgovoril, da se more poskusiti, konečno pa da se zgodi, kakor se je zgodilo nekdaj z Andras-syjem. Ako pride ta gospoda do krmila, hitro spremeni svoja načela. — Da so bili taki dogovori, in da je Francija posredovala med Ogersko in Busijo, razvidno bilo bi tudi iz izjave francoskega poslanca Pichona in potrdila levičarja Pazmandija v „Pesti Naplu". Lista „Europe" in „Nouvelle Revne" prinesla sta o svojem času članke proti Madjarom. Takoj nato je izjavil skrajni levičar Pazmandy: Nikari ne križajte naših računov! Mi smo Vaši prijatelji in prijatelji zveze z Vami; ako objavljate Vi članke proti Madjarom in v prid Hrvatom, otežujete naš položaj. Pichon razjašnjuje to in tolmači, zakaj „Nouvelle Revue" govori vedno o „viteških" Madjarih ter deluje v to. da ublaži zapreke med Madjari z jedne in Slovani, sosebno Rusi, z druge strani. Zanimivo je, v koliko je bil Rimler izrecno pooblaščen v take dogovore. Jako naravno je, da se Madjari boje Rusije ter skušajo pridobiti si nje naklonjenost; nikakor pa ni naravno, da bi se spuščala mogočna Rusija z Madjari v dogovore za — zvezo.
Sodba Nemcev o Madjarih „Berliner Tageblatt" obsoja jako ostro postopanje Madjarov proti romunskemu shodu v Sibinju. Med ostalim objavlja odkrito svoje mnenje, da v inozemstvu ne verujejo Madjarom ničesar o njih trditvah o jednakopravnosti nemadjarskih narodov v Ogerskej, še manj pa verujejo trditvi Madjarov, da nemadjarski narodi v Ogerskej nimajo niti vzroka pritoževati se. V Ogerskej madjarizujejo se mirno dalje Slovani iu Romunci; z erdeljskimi Nemci so Madjari uže zdavna gotovi. Več težave pa, nego o svojem času erdeljski Saksoni, dajo Madjarom Slovani na jugu in severu in Romuni na vstoku. Madjarizo-vanje pa se vrši brezobzirno strogostjo. V upravi, v šoli, pred sodnijo in v cerkvi vladati mora madjarščina. O slo-bodnem narodnem gibanju ne more biti niti govora. Narodna zakonita prava jednostavno prezirajo. Narodna čuvstva se udušujejo, a odločuje le to, kar služi neomejeni madjarski državni misli.
Gališka in Češka. Галпчашшг razpravlja v članku „У нас-б иначе" jednakopravnostno vprašanje, katero je deželni namestnik češki iznesel, takorekoč — na ulico. Raz-motrujoč ukrep grofa Thuna s stališča zloglasnega § 19. drž. osnovnega zakona glede Praških Nemcev, izreka bojazen, da ne doživi slične naredbe od namestništva Levovskega glede uličnih napisov v Levovu. Tudi tam morali bi se staviti poleg poljskih napisov ruski, kajti Levov je historiško rusko mesto in ležeče v^ vstočni Galiciji, naseljeni prebivalstvom ruskega naroda. Zal pa, pravi „Галпчанинт.", da je pri nas še daleč do idejala ustavnega življenja, kajti tudi pri nas živi privilegij narodnostij.
Vseobčna deželna razstava odpre se leta 1894. v Levovu. Čehi namerujejo obiskati isto v velikim številu, da vrnejo Poljakom mnogobrojen obisk češke jubilarne razstave v Pragi.
Poljaki v Rusiji. Poljski listi javljajo, da je ukazal Varšavski gubernator general Gurko, da se morajo poljski katoliški koledarji za leto 1894, ki so sedaj uže pod tiskom, predelati po uzoru pravoslavnih, t. j. novo leto mora pričeti z 13. januvarijem. Tudi morajo imeti poleg tega dneva opazko „Novo leto" na ruskem in poljskem jeziku. Izdajatelji koledarjev dobili so povelje, da mora stati ruski tekst pred poljskim. Proti temu ukazu so se baje pritožili v Petrograd, toda niso dosegli ničesar.
f Aleksander baron Vassilko Serecki. Dne 21. t. m. umrl je nagloma na svojem posestvu Berhomet v Bukovini tajni sovetnik Vassilko. Pokojni bil je član gosposke zbornice od leta 1867. in zastopal je v deželni zbornici bu-kovinski več let občine Visniške. Ko je Taaffejeva vlada prepustila prvenstvo v deželni zbornici Bomuncem, bil je imenovan deželnim glavarjem bukovinskem. Ko je bil lani raz-puščen deželni zbor, ni bil več potrjen deželnim glavarjem.
Malorusko jezično vprašanje. Gališko deželno finančno ravnateljstvo izdalo je naredbo, po kateri morajo finančne oblasti in davkarije odbijati kot nerazumljive vse uloge, pisane „v kojem rusinskem dialektu, podobnem ruskemu jeziku". Predsedništvo političnega društva staroruske stranke „Ruskaja Bada" vložilo je utok proti tej naredbi, trdeč, da po statutu nima finančno ravnateljstvo nikakoršue pravice baviti se s filologičnimi razpornimi vprašanji ter da morajo v smislu državnih temeljnih zakonov oblasti pripoznavati ru-sinskim jezikom tudi vsa narečja, katera rabijo omikanci v govoru in pismu.
Fonetiško malorusko pravopisje v Bukovini. Iz Črnovicev javljajo poljski listi, da je sklenil deželni šolski sovet bukovinski uvesti fonetiško pravopisje v maloruskih osnovnih šolah Bukovine.
Črna Gora. Knez Nikola I je povodom proslave 400 letnice tiska Obodskega „Osmoglasnika" podelil rede raznih stopinj mnogim gostom, sosebno tem, ki so prinesli adrese akademij in vseučilišč. Med odlikovanci je dobil prvo stopinjo Danilovega reda g. Vladimir Ivanovič Lamanskij, prof. Petrograjskega vseučilišča in dejanski drž. sovetnik, potem Bi uardelj, člen instituta francoskega, profesor Pariškega vseučilišča in načelnik medicinskega oddelka; drugo stopinjo: episkup Nikanor Ružič, g. Milan Miličevič, člen kral. srbsk. akademije; g. Pavel Poirier, prof. med. fak. Pariškega vseučilišča ; g. Vladimir Jakšič, načelnik statist, oddelku v pok. v Belgradu ; tretjo stopinjo: dr. Aleksander Ivanovič Aleksandrov, prof. na Kazanskem vseučilišču in drž. sovetnik; g. prof. Nikola K. Gorlatov, nadvorni sovetnik v Kazanu; g. Ljubr. Kovačevič, prof. na veliki šoli in člen kralj, srbske akademije v Belgradu. In mnogi drugi.
Glagolski obred v Črni Gori. „AgramervTagblatt" je objavil zanimiv članek o glagolskem obredu v Črni Gori po podatkih, katere je zajel, kakor trdi, iz merodajnega vira. Ta članek vredi, da ga posnanemo v njega glavnih potezah. Med ostalim pravi: „Sveta Stolicane misli odtegniti se svojim obvezam vsled koncesij za glagoliško miso, vsled česar se ne more govoriti o razdirjanju dogovora, kateri je sklenila Črna Gora s sv. Stolico v ta namen, da uredi svoje odno-šaje s katoliško cerkvijo. Z druge strani pa moramo priznati istino, da je dal vladika Milinovič svojo ostavko vsled za-kašnjene odpošiljatve glagolskih misal, ne da bi bil papež prej odobril njegov sklep. Glede vpeljanja glagolskega obreda pri črnogorskih katolikih, stanujočih skoro brezizjemno po novopridobljenih zemljiščih, pa se je stvar zavlekla iz dveh vzrokov. Glavni in prvi vzrok je ta, da se je zakasnil tisek glagolskih misal, od katerih je dobil doslej samo jeden častni
iztis knez Nikola. Drugi vzrok je menda ta, ker je prefekt propagandi kardinal Ledohovski — pod katerega vrhovnim nadzorstvom se tiskajo misala — rodom Poljak, vsled česar ima morda mali predsodek proti glagolskemu obredu. Ne more pa se dvomiti, da dobi vladika Milinovič v kratkem potrebna nova misala. S tem pa nikakor ne bodo odstranjene vse zapreke, katere ovirajo vpeljavo glagolskega obreda v Črni Gori. Najvažnejša zapreka je pomanjkanje duhovnikov, kateri znado čitati slovanski misal. Kajti skoro vsa duhovščina v Albaniji je italijanske narodnosti, katera ne samo ne zna slovanskega jezika, ampak je celo naravnost nasprotna Slovanstvu iz zgolj politiških vzrokov kot širiteljica italijanskih aspiracij na Albanijo. Lahko je reči, da more vladika Milinovič odstraniti take duhovnike in jih nadomestiti z drugimi, toda treba je pomisliti, da bi se morali drugi še-le vzgojiti in potem vzdržavati. Kajti sedanji italijanski duhovniki dobivajo svoje podpore izključno iz Italije. Za vzdrževanje novih domačih pa doslej še nedostaje sredstev. Sicer ima pa vladika uže sedaj pripravljenih nekoliko duhovnikov, kateri začno takoj s slovanskim obredom, ko pridejo glagolske knjige. Utemeljena pa je nadeja, da se posreči to številce polagoma pomnožiti, da se more konečno povsodi namestiti slovanske duhovnike in izpodriniti italijanske. Iz Avstrije vladika Milinovič nikdar ni dobival podpore, res pa je, da se mu uže več let ne izplačuje mirovine, katera mu je pripadala kot avstrijskemu gimnazijalnemu profesorju. Da se je oziral vladika Strossmaver samo na dalmatinske, istrske in hrvatske katoličane, ko se je trudil, da izda Vatikan glagolske knjige, trditi kaj takega, imenuje se prezirati živo zanimanje, s katerim se je potezal vladika Strossmayer za konkordat s Črno Goro. Gotovo pa je vplival na njega tudi obzir na želje avstrijskih 8lovanov, kajti glagolski obred upeljan je zopet uže pred kakimi osemdesetimi leti v Dalmaciji in deloma v hrvatskem Primorju, radi česar so bile nove knjige uže pred leti potrebne. Popolnoma napačno pa so razumeli na nekem mestu, katero ni potreba natančneje označiti, cerkvene namere, sosebno pa Strossmayerjeve, radi česar so se ustavljali razširjenju glagolskega obreda v Hrvatski, Dalmaciji in Istri ter pregovorili o svojem času celo nuncija Galimbertija, da je poslal dotičnim episkopatom okrožnico v takem smislu. Mora se pa trditi, da se ta okrožnica ne vjema z načeli, katera ima Bimska kurija o tej stvari. Na tem mestu je uže odločeno vprašanje o slovanskem obredu in četudi se nekateri Bimski cerkveni dostojanstveniki še nekoliko pomišljujejo, nikakor ni opravičena bojazen, da bi Rimska kuiija ovirala širjenje slovanskega obreda. Sosebno z ozirom na Črno Goro je tako ugovarjanje popolnoma neutemeljeno, kajti četudi se pojavlja v Rimu, kakor pri vsaki vladi, sem in tje kak pro-titok, nobeden merodajnih činiteljev ne bode mogel podpirati niti možnosti rušenja konkordata s Črno Goro".
Ruščina v Črni Gori, Za šolsko leto 1893-94 uvede se v Črni Gori ruščina kot obvezan predmet brez-izjemno v vseh šolah, ki so nad osnovnimi šolami. V Cetinj-skem duhovnem semenišču in v ženskem institutu uvedena je ruščina uže od davna.
Opuščeni ruski konzulati. Dne 16. t. m. izšel je v Petrogradu ukaz, po katerem se opuste generalni konzulat v Krfu, in konzulati v Mletcih, Diarbeku, Livornu in Palermu ter podkonzulat v Zadru.
Vladimir Iv. Lamanskij, ki je bil nesel na Cetinje adreso Petrograjske akademije nauk, potoval je v Črno Goro čez Ogersko, ob povratu mudil se je nekoliko v Dalmaciji, sosebno v Dubrovniku, jednako tudi v Trstu. Ogledal bi si bil rad tudi Gorico in čez 30 let pogledal zopet tudi v Lju-
bljano ; toda vročina ga je gnala premo pot preko Dunaja, Varšave, Vilne proti Petrogradu. Potoval je s hčerjo, katera, jedva 17 let stara, je završila letos gimnazij in pojde to šolsko leto na vseučilišče, kjer se vpiše v historiško-filolo-giški oddelek. Kakor slavni otec, skromna v vsem vedenju je tudi njegova nadarjena hči. Lamanskij je sedaj izvestno med prvimi, ki zastopajo slovansko zgodovino in zgodovino slovanskih literatur, v obče slovanoznanje; zajedno spada med najgloblje slovanske mislitelje, in njegove nazore bode uvaževati z vso zaresnostjo slovanskim voditeljem.
Rusko-nemška meja. Kakor poročajo iz Poznan-skega, zaprta je vsled širjoče se kolere rusko-nemška meja od 21. t. m. Prehod dovoljen je samo v Strzalkovem, Po-gorcelicem, Skalmiercizih in Podsamcih, in to po zdravniškem pregledu popotnikov. Izseljenci in sumljive osebe ne smejo dalje. — Ruska vlada pomnožila je orožnike in pa carinarske uradnike ob meji, ker se tihotapenje širi vsled carinske vojne. — Za ladije ustanovila je pregledne postaje za popotnike v Pogoreclicih, Šrymu in Poznanskem, ob železničnih progah pa v Poznanskem, Lisi in Benčih ; ustanovijo se take postaje tudi v Podsamcih, Ostrovu in Vrešnih.
Ruščina v Parizu. Petrograjski listi poročajo, da se je v raznih Pariških lieejih uže nekaj let poučevalo v ruščini in sistematiško širilo pozuavanje ruskega jezika. Posebne zasluge v tem pogledu imajo liceji „Con-corcet", „Charlmagne", „Luis le Grand", „Buffon" in drugi. Letos pa je poukaželjnih, Rusom prijaznih Francozov in Francozinj tako uarastlo, da nedostaje v Franciji sposobnih učiteljev za ruščino. Francosko naučno ministerstvo obrnilo se je vsled tega s prošnjo do ruskega, da pošlje potrebnih pedagogov za ruščino v Pariz. Ker je rusko ministerstvo ustreglo tej prošnji, dojde početkom prihodnjega šolskega leta uže nekoliko novih učiteljev iz Busije v Pariz.
Srbska skupščina sklenila je izročiti sodišču zato-žene članove Avakumovičega ministerstva. Ker so bivšemu liberalnemu ministerstvu dokazani prestopki proti ustavi in samooblastno postopanje, obsojeno bode izvestno. Pred državnim sodiščem je obtožitelj v imenu skupščine poročevalec preiskovalnega odseka. To državno sodišče mora voditi preiskavo po določbah kazenskega reda in odrediti javno konečno obravnavo. Kazsojuje se po glasovih in odloči večina glasov. Razsodba stopi takoj v krepost. Kralj pa nima pravice popustiti prisojene kazni bivšim ministrom, ako ne bi jih priporočila skupščina njegovi mi'osti. Kazen za rušenje ustave in volilnega reda odmerjena je z dvem do petletnim državnim zaporom. — Dovolila je sedanjemu radikalnemu ministerstvu posojilo od 22 milijonov dinarjev, in posebej stavben-skemu ministru zajem od 1,551.000 dinarjev za gradenje Serijske železni er.
Prestolni govor, s katerim je mladi kralj Aleksander zaključil dne 21 t. m. zasedanje skupščine, konča tako le: Gospoda poslanci! Danes so pretekli še-le štiri meseci, odkar sem s činom z dne 13. aprila končal pogibeljne na-sledice 21. avgusta, in vendar moremo opaziti uže danes važne rezultate, katere smo dosegli. Tako vspešno more delovati le tako vladanje, ki se naslanja na popolno sporazum-ljenje med kraljem in ljudstvom. Nadejajmo se, da nam pomaga blaga previdnost v nadaljevanje našega dela". Inozemski listi splošno opažajo, da kralj v svojem prestolnem govoru ni omenil niti z jedno besedo ministerske zatožbe. Misli se, da menda sedanji vladi ni po volji, da bi kralj govoril o tej zadevi.
Mednarodni socijalistiški shod. Dne 6. t. m. začel je svoje zborovanje v Zurigu mednarodni socijalistiški
shod. Vseobčnemu pozivu na udeležitev odzvala so se socija-listiška društva vseh evropskih narodov, tudi ruska, in celo ameriška. Prišlo je k sestanku okolu 600 odposlancev. Glavni smoter sestanku bil je: razpravljati o občem volilnem pravu, po katerem naj bi imeli pravo glasovanja brezizjemno vsi državljani, počemši od 20. leta starosti, brez obzira na spol. V tem smislu sklenila se je resolucija, s katero se je zavr-šilo zborovanje. Izvestje o shodu povdarja s posebno slastjo, da se je zborovanja udeležil celč odposlanik iz Hrvatske-Slavonije. No, bili so zastopniki socijalistiške ideje tudi iz raznih dežel Avstro-Ogerske. Nemške novine povdarjajo, da so prodirali na zborovanju sosebno predlogi nemških socija-listov, in židovska glasila se sosebno vesele, da so se pri glasovanju razcepili na dva tabora. To je židovstvu glavno, tako pri narodih, kakor pri vseh raznovrstnih skupinah. Glede na socijaliste pa je treba še posebe naglašati, da se vtepajo med nje vedno židovski agitatorji. Tudi na sedanjem shodu ni bilo brez njih, in, kar je najhuje, kadili so socijalisti ob tej priliki pok. židovskemu agitatorja in pseudo-pisa-lelju Mami in njegovemu apostolu, na shod došedšemu Angels-u. To vse kaže, da socijalisti se dajo še za nos voditi, in da tiči njih program še jako nizko, tam, kjer se gleda jedino na želodec, ne pa na duševne plemenite potrebe. — Želeti je, da bi vsaj slovanski socijalisti otresli se nemškegrf, prek in prek z židovskim duhom napojenega socijalizma ter načelno odstranili židovske agitatorje, naj si uže bodo na stališču Магха, Lasalla ali pa koga drugega.
KNJIŽEVNOST.
Zbrani spisi Pavline Pajkove s sliko in životopisom pisateljice. I. zvezek. V Celji, 1893. Tiskal, izdal in založil Dragotin Hribar v Celji. Str. lV-j-256. Cena mehko vezanemu izvodu 2 koroni, krasno vezanemu pa 3 kor., po pošti 10 nč. več. Životopis pisateljice je podal njen soprog, prof. dr. Janko Pajk. V tem popisu so navedeni vsi doslej pri-občeni spisi Pavline, roj. 1854. Prvi zvezek obseza pesmi (do 110 str.) in 3 spise v prozi. Kakor je tudi drugače znano, priobčila je naša pisateljica mnogo spisov v nevezani besedi; ti bodo najbrže polnili naslednje zvezke. Dobro je, da bode možno soditi to slovensko pisateljico po zbranih spisih : dobro je tudi zaradi tega, ker je začel dr. Mabnič razpravljati žensko vprašanje ter v reakcijonarnem smislu vsiljevati slovenskemu občinstvu od najstrožih misliteljev uže davno pobite teze in trditve o ženski sposobnosti ali nesposobnosti. Dr. Janko Pajk je tako rekoč v zavračanje starih predsodkov priobčil v životopisu Pavlininem nekaj jako u-mestnih stavkov. Dr. Mahniču bode treba v svoj čas pa še posebe obsežniše odgovoriti. Kar se dostaje tu omenjenega zvezka, navedemo uvodno pesmico pisateljice same: „Iz prve sladkosti, Ki hitro zbeži, Iz prve bridkosti Spoznavanja dni, Iz solz in hlepenja, Blaženstva, mučenja, — Iz svete lju-Mvi Rodbinskih vezil, In k materi Slavi ljubezni čutil, — Iz tega nastala Ta knjiga je mala".
„Slovanska knjižnica". V Gorici na Primorskem osnoval je g. Gabršček novo tiskarno pod imenom „Goriška tiskarna". V tej tiskarni izhajala bode uže prijavljena ,Slovanska knjižnicaNamen te knjižnice je velepomemben za naše slovstvo, kajti spoznavala bode slovanski narod z duševnimi proizvodi drugih slovanskih plemen. ,Slov. knjiž.u je posebno bogato založena z dobrimi češkimi izvrniki v prvem s spisi sloveče pisateljice Bojane Nčmcove, Karoline Svetle, Eliške Krasnoborske, Sofije Podlipke; dalje slavnih
pisateljev duhovnika Beneša Trebizskega, Vaclava Ivosmaka, Svatopluka Čecba, Alojzija Jiraska, Edv. Jelinka in drugih. Izmed poljskih pisateljev ima „SI. len j." pripravljenih spisov od Mickijeviča, Sinkeviča Kraševskega, in Valerije Morskovske. Primanjkuje pa dobrih ruskih, slovaških in bolgarskih izvirnikov, čeprav je dobiti sosebno prvih na izbero. „SI. knj." prinašala bode konečno tudi srbskih in hrvatskih spisov v slovenskem prevodu. Izhajati začne meseca oktobra, mogoče še poprej, ako se oglasi zadostno število naročnikov. Prvi snopič razpošlje se uže v prvi polovici septembra meseca na ogled. Izhajal bode redno vsakih 14 dnij po.jeden snopič, na leto toraj 26 snopičev. Naročnina iznaša za vse leto 2 gld. 60 kr., posamični snopiči pa se bodo prodajali po 12 kr. (3—5 tisk. pol v mali 8.o) Naročnino sprejema „Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici na Primorskem.
Josif Štefan. „Наука", št. 5 in 6, veleznamenit mesečnik, ki izhaja na ruskem jeziku na Dunaju, prijavila je obširen životopis o našem slavnem, začetkom tega leta na Dunaju umršem rojaku Josipu Štefanu. Razkazuje njegova nova razkritja na znanstvenem polju in opozarja na nemško knjigo, katero je spisal polkovnik Obermayer: „Zur Erinne-rung an Josef Štefan, k. k. Hofrath und Professor der Phy-sik an der Universitat in Wien, von A. v. Obermajer, k. u. k. Oberst". Izdal Braumuller na Dunaju. „Nauka* završuje svoj spis z besedami: S Štefanom smo mi izgubili na vsekdar ne le jednega iz najodličniših učenih velikanov, temveč i znamenitega blagorodnega človeka. Spomin o njem bode živel v srcih njegovih učencev, v letopisih Dunajskega vseučilišča in v histeriji nauke ali znanosti. — Slovenskim časopisom priporočamo, da bi priobčili po „Nauki" ali pa po nemškem spisu obsežniše črtice o življenju in znanstvenih zaslugah Koroškega Slovenca Štefana.
„Djed Marijan". Istinite zgode iz seoskoga života. Posvetio dru. Teodorn grofu Pejačeviču-Virovitičkomu Fran j o Sudarevič,' učitelj u Osieku. Tiskom i nakladom Jul. Pfeitfera. 150 str., 50 nč.
Hrvatska slovnica za srednje i nalike im škole. R. Strochal. Zagreb 1893. Cjena 50 nč.
Rod jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga CXV. Filologičko-historički i filosofičko-juridički razredi. XXXVIII. U Zagrebu 1893. Knjižara jugoslavenske akademije (Dioničke Tiskare). Tisak Dioničke Tiskare. — V prvem delu te sedaj priobčene knjige je nadaljevanje razprave člana dra. K. Vojnoviča : Sudbeni ustroj republike dubrovačke. III. Od sj. 1667. do g. 1808. V drugem delu razprave govori pisatelj o preustrojenju države in sodišč. Tu je zanimiv razgovor o porabi jezika. Pisatelj misli, da ostane kdo ve do kedaj nerešeno vprašanje, kedaj se je poslovanil Dubrovnik. Makušev misli, da je bilo to početkom XIV. ali početkom XV. veka, v tem ko Majkov, Pipin in Nodilo segajo v X. vek. S tem se zlaga popolnoma Lukarič, ki dokazuje, da je XI. stoletja nadvladal slovanski jezik nad latinskim. Po sve-doštvu Ivana Ravenskega, državnega kancelarja Dubrovniškega med 1. 1370—80 je malokdo razumel in govoril italijansko, historik Razzi pa trdi, da koncem XVI. veka mladeniči niso dobro razumeli italijansko. Bujni razvoj slovanske književnosti XV. stoletja nasproti italijanski izključuje vsako sumnjo, da je slovanski element popolnoma nadvlada! v obitelji, iz katere je izšel na književno polje. Kako pa je bilo kaj s porabo tega jezika v javnem življenju ? Isti nitih podatkov posneti moremo iz knjig in sodnijskih spisov v starem Dubrov-niškem arhivu. Uže v štatutu nahajamo latinski tekst prepleten s slovanskimi besedami, katere ne bi našle vselej do-voljnega latinskega izraza. Isto nahajamo pogostoma v „Ze-
leni knjigi", četudi je tekst italijanski ali pa latinski. Tako tudi v „Rumeni knjigi", toda v manji meri. Na koncu knjige so priobčeui „dodatki" k tej razpravi, kakor jih je pisatelj nabral v Dubrovniških arhivih.
Na drugem mestu je priobčen konec dragocene historične razprave dra Fr. Račkega: „Nutarnje stanje Hrvatske prije XII. stoletja". Pisatelj zaključuje celo vrsto člankov o hrvatskem društvu, o cerkvi, vrhovni državni oblasti, o ure-jenju in ustrojstvu države in o gospodarskih odnošajih z razpravo o nauku in pismenosti. Ta znameniti posel je toliko teži, ker nedostaje iztočnikov, radi česar je porabil pisatelj vire sod6bnih držav, ki so stale v jednakein ali sorodnem prosvetnem razvoju. Hrvatski narod, prišedši na jug, sprejel je krščanstvo in s tem bila je Hrvatska privezana na zapad. Tako je vzela v pouku cerkev vodstvo v svoje roke in sredstvo omike postal je latinski jezik. Promicala prosvete postala so v Hrvatski jednaka, kakor v drugih zemljah, a tudi učni zavodi bili so ustrojeni tako, kakor na zapadu. — Vse razprave, ki so se ohranile do danes iz IX. do XII. veka, pisane in sestavljene so na latinskem jeziku, in to ne samo spisi škofovskih in samostanskih pisateljev, ampak tudi spisi hrvatskih županov. Nastane vprašanje, ali se je uže tedaj v Hrvatski gojila poleg latinske tudi domača, slovanska pismenost ? Početek slovanske pismenosti zvezan je z imenoma sv. Cirila in Metoda. Nastal je ljut boj latinščine proti slovan-ščini, v katerem je sveta Stolica pozvala na pomoč proti slovanščini kralja Tomislava in humskega kneza Mihajla. V hrvatski cerkvi ustrojila sta se dva nasprotna taborja: jeden s hrvatskim škofom v Ninu na čelu, za slovanščino, drugi z ostalim episkopatom pa za latinščino. Ta tabor, v katerem je bila glava cerkve in države, zmagal je v Spljetskem saboru 1. 924. Od pamtiveka pa je bila v Hrvatskej glago-lica najnavadnejše pismo ter so nekateri proglasili Hrvatsko kot zibelj glagolice. Glagolica je služila v Hrvatski in Bolgarski najprvo cerkvi za širjenje krščanstva v Panoniji in v Veliki Moravski in za službo božjo. Glagolica pa je tekom stoletij od zapada gubila proti vstoku vse bolj tla, v tem ko se je cirilica širila z vstoka proti zapadu. Ne sme se danes več dvomiti o tem, da je bila v starejši dobi glagolica v porabi tudi v hrvatsko-dalmatinskem Primorju, ni pa dokaza, da je bila cirilica poznana v Hrvatski v isti dobi, o kateri govori razprava. Slovanska pismenost se je vkorenila v Hrvatski, ako ne koncem IX, pa vsaj v X. veku; rabila se je obla glagolica, po obliki jednaka glagoliei panonsko-moravskih in bolgarskih spomenikov. Hrvatska bila je poleg Bolgarske prva zemlja, katera se je pridružila za časa onemu duševnemu preobratu, ki je začel v Panoniji in v Vel. Moravski ter se širil preko Donave in Karpat. No v Hrvatski morala se je slovanščina z glagolico uže pri prvem koraku boriti za svoj obstanek. Latinščina bila je od nekdaj silneja
s svojo starodavno prosveto in svojim položajem v cerkvi in državi. Slovanščina in glagolica našla je nekoliko zaščite v cerkvi in narodu; v cerkvi sosebno v nižem svečeništvu in v redu sv. Benedikta.
Toliko smo posneli o tej prevažni razpravi za sedaj iz „Obzorovega" poročila ; iz malo zgodovinski utrjenih stavkov vidimo, da, kakor pred tisočletjem, ima slovanščina v cerkvi in zunaj cerkve pri zapadnih Slovanih analogne borbe za obstanek. Dodajmo še, da v tu mišljeni knjigi je tudi razprava prof. Vatroslava Rožiča: „Kajkavački dijalekat u Pogorju" in „Paljetkovanje" od prof. Luke Zore.
Дарев Лаз. Драма v три чина. Нарнсао Радоје Ро-гановић, Црногорац. Цетиње, кн,. црн. државна штампа-рпја. Str. 129, vel. 8. Cena 1 gld. Ko se je ta dramatična igra predstavljala prvi krat (8. julija st. st. t. 1.), zadovoljila je občinstvo popolnoma. Dejanje se vrši početkom XVIII. veka. I. dejanje na Cetinju in Stambolu, II. v Podgorici, Botumu in na Cetinju. III. na Carjevem Lazu in v Stambulovu.
Vijbor s КчШгооусћ basni. I. 100 znelek milostnych. Poznam kam i opatfil I. Jakubec. Nakladem knihtiskarnv Ši-m&čkovv. Cena 50 nč.
Tisnopisne Listij. S pfilohou. Ti „Listy" so s sedaj izšedšo 10. št. za vršili pod uredništvom Josipa Krondla svoje 21. leto. V 10. št. nadaljuje Anton Zupan : „II. Slovenska stenografija". Urednik sam pa govori o bodočem shodu stenografov češkega in drugih slovanskih narodov ; opominja k delu, katero je obči shod naložil 1. 1891., da bi se do časa izdelali načrti tudi o občem, popolnoma novem zistemu slovanske stenografije. O poslednji je bila ravno letos v „Tesn. Listech" obsežna razprava pod zaglavjem: „K otazce puvodnfho tesnopisu slovanskeho". Nadalje je v 5. št. pomeščeno delo „II. Slovenska stenografija". Sestavil in spisal Anton Zupan. „T. L." poštevajo vedno stenografijo vseh Slovanov ter priobčujejo poročila o njej med vsemi slovanskimi narodi. „Tfisnopisne Listy" izhajajo s tipografiško prilogo sredi vsakega meseca in stoje na leto 1 gld. 50 nč. ter se naročajo pod adreso : Pan V. Pašek v Jilske ulici č. 12 v Praze.
„Matice Slovanska*. Dne 5. julija začela je izhajati v Olomucu nova lepoznanstvena knjižnica pod imenom „Matice slovanska". Sbornik nejlepšich povldek a novel slovan-skjch, člankuv a zprav o kulturnehistorickych pomšrech a ukolech slovanskych". Izdajatelj in urednik je Karel Wolf. Izhaja dne 5. in 20. vsakega meseca. Naročnina iznaša: za tozemstvo gld. 2.50, za Črno Goro, Srbijo in Nemčijo gld, 2.74, za ostale države gld. 3. Posamični zvezki (6 tisk. pol male 8°) po 12 kr. Naročnino sprejema „Spravš Matice Slovanske v Olomouci". Prvi štirje zvezki prinašajo „Z Rus--kych luhu", Porldkv a kresby ; preložil Cyril S. Mondry. Objavljajo pa tudi književne in druge oglase.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu је za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Izdajatelj in lastnik : Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc. — Odgovorni urednik : Julij Mikota.