LETO XLI, ŠT. 6 Ptuj, 11. februarja 1988 CENA 300 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Muzejski vlak v Ptuj (stran 2) Ob melioracijah v Šturmovcih (stran 3) Dnevnik partizana Marka (stran 4) Dokončna prednostna lista (stran 5) Veliko priznanje gledališčnikom (stran 7) .dinetna vai;nost se slabša Kljub povečanim preventiv- nim aktivnostim se varnost na naših cestah iz leta v leto slabša, saj je tudi promet vse gostejši. V pogovoru z Marjanom Krem- plom, pomočnikom komandirja postaje milice v Ptuju, smo izve- deli, da so miličniki na območju ptujske občine v minulem letu 1987 ugotovili sicer nekoliko manj nesreč kot predlani, vendar so bile zato posledice veliko huj- še. Tako je bilo lani na našem ob- močju 862 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci huje ali lažje telesno poškodovani (pred- lani 898). Zaradi hudih telesnih poškodb je lani v nesrečah umrlo 29 oseb (predlani 19), kar je gle- de na število nezgod izredno ve- liko. Hudo poškodovanih je bilo 97 oseb (predlani 86), lažje pa 197 (predlani 254). Tudi med vzroki prometnih nezgod so bistvene razlike. Tako je na prvem mestu še zmeraj ne- prilagojena hitrost vožnje glede na stanje cestišča, na drugem pa je vinjenost voznikov, kar je dru- god na petem ali šestem mestu. Na tretjem mestu je bilo izsilje- vanje prednosti, na četrtem ne- pravilna stran vožnje, na petem prekratka varnostna razdalja itd. G\ede na to, da so v prometu vedno starejša vozila, pa je pre- senetljivo, da je vse manj nesreč zaradi tehničnih napak na vozi- lih. Vse pogostejši so tudi pobegi s kraja prometnih nezgod. Tako so lani na našem območju zasledili 204 takšne primere. Na srečo so s hitrim posredovanjem večino teh tudi raziskali oziroma so ve- čino storilcev tudi ugotovili. Vse več težav nastaja zaradi pobegov storilcev manjših trčenj na par- kirnih prostorih. Lani so imeli 177 takšnih primerov, raziskati pa jim jih je uspelo le nekaj nad polovico. Miličniki ugodno ocenjujejo prometno zaporo starega mest- nega jedra v Ptuju. Ne samo da s tem ohranjamo zgradbe pred strupenimi izpušnimi plini, od spremembe prometnega režima praktično v samem centru Ptuja ni prometnih nezgod. Res je, da delni promet v precej zmanjša- nem obsegu še obstaja, a kršilci vozijo počasneje in bolj previd- no, kar je nedvomno prispevek k varnosti. Precej manj težav pa je tudi zaradi nepravilno parkira- nih vozil v mestu. Seveda pa se miličniki ne ukvarjajo le z represivno politi- ko, ampak tudi s preventivo v prometu. Tako so lani izvedli 48 samostojnih prometnopreventiv- nih akcij, poleg tega pa še sedem akcij v sodelovanju z inšpekcij- skimi službami in svetom za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu. -OM V nedeljo vas vabimo »Na stotine rožic smo izdelali, saj morajo biti kape naših >kojičev< lepo okrašene. Tudi za korante, poka- če, jajčarico imamo vse pripravljeno. Orači iz Lancove vasi vas vabimo, da si ogledate naš nastop na ptujskih ulicah v nedeljo ob 13. uri. Morda vas bomo obiskali na vašem domu in zaorali za debelo repo. Pripravite krofe, jajčka ...« Foto: J. bračič RAZSTAVA PTUJSKO GLEDALIŠČE 1786-1958 je odprta KULTURNI PRAZNIK V OBČINI PTUJ Že dolgo je tega, ko smo v ob- čini ob slovenskem kulturnem prazniku imeli toliko aktivnosti kot v letošnjem letu. Živahno je Slika: Z razstave bilo v šolah, v delovnih organiza- cijah, v gostinskih obratih in v krajevnih skupnostih. Tako so v Tovarni glinice in aluminija v ponedeljek odprli razstavo likov- nika Borisa Zoharja, v domu krajanov v Cirkovcah je Zdenko Kodrič predstavil svojo knjigo Biti oven v hudih časih, odprli pa so tudi razstavo likovnih del Bogomira Jurtele in Franca Tr- čka. Učenci srednješolskega cen- tra so se lahko vključili v dvajset aktivnosti s področja kulture. (foto M. Ozmec) Osrednja občinska proslava pa je bila v ponedeljek v paviljonu Dušana Kvedra z otvoritvijo raz- stave Ptujsko gledališče 1786—1958. Razstavo je pripra- vil Pokrajinski muzej v F*tuju, uvodno besedo k razstavi pa je imela Irena Mavric, kustosinja muzejskega oddelka ljudske re- volucije. O vlogi gledališča v Ptuju je zatem govoril še Mitja Vošnjak. Vse prisotne pa je po- zdravil s priložnostnim govorom ob kulturnem prazniku tudi predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmauc. Na slovesnosti so bila podelje- na priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj in Zveze kulturnih organizacij. Najvišje priznanje občinske kulturne skupnosti — veliko oljenko je predsednica skupščine kulturne skupnosti Ta- nja Meško-Tonejc letos podelila gledališki skupini Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Franc Lačen pa je podelil srebrne in zlate plakete Zveze kulturnih organizacij (več o nagrajencih na straneh 5 in 7). Prijetno presenečenje pone- deljkove svečanosti je bilo izred- no veliko število obiskovalcev, ki so napolnili razstavni paviljon do zadnjega kotička in s tem osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v občini dali še posebej svečano obeležje, ki ga v zadnjih letih nismo bili vajeni. Se vreme- na kulturi jasnijo? Kulturni pro- gram, nekaj Prešernovih pesmi, so prisotnim predstavili člani gledališke skupine. NaV RIMSKI OSTANKI TUDI NA GRADBIŠČU OBVOZNICE Odkrili osem rimskih grobov Na gradbišču obvoznice na robu Natašine poti v Ptuju so arheologi Zavo- da za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor odkrili osem rimskih žga- nih grobov. Večina jih je pravokotne oblike, konstrukcija je iz tegule, so pa več ali manj razkopani. Poleg grobov so zaenkrat odkrili le en novec in dele kadilni- ce, posodice, ki so jih Rimljani pokojnikom dajali na grobove. Do zaključka na- še radakcije grobov še niso odprli, določili so jim le lokacijo in ugotovili, da so precej poškodovani. Arheolog Ivan Tušek je povedal, da gre za grobišče, da pa so ob gradnji vodovoda v tem delu močno poškodovali zemljišče, kjer predvide- vajo, da naj bi bilo grobišče, in čudno, da niso grobov opazili, saj niso bili glo- boko pod površino zemlje. NaV UVODNIK Mi vas volimo Zanamce, ki bodo nosili breme ali pridobitve našega časa. bo najbrž zelo natančno zanimalo, kdo ima zasluge ali pa krivdo za njihove zagate ali uspehe. Kot nas za dogodke pred leti zanima, za- kaj je bilo ravno tako in ne drugače, tako bo tudi njih najbrž zani- malo, kako in kdo je odločal o usodnih zadevah tega naroda in te države. Navada zgodovine je, da iz množice ljudi, ki so vplivali na potek dogodkov, izbrska liste, ki so najzaslužnejši ali najbolj krivi. Tudi do generacij, ki sedaj vodijo ali sodelujejo pri vodenju naše skupnosti, ne bodo zanamci prav gotovo nič manj neusmiljeni, kot smo mi do preteklih. So ljudje, ki jih zadeve oblasti in razdelitve moči ne zanima- jo,ker menijo, da nanje ne morejo vplivati, vedno več pa je takšnih, ki želijo sodelovati, odločati, preprečevati samovoljne in napačne odločitve, ki potrebujejo možnosti, da vplivajo na odločitve vrhov in da imajo pravico voditelje tudi sami izbrati. Naš čas je takšen, da bi lahko trdili dvoje — tako to. da je ze- lo pomembno, kdo vodi ta ali oni organ oblasti in odločanja, kot tu- di to. da je pravzaprav ob sedanjih težavah naše skupnosti važno, da sodelujejo vsi, ki kaj vedo in imajo voljo, in da posamezniki niti niso tako pomembni ter da lahko za odgovorno funkcijo najdemo ogromno približno enako dobrih kandidatov. Pa vendar številne polemike, razmišljanja o tem, kako bi bilo, če bi na primer Zvezni izvršni svet vodil nek drug človek, ali pa — če vzamemo nam bližnji primer — to, da so lahko mladinci v naši bližini zelo natančno prikazali, kako delujejo nosilci oblasti in kako se obnavlja vedno isti tip funkcionarjev in se ustvarja ozek krog lju- di, ki si medsebojno izmenjujejo pomembne funkcije v občini, celo natančno orisali mehanizme izločanja drugačnih, morda sposob- nejših od njih — vse to dokazuje, da so volitve in odločanje o tem, kdo nas bo zastopal in vodil, še kako občutljiva zadeva. Ni čudno torej, da se ob sedanjih tako ponesrečeno imenovanih malih skup- ščinskih volitvah zelo natančno razmišlja, ali je način posrednih vo- litev prek delegatov delegatov. . . najustreznejši način ali pa ni morda znak nezaupanja v pravico posameznika, da lahko nepo- sredno voli vse najodgovornejše v občini, republiki in zvezi. Ta način, ki bo sedaj veljal pri volitvah na funkcije z dvoletnim mandatom, se ho morda ponovil tudi čez dve leti. Zato bi najbrž vsa opozorila o nedemokratičnosti naših volilnih postopkov, orise zakulisnih dogovorov o kandidatih v raznih komisijah in komitejih za SLO in DS, opozarjanje, da ljudje želijo sami direktno voliti lju- di na funkcije, ki se jim zde usodnega pomena, kazalo vzeti resno, če krojilci političnega sistema ne želijo ponavljati napak preteklosti. Žal v ustavnih spremembah doslej še niso bili upoštevani predlogi za demokratične/še in neposredne volitve najvrhovnejših. Če se bo- do uveljavile spremembe v smeri tržnega gospodarjenja, bo najbrž tudi na prizorišče oblasti in odločanja potrebno vpeljati nekaj kon- kurenčnosti. Ta pa ho zahtevala enake možnosti za vse kandidate, ne glede na njihovo poznanost v političnih krogih, strokovno uteme- ljene programe kandidatov, možnost, da ljudje sami presodijo, kdo naj jih predstavlja in vodi. Konkurenčnost v gospodarstvu namreč zelo povzdigujemo, ne razumemo pa. da je večina odločitev v politi- ki usodno krojila gospodarstvo in ga bo najbrž tudi vnaprej. Zato bi bila konkurenčnost v politiki tudi pot. da odločanje o poglavitnih splošnih zadevah naroda in države zresnimo, uvedemo merila učin- kovitosti in znanja ter izločirno tisto, kar je leta in leta rojevalo obi- lico načelnih stališč, resolucij, programov, dopolnil, zbeganost drža- vljanov in delovnih organizacij. Našim zanamcem pa bomo tako pustili jasno sliko, kdo je pravzaprav odločal, kdo je nekoga izbral. Pa ne samo to, tudi sami si bomo že kar sedaj lahko na jasnem, kdo je kdo, za kaj ga gre pohvaliti in zaradi česa grajati. Darja Lukman Domači in tuji strokovnjaki so ob pečeh v novi elektrolizi C dan in noč. (Foto: M. Ozmec.) Prvi aluminij iz nove elektrolize v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem pospešeno delajo v novi elek- trolizi C, kjer je instaliranih 80 elektrolitskih peči za proizvodnjo primarnega aluminija po tehnologiji francoske firme Aluminium Peschine. Tako so že v ponedeljek, 8. februarja, priključili na gretje prvo od teh peči, v torek so priključili še drugo in tako so včeraj (v sredo, 10. februarja) že pričeli zagon prve peči. Tako so v TGA dočakali težko pričakovani trenutek, saj pome- ni to v bistvu pričetek preizkusne proizvodnje aluminija v novi elektrolizi. Predvidevajo, da bodo odslej lahko priklapljali preostale elektrolitske peči s takšno dinamiko, da bodo do konca aprila že lahko vzpostavili normalno pro- izvodnjo aluminija v novi elektrolizi C. Bravo, Kidričani so uspeli! -OM 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. februar 1988 - TEDNIK TEMEUNA ORGANIZACUA GOSAD, SREDIŠČE V dvanajsto leto poslovanja z velikimi težavami v vseh okoljih bodo te dni že dokončno vedeli, kako so poslovali v prejšnjem letu. Za tozd Gosad, Središče, bo kljub težavam še poziti- vno. V letu 1987 so imeli precej finančnih zagat, zlasti še pri financira- nju obratnih sredstev. Ocenjujejo, da se bodo obresti v primerjavi z letom 1986 povečale za več sto odstotkov. Tako so v devetih mesecih leta 1986 zanje plačali 175 milijonov dinarjev, v enakem obdobju leta 1987 pa že 874. V prihodku so bile le-te v letu 1986 udeležene s šesti- mi odstotki, v prejšnjem letu pa s sedemnajstimi. Letos naj bi dosegle že petino in več prihodka. Že ti podatki kažejo na nerentabilno proiz- vodnjo, in to kljub temu da so zmanjšali fizični obseg zalog. Pri surovinah, ki jih uporabljajo v proizvodnji, gre za sezonskost, četudi morajo za oskrbo domačega in tujega trga skrbeti čez vse leto. Tudi zato so visoke obresti za njihovo poslovanje nevdržne. ZA TRETJINO ZMANJŠALI IZVOZ Droga je že več let največji ormoški izvoznik. Lani so ne glede na kritike družbenopolitične skupnosti zmanjšali izvoz za eno tretjino. V letu 1986 so na račun deviznega tečaja izgubili tristo milijonov dinar- jev. K temu je potrebno dodati še izgubljenih 100 milijonov internih stimulacij, ki jih DO Droga, Portorož, ni uspela uveljaviti. Vzrok — Koprska in Mariborska banka sta reševali likvidnost bank na jugu. Takšno stanje je nujno zahtevalo sprejem sanacijskega programa oziroma programa za izboljšanje poslovanja. Prenehali so izvažati ne- rentabilne proizvode. S tem so zmanjšali tudi zaloge. Tretji ukrep pa se nanaša na izboljšanje izrabe delovnega časa. Na ta način so v prejš- njem letu povečali produktivnost za šest odstotkov. Fizični obseg pa so ob enakem delovnem času povečali za 22 odstotkov. PROIZVODNI PLAN PRESEGLI ZA 11 ODSTOTKOV V letu 1987 so presegli načrtovani plan vrtninarske proizvodnje. Predelali so 2581 ton vrtnin, pri sladkorju za posip pa planiranih koli- čin niso dosegli. Realizirali so 910 od planiranih 1020 ton. Izpad se nanaša na decembrsko proizvodnjo; zmanjšali so jo zaradi Zisovih ukrepov. Cene surovinam so se povečale za 70 odstotkov, ceno izdel- ka pa so morali znižati za 15 odstotkov in jo vrniti na raven 1. okto- bra. V Gosadu so lani imeli 6686 ton proizvodnje in odkupa. Izvoz-ili so dobro šestino. V Italijo, Francijo in Grčijo so izvozili tudi nekaj več kot peststo ton polžev. Na domačem trgu se polži šele uveljavlja- jo. ZADRŽANI PRI SESTAVI PLANA ZA LETOS Temeljna organizacija Gosad bo letos imela že dvanajst let po- slovanja. Direktor Martin Habjanič poudarja, daje bilo do leta 1982 poslovanje dobro. Od leta 1975 so proizvodnjo in število zaposlenih nenehno zviševali. Potem pa se je ustavilo. Imeli so velike programe, pa jih niso uresničili. Poslovanje v tem letu so pričeli z velikimi težavami in vse k^že, da bodo v trimesečju imeli izgubo. Letošnja proizvodnja naj bi dose- gla pri količinah 98 odstotkov lanske. Pri odkupu so še bolj pesimisti- čni, prav tako pri izvozu. Tudi pri bodočem razvoju naj ne bi šlo brez težav. Zavedajo se, da tudi njih proizvodna preusmeritev ne bo obšla. Pičla akumulacija jim bo še v bodoče omejevala modernizacijo in racionalizacijo proiz- vodnje. Lahko bi dobili sredstva za vlaganja v manj razvita območja. Ugotavljajo pa, da teh ne bo iz enostavnega vzroka, ker so zanje kljub temu predraga. SOZp TIMAV JIM NI PO MERI Če je sodelovanje z matično delovno organizacijo dokaj dobro, pa ne morejo biti zadovoljni s sozdovsko skrbjo. Ugotavljajo, da SOZD TIMAV preveč poudarja nabavo strateških surovin in proizvo- dov (gnojila, zaščitna sredstva, jedilno olje, moka, koruza, sladkor in rezervni deli). Drogine temeljne organizacije pa imajo v svojem proiz- vodnem programu začimbe, čaje in kavo (delno jih programska zas- nova omenja). Gobe, vrtnine, zelišča in podobne surovine, ki gredo tudi v izvoz, pa sploh niso omenjene. Potrebujejo pa jih v GOSADU, SUDESTU in ZAČIMBI. Drugi očitek na programsko zasnovo je vezan na to, da SOZD- ova prodajna politika ni usmerjena na domači in tuji trg, čeprav so le- po zapisali, daje potrebno izvoz povečevati količinsko, pri tem pa ne- nehno skrbeti za dvig kakovosti. Poleg tega prihaja do mešanja in podvajanja nekaterih funkcij. SOZD tudi nič ne pove o tem, kaj s tozdi z izgubami. Vse to in še več je povzročilo, da v temeljni organizaciji vedno bolj glasno razmišljajo o tem, da bi ga zapustili. MG Muzejski vlak bo pripeljal v Ptuj Kaže, da bo letošnja ptujska turistična sezona razgibana. Doda- tni impulz ji bo dal muzejski vlak. V Ptuj bo pripeljal 18. junija. Nje- gova zgodovinska vožnja bo posvečena 125-letnici koroške železnice. Zanimivo je, da bo vlak s parnima lokomotivama imel končno posta- jo v Ptuju, daljši postanek pa le v Mariboru. Društvo ljubiteljev železnice bo skušalo zasesti vse sedeže na vla- ku — skupaj blizu 1200. Iz Celovca bosta v Ptuj pripeljala dva vlaka s 530 potniki, graški pa bo imel 600 sedežev. V Ptuju naj bi za udele- žence muzejskega vlaka pripravili slovesen sprejem in kosilo. V času bivanja gostov v Ptuju (prvi vlak bo v Ptuj pripeljal ob 11.10 uri, drugi okrog 11.30, tretji ob 12. in nekaj minut in odpeljal ob sedemnajsti oziroma 17.20 uri) naj bi se sestali tudi najvišji politični predstavniki dežel Štajerske, Koroške in Slovenije. MG V Ormožu gradijo novo šolo Gradnja osnovne šole Ormož bo potekala po etapah. V prvi eta- pi, končali jo bodo do začetka novega šolskega leta, bodo zgradili upravne prostore, večnamenski prostor, garderobe, kuhinjo, knjižnico in dva učna prostora. V drugi etapi bodo obnovili in preuredili obsto- ječo hardeško šolo. Delali bodo v počitnicah. Glede na terminski plan bodo tretjo etapo pričeli v septembru letos in jo končali do šol- skega leta 1989/90. Nanaša pa se na pridobitev prostorov za predmet- no stopnjo — štirinajst kabinetov. Osnovna šola Ormož ima v tem trenutku 685 učencev. Na Ptujski cesti se izobražuje 408 učencev od petega do osmega razreda. Na Hardeku je 277 učencev od prvega do četrtega razreda. Šola ima 27 oddelkov, od tega v dopoldanski izmeni 15, v popoldanski 12. V prvi izmeni je 401 učencev, v drugi pa 284. Z novimi delovnimi prostori bo pridobila kakovost pouka. V se- danjih utesnjenih prostorih na Ptujski šest so »prizadeti« učenci in učitelji. Na prostore stare osnovne šole pa čakajo v delavski univerzi in glasbeni šoli, kjer prav tako delajo v neprimernih razmerah. Osnovno šolo Ormož gradi gradbeni kombinat Medimurje, Ča- kovec. MG PERUTNINA PTUJ n.sol.o.. Potrčeva cesta 10, 62250 Ptuj, poštni predal 66, telefon (062) 772-511, telex 33128 yu perut Delovna skupnost skupnih služb Potrčeva cesta 10, 62250 Ptuj, poštni predal 66, telefon (062) 772-511, telex 33128 yu perut Perutnina Ptuj, Potrčeva 10 Delavski sveti TOZD, DSSS in zbor delegatov TOK Hajdina razpisujejo v skladu z določili statuta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 1. TOZD TOVARNA KRMIL - TEHNOLOGA ZA PREHRANO IN PROIZVODNJO KR- MIL pogoji: visoka strokovna izobrazba veterinarske ali agronomske smeri In tri leta delovnih izkušenj; - OBRATOVODJA (VODJA PROIZVODNJE) pogoji: visoka ali višja izobrazba agronomske ali druge tehnične smeri in tri oziroma pet let delovnih iz- kušenj. 2. TOZD PERUTNINSKE FARME - VODJA TEHNIČNO-TEHNOLOŠKE SLUŽBE pogoji: visoka strokovna izobrazba veterinarske, agro- nomske smeri in pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE SELA pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE BREG pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE STAROŠINCE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE KIDRIČEVO pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE TRNOVEC pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA DELOVNE ENOTE REPROCENTER MARKOVCI pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA VALILNICE TURNIŠČE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske ali veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj; - VODJA OBRATNE VETERINARSKE AMBULANTE pogoji: visoka strokovna izobrazba veterinarske smeri in specializacija ali magisterij (III. stopnja) in 5 let delovnih izkušenj. 3. TOZD MESNA INDUSTRIJA - VODJA LABORATORIJA pogoji: visoka strokovna izobrazba z magisterijem ali doktoratom znanosti veterinarske, kemične, ži- vilskotehnološke smeri in pet let delovnih izku- šenj; - VODJA KLAVNICE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba živilskoteh- nološke, veterinarske, agronomske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih; - VODJA PREDELAVE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba živilskoteh- nološke, veterinarske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih; - VODJA DELOVNE ENOTE ŽIVINSKA KLAVNICA pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba veterinar- ske, kmetijske, živilskotehnološke smeri in tri leta delovnih izkušenj; - OBRATOVODJA KLAVNICE (2 mesti) pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba živilskoteh- nološke, veterinarske, kmetijske smeri in tri leta delovnih izkušenj; - OBRATOVODJA PREDELAVE pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba živilskoteh- nološke, veterinarske, kmetijske smeri in tri leta delovnih izkušenj; - VODJA KAFILERIJE pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba živilskoteh- nološke, veterinarske, kmetijske smeri in 3 leta delovnih izkušeni: - VODJA VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKE pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne, elektrotehni- čne smeri in tri oziroma pet let delovnih izku- šenj. 4. TOZD TRANSSERVIS - VODJA DELOVNE ENOTE SERVISNE DELAVNICE pogoji: višja strokovna izobrazba tehnične ali organiza- cijske smeri in štiri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih; - VODJA DELOVNE ENOTE TRANSPORT pogoji: višja strokovna izobrazba prometne ali tehnične smeri in tri leta delovnih Izkušenj na enakih ali podobnih delih. 5. TOZD COMMERCE - TRGOVINA NA VELIKO - VODJA MALOPRODAJE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonom- sko-komercialne smeri in tri oziroma pet let de- lovnih izkušenj. - VODJA PRODAJNEGA SKLADIŠČA BEOGRAD pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske, agro- nomske ali druge ustrezne smeri in pet let de- lovnih izkušenj; - VODJA PRODAJNEGA SKLADIŠČA ZAGREB pogoji: srednja ekonomska izobrazba in pet let delov- nih izkušenj; - VODJA PRODAJNEGA SKLADIŠČA LJUBUANA pogoji: srednja ekonomska izobrazba in pet let delov- nih izkušeni; - VODJA PRODAJNEGA SKLADIŠČA REKA pogoji: srednja ekonomska izobrazba in pet let delov- nih izkušenj. 6. TOZD PTUJSKA TISKARNA - RAČUNOVODJA pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonom- ske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj na zahtevnejših delih v računovodstvu; - VODJA KOMERCIALE pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomsko-komerci- alne smeri ali srednja strokovna izobrazba ko- mercialne ali grafične smeri in tri leta delovnih izkušenj; - TEHNIČNEGA VODJA pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba grafične smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušeni. 7. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB - DIREKTORJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne, politološke, sociološke, organizacijske, ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih; - DIREKTORJA PLANSKO-ANALITSKEGA SEKTORJA pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, veteri- narske, agronomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih; - DIREKTORJA INVESTICIJSKEGA SEKTORJA pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba agronom- ske, gradbene, ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih; - DIREKTORJA SEKTORJA ZA RAČUNALNIŠTVO pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske, elek- trotehniške, računalniške, strojne smeri, naj- manj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in aktivno znanje angleškega jezika; - DIREKTORJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEK- TORJA pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonom- sko-finančne smeri in najmanj tri oziroma pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih; - VODJA KNJIGOVODSTVA TOZD (3 mesta) pogoji: višja ekonomska izobrazba finančne smeri ali srednja ekonomska izobrazba in tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri zahtevnejših delih v knjigovodstvu; - VODJA IZVOZNO-UVOZNE SLUŽBE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali agronomske smeri, tri oziroma pet let delov- nih izkušenj s pogoji za zunanjetrgovinsko regi- stracijo in aktivno znanje 'nemškega ali angle- škega jezika; - VODJA NABAVNE SLUŽBE pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske smeri in pet let delovnih izku- šenj. 8. TOK KOOPERACIJA HAJDINA - RAČUNOVODJA TOK pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonom- ske-finančne smeri in tri oziroma pet let delov- nih izkušenj na zahtevnejših delih v računovod- stvu; - VODJA PROIZVODNJE BROJLERJEV pogoji: višja agronomska šola — smer živinoreja in pet let delovnih izkušenj; - VODJA PROIZVODNEGA OKOLIŠA (7 mest) pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba agronom- ske oziroma živinorejsko-kmetijske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, iz- polnjevati navedene pogoje. Mandatna doba traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Perutnina Ptuj, Potrčeva c. 10, splošno-kadrovski sektor, kadrovska služba, »za razpisno komisijo ustreznega TOZD oz. DSSS«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dne- va izbire. TEDNIK -11. februar 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 10 KBM sprejel nove realne obrestne mere v predzadnji številki Tednika je bila predstavljena kreditno- monetarna politika za letošnje leto. Na tej podlagi so poslovne banke oblikovale svojo politiko) obrestnih mer ter določile nove j realne obrestne mere. Objavljena revalorizacijska obrestna mera (R) za februar — 46% — J^ presenetila tudi naj- večje optimiste. Zvezni zavod za statistiko, ki je pristojen za njeno objavo, je sporočil, da so se v ja- nuarju cene na drobno povečale za 3,2 Po formuli statistične- ga urada bi to znašalo letno 46 % in to je po novem tudi revalori- zacijska stopnja za februar. V re- alnost tega podatka dvomimo, kajti sočasno je isti zavod objavil podatek, da so bili življenjski stroški v januarju višji za 5,1 %! Komentar k temu pa pustimo za kdaj drugič. Čeprav smo bili v bankah pre- senečeni nad takšnim znižanjem R-a, je takšno odločitev pozdra- vilo gospodarstvo, ker se znižuje breme obresti, niso pa zadovolj- ni občani, dinarski varčevalci. Te je presenetila še ena sprememba: Ljubljanska združena banka je računala, da SaS o politiki obrestnih mer v SFRJ ne bo sprejet in bodo poslovne banke lahko nekoliko prožneje obliko- vale svoje obresti tudi za hranil- ne vloge občanov. Zaradi tega je izvršilni odbor LB ZB 27. januar- ja sprejeti sklep o višji obrestni meri za vpogledna sredstva obča- nov z veljavnostjo s 1. februar- jem moral čez nekaj dni spreme- niti in velja od 1. marca, kot do- loča zvezni SaS. S tem je nastala v javnosti precejšnja zmeda, ki smo jo najbolj čutili delavci ban- ke, ker 1. februarja še nismo ve- deli, katero obrestno mero naj pri tekočem delu uporabljamo. Dokončno je bila problemati- ka razčiščena na seji lO KBM 1. februarja, kjer so bile določene nove realne obrestne mere za sredstva in plasmaje, kar v nada- ljevanju pojasnjujemo: Bistvene novosti v tarifi obrestnih mer KBM so: — R obresti spreminjamo vsa- kega prvega v mesecu in ne 10., kot je naprej določal zvezni SaS. Osnova za spremembo je rast cen na drobno v preteklem mejse- cu. Za februar znaša R 46 %. — Eskontna stopnja je za 2 odstotni točki višja od R in znaša 48 %. — Obrestne mere za dinarske depozite in vloge občanov so enotne za vse deponente (gospo- darstvo, negospodarstvo, občani) in znašajo: • za vpogledna sredstva v fe- bruarju 7,5 %. od I. 3. 1988 dalje pa 20 % od R • za vezane vloge nad 30 dni v višini R (za februar 46 %) • za vezane vloge nad 90 dni R + 2d 11. na 12. sep- tember obiskali partizani in da je pri tem obisku dobila živčni zlom, našel »milost« celo pri šefovem namestniku in mi je dovolil takojšnji dopust. Sveto sem mu moral obljubiti, da se vrnem v Graz že v sredo, 13. septembra, ob 9.30 uri in da bom zamujene ure nadoknadil. V Mariboru sva se srečala s tov. Petrom'. Na postaji v L.' naju je pričakoval tov. G.' Vodil naju je na postojanko k tov. B." Po kratkem razgovoru, ki smo ga imeli za kopico, smo se zedinili in določili svojo nadaljnjo pot. Do prihoda kurirja bova s tov. Petrom spala in bivala na parmi. Prvo noč sva še kar dobro prespala. Mene je sicer malo ze- blo in v misli se mi je nehote prikradla podoba mehke blazine, udob- nih zglavnikov in bele rjuhe. Misli so mi vasovale tudi pri ženki in hčerkici. Ubogi siroti! Komaj četrt ure hoda sta oddaljeni od te par- me. Ko bi vedeli, kjer je sedaj njun očka, bi gotovo prihiteli k njemu. Tudi za ti meni najdražji bitji se bo začelo novo, težko življenje. Po- noči naju je prebudilo puškarjenje. Bilo je nekje blizu. Neprijeten ob- čutek. Misel, da te lahko zaloti tako zvana deželna straža, neoborože- nega, in ti prekriža vse nadaljnje načrte, je trpka. 13. 9. 1944 sva ves dan preživela na parmi. Obvestili so naju, da so trenutno iz podrobno nepoznanih razlogov kurirske zveze preki- njene in šele v 6 do 8 dneh bo kurirska pot zopet vzpostavljena. Hra- ne je bilo dovolj, tople in suhe, o dogodkih v svetu naju je informiral tov. B. Popoldne meje obiskala tov. Sabina.' Njene oči sem pogledal in videl v njeno srce in dušo. Nadaljevanje prihodnjič Opombe: Peter — partizansko ime za pok. Franca Kostanjevca, trgovca iz Markove pri Ptuju, ki je bil pozimi 1944 ustreljen kot talec. ' Postaja v L. — železniška postaja v Lovrencu na Dravskem polju, sedaj im^ novana Strnišče. G. — Grom — partizansko ime za pok. Marka Strelca, bivšega podoficirja doma iz Markovec pri Ptuju. Umrl je v taborišču Dachau. ' B. — Borut — partizansko ime za tov. Ivana Vobiča. sedanjega upokojenca ki živi v Mariboru. ' Sabina — partizansko ime za Kristino Kostanjevec (avtorjevo ženo), seda upokojenko, ki živi na Sp. Hajdini. TEDNIK - 11-februar 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 tLAKETE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACU OBČINE PTUJ ZA LETO 1987 Najboljšim priznanja Na ponedeljkovi slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika bile najboljšim kulturnim delavcem, ki ljubiteljsko delajo na področju kultu- za njihovo aktivno delo in prizadevanja podeljene plakete Zveze kulturnih "^reanizacij občine Ptuj. Bronasto plaketo je dobil mešani pevski zbor Prosvet- na društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju. V letu 1987 je zbor prazno- "^1 15-letnico delovanja. Srebrni plaketi sta dobila Aleksander Glatz in Franc (Codrič. Aleksander Glatz je bil leta 1960 eden od ustanoviteljev plesne sekcije ri ptujski Svobodi in v teh letih postal nepogrešljiv pri vzgoji mladih plesalcev. Franc Kodrič je začel leta 1955 kot igralec v gledališki skupini, kasneje pa seje kiiučil v delo folklorne skupine v Markovcih, kjer je veliko prispeval k organi- zaciji srečanj ljudskih pevcev in godcev ter folklornih revij. ^ Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj pa je dobil Maks Vaupotič- Ze leta 1947 je prevzel vodstvo pevskega zbora v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, nekaj let kasneje je postal zborovodja Prosvetnega dru- štva Franceta Prešerna Videm. Najdemo ga v zboru ptujskih upokojencev in v zboru Trniče na Dravskem polju. Vodi tudi tamburaški orkester v Vidmu. N. V. Ida Podgoršek, vodja kuhinje Bell križ z zlatimi vilicami Občinske turistične zveze, turi- stični novinarji in bralci revije Praktična žena so ocenili 200 ju- goslovanskih gostiln in restavra- cij. Zlate vilice — znak kakovosti — so dodelili tudi ptujski gostil- ni Beli križ. Ponaša se z dolgolet- no tradicijo, stavba pa je stara nekaj stoletij. V srednjem veku je bila v njej kužna baza. V letu 1986 ji je komisija Me- dobčinske gospodarske zbornice dodelila štiri zvezdice. Pri tem je upoštevala kakovost ponudbe, prijaznost strežnega osebja, či- stočo in urejenost lokala. Gostilno že dobro leto vodi Anton Svenšek. Prej je nabiral iz- kušnje v drugih obratih Haloške- ga bisera. S kolektivom petnaj- stih delavcev se trudi, da bi iz- boljšali ponudbo in kar se da do- bro postregli goste. Čez zimo pripravljajo za goste domače koline. V jeseni pa jih bodo poskušali privabiti s sad- jem, na katerega pri sestavljanju vsakodnevnega jedilnika radi pozabljamo. S sadjem pa tudi se- daj radi postrežejo. V reviji Praktična žena se bo gostilna predstavila s hišno spe- cialiteto — s piščancem na način Belega križa. Poleg tega so znani po dobri ajdovi pogači. Gostom, ki se bodo izkazali s kuponom iz revije, pa bodo odobrili dodatni desetodstotni popust. V gostilni je prostora za 120 gostov. Imajo pa tudi 35 ležišč. Lani so imeli skoraj stoodstotno zasedenost. Prvega januarja letos so goste presenetili s preureje- nim lovskim kotom — prej lov- ska soba. Namenili so ga lovcem — domačim in tujim, zavedajoč se njihovega števila in nujnosti, da imajo kotiček zase. Kotiček je lepo urejen in lovci pridno pri- hajajo. Anton Svenšek z zado- voljstvom pove, da ga obišče vsak dan vsaj ena skupina lovcev in njihovih prijateljev. zlate vilice so za kolektiv veli- ko priznanje in dodatna spodbu- da za dobro delo. Trudijo se, da bi zadovoljili še tako zahtevnega gosta. Gostilna Beli križ pa je že ne- kaj časa lokal, v katerem z vese- ljem postrežejo tudi dietne bolni- ke. Vsaj eno tovrstno jedilo dne- vno jim lahko ponudijo. Zlate vilice bodo kolektivu iz- ročili v začetku turistične sezone. MG Specialiteta hiše — piščanec na način Belega križa foto: KOSI ORMOŽ V koledarju vse najpomembnejše prireditve Temeljna organizacija Gostinstvo je s turističnimi in prosvetnimi organizacijami ter nekaterimi drugimi organizatorji prireditev sestavi- la občinski koledar turističnih in drugih prireditev. Seznam je precej dolg. Pripravljalci so prepričani, da bo koledar dobrodošel za občane in obiskovalce od drugod. Naposled so prireditve privlačna in nujna sestavina sleherne turistične ponudbe. Februarja bodo Ormožani izvedli javno žrebanje blagovno-de- narne loterije, organizirali veliki pustni ples in karneval, lovski zaba- vni večer in zabavni večer s turističnim društvom Podgorci. Nedeljsko praznino bodo zapolnili gostinci — hotel Ormož — pripravo družin- skih kosil po zmerni ceni ter privlačnim programom za otroke (risan- ke, videofilmi). Po tri in več prireditev pa ponujajo tudi drugi meseci v letu. Ok- tobra večjih prireditev ne bo, kar pa še ne pomeni, da se ne bo nič do- gajalo. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da je v tem času veliko vinskihh pokušenj in piknikov v naravi z ljudskimi godci. MG V vrtu v prejšnjem prispevku z nasveti vrtičkarjem smo se pričeli neko- liko bližje spoznavati s principi rezi sadnega drevja glede na njegove naravne lastnosti rasti in razvoj sadne krošnje. Dejali smo, da veje oziroma sadna krošnja težijo k navpični rasti in da imajo vrhnje veje močnejšo rast, spodnje pa zaradi zasenčenosti odmirajo. Z rezjo urav- navamo in oblikujemo drevesno krošnjo zmeraj tako, dajo z vrha raz- piramo in redčimo, s čimer se osvetljuje notranjost krošnje in spodnje veje. Kolikor bolj pokončni položaj ima veja ali mladika, toliko mo- čneje raste. Sokovi, v katerih je raztopljena rudninska hrana, težijo v pokončnejše veje, ker je njihov pretok neoviran in s tem hiter. Takšne veje so pretežno le rastne in nam služijo za oblikovanje ogrodnih vej. Bolj ko se veja ali mladika nagiblje v vodoravni položaj, tem počasne- je se v njej pretakajo sokovi in toliko počasnejša in šibkejša je tudi njega rast. Položnejše veje in mladike sicer ne rastejo bujno kot po- končne, vendar se enakomerneje obračajo. V njih so sokovi bolj ena- komerno razporejeni in zato razvijajo poganjke in rodni les na vsej dolžini. Preden si bomo izoblikovali naslednje pravilo o rezi in oblikova- nju drevesne krošnje — kje in koliko navpičnih rastnih vej in koliko poševnih, položnejših vej, ki so bolj nagnjene k rodnosti in v katerih rast peša, bomo pustili ali rezali — moramo spoznati še nekatere bio- loške osnove rasti in prehrane sadne rastline. Nastanek cvetnih brstov in rodnega lesa je odvisen predvsem od asimilatov. Asimilati so sladkor in škrob ter druge organske snovi, ki so nastale z asimilacijo v listju pod vplivom sončne energije, ogljiko- vega dvokisa in vode. V tistih delih krošnje, kjer nastaja in kjer se za- držuje največ asimilatov, se razvije tudi največ cvetnega brstja. Iz te naravne zakonitosti lahko spoznamo potrebo po redni negi sadnega drevesa: moramo ga redno prehranjevati in skrbeti za njegovo brez- hibno zdravstveno stanje, z rezjo kot enem od agrotehničnih ukrepov pa praviloma uravnavamo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Če drevo preveč bujno raste, cveti pa malo ali nič, rasti ne bomo pospeševali oziroma gnojili z dušičnimi gnojili. Takšno drevo mora- mo tudi čimmanj obrezovati; obrezovanje omejimo na najnujnejše redčenje pregostih vej. Pomnimo, da krajšanje mladik drevo spodbuja k še večjemu raz- voju nerodovitnih poganjkov. Ločiti moramo pojma: redčenje vej, kjer izrezujemo cele veje ali mladike, kar pa drevo slabi, in krajšanje vej ali mladik na več ali manj očes, kar vejo vzpodbuja k novi rasti. Z razpiranjem ogrodnih vej v položnejšo lego in upogibanjem rodnih vej in mladik v vodoravno lego drevo prisilimo, da prej in v večji meri razvije rodni les in cvetno brstje. Mlado drevje smemo obrezovati le toliko, kolikor je to nujno po- trebno za vzgojo krošnje. Mlado in bujno ratoče drevje, ki ga močno obrezujemo, začne roditi kasneje. Tudi drevje, ki je v obdobju polne rodnosti in še dobro raste, obrezujemo zmerno, in sicer toliko, da pre- prečimo zgostitev in ohranimo vzgojno obliko. * Pri starejšem drevju razmerje med ogljikovimi hidrati in dušikom ni več uravnovešeno in rast slabi, zato jo je treba spodbuditi z mo- čnejšim obrezovanjem. Posebno močno obrezujemo in pomlajujeiflo zelo stara in oslabela drevesa. V prihodnjem sestavku z nasveti o negi, rezi in oblikovanju dre- vesne krošnje pa se bomo seznanili s tehniko in časom rezi. • Miran Glušič, ing. agr. Več truda za nove zaposlitve Minuli petek se je sestalo predsedstvo občinske konferen- ce mladine. Med drugim so obravnavali tudi gradivo za prvo letošnje zasedanje ptujskih ob- činskih zborov. Največ časa so se zaustavili ob resoluciji gospodar- jenja in razvoja občine za letos. Poudarili so, daje ob 1300 neza- poslenih v občini težko sprejeti načrtovano 1,5-odstotno poveča- nje zaposlenosti v občini. Po mnenju mladih v predsedstvu je ta podatek zaskrbljujoč in bi bilo potrebno na zborih ponovno obravnavati zaposlovanje v obči- ni. Menijo, da bi moral sklad za nove zaposlitve podrobno poro- čati o svojem delu, hkrati pa se; usmeriti v sodelovanje s strokov-j njaki, ki bi lahko oblikovali pro-! gram manjših razvojnih oddel-j kov, ugotavljali možnosti inj predlagali ustanavljanje manjših, učinkovitih delovnih organizacij. Na področju kmetijstva, računal- ništva, turizma, drobnega gospo- darstva in umskih storitev je prav gotovo še veliko možnosti, in ne bi bilo napak, če bi stro- kovnjaki, ki so sicer zaposleni v velikih sistemih, raziskali mož- nosti in predlagali, kaj se da na- rediti za ustanavljanje malih enot. Mladi so se na predsedstvu zavzeli tudi za možnost širjenja turistične ponudbe, posebej o za- gotavljanju prenočišč pri zaseb- nikih, zborom pa bodo predlaga- li, naj razpravljajo tudi o dejav- nosti in načinu fmanciranja klubske dejavnosti ter o razisko- valni dejavnosti med mladimi. d. 1. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 11. februar 1988 — TCDNIK Moj ponos — zobje za pet Zdravstveni center dr. J. Potrča Or- mož—Ptuj, TOZD Zobozdravstvo, oddelei( za mladino organizira letos IV. kviz z naslovom »Moj ponos — zobje za pet«. Razpis za prijavo za so- delovanje na kvizu smo poslali v srednješolski center. Želeli bi, da bi se prijavili dijaki prvih letnikov, tako da bi tekmovali v znanju o zobeh učenci različnih usmeritev. Znanje, ki gaje potrebno pokazati, so si pridobi- li iz učbenikov SND za osnovno šolo, iz predavanj pri zobozdravstveni vzgoji, pomagajo pa si lahko še s knji- go prof. dr. Mitja Bartenjeva »Zobje našega otroka«. Kviz bo 7. aprila v avli srednješol- skega centra ob 10. uri, ob 12. uri pa bi imeli pogovor za okroglo mizo. Te- ma pogovora bo Prosveta in zobo- zdravstvena vzgoja. Uvodno besedo bo pripravil zavod za šolstvo Mari- bor. Zobozdravstveni delavci želimo vzpodbuditi mladino, da naj pravoča- sno obišče zobozdravnika, in jo pou- čiti, kako se ubrani bolezni, kajti tudi karies je bolezen bolezen zob. Vprašanja na kvizu ne zahtevajo zna- nja, kot ga mora imeti zobozdravnik. Morajo pa tekmovalci vedeti, koliko je mlečnih zob, kdaj začno izraščati prvi stalni zobje in da je stalnih zob več kot mlečnih, katera so predilekcij- ska mesta za nastanek kariesa. /akaj nastane vnetje zobnega živca, ki ga imenujemo pulpa, kaj je granulom in kako škodljivo deluje na ves organi- zem. Pravilno morajo vedeti odgovo- riti na vprašanja, kakšni so gibi zobne krtačke pri umivanju zob, poznati masažo dlesni, kaj je želiranje in če- mu dajemo otrokom tluorjeve tablete. Vprašanja bodo tudi iz prehrane: ka- tero hrano morajo uživati otroci, da jim zrastejo zdravi zobje, kakšna hra- na pospešuje razvoj kariesa in katera vrsta hrane karies zavira. Želimo, da bi se dijaki prijavili kot tekmovalci in da bi tako počastili 7. april svetovni dan zdravja. J. R. V Juršincih s tombolo do boljše ceste Člani športnega društva Slovenske gorice Grlinci—Juršinci so se skupaj z vaškim odborom SZDL za vasi Grlinci in Dragovič odločili, da bodo v nedeljo, 19. junija, organizirali tombolo, vsa pridobljena fi- nančna sredstva pa bodo namensko uporabili za modernizacijo kraje- vne ceste Grlinci —Juršinci. Cesta poteka od lokalne ceste v Grlincih prek zaselka Pesjak do regionalne ceste Ptu}—Juršinci —Radgona. Ta cesta, dolga 2 km, ki povezuje dve krajevni skupnosti — Juršinci in Vitomarci —, je na- mreč v pozni jeseni in tudi spomladi, da o zimi ne govorimo, zaradi prevelike obremenitve s kmetijskimi stroji, predvsem traktorji, nepre- vozna. Tako so to jesen krajani zaselka Pesjak, ki imajo zemljo v doli- ni, vozili pridelke prek Gabrnika in Juršinee 8 km daleč naokrog. V Dragoviču je veliko lastnikov vinogradov iz krajevne skupnosti Vito- marci; tudi ti so se morali obrniti po daljši poti prek Gabrnika. Pobuda za to akcijo je prišla iz vrst članov športnega društva; ker pa je to velika in zahtevna akcija, vabimo vse vaščane in predvsem vse vakodnevne uporabnike ceste, da se v največji meri angažirajo, da uspešno izpeljemo to prireditev, ki bo velika pridobitev za celotno krajevno skupnost. Pomoč pričakujemo tudi od drugih društev in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Juršinci. A. L. Občni zbor ŠD Slovenske gorice Leto je naokrog in krepko smo že zakorakali v leto 1988. Seveda pa je to čas, da tudi v telesni kul- turi pregledamo delo v preteklem letu ter začrta- mo bodoči razvoj. Občni zbori so ob začetku leta precej številni v telovadnih društvih Partizan in tu- di v športnih društvih. Občni zbor so imeli tudi pri športnem društvu Slovenske gorice v Juršincih. Društvo je bilo usta- novljeno v letu 1982 in seje imenovalo ŠD Sloven- ske gorice Grlinci — po vasi, od koder je še danes največ delovnih članov društva, ki sedaj nosi ime po krajevni skupnosti Juršinci. Društvo je spreme- nilo ime z namenom, da v svoje vrste pridobi več članov; ti naj ne bi bili le z ene vasi, temveč iz ce- lotne skupnosti, kjer društvo deluje. V preteklem letu je društvo skrbelo za športno rekreacijo in te- lesno vzgojo dokaj uspešno, kar je bilo razvidno tudi iz poročil predsednika ter vodij sekcij. Vendar je tudi v tem društvu delo ostalo le na ramenih ne- katerih članov, drugi pa so s strani gledali, kako se društvo razvija. Roko na srce — vsak član bi mo- ral vsaj malo priskočiti z lastnim delom in aktiv- nostjo v pomoč društvu in bi morda bilo le-to eno izmed najdelavnejših v letu 1987. V društvu imajo tudi druge težave: ne samo neaktivno članstvo, temveč kako uS|posobiti strokovne kadre za delo v društvu, kako zbrati potrebna sredstva za uspešen razvoj. Pričakujejo pa od KS Juršinci tudi prostor, kjer se bodo lahko zbirali. V letu 1988 so si zadali cilj — zraven številnih športnih prireditev —, da izvedejo prvo tombolo, katere izkupiček bodo namenili za modernizacijo ceste v vasi Grlinci, kakšnih 10 odstotkov izkupi- čka pa bi šlo v društveno blagajno za nabavo špor- tnih rekvizitov in opreme. Seveda pa želijo v tem letu dokončno zgraditi skakalnico, in sicer 50-me- trsko, na kateri so delo pričeli že v lanskem letu. Občnega zbora sta se udeležila tudi sekretar ZTKO Ptuj Ivo Klarič in predsednik komisije za množičnost in športno rekreacijo pri ZTKO Ptuj Branko Zupanič in pohvalila uspešno delovanje društva. Žal pa se občnega zbora niso udeležili tu- di predstavniki DPO in drugih društev iz KS Jur- šinci. Zaželimo športnemu društvu Slovenske gorice veliko uspeha pri nadaljnjem razvijanju športne rekreacije in tetesne vzgoje na njihovem področju. ZB Miro Jasni Oživljanje mestnega jedra Ilirija oživljena, je Vodnik ponosno zapel. Prešeren Slovenkam na dušo slovesno je nagelj pripel, boginjo je Živo objel pri Savici, ljubezen svobode zajel pa v Zdravljici. Župančič Slovencem po svetu je v Dumi ljubeče odpel. Domača ta rast še vedno nam poje za mesto in cvetoče polje slovesne pesnitve občutja iskrenih in vedrih preprostih ljudi. Priznani urbanist osvežil mesto bo in ptujski pevski rod za složni preporod junakov dobre volje za zdravo in varno kulturno okolje v odmevu vseh siren občanov. Združili bomo brate za pohod prenove na ptujske sončne trate, v jezerske blesteče valove, plesali še z mladino po novem taktu sodobne porogljive melodije. Za mestno to jedro živahno že pojemo pesem življenja, v osončeni trati že sije mi biserni kamen v moje jasno nebo svetlobe duševne lepote, vse žari in kipi v stoletnih spominih ljubezni prozorne tančice zakrije vse hladne temnice prelite krvi — in ubite duše. 27. 1. 1988 Slovo od Jožefe Jurgec, V četrtek, 28. januarja, smo ob 16. uri pokopali na cirkulanskem poko- pališču našo dolgoletno kulturno-pro- svetno delavko Jožefo Jurgec. Rojena je bila 24. 1. 1901. leta. Po osnovni šoli se je vključila v kultur- no-prosvetno in izobraževalno dru- štvo ali, kot se je takrat reklo, bralno društvo Naprej pri sv. Barbari y Ha- lozah. Takratni kulturni delavci so v njej našli dekle z nadpovprečno nadarje- nostjo, zato so jo dokaj hitro usposo- bili, ji dali prve vloge za igre. Več de- setletij je igrala na domačem odru, mnogo je nastopala po okoliških kra- jih. Ob 55-letnici ustanovitve društva je dobila diplomo za svoje požrtvovalno in nesebično 30-letno delo, s katerim je pomagala razvijati, kulturno-politi- čno vzgajati in duševno bogatiti halo- škega človeka. Spomin nanjo bo pogum, sveta/ vzgled za vztrajnost v času rahlega upadanja te vrste kulture na deželi. Jože Vidovič IN MEMORIAM Slavko Ivanjšič-Boris (1922-1988) žalost je v srcih vseh ljudi na I Slovenskem, še zlasti v Prlekiji. I Čeprav neradi, pa vendar smo se ■ morali sprijazniti z bolečo resni- j co, da našega dragega Borisa ni ! več. Smrt, kateri ne uide nihče, nam je za vedno iztrgala dobrega človeka, moža, očeta, aktivista } OF slovenskega naroda, skojev- ca, komunista, prvoborca, re- zervnega majorja JLA ter neu- mornega družbenopolitičnega delavca in zvestega prijatelja-to- variša. Od njega smo se poslovili minuli četrtek, 28. januarja, z najvišjimi častmi v KS Železne Dveri in ga .pospremili na ljuto- mersko pokopališče, kjer je nje- gov poslednji dom. Tovariš Boris se je rodil v ma- loposestniški družini 24. septem- bra 1922. leta v Železnih Dverih — osrčju ljutomerskih goric. Le- ta 1937 je končal osnovno šolo v Ljutomeru ter nadaljeval šolanje v sadjarsko-vinarski-kletarski šo- li na Kapeli. Končal jo je leta 1939 in se zaposlil v Radencih vse do odhoda v partizane. Že v drugi polovici leta 1941 je postal aktivist OF na območju Ljutomera. V marcu 1942 je na- vezal stike s partizanskimi enota- mi. Ko so se oglasili prvi partiza- ni na Pohorju, je Boris že 24. marca 1942 postal borec ruške čete, ki je kljubovala sovražniku prav ob robu samega Maribora, nato pa član družine slavnega po- horskega bataljona. Le za las je manjkalo, da ni ostal za večno na Pohorju. V novembru istega leta je bil dodeljen za spremlje- valca članu lO OF Slovenije Iva- nu-Vojku Nemcu, ki je bil po- slan kot politični aktivist v Prle- kijo. V juniju 1943 ga je okrožni odbor OF in KPS za Ijutomer- sko-radgonsko območje poslal na teren današnje občine Ormož, j kjer je ustanavljal odbore OF in : postojanke za terence. Po vrnitvi v Ljutomer je julija 1944 ustano- vil kurirsko postajo TV-15 na Kogu in kasneje v Ilovcih, nato pa 27. oktobra 1944 vodil napad borcev iz Ljutomera na orožni- ško postajo v Radencih. Na po- vratku v Ljutomer so borci padli v nemško zasedo pri Vučji vasi in je bil Boris težje ranjen. Zdra- vil se je pri Marku Slaviču v Ključarovcih. V narodnoosvobodilnem giba- nju in boju je ostal vse do osvo- boditve ter sodeloval v številnih akcijah. Kot udeleženec NOB je avgusta 1942. leta postal član SKOJ, maja 1943 pa ga je okro- žni komite KPS sprejel za člana KPS. Novembra 1943 je Boris postal sekretar ustanovljenega okrožnega komiteja KPS in od- bora OF za ljutomersko okrožje ter to funkcijo opravljal do apri- la 1944. V tem času je obiskoval različne partijske konference in posvete aktivistov OF v številnih krajih območja Slovenskih goric — v Koreni, Veliki Nedelji in drugod. Decembra 1944 je bil ustanovljen mestni odbor OF za Ljutomer in njegov član je postal tudi tovariš Boris. Kmalu po osvoboditvi se je Boris poročil in si ustvaril druži- no, nekaj let živel v Cubru, nato pa se preselil v Lačaves. V zako- nu se mu je rodilo 6 otrok — tri hčerke in trije sinovi, ki so danes že samostojni in imajo svoje dru- žine. Kasneje se je zopet vrnil v svoj rodni kraj ter si ustvaril z že- no Frančiko nov dom v Rado- merju. Borisova politična in društve- na aktivnost se je nadaljevala tu- di v povojnem obdobju vse do danes. Postal je član okrajnega komiteja KPS in okrajnega od- bora OF Ljutomera. Služboval je najprej pri Negovi. nato pa je bil decembra 1945 nastavljen s stra- ni ministrstva za kmetijstvo na kmetijski odsek Ptuj. Kasneje je bil v službi v Mariboru, nazadnje pa vodja krajevnega urada in matičar v Ljutomeru, Ivanjkov- cih in na Kogu vse do upokoji- tve. Veliko zadovoljstvo mu je bilo politično delo v predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV Ljutomer, kjer je bil več manda- tov član, en mandat tudi pod- predsednik, v republiškem odbo- ru ZZB NOV Slovenije pa dele- gat. Njegova aktivnost se je odražala tudi, ko je bil predsed- nik komisije za vprašanja borcev pri SO Ljutomer in predsednik komisije za ohranjanje in nego- vanje tradicij NOB pri OK SZDL Ljutomer ter več manda- tov član predsedstva. V letu 1953 je bil med ustanov- nimi člani ZRVS; bil je nešteto- krat član predsedstva občinske organizacije in njenih organov. Kot rezervni vojaški starešina je prenašal bogate vojne veščine in izkušnje partizanskega vojskova- nja na mlajše tovariše ter z njimi v okviru predavanj o SLO sezna- njal tudi prebivalce Prlekije. Vse življenje je bil zvest in vzgleden komunist, zato je delo- val v različnih organih v okraju, občini Ljutomer in KS Železne Dveri. Tu je bil več mandatov se- kretar osnovne organizacije ZK, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV in delegat v zboru krajevnih skupnosti. Bil je orga- nizator različnih komunalnih ak- cij v kraju in si prizadeval za raz- voj in napredek. Užival je velik ugled in spoštovanje med borci, komunisti in vsemi občani. Na mlajše aktiviste je imel velik vpliv in jim vlival optimizem tu- di ob najtežjih situacijah. S smrtjo tovariša Borisa so avantgardne vrste borcev za lepši in boljši jutri izgubile nenado- mestljivega sodelavca, tovariša, aktivista in ustvarjalca sodobne jugoslovanske družbe in samou- pravnih socialističnih odnosov v njej- Za svojo revolucionarno in politično delovanje je dobil šte- vilna družbena priznanja in odli- kovanja. Najbolj dragocena mu je bila medalja za hrabrost, or- den zaslug za narod druge in tre- tje stopnje. Leta 1982 pa je bil odlikovan s strani predsedstva SFRJ z redom bratstva in enot- nosti s srebrnim vencem. Kot aktivist je prejel znak OF in v or- ganizaciji rezervnih vojaških sta- rešin zlati znak ZRVS Jugoslavi- je. Velika množica iz Prlekije in od drugod se je v žalnem sprevo- du poslednjič poslovila od Bori- sa z najvišjimi častmi: častne straže, spremstvo častne enote JLA z nošenjem odlikovanj in iz- strelitvijo salv, odigrane in odpe- te žalostinke pihalnega orkestra KUD Ivana Kaučiča in ljutomer- skega okteta ter govorniki ob odprtem grobu — v imenu KS Železne Dveri Alojz Vršič, druž- benopolitičnih organizacij in ob- čine Franjo Štebih, ZRVS Slove- nije Branko Puconja ter v imenu soborcev Danijel Hojs-Ljubo. Ta je ob slovesu sklenil: »Boris, hvaležni smo ti za tvoja plemeni- ta dejanja, za veliko delo, ki si ga opravil. Bil si zvest sin Prlekije. O tebi govori zgodovina Prlekije, bodoči rodovi bodo še dolgo go- vorili o borcu, ki je kljub strelni rani v nogi še naprej opravljal politično delo kot glasnik OF slovenskega ljudstva. Naj ti pp- vem, da ti Prlekija veliko dolgu- je.« Stane Feuš TEDNIK - 11.februar 1988 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 VEUKA OUENKA GLEDAUŠKI SKUPINI DPD SVOBODA PTUJ VELIKO PRIZNANJE GLEDALIŠČNIKOM Najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj, velika oljenka, je bila ob letošnjem kul- turnem prazniku podeljena gle- dališki skupini delavskega pro- svetnega društva Ptuj. Ptujsko gledališče ima bogato tradicijo. Na njegovih deskah je igralo veliko ljubiteljev s srcem, z ljubeznijo in z veliko, veliko volje. Nič koliko režiserjev se je podpisalo na gledališke liste ptujskih predstav. Pravimo, da dober glas seže v deveto vas. Ta- ko je tudi z našimi gledališčniki, ki so v zadnjih letih predstavili svoje delo ne samo v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, am- pak tudi onstran naših meja. Go- tovo sodi med najuspešnejše ob- dobje sezona 1986/87, ko so se s predstavo Zaspana Trnuljčica in krmežljavi Matjažek uvrstili na republiško srečanje. S predstavo Petra Božiča Človek'v šipi pa so Prizor iz igre Petra Božiča Človek v šipi. nastopili na srečanju jugoslovan- skih amaterjev v Prizrenu in na srečanju mladih gledališč v Av- striji. Kaj pravijo sami o veliki oljenici. Kar nekako nerodno jim je bilo, da so dobili to visoko pri- znanje. Bili so v zadregi. Ti isti ljudje, ki nastopajo na odru, ki hodijo od ene do druge delovne organizacije, da bi zbrali kakšen dinar več, kakšen prevoz in še kaj. Nekaj vprašanj smo zastavili Mišu Damišu, Jasmini Preac, Sa- mu Strelcu in Silvu licu. Tednik: Mišo Damiš, v gleda- lišču delaš že trideset let. Kaj vse se je spremenilo od takrat, ko si začel?' Kako je danes? M, Damiš: Težko je odgovori- ti, kakšne so razlike. Gotovo so velike. Že zaradi tega, ker sem bil takrat, ko sem začenjal z de- lom v gledališču, star sedemnajst let. To je bilo zame »strašno« doživetje. Ptujsko gledališče je bilo zame, ki sem prišel z vasi, nekaj nedoumljivega. Veliko se je spremenilo, na srečo na bolje. V Ptuju imamo čudovito gleda- lišče. Prijetno je delati v njem. Tednik: Do nedavna si bil predsednik gledališke sekcije. M. Damiš: Imel sem to srečo, da sem postal predsednik v času, ko je v skupino prišla kot stalna režiserka BRANKA BEZE- LJAK-GLAZER. Z njenim pri- hodom se je delo v ptujskem gle- dališču zelo spremenilo. Še pose- bej hvalevredno je to, da je zače- la delati pri mladih, kar je edina prava pot do uspeha. Mogoče po njenem mnenju to še ni tisto »ta pravo«, vendar se bo v bližnji prihodnosti pokazalo, da je tak način dela uspešen, zakaj že tri- deset let delam tukaj in počasi bo čas za odhod. Tednik: Jasmina Preac, koliko let že nastopaš v ptujskem gleda- lišču? J. Preac: Letos teče šesto leto. Tednik: Začela si kot srednje- šolka, danes si že v službi, pa še vedno vztrajaš. Zakaj? J. Preac: Ko si enkrat tukaj, ne moreš več nazaj. Na prvem mestu je seveda ljubezen do gle- dališča, do igranja. Potem je tu- kaj prijetna družba in tisto naj- bolj privlačno: polna dvorana, gledalci, ki so zadovoljni, ki se zabavajo. Čeprav se ne vidi, koli- ko truda je bilo vloženega v po- samezno predstavo. Tednik: Ali imate mladi v Ptu- ju danes ustrezne razmere za de- lo, konkretno za delo v gledališ- ču? J. Preac: Lahko bi bilo boljše. Toda tudi tako se da veliko nare- diti. Upam, da je to na naših predstavah videti. Velike uspehe smo dosegli lani in v začetku se tega sploh nismo zavedali; ni- smo razumeli, da smo dosegli res veliko. To je prišlo po tem, poča- si za nami. In bili smo navdušeni in zadovoljni, da naše delo ni bi- lo zaman. Tednik: Samo Strelec ti si delo v gledališču pričel kot srednješo- lec, danes si študent režije, kar pomeni, da te je gledališče po- vsem zasvojilo. Koliko je prav delo v ptujskem gledališču vpli- valo nate in ne nazadnje tudi na tvojo poklicno usmeritev? Strelec: Zelo težko je odgovoriti na vprašanje, kaj je tisto, kar te tako prevzame, da se celo odlo- čiš, da se boš s tem poklicno ukvarjal. Posebno še zaradi tega, ker se je danes ukvarjati s tem preveč tvegano. Ti poklici danes niso najbolje plačani, težko je dobiti zaposlitev. Zakaj sem se jaz odločil tako? Mislim, da pač človek na nek način najde tisto področje, kjer je vsaj približno najbolj podoben samemu sebi. To pomeni, da se vsaj približno lahko najde na tem področju, da se počuti na tem področju doma- če, varno mogoče, da je to tisto področje, kjer bi lahko delal. Vseh področij človek ne more obvladati. Mislim, da je bilo res usodno tisto leto, ko sem se že v prvem letniku srednje šole pričel ukvarjati z gledališčem. Bilo je to najprej na Hajdini, pozneje v skupini pri Branki. Tednik: Kaj ti pravzaprav po- meni gledališče, skupina? S. Strelec: Osnova gledališča je skupina. Niso včasih zaman rekli gledališka družina. Prepri- čan sem, da se brez dobre skupi- ne, dobrih odnosov znotraj sku- pine ne da narediti dobre pred- stave. Tednik: Silvo Ilec je predsed- nik gledališča danes. V našem pogovoru ste se vsi izogibali po- govora o priznanju, ki ste ga do- bili. Zato, tovariš predsednik, kaj vam pomeni velika oljenka, naj- višje priznanje za delo na kultur- nem področju, ki ga vsako leto podeljuje Kulturna skupnost ob- čine Ptuj? S. Ilec: Mislim, da so bila uspešna in plodna vsa leta, koli- kor obstaja naše gledališče. Tega priznanja smo veseli in potrudili se bomo, da ga bomo vredni tudi v prihodnje. Tednik: Nič še nismo sprego- vorili o problemih, s katerimi se srečujete pri svojem delu. S. Ilec: Problemi so vsakodne- vni. Kot povsod drugod je naj- večji problem denar. Ostalo delo si znamo v skupini razdeliti, nih- če se ne brani nobenega dela. Tudi zaradi tega je lahko pred- stava uspešna. Delamo z ljubez- nijo do gledališča in tako se da premagati marsikatero težavo. Tednik: Kako pa vas sprejema občinstvo? S. Ilec: V Ptuju obiskuje gle- dališke predstave večinoma en in isti krog ljudi, je pa res, da je vsako leto nekaj novih. Priznanja pa sem najbolj vesel zaradi tega, ker imamo v gledališču največ mladih. Danes smo resnično mlado amatersko gledališče, prav ti mladi so dosegli te uspe- he, zaradi katerih smo dobili vi- soko priznanje, in prav zaradi te- ga se ni bati, da bi gledališke de- ske ostale kdaj prazne. To pa je največ vredno. Iskrene čestitke tudi od našega uredništva. Pa ne samo članom skupine, ki trenutno delajo v gle- dališču, ampak tudi vsem onim, ki so desetletja delali v ptujskem gledališču in znali privzgojiti in zapustiti ljubezen do gledališča tudi mladim. NaV ZAKLADI, PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA — Marjeta Ciglenečki — Štajerska — dežela gradov Skoraj nenavadno je, kako malo vemo o opremi dvorca Dornava. V opisih 19. stoletja najdemo Dornavo predstavljeno kot čudovit grad, a z neverjetno kratkim tekstom. Šele raziskovanje baročne arhitekture v petdesetih in šestdese- tih letih 20. stoletja nam je razkrilo dvorec kot eno najimenitnejših baročnih ar- hitektur. Ves čas pa nekako ni bilo pravega zanimanja za opremo. Sodeč po šte- vilčno skromnih ostankih in glede na to, da je opremo dvorca treba pripisati At- temsom, tem znanim poznavalcem umetnosti, smo lahko prepričani, da notranj- ščina po kvaliteti ni zaostajala za arhitekturo in parkovno zasnovo. Iz časa okrog 1500 seje v grajski kapeli ohranil lesen kip Marije z otrokom v naročju. Kvalitetna plastika vzbuja občudovanje s prefmjeno obdelanim tele- som, okrog katerega se ovija bogato razgiban plašč. Pred leti je Narodna galeri- ja v Ljubljani obogatila svoje zbirke z dvojnico dornavske Marije, ki naš prime- rek sicer presega po dimenzijah, oblikovno pa ji je povsem soroden. Manjši del marmorne oltarne opreme iz dornavske grajske kapele je bil po vojni prenesen v refektorij ptujskega minoritskega samostana, kjer so začasno uredili obredni prostor. Oblikovno in barvno je ta razgibana kompozicija, ki je izpeljana z veliko klesarsko veščino, povsem uglašena z marmotnim kaminom in drugim okrasjem v grajski slavnostni dvorani. Med zadnjo vojno je dvorec, ki je bil takrat v lasti Pongratzov, pregledal konservator dr. Menesnei. V poročilu se je zadržal pri platnenih poslikanih ta- petah, ki so lepšale tri sobane. Prve tapete prikazujejo dvorjane in dvorjanke pri zabavi v parku in nas spominjajo na francoskega rokokojskega mojstra Lan- creta. Druge so tako imenovane chinoiserije. Slikanje prizorov iz kitajskega ži- vljenja je bilo velika moda 18. stoletja. Po kvaliteti za navedenimi nekoliko zao- stajajo tapete, ki so motivno podobne prvim, leta 1749 jih je naslikal Heinrich Stadler. Dr. Mesesnel je opazil, da so tapete s kitajskimi prizori zaslonih z bi- bliotečnimi omarami, a ga pohištvo očitno ni pritegnilo. Po drugi vojni je bil grad izpraznjen. Na ptujski grad so prepeljali Mariji- no plastiko in tapete, s katerimi so prevlekli stene treh salonov v prvem nad- stropju. V viteški dvorani so obesili veliki rokokojski kronski lestenec, kije pred tem krasil dornavsko slavnostno dvorano. Vse drugo se je porazgubilo. Edino vrtno plastiko še lahko pritegnemo v naš opis. Filipu Jakobu Strau- bu pripisane skulpture, ki nas spremljajo ob vstopu v glavno stavbo, smo že omenili pri opisu arhitekture. Okrog vodnjaka so še zmeraj razvrščeni kipi anti- čnih filozofov, ki so nastali v drugi četrtini 18. stoletja. Posebno mikavnost pa predstavlja skupina pritlikavcev, ki je bila svoj čas postavljena okrog grajske fontane, potem pa sojo zaradi poškodovanosti prenesli v ptujski muzej. Sest od dvanajstih pritlikavcec je razmeščenih na notranjem dvorišču ptujskega gradu. Šegave figure iznakaženih plemičev in plemkinj, kmetov, lovcev, vojakov v zna- čilnih baročnih nošah so očitno nastale po grafičnih predlogah v tako imenova- ni augsburški Knjigi škratov iz leta 1715. Nadaljevanje prihodnjič Upodabljanje kitajskega življenja je bilo v prvi polovici 18. stoletja veli- ka moda. V gradu Dornava so s tako poslikanimi tapetami opremili eno od soban. Danes so tapete predstavljene v ptujskem muzeju. Figura pritlikavca iz dornavskega grajskega parka Kulturni teden Na naši šoli že nekaj let pro- slavljamo slovenski kulturni praznik z različnimi prireditva- mi, ki se vrstijo ves teden. Letos je kulturni teden potekal od I. do 8. februarja. Prireditve so bile zelo pestre in vsi učenci smo jih z navdušenjem spremljali. Sreča- li smo se s knjižničarko mladin- skega oddelka Ljudske in študij- ske knjižnice Ptuj Liljano Kle- menčič, ki nam je na zanimiv na- čin predstavila knjige, priročnike, in delo v knjižnici. Najbolj so nas pritegnile zanimive miniatur- ne knjižne izdaje. Nedvomno bo njen obisk pripomogel k večje- mu interesu do branja pri naših učencih. Ogledali smo si mladinski film Pastirci. Zelo zabavno je bilo tudi na glasbenem toboganu, kjer so se nam predstavili naši učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in ple- sni skupini, ki ju vodijo učenci sami. Prijetno so nas presenetili pev- ci otroškega pevskega zbora, ki so pripravili krajši koncert. Uredniški odbor šolskega radia je pripravil spominsko radijsko oddajo o delu in življenju Fran- ceta Prešerna. Likovniki bodo v tem mesecu pripravili tri razstave. 2. marca pa si bomo v celj- skem gledališči ogledali priredbo Andersenovih pravljic. Podobne prireditve potekajo ta teden tudi za učence nižjih razredov. Dopisniški krožek OŠ Videm pri Ptuju Ptuj in starejše slikarstvo če že razmišljamo o slikarstvu v preteklosti, se moramo ustaviti najprej v antiki oziroma v resnici že ob prazgodovinskih risbah. Sam arheološki Ptuj v resnici spregovoril le od Rimljanov naprej, zato se začne naša razstava Ptuj in starejše slikarstvo že v rimski dobi, se nato nadaljuje v srednjem veku ter se konča v začetku 19. stol. Namen razstave ni likovna prestavitev, ilustracije razstavo le dopol- njuji^jo, temveč knjižna. Če govorijo raziskovalci že pri odkrivanju mozaikov v 19. stol. o podcenje- vanju njihovega pomena, vmes so seveda težavna vprašanja rekonstrukcij ter restavracij ohranjenih fragmentov, pride to zanemarjanje oziroma molk toliko bolj do izraza pri krhkih freskah oziroma drobcih drobcev antičnega stenskega slikarstva pri tako imenovanih freskah in material o teh najdbah ostane bodisi zakopan v muzejske fonde ali v di- plomskih nalogah, ki se skrivajo kje po predalih; krivo pa je tudi nezanimanje publike za te skoraj "i rekli neopazne fragmente. Zato ne moremo go- voriti pri tej razstavi o kontinuiranem prikazu sli- karstva v Ptuju od antike do danes, temveč le o yažnejših slikah, ki so obdelane v literaturi. Zob časa ni ohranil slikarskih sledov v ranokrščanskih bazilikah Ptuja in okolice, niti iluminiranih kodek- sov, ki bi nastali tukaj, tako da imamo prve priče šele v 13. stol. V podatkih se pojavi v 13. stol. tudi v Ptuju ime Hermann Colorator ali Hermann der ■^aler. Od tu naprej se nam razgrne bogato slikar- sko gradivo bodisi v proštijski cerkvi, minoritskem dominikanskem samostanu in seveda na bližnji Ptujski Gori. V omenjenih cerkvah lahko tudi za- sledujemo delno kontinuiteto stilov, toda ker nas zanima le slikarstvo, omenimo v nadaljnjem opisu 'e znameniti Laibov oltar iz proštijske cerkve ter nekaj imen slikarjev iz 16. do 18. st., ki so bodisi rojem Ptujčani (Josef Reiterer. Ferdinand Scheidt- "agel, Franc Jagatha, Sebastian Shartinger, Sieg- (Razstava v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj) mund Pachmayer, Franc Xaverij Nager, Sebastian Lerchinger idr.) bodisi so tu slikali (Matthias Schiffer, Sebastian Schiffkorn, Melchior Spanner, Franc Rupert NVallauer, Valentin VVinkler, Johann Felbermayer, Franz Ignaz Josef Flurer, Jurij Adam Khevenhiiller, CarI Phillipp Laumann, An- ton Lerchinger idr.). To so ali cerkveni ali prosve- tni slikarji, včasih celo oboje. Zakaj od 16. stol. na- prej poleg cerkvenih naročnikov prihajajo na dan tudi posvetni, najprej plemiški, nato tudi meščan- ski. Tako srečamo znamenite freske, precej z anti- čno motiviko, po gradovih; spomnimo in poglej- mo si samo Ptuj, Štatenberk, Bori, Dornava in ver- jetno bi našli pri temeljitem pregledu starih mest- nih hiš še marsikatero neodkrito s 16. in 19. stol., da ne govorimo o portretih in pokrajinskih pejsa- žih s ptujske alli še kakšne galerije. 17. in 18. stol. je tudi bogato po vedutah (spom- nimo se samo razstave izpred petih let), katerih nadaljevanje se pojavlja v razglednicah prejšnjega in tudi 20. stoletja, kar pa že delno pripada novi, fotografski tehniki. Razstavljeni so tudi primerki kopij bakrorezov okoliških gradov od Vischerja do Reicherta. Vsi ti drobci so v resnici kažipoti, ki kažejo bogato in razgibano obdobje naše ptujske likovne preteklosti, mesta kot takega in njegovih prebivalcev od antike do danes. Razstava je namreč razbita na omenjena starej- ša obdobja in bo na ogled v hodniku študijske knjižnice od 15. februarja do 7. marca vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 19. ure in na kas- nejšo razstavo Ptuj in novejše slikarstvo, ki pa bo od 7. marca naprej. Nekaj gradiva za razstavo so posodili akad. kipar Viktor Gojkovič, župnišče sv. Jurija ter ptujski muzej s fragmenti mozaika in fresk. j. EmeršiA_ 8 - ZA KRATEK ČAS 11. februar 1988 - TEDNIK Dober den. Ker se bliža praznik vseh norih in pametnih, ki se mu fašenk provi, bi van rad najpret vsen k totemi prazni- ki čestita. Provijo, ke imamo moški na fašenk, ženske pa na pepelnico godovno. Vsi fkuper pa itak lehko tudi 40 mučeni- kov slavimo. Da je letos vse narobe tudi z vremenom, nan je tudi Svečnica potrdila: namesto da bi od strehe ledene sveče visle in se začele odtaljevati, je blo lepo vremen, o snegi in le- denih svečah pa neje bilo ne duha in sluha. Tudi meni je moja Micika rekla: »Veš, Lujz, včosik je ob Svečnici tudi od tebe kaj ledeno trdega vislo, zdaj pa še samo deževnica kaplja ...« Frdamana Mica, tota me pač trofi, če se le do. Samo, vete, kaj si more, če pa ji jaz nič dužen ne ostonem. Reka sen ji, da bi tudi pri meni še kaj zledenelo in zmrznolo, samo ta prova bi mogla poleg biti. Te pa je bija drgoč ogenj v strehi, saj vete, da so ženske na tokšne stvari zlo občutljive. Ja, v nedelo se dobimo na ptujsken korantovonji. Ste si že zmislili, v kaj bote maskirani? Jaz sen se že odloča: letos bon maskirani v Branka Mikuliča, predsednika naše zvezne vlode, ki je to pred krotkin bija na obisku in spovedi pri sve- ten očeti Janezi v Vatikani. Iz dobro obveščenih, pa vseeno (ne)zaupnih krogov se je zvedlo, da naš Branko od Janeza ne- je doba odveze za svoje in naše skupne grehe ... Saj sen jaz reka, da bi boljše bilo, če bi se Branko našemi domočemi Ja- nezi (svojemi podpredsedniki) izpoveda, saj bi mu ata Zem- Ijaričov čista zagvišno manjšo pokora naloža. Pa vidite, tak je, če vloda ne posluša svoje delegatske baze, baza pa tudi v vlo- do nema provega zaupanja. Pa te naj bo zadosti za gnes. Veselo se mejte na fašenk, malo pozobte na vsokodnevne skrbi in podražitve, ki jih več ne ustavijo ne kletvice in ne molitve. Vas pozdrovlja fašenkov LUJZEK RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) Četrtek, i i. februarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 URICA DOMA- ČIH. PETEK, 12. februarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dne- va; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec ted- na, V vrtu — vmes zabavna glasba. SOBOTA, 13. februarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zaba- vna glasba. NEDELJA, 14. februarja: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do- mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal- cev. PONEDELJEK, 15. februarja: 17.00—18.00 Informativna in za- bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj -danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vikenda, šport, nasveti — vmes vedno lepe melodije. TOREK, 16. februarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj —danes—juri). 18.00—19.00 Pogovor o Vpra- šanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 17. februarja: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223.) PIŠITE NAM! (Zavod Radio-Tednik, Vošnjakova 5, Ptuj.) 11. februar 1988 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 TEDNIK - Dvakrat Marko Podvršnik Na drugem rednem mesečnem hitropoteznem turnirju SD MIP Ptuj za leto 1988 je med 12 ude- leženci zmagal Marko Podvrš- nik, član društva šele od jeseni lanskega leta. Zbral je 18 točk. Drugi je bil Janko Bohak s 16 to- čkami, na odličnem tretjem me- stu pa je bila s 15,5 točkami Tat- jana Vaupotič-Košanski. Sledijo I. Hjaž — 15, Ivo Mihevc — 14,5, Šeruga — 12, Stefanec — 11[ Kneževič — 10 itd. Marko Podvršnik vodi tudi po nepopolnem osmem kolu prven- stva društva za leto 1988 za posa- meznike. Zbral je 6 točk (1), med . drugim pa je v 7. kolu premagal tudi Danila Polajžerja. Nasled- nja mesta si delijo Polajžer, Bo-- hak in Feguš — 4,5, Anita Ličina in Žganec — 3 itd. Do konca so še tri kola in po dosedanjih re- zultatih vse kaže, da bo Podvrš- nik osvojil naslov društvenega prvaka za leto 1988. V društvu so prepričani, da je vključitev Mar- ka Podvršnika v njihove vrste prav gotovo okrepitev, saj je to že dokazal z nekaterimi doseda- njimi rezultati in solidno igro. Pretekli teden so se štirje najmlajši člani društva (trije med njimi so še pionirji) udeležili ma- riborskega prvenstva za mladin- ce. Glede na to, da je bil to nji- hov prvi nastop v taki konkuren- ci, tudi ni bilo pričakovati vid- nejših rezultatov. Kljub temu pa je bila to dobra »šola« za nadalj- nje nastope in preverjanje spo- sobnosti. S 3,5 točkami je bil naj- boljši med njimi Matjaž Plajn- šek, po 3 točke sta zbrala Sašo Prelog in Aleš Križe, 2,5 pa Jer- nej Gole. Silva Razlag Začetek priprav Pred bližajočim se spomladan- skim delom prvenstva v članski in mladinski nogometni ligi so se pričeli pripravljati člani in mla- dina NK Aluminij. Člansko mo- štvo, ki nastopa v MNZ Ptuj, tre- nira pod vodstvom trenerja Iva- na Zajca. Člani so pričeli trenin- ge neJco/iko kasneje, ker se tudi prvenstvo prične kasneje. Mladinsko moštvo pa ima za sabo že 15 treningov. Pod vod- stvom trenerjev Kmetca in Fridla jih trenira veliko. Prvenstvo se prične v drugi polovici marca. Že na začetku igrajo v Kidriče- vem z drugouvrščenim Slova- nom, nato gostujejo pri Olimpiji. Vsi skupaj, tako člani kot mla- dinci se zavedajo pomena pri- prav in se želijo čim bolje pripra- viti, da bi doseeli ugodne rezul- tate. Danilo Klajnšek Zelo dobra igra Karničnikove in Brodnjaka 6. in 7. februarja je potekalo v Murski Soboti re- publiško prvenstvo za mladince in mladinke v na- miznem tenisu. NTK PETOVIA je na tem prvenstvu sodeloval s pionirkami Lucijo Karničnik, Lariso Krois ter Ta- njo Čerče, pri fantih pa si je to pravico na regij- skem prvenstvu priboril Blaž Brodnjak. Poudariti moramo, da so še vse igralke tudi letos pionirke, naslednje leto pa le še Tanja Čerče ter Blaž Brod- njak. Zato smo lahko tembolj veseli že uvrstitve na slovensko mladinsko prvenstvo, še bolj pa dobrih iger in več kot dobrih rezultatov. Najuspešnejša je bila Karničnikova. Zasedla je odlično 10. mesto. Med drugimi je premagala zmagovalko odprtega prvenstva Zagreba in repu- bliško pionirsko prvakinjo Sevškovo iz Olimpije z rezultatom 2:1. Kroisova seje uvrstila na 18. me- sto in Čerčetova na 24. Pravico nastopa je imelo 32 najboljših mladink iz štirih regij. Pri fantih je presenetljivo dobro igral Blaž Brod- njak. Na tekmovanje je odšel kot eden najmlajših udeležencev in z zeljo, da ne zasede zadnjega me- sta ter da si pridobi izkušnje, saj njegov čas v mla- dinski konkurenci šele prihaja, kajti še pri pionir- jih ni rekel zadnje besede. Po zelo dobrih igrah mu je primanjkovalo športne sreče, saj je z mnogo starejšimi in »pravimi« mladinci bil enakovreden boj. Vendar sta starost in izkušnje starejših pome- nile njihove minimalne zmage. Med drugimi je iz- gubil s Strličem iz Ingrada z 2:1 (tretji set na 19), nato s Tisajem iz Olimpije prav tako z 2:1 in s par- donom v tretjem setu prav tako na 19. Po fantasti- čni igri pa z Džukičem iz Jesenic prav tako z 2:1, in sicer v tretjem setu 27:25, obenem pa je ta igra- lec imel v tretjem setu osem pardonov. V celoti sem kot trener zadovoljen z igrami igralk in igralca NTK Petovie, njim samim pa naj bodo igre in uvrstitve še večja vzpodbuda za delo, delo in zopet delo, kajti takrat rezultati ne manjka- jo. 1. Pšajd STRELSTVO II. kolo občinske lige v nedeljo, 31. januarja, je bilo 4. kolo občinskega ligaškega tek- movanja v streljanju s serijsko zračno puško. Rezultati: 1. Železničar 1 — 1067 kr., 2. Jože Lacko — 1054, 3. Agis I. — 1053, 4. Kidričevo — 1024, 5. Draženci — 1017, 6. Turnišče II. - 1015, 7. MIP I. - 1015, 8. Turnišče I. - 1011, 9. Polenšak - 1000 in tako naprej. Sodelovalo je 22 ekip. Od posameznikov so bili najuspešnejši: Ljubo Špindler (J. L.) 279 kr., Stanko Lenart (Želez.) 276 kr., Zvonko Hajduk (Agis) 268 itd. V skupnem seštevku vodi po štirih kolih SD Jože Lacko s 4200 krogi pred Železničarjem I — 4193 in Agisom I — 4128. Predzadnje — 5. kolo bo v nedeljo, 7. februarja. Za področni finale, ki bo v mar- cu v Ptuju, sta že skoraj zanesljiva kandidata ekipi Jože Lacko in Že- lezničar. K. A. Ptujski košarkarji v končnici tekmovanja Ptujčani se bodo v petek, 12. februarja, ob 19. uri v dvorani Center v prvem kolu končnice tekmovanja v borbi za uvrstitev v višji rang pomerili z ekipo Šent- jurja. V drugem kolu — 20. fe- bruarja — bodo gostovali v Šo- štanju, 27. februarja v Zagorju, 5. marca ob 18. uri pa se bodo sre- čali v Ptuju z ekipo Rudarja iz Trbovelj. Lestvica skupina A — vzhod je pred srečanjem s Šentjurjem naslednja: 1. Rudar, Trbovlje 2 2 O 184:143 4 2. Ptuj 2 2 0 155:126 4 3. Šentjur 2 I I 178:163 3 4. Elektra, Šoštanj 2 I I 163:178 3 5. Miklavž 2 O 2 126:155 2 6. Zagorje 2 O 2 143:184 2 Prvak te skupine se bo uvrstil v enotno slovensko košarkarsko ligo. MG Letna konferenca NK Aluminij Na redni letni konferenci so se zbrali člani nogometnega kluba Aluminij iz Kidričevega. Zelo kritično so pregledali delo v pre- teklem letu. Iz razprav seje vide- lo, da so vse ekipe razen prvega moštva dosegle svoje cilje. Ven- dar pa so si bili glede prvega mo- štva enotnega mišljenja, da brez lastnega kadra ne gre. Se naprej bo potrebno delati in se potem uvrstiti v višji rang tekmovanja, ko si za to pripravljen. Omenili so tudi zelo slabo sodelovanje z matično krajevno skupnostjo, ki ne kaže kdo ve kaj zanimanja za delovanje društev na svojem ob- močju. Kot glavne cilje so si za- dali: pripraviti prvo moštvo ta- ko, da bo zopet zasedalo mesto, kot ga je imelo nekoč, mlajše se- lekcije naj bi dosegle vsaj enake rezultate. Obenem bodo izobra- ževali trenerski kader, uredili stadion in zgradbo ter poglobili sodelovanje s sosednjimi nogo- metnimi klubi, vsekakor pa našli stik z matično krajevno skup- nostjo. Danilo Klajnšek Dobre borbe Andreja in Petra Judoisti ptujske Drave so minuli konec tedna nastopili na tekmovanju za Baumgartnerjev pas v Mariboru. Po prikazanih borbah jih lahko uvrsti- mo ob bok Impolovim in celjskim. To dokazujejo številne zmage in dobre borbe Andreja Murka in Petra Letonja. Andrej je na primer premagal Ima- moviča iz Celja, Ličino iz Olimpije, v boju za četr- to mesto pa je po izenačeni borbi tesno izgubil z Leščakom iz Impola. Še uspešnejši je bil Peter, saj je premagal Krajnca iz Murske Sobote, Očka iz Impola, Lakovška iz Slovenj Gradca, izgubil pa z Anderlejem. Andrej je bil torej v svoji kategoriji peti, Peter pa tretji. Omeniti velja še, da je Kelenc zasedel peto mesto v kategoriji do 71 kg, Tekmeče- va pa je bila peta med ženskami. Ljubitelje juda pa ptujski judoisti vabijo, da si ogledajo turnir 4. kola prve republiške lige. V sobo- to se bodo ob 11. uri v športni dvorani Center po- merile ekipe mariborskega Železničarja, ljubljan- ske Šiške in domači judoisti. d. I. skupino Don Juan, njihovo Mandarino in kaseto Leto dni dela skupina Don Juan in s svojo popularno skladbo Mandarina je postala ob Marja- nu Smodetu z Jožico po prodaji največji uspeh Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, hkrati pa tudi ena najpopularnejših glas- benih skupin v Sloveniji. Avtor vseh skladb je Branko Jovanovič- Vunjak, tudi vodja skupine, ki si je ime izbrala po zapeljivcu, os- vajalcu, pa tudi drugače bi lahko prevedli ime lomilca src s špan- skega dvora. Poznava se še iz ča- sov olivno-sivih uniform, ko sva služila vojaški rok v Ptuju. »Takrat sem igral pri Artiljer- cu, potem me je glasbena pot vo- dila v skupino Beli med, Rendez vous in Don Juan. Ostali člani so tako kot jaz igrali v znanih sku- pinah: 12. nadstropje. Buldožer, Prizma . . . Smo prijatelji in vese- ljaki, pa smo se našli z enakimi ambicijami,« pravi Branko Jova- novič-Vunjak. Don Juan so uspeli zelo hitro in se v letu dni povzpeli v sam vrh slovenske zabavnoglasbene scene. »Ta pot je tudi mene samega presenetila! Že prej sem igral in delal, ampak Mandarina je po- stala uspešnica tako nenadoma, da sam nisem mogel verjeti. Na- Prej pa se uspehi kar vrstijo in mislim, da mi je sedanje obdobje ^ar napisano na kožo,« pove Branko. j Njihova glasba na kaseti Don| Juana je raznolika - v stilih od« countrya, ročka, rockiiroUa do' oomačih popularnih, s harmoni- jo Pravi, da so fantje veseljjiki. in prepevajo preproste, lepe pe- smi, ki so melodične in gredo do- bro v uho. Raznolikost v skupini vpliva tudi na raznolikost skladb na kaseti . . . »Pišem o čisto navadnih ži- vljenjskih stvareh, ki se dogajajo okrog nas, o tistih prijetnih, le- pih, ki ganejo. O teh raznovrst- nih dogodkih nastajajo tudi te- me, brez pretiranih filozofskih razmišljanj.« Brankove poznane, priljubljene skladbe so: Ana, če sama boš ostala. Gospa, moj po- klon. Pod oknom sem stal. Jutri sin vaš bo postal vojak ... Na novi kaseti skupine Don Juan pa je deset skladb: O, vem, da njena mati joče. Vanja, Ona sanja Pa- riz, Vem, čaka vas mož. Naj bova skupaj. Moj maček. Kako bolijo solze moje mame. Sanjam te, Au (kaj ti mar) in Ne puščaj upanja.' Kot glasbenik in pisec pa se Branko Jovanovič-Vunjak trudi pomagati še neuveljavljenim glasbenikom in skupinam s tako imenovanim projektom »Naj naj . . .« »S tem projektom poskušam Skupina Don Juan — prvi z leve je vodja in pevec Branko Jovanovič-Vu- njak. pomagati glasbenikom in za njih napišem skladbe, sodelujem kot aranžer in producent programa. Prva kaseta Naj naj je izšla pri avtorski skupini A, druga z Man- darino je postala diamantna, pred novim letom pa je izšla tre- tja kaseta Naj, naj. Na njej moje pesmi igrajo in pojejo: Majda Arh, Andreja Makoter, Miha Ba- lažič, skupini Preporod in Kivi iz' Ptuja, skupina Chateau iz T. Ve- lenja, skupina Delta iz Ljubljane, skupina Pop design iz Kranja ... »Kot pisec skladb imam željo delati tako naprej: ustvarjati in pomagati mladim glasbenikom in upam, da bomo do desetih ka- set kmalu prišli. Večina neuvelja- vljenih skupin in solistov težko pride do prave priložnosti za iz- dajo svojih izdelkov, združeni pa smo močnejši in lahko dosežemo več. Najuspešnejšim pomagam potem tudi pri izdaji samostojne kasete . . . Dela imam veliko in to me vzpodbuja. Mimogrede pa se sedaj usmerjam tudi na jugo- slovansko tržišče, kar je zame še poseben izziv . . .,« je dejal Bran- ko Jovanovič-Vunjak, ki ga prija- telji kličejo tudi Brendi. Strokov- njaki ga po produktivnosti pri- merjajo z Doletom Novkovičem, vendar Jovanovič pravi, da bi bil, vsaj po vzorniku, rajši Goran Bregovič, saj je ta popolnejši av- tor, ki ob komponiranju viž le- tem dodaja še besedila in prired- be .. . Ko smo Branka Jovanoviča- Vunjaka ob koncu vprašali, ali mu ob tolikem angažiranju osta- ne še kaj prostega časa, je dejal, da glasbeno ustvarja z veseljem, je pa tudi — kot »don Juan« — zaljubljen, njegova izvoljenka pa je iz Ptuja in tako je velikokrat na relaciji Ljubljana —Ptuj. DRAGO PAPUER Kadetska tekmovanja v rokometu Zadnjo nedeljo v januarju je bilo v športni dvorani Center v Ptuju obmo- čno prvenstvo za kadetinje. Rezultati: Drava Rače 10:8 (6:5), Bakovci Bra- nik 0:11 (0:5), Drava-Bakovci 9:7 (8:1), Branik Rače 14:9 (9:7), Drava-Bra- nik 6.14 (6:5) in Bakovci- Rače 11:19 (3:8). Zmagal je Branik iz Maribora pred domačo Dravo, Racami in Bakovci. Minulo soboto sta bila v Ptuju in Veliki Nedelji predtekmovalna turnirja območnega prvenstva kadetov. V Ptuju so bili doseženi naslednji rezultati: Dra- va Angel Besednjak 19:9 (9:5), Ormož - Branik 24:14 (15:6), Ormož Angel Besednjak 37:16 (17:8), Drava Branik 19:12 (9:5), Angel Besednjak- Branik 13:15 (9:6) in Drava -Ormož 15:11 (6:3). Na finalni turnir sta se uvrstili ekipi Drave in Ormoža. Rezultati v skupini, ki je igrala v Veliki Nedelji: Krog—Veli- ka Nedelja 14:14 (5:7), Velika Nedelja-Bakovci 17:10 (10:5), Radgona - Veli- ka Nedelja 12:17 (6:9), Bakovci -Krog 16:17 (6:9), Krog-Radgona 25:10 (12:3) in Radgona —Bakovci 14:15 (7:5). V finale, ki bo v soboto dopoldan v Veliki Nedelji, sta se uvrstili ekipi Kroga in domačinov. Na prvem turnirju ekip iz severovzhodne Slovenije (članskih) so bili v Veli- ki Nedelji doseženi naslednji rezultati: Slovenj Gradec-Bakovci 35:28 (13:12), Velika Nedelja-Bakovci 28:26 (13:13) in Velika Nedelja-Slovenj Gradec 34:33 (19:14). 1-k. NOVICE IZ OBČINSKE STRELSKE ZVEZE V. kolo občinske lige v nedeljo, 7. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj 5. kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Ekipni rezultati so: Jože Lacko 1071, Agis-I 1062, Železničar-I 1044, Kidričevo-1 1028, Turnišče-11 1022, MlP-1 1020, Vito- marci 1016, Turnišče-1 1015, Opekar-1 995, Kidričevo-II 988, sledijo Polenšak, Dornava-1, Draženci, Železničar-11, Opekar-Il, Trnovska vas, Juršinci, Turniš- če-IIl, MIP-II, Agis-11, Dornava-ll, Gradnje in Videm. _ Ekipni vrstni red po petih kolih: Jože Lacko 5271, Železničar-1 5237, Agi- s-I 5190, Kidričevo-I 5134, MlP-1 5078, Turnišče-II 5005, Opekar-1 4995, Kidri- čevo-11 4982, Vitomarci 4930, Draženci 4886, sledijo Polenšak, Dornava-I, Ope- kar-ll, Akig-II, Trnovska vas, Turnišče-III, Dornava-II, Železničar-II, Turniš- če-I, Videm, Juršinci, Gradnje in MIP-II. Najboljši posamezniki so še vedno Ljubo Špindler, Ludvik Pšajd (oba J. Lacko) in Stanko Lenart (Železničar). Zadnje, 6. kolo občinske lige bo v petek, 26. februarja, ob 14. uri na streliš- ču OSZ Ptuj. 11. REPUBLIŠKA LIGA-SEVER V soboto, 6. februarja, sta se na strelišču OSZ Ptuj pomerili ekipi SD Tur- nišče in SD Kovinar iz Mute. Zmagala je ekipa SD Turnišče s 1424 krogi, ekipa S D Kovinarja pa je nastreljala 1403 kroge. Najboljša je bila domača strelka Zdenka Matjašič; nastreljala je 367 krogov. ZB . 24 prijav za folklorno sekcijo Kot kaže, bodo v delavskem prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju oživili še eno sekcijo, ki je bila še pred dvema letoma zelo aktivna. Lani so na novo vklju- čili mešani pevski zbor društva upokojencev, spet pridno delajo in nastopajo lutkarji — uvrstili so se celo na področno srečanje —, za sodelovanje v folklor- ni skupini pa se je na novo prijavilo 24 kandidatov, torej dvanajst parov. In ker brez fantov tudi pri folklori ne gre, so ti še vedno vabljeni, ker je prijavljenih več deklet. Folklorna skupina bo začela delati v jeseni. mš ■• Mesec kvizov Do konca februarja bodo mladi Ptujčani merili svoje znanje na dveh po- dročjih ~ v poznavanju delovanje Organizacije združenih narodov in v znanju iz kmetijstva. Že danes popoldan ob 15. uri bo v Klubu mladih občinski kviz klubov OZN. Mladi bodo odgovarjali na vprašanja iz zelo obsežnega gradiva in se po- tegovali za uvrstitev na regijsko prvenstvo. Občinska konferenca ZSMS, učenci in učitelji kmetijske šole v ptujskem srednješolskem centru pa bodo prihodnji četrtek v srednješolskem centru pri- pravili kviz Mladi in kmetijstvo. Poleg tega da se bodo pomerili v znanju iz kmetijstva bodo dan izkoristili tudi za pogovore o položaju kmetijstva v naši družbi, po kvizu pa bodo imeli družabni večer. d. 1. Pustovanje tudi v narodnem domu Utrujeni od nič kaj dobrotljivih časov, zmedeni od vsemogočih predpisov in neumnosti, ki nam grenijo življenje, včasih komaj čakamo, da se lahko malce sprostimo in »odpremo ventile«. Tak je tudi in morda še zlasti pustni čas, ko se skriti pod masko komu »oddolžimo« za žalitev ali hudobijo, mu po svoje vrne- mo dolg ali pa se kratko malo prepustimo norostim, ki so ob tem času malce manj neumne in otročje. V Narodnem domu v Ptuju so se ljudje na mastno soboto že velikokrat pri- jetno zabavali. Enoten prireditveni prostor, dobra organizacija in glasba so leto za letom vabili Ptujčane. z maskami in brez njih. Tako bo tudi to soboto. Delavsko prosvetno društvo Svoboda in gostilnica PAV se bosta trudila, da dobre volje ne bo manjkalo. Za to pa je porok tudi ansambel Zrelo klasje. Obe- ta se torej prijeten večer ob glasbi, pijači in dobri hrani. Nekaj vstopnic po 20.000 dinarjev je še na voljo v pisarni Z KO, to je v stavbi ob gledališču. Vablje- ni! mš Smučarski klub in kurenti v Calgary Dejavnejši člani smučarskega klu- ba Ptuj in kurenti so že večkrat spremljali nastope naših najboljših smučarjev. Bili so na svetovnem pr- venstvu v Bormiu, Crans Montani, na olimpijskih igrah v Sarajevu, na vseh tekmah svetovnega pokala, ki so bile v Jugoslaviji. Bodrili so naše tekmo- valce in smučarji so se že navadili na njihovo spremljanje, še posebej na ži- vahne kurente. Že lani se jim je ponu- dila možnost, da postanejo stalni 'spremljevalci naših smučarjev na naj- večjih tekmovanjih. V dogovoru z jugoslovanskim ski- poolom in Slovensko izseljensko ma- tico v Calgaryju so se dogovorili za pomoč pri spremljanju naše reprezen- tance na olimpijskih igrah v Calgary- ju. Najprej je prišlo povabilo od Izse- ljenske matice, da jim njeni člani nu- dijo bivanje in prevoz na prizorišča tekem v alpskih disciplinah. Nato pa jim je jugoslovanski ski-pool ponudil pot čez lužo pod ugodnimi pogoji. V Calgarv bo tako v petek. 19. fe- bruarja, odpotovalo 9 kurentov in se- dem najdejavnejših članov smučar- skega kluba. Potovali bodo prek Am- sterdama, nazaj pa prek Toronta. Največ denarja za pot bodo prispeva- li člani odprave sami, nekaj pa bodo prispevali sponzorji: Jugoslovanski smučarski pool, Radenska, Adria-Air- ways, Emona in Petrol iz Ljubljane. Poudarimo naj, da bodo sredstva za pot in bivanje izključno darovana ali sredstva potujočih, nikakor pa za ta namen ne bo šel klubski denar. Ptujčanov bo torej v Calgary odpo- tovalo šestnajst. Bodrili bodo naše tekmovalce, del vzdušja pa prenesli tudi našim bralcem. Obljubili so na- mreč, da bodo po vrnitvi pripravili re- portažo, d. 1. POPRAVEK \ Pri objavi Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, TOZD Bolnišnica Ptuj za novoletna voščila je prišlo do tiskarske napake pn zaporednf številki 53 Besedilo se pravilno glasi: Slavko VALENKO. Ruj. 50 000 din Za napako se opravičujemo. 10 - ZA RAZVEDRILO 11. februar 1988 - TEDNIK TEDNIK -11. februar 1988 OGLASI IN OBJAVE - II Lesko v Prešernovi ulici 26 Na Prešernov dan je Prešerno\a ulica dobila nov prijeten lokal. Uredil ga je Rudi Kolarič in ga imenoval LESKO. V imenuje »simboliziral« les — osno- vni material pri svojem delu — in začetnici priimka. Njegova obrtna dejavnost je registrirana kot izdelava in prodaja drobnih lesenih izdelkov, spominkov in dekora (svetlobni napisi). Izdelki nastajajo v priročni delavnici zunaj lokala. Iz programa drobnih lesenih izdelkov ponuja: spominke iz lesa, kamna, platna in usnja, dekorativne izdelke s slikami, otroške igrače ter opremo po na- ročilu za otroške vrtce (igrače in pedagoške pripomočke). Drugi program, »na- redi si sam«, je za lastnika mnogo večji izziv. Pričakuje, da bo odmeven tudi pri kupcih. V ospredju je polizdelek, ki ga bo kupec dobil po lastnih zamislih v lo- kalu, dokončal pa doma. Lahko pa bosta v celoti Kolaričeva zamisel in izdelek. Program »Naredi si sam« je dobrodošla novost, saj sodobna pohištvena indu- strija premalo upošteva današnje zahteve. V lokalu pa ima tudi nekaj izdelkov. Kljub utesnjenosti je ureditev lokala prijetna, punudba pa pregledna. (Posnetek: M. Ozmec) namenjenih za hrambo čevljev in drugih predmetov, omarice za telefon, obešal- nike in podobno. Četudi je program »rezervnih delov za kupljeno opremo« na videz v po- drejenem položaju, bo marsikoga navdušil. Izbiral bo lahko med navadnimi če- pi in bolj zapletenimi žebljički. Želje? »Rad bi, da bi me ljudje spoznali in ugotovili, da jim lahko poma- gam pri opremi njihovega stanovanja z modnimi dodatki iz lesa, stekla in kam- na. Po naročilu bom delal proniirane letvice in plošče različnih velikosti.« V LESKU bodo kupce sprejemali vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Skoda le, da je lokal tako majhen in lastnik ne more pokazati vsega, kar zna. Nujno bi potreboval manjši razstavni prostor. »Oko« je še vedno najboljši ocenjevalec. Kolarič želi s kupcem komunicirati v sodobnem »jeziku«, zato bo kmalu presenetil z ovojnim papirjem, na katerem bodo najrazličnejše enostavne skice, kako svoja stanovanja naredimo še bolj prijetna. MG PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ SPREJE KULTURNE DELAVCE Čestitke Ivanu Potrču ob petin- sedemdesetletnici v ponedeljek, na dan slovenskega kulturnega praznika, je pred- sednik skupščine občine Ptuj Goraz Zmauc sprejel kulturne delavce, ravnatelje kulturnih institucij, funkcionarje občinske kulturne skup- nosti, akademskega slikarja Albina Lugariča in kiparja Viktorja Goj- koviča, častni gost pa je bil pisatelj Ivan Potrč, ki je pred kratkim do- polnil petinsedemdeset let. Ob tej priložnosti mu je predsednik skup- ščine v imenu občanov naše občine čestital ob visokem življenjskem jubileju z željo, da bi lahko kmalu spet prebrali kaj izpod njegovega peresa. V pogovoru s kulturnimi delavci pa je govoril o položaju kul- (foto: M. Ozmec) ture danes, o njenih razvojnih ciljih in o njenem vključevanju v razvoj turizma v občini, ob koncu naj zapišemo tudi to, da je bil ponedeljkov sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku prvi v zadnjih dveh de- setletjih v občini . . . NaV Biseroporočenca sta zavzeto prisluhnila besedam Silve Gorjupove, ki je opravila svečani obred poroke in v svojem prisrčnem govoru lepo orisala njuno življenjsko pot. Čeprav skoraj ne mine dan, da se doma ne bi oglasil kateri od otrok, so priložnosti za družinski posnetek bolj redke. Zato pa naj bo ta fotogra- fija tista, ki bo tudi čez 10, 20 let obudila prijetne spomine na nepozabni 30. januar 1988. V Spodnjih Jablanah smo nazdravili biseroporočencema CIRKOVCE Zadnji teden v januarju je bil za krajane Spodnjih Jablan nekoliko drugačen kot dru- gi. »V zraku« so bile priprave na dan, ki se ne ponovi zlepa in ki ga — po pripovedova- nju — ni bilo že skoraj 70 let. Nič drugače ni bilo pri Potočnikovih, kjer so se pogosteje kot sicer oglašali sosedje in sorodniki, največkrat pa kdo izmed šestih otrok Julijane in Vincenca. Kako tudi ne bi bili v akciji? Vsi skupaj so se pripravljali na veliko slovesnost, na trenutek, ko si bosta nji- hov oče in mati po šestdesetih letih ponovno obljubila zvestobo do groba na biserni poro- ki 30. januarja. Dvorana gasilskega doma v Sp. Jablanah je bila ta dan skoraj premajhna za najbližje sorodstvo, ki se je zbralo, da biseroporočen- cema čestita ob njunem visokem jubileju. Vseh šest otrok, 12 vnukov in 4 pravnuki, ki so se jubilantoma s svojimi partnerji pridru- žil? v 60 let trajajočem skupnem življenju, je bilo moč srečati med povabljenimi. Pa seve- da sosedje, s katerimi imajo izredno dobre stike in radi priskočijo na pomoč, kadarkoli je to potrebno. Posebne pozornosti pa je bila med sorodstvom deležna 95-letna nevestina sestra teta Ana, ki seje živahno vključevala v pogovor ter skupaj z jubilantko in bisernim ženinom obujala spomine na čase, ko sta bila Julijana in Vincenc še na začetku svoje za- konske poti. Takrat je bilo vse življenje še pred njima. Čeprav sta si ga poprej vsak po svoje predstavljala, sta složno stopila na str- mo, vijugasto pot. Nič jima ni bilo prizaneše- no. Razumevanje in medsebojna povezanost sta jima neštetokrat pomagala iz težav. Kre- pilo ju je delo, saj je več kot 10 ha velika kmetija terjala preudarno gospodinjo in trd- nega gospodarja. Potočnikova mama in ata sta to nedvomno bila, saj sta svoj sloves ohranila vse do današnjih dni, ko je gospo- darstvo prevzel v svoje roke najmlajši sin Šte- fan. Kot je v zdravici dejal starešina, prvi od sinov — Vinko, sta svoje otroke vzgajala ob trdem delu v poštene, zavedne in delavne lju di. Za vse to so jima danes iskreno hvaležni in so na svoja starša izredno ponosni. Kadar- koli jim čas dopušča, se vračajo domov, z nji- mi pa prihajajo vnuki in pravnuki, saj je ob maminem ognjišču tako prijetno, toplo. Da nista priljubljena le med sorodniki, priča tudi pozornost krajevne skupnosti Cirkovce, ki je slavljencema prek delegacije krajanov posla- la lepo darilo skupno s čestitkami in prisrčni- mi željami. Prišli so v petek, na predvečer praznika, zapeli nevesti pod oknom in prijet- no pokramljali pozno v noč. Če bi slavljenca, ki sta poročno zaobljubo tokrat podpisala pred pooblaščeno delegatko skupščine občine Ptuj Silvo Gorjupovo in matičarko Anico Kunčnikovo, vprašali, kak- šna je razlika med biserno in »zeleno« poro- ko, bi verjetno odgovorila, da je slednja v znamenju velikega vprašaja. Mi jima name- sto vprašaja z velikim klicajem pišemo: »Nasvidenje na diamantni poroki!« S. B. V nedeljo pustni vrhunec Na ptujskih ulicah in trgih ter v bližnjih naseljih se že nekaj dni ogla- ša kurentov zvonec. Letos, pravijo mnogi, zvoni zaman, saj zime prakti- čno še ni bilo. Vremenske napovedi, vezane za ta čas, pa jo še obljubljajo. ' Pust je letos bogatejši kot v prejš- njih letih. Poleg osrednje nedeljske prireditve (letos ima spremenjeno po- dobo) bo v Ruju še več zanimivosti in privlačnosti. Ze jutri (12. februarja) bodo v galeriji na gradu odprli razsta- vo mask in šemljenja. Popoldne bo v klubu mladih ples v maskah za naj- mlajše. Nasploh velja letos pohvaliti mlade, ki bodo pripravili več pustnih prireditev. V nedeljo, 14. februarja, bodo organizirali veliki srečelov s privlačnimi dobitki: črno-belim tele- vizorjem, prašičem, kolesom ... Gla- vne dobitke so prispevali: območna enota Iskre-Delte v Ptuju, Emona Merkur, EKK — farma prašičev in obrtnik Miran Žlahtič (niansiranje steklenih površin). Srečelov bodo končali v torek, ko bo v klubu mladih in pred njim še veliko mladinsko pu- stovanje. Pričeli ga bodo ob 12. uri, igral pa bo ansambel Komet. Priredi- tev bo potekala po posebnem progra- mu in bo trajala več ur, pravo pustno rajanje pa se bo pričelo ob 18. uri. V ponedeljek bodo rajali še otroci iz vrtcev in nekoliko starejši. Njihovo pustovanje bo organiziralo ptujsko društvo prijateljev mladine. Nedeljska prireditev se bo pričela z nastopom folklornih skupin na trgih pri Belem križu, na Srbskem in Trgu mladinskih delovnih brigad. Začeli ga bodo pustni pokači in kopjaši, konča- le pa mažoretke iz Ljubljane. Karne- valska povorka se bo oblikovala v Prešernovi ulici (pešci) in na Muzej- skem trgu (vozila). Pričetek karneval- ske povorke bo ob 14.30 uri. Obhodna pot povorke: Prešernova — Markova — Trg VIDB — Lackova — Trstenjakova — Osojnikova — Gregorčičev drevored — Potrčeva — Srbski trg — Titov trg — Miklošičeva — Trg MDB — Krempljeva — Trg svobode — Dravska ulica. 28. kurentovanje, na katerem bo nastopilo okrog dvajset folklornih in približno toliko karnevalskih skupin, bosta organizirali ptujsko folklorno in turistično društvo. Pokrovitelja pri- reditve sta Skupščina občine Ptuj in Kulturna skupnost občine Ptuj. Z de- narjem pa so pomagale še številne OZD v občini in zunaj nje ter obrtni- ki. Tudi letos naj bi večino denarja or- ganizatorja dobila s prodajo vstopnic — priponk po tisoč dinarjev. Na vo- ljo jih je deset tisoč. Po oceni naj bi 28. kurentovanje stalo nekaj manj kot dvajset milijonov dinarjev. V nedeljo naj bi bili Ptujčani disci- plinirani. Organizatorja pričakujeta, da bodo mestne ulice in trgi, koder se bo vila karnevalska povorka, brez parkiranih avtomobilov. Zapora me- sta bo od 12. do 17. ure — v tem času na območju karnevalske povorke ne bo mogoč promet z motornimi vozili. Parkirnih mest bo dovolj, zato težav ne bi smelo biti. Kakšna bo prometna ureditev v času povorke, je razvidno iz skice. Na oknih in balkonih že nekaj časa lepo vihrajo pustne in druge zastave. Še lepše, pustno bo mesto zadihalo, če se mu bodo priključili občani ter dodatno okrasili pročelja hiš. Poseb- na komisija odbora za organizacijo kurentovanja bo najbolj prizadevne nagradila z lepimi denarnimi nagra- dami. Med najboljše karnevalske sku- pine pa bodo razdelili 500 tisoč dinar- jev. V pustnih dneh bo Ptuj tudi sej- marski. Poudarek bo na prodaji mask. Za ponudbo hrane in pijače se bodo trudili družbeni in zasebni go- stilničarji. Tudi krofov naj bi bilo do- volj, saj se za peko zanimajo tudi od drugod. Da bo mesto uvrščeno v Gui- nessovo knjigo rekordov, se še ne ve — peki ali kdo drug naj bi spekel naj- večji krof. Tako ali drugače — 14. februarja bo veselo. Za še lepšo pustno podobo pa lahko poleg organizatorjev in ne- posredno prizadetih prispevajo tudi občani, ki kljub dolgoletni tradiciji radi pozabljajo na svoje maske in se ne želijo šemiti. MG Prometna ureditev na pustno nedeljo (puščice kažejo obhodno pot povorke, črke »P« pa parkirišča). Najboljši mladi od Tomaža Ormoški mladi zadružniki in občinska konferenca mladine že vrsto let uspešno pripravljajo kviz Mladi in kmetijstvo. Letos so ga pripravili minulo so- boto v domu kulturnoprosvetnega društva v Obrežu. Tudi letošnji kviz je obi- skalo veliko ljudi, pomerile pa so se ekipe iz Podgorcev, Ormoža, dve ekipi s Koga in ekipa od Tomaža. Mladi so odgovarjali na vprašanja o ohranjanju goz- da, o prehrani in reji živali, o gojenju krompirja, biovrtnarjenju, pokazati pa so morali tudi svoje znanje o delovanju Zveze socialistične mladine Slovenije po kongresu v Krškem. Premore med posameznimi težavnostnimi stopnjami vprašanj so zapolnili humoristi, pevci, folklorna skupina in harmonikarji. Predstavila sta se okteta s Koga in od Tomaža, folklorna skupina iz Velike Nedelje, harmonikarja Aleš Praprotnik iz Pušinec in Stanko Horvat iz Podgorcev, humorist Janko Krajnčar s Koga in igralec Lojze Matjašič iz Gorišnice. Mladi zadružniki s Koga. ki so letos nastopili kar z dvema ekipama, tokrat niso bili najboljši kot leta poprej. Lani in predlani so namreč nastopili v repu- bliškem finalu. Letos pa so najboljše znanje prikazali mladi od Tomaža in se uvrstili na regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Ta bo 20. februaija v Lenartu. d. I.. ČRNA KRONIKA V minulem tednu od 2. do vključno 9. februarja sr> miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nezgodah, v kate- rih je bila ena oseba huje, tri pa lažje telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili tokrat: neprilagojena hitrost vožnje glede na stanje cestišča, izsi- ljevanje prednosti in vinjenost voznika. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena na okoli 3,62 milijona dinarjev. Drugih posebnosti tokrat na našem območju ni bilo. S TOVORNJAKOM V PEŠKO V torek, 2. februarja, dopoldne je prišlo do nezgode na magi- stralni cesti v Ptuju v neposredni bližini bencinskega servisa ob parku. Peška Angela Kopčič (66 let) iz Placarja je potiskala ob se- bi kolo in tako prečkala magi- stralno cesto na označenem pre- hodu za pešce. Zaradi neprilago- jene hitrosti na razmeroma spolzki cesti je voznik tovornega avtomobila Franc Kos (49 let) iz Maribora kljub zaviranju trčil vanjo in jo zbil po cestišču. Hu- do poškodovano Kopčičevo so prepeljali v ptujsko bolnišnico in je ostala na zdravljenju. -OM Rodile so: Klavdija Rožmarin, Moškanj- ci 122 — Miha; Ana Lah, Jurov- ci 17 — deklico; Anica Malek, Hajdoše 14 — Tadeja; Brigita Cvetko, Drakovci 45 — Ingrid; Sonja Hojnik, Zamušani 22/b — Tomaža; Milena Volgemut, Gre- gorčičev dr. 13 — dečka; Mihel- ca Kramberger, Potrčeva 40 — dva dečka; Mojca Horvat, Skor- ba 34 — deklico; Nada Lipovec, Ljutomer, Podgradje 27 — Mile- no; Simona Gedl, Pršetinci 46 — dečka; Sonja Murk, Strmec 19/a — Matejo; Ana Kekec, Nova vas pri Ptuju 69 — dečka; Kle- mentina Lah, Cesta Olge Meglic 9 — Uroša; Davorina Bien, Ul. Borisa Kraigherja 13 — Saša; Marija Pišek, Apače 118 — Ta- dejo; Kristina Flekič, Tomaž 20 — Gorana; Bisefka Cajnko, Bresnica 9 — Boruta; Julijana Emeršič, Gruškovec 10 — Sandi- ja; Ljudmila Sakelšek, Zakl 14 — dečka; Jožica Slana, Nova vas 10 — dečka; Darinka Lupinski, Čermožiše 90/a — dečka; Mari- ja Travnikar, Ob Železnici 12 — dečka. Poroke: Boris Babosek, Volkmerjeva 5, in Marija Peternik, Volkmerjeva 5; Nenad Kardum, Nunič, Knin, in Milka Munda, Runeč 64; Pe- ter Nahberger, Gerečja vas 83, in Brigita Leskovar, Zupečja vas 20; Janez Vaupotič, Mala vas 20, in Suzana Kujec, Mala vas 13/a; Jožef Teskač, Zg. Jablane 17, in Zdenka Vaupotič, Hajdoše 46; Rudolf Vogrina, Kicar 72, in Te- rezija Klaneček, Prešernova 9; Zdravko Peklar, Zavčeva 6, in Vera Šmigoc, Peršonova 3. Umrli so: Katarina Pliberšek, Sestrže 66, roj. 1932, umrla 31. januarja 1988; Franc Čeh, Hvaletinci 18, roj. 1912, umrl 31. januarja 1988; Ema Kovačič, Jastrebci 53, roj. 1933, umrla 29. januarja 1988; Rudolf Rozman, Šturmovci 13, roj. 1917, umrl 31. januarja 1988; Jožef Krajnc, Turniška 28, roj. 1907, umrl 29. januarja 1988; Jo- žef Pavlinič, Maribor, Prvomaj- ska 5, roj. 1929, umrl 31. januarja 1988; Roza Cvetko, Spolenjako- va 19, roj. 1901, umrla 2. februar- ja 1988; Julijana Serdinšek, Sitež I, roj. 1905, umrla 3. februarja 1-988; Ida Vilčnik, Panonska 2, roj. 1920, umrla 3. februarja 1988; Jožef Novak, Gabrnik 34, roj. 1916, umrl 4. februarja 1988; Alojzija Munda, Obrez 150, roj. 1908, umrla 4. februarja 1988; Janez Brmež, Podvinci 70, roj. 1914, umrl 7. februarja 1988. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO ' — TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo- injakova 5, poitni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pui- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio-Tedpik, tele- fon (062) 771-281 in 771-220. Celoletna naročnina znaša 15.000 dinarjev, za tujino 19.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrš- čen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni da- vek od prometa.