F.....-—M. ■ IMMB e=E3 r=aa> *Jajvežji slovenski dnevnik w I Iv Združenih državah q Velja za v*e leto • . . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List isloverisfcih tdelavcev y Ameriki." The largest Slovenian Daily in tike United States. tuned every day except Sundays a and legal Holidays. - 75,000 Readers, "faHLiU-—II =11 TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 NO. 23. — ŠTEV. 23. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 28. 1924. — PONDELJEK, 28. JANUARJA, 1924. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXH. — LF-TNIK XXXII. S KONVENCIJE UNITED MINE WORKERS Lestvični odbor zahteva ,naj bo prihodnja pogodba veljavna štiri leta ter naj se zviša dalavcem plačo za dvajset odstotkov. — Nazadnjaška politika nekaterih delegatov. — Slučaj Aleksandra Howata. — Lewis se je zavzemal za svetost pogodbe. — Privatne in javne zadeve. Indianapolis, Indiana*, 27. novembra. — Danes je pre-nchal ssvojinri delovanjem lestvični odbor, katerega je imenovala konvencija United Miije Workers. Lestvični odbor ni izdal nobenega posebnega poročila," vendar se domneva, da zahteva pogodbo med delavci in delodajalci za štiri let in dvajset odstotno povLšaaije plače. Nadaljna zahteva je šesturni delavnik. V pondeljek bo prišel na vrsto slučaj Alexandra Howata. Z njegovim slučajem se bo bavil odbor za pritožbe. Od rešitve Howatove zadeve bo odvisno bodoče stališče administracije. Ko so očitali predsedniku Lewisu nezvestobo, se je zagovarjal s 4'svetostjo pogodbe". "Dve poti vam preostajata," je rekel. "Ali hočete postavo ali ne i Če glasujete proti proočilu odbora, boste glasovali proti svetosti pogodbe. S takim glasovanjem bi dokazali svetu, da so vam privatni intersi več kot pa bla-gobit organizacije." William Z. Foster je bil sklical shod, na katerem je razpravljal o sedanji konvenciji. Rekel je, da je najbolj nazadnjaška izmed vseli, kar jih je bilo v zadnjih petindvajsetih letih. "Kar delajo delegati, je naravnost škandal," je rekel. "Najprej so brzojavno pozdravili angleškega delavskega voditelja MacDonalda, pol ure pozneje so pa glasovali proti ustanovitvi delavske stranke v Zdruenih državah. MacDONALD IN ČLANI NJEGOVEGA KABINETA. esssaci Vi BELGIJSKI KRALJ V PARIŠKEM KINEMATOGRAFU. , SMRT DVEH FRANCOSKIH LETALCEV. Pariz, Francija, 25. januarja. Xt-ki prijwost ^ kinematogruf je imel včeraj kraljevega gosta. Predstavo je namreč gledal belgijski kralj v spremstvu generalnega konzula Bastina. Kralja ni nihče poznal, ker je bil v civilni obleki. Bruselj, Belgija, 25. januarja. V bližini Gasselta je padel včeraj iz višine 12,000 čevljev na tla belgijski vojaški aeroplan. — V njem sta se nahajala dva letalca-Bila sta na mestu mrtva. Kaj je bil vzrok nesreče, se dosedaj še ni dalo dognati. ANGLIJA BO POSLALA KOMISIJO V RUSIJO. NEMŠKI KAJZER STAR 65 LET London, Anglija, 27. januarja. Angleški ministrski predsednik Ramsay McDonald bo poslal prihodnji teden v Rusijo člana angleškega parlamenita Jamesa O-Grad v-j a. Komisar bo imel pol-nomoč, da se lahko pogaja z rusko sovjetsko vlado. Kakorhitro bodo obnovljene fliplomatiene zveze med obema deželema, bo imenovan O'Grady angleškim poslanikom v Moskvi. Najprej se»bodo vršila pogajanja glede svote, ki jo dolguje Rusija Angliji. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Danes je dosegel bivši nemški kajzer Viljem starost 65 let. Nemško časopisje je to obletnico komaj omenilo. REKA IN PRISTANIŠČE STA ITALIJANSKA LAST Zgoraj oil l.-ve na desno: John li. ve Arthur Henderson in mini Donald. V spodnji vrsti so: tajnik J. II. Thomas in Philip Clynes; tajnik za domače zade-strski predsednik Ramsay Mac-viscount I laid a ne; kolon ijalni Smnvden. Tozadevna pogodba je bila sklenjena in podpisana v Rimu. — Trajno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. LONDONSKI PROLETARCI SE KLANJAJO LENINU NEMŠKI SEPARATISTI SE PUNTAJO. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Separatistične čete, ki so bile zasedle vladno poslopje v Spevera, ; so se začele puntati. Vojaki za-i htevajo višjo plačo rn boljšo hra-i no. Vstajo so zatrli francoski za-t morski vojaki- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Dtnea so naše cene sl«d«8«; JUGOSLAVIJA RazpoSllja na sadnje pogte in Izplačuj a "PoStnI čf kovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovniku, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pač za hitro IzplaCllo najugodneje. 1000 Din. ...... $12.40 2000 Din. ...... $24.60 5000 Din. ...... $61.00 Pri nakazilih, ki znat«jo manj kot en tlao6 dinarja« raCunfmo poaabaj p» 16 centov za poitnlno In druga itroike. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpofillja na zadnje poŠte In izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadrn. 200 lir ................$ 9.90 300 lir ................$14.75 500 lir ................$23.75 1000 lir ................$48.50 Pri nakazilih, ki znalajo manj kot SOS lir raSunlmo poaabaj po 1S centov za poitnlno In druge atroika. Za poitljatre, ki petaegajo znesek pet tirni dinarjev ali po dva tisoi lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede Upla«! v ameriških dolarjih glejte poseben oglas ▼ te« UstuT Denar oaza je poslati najbolje po Domestic Money Order sli pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK VI Cortland* Street tcu coatiandt mm Ntw York, K. T Ql&vno zastopxditvo Jadran**« Bank. Rim, Italija, i. januarja. — Danes je bila podpisana pogodba med Italijo in Jugoslavijo, Iti določa. da bo zanaprej reško pristanišče laška la.st. V imenu Italije je podpisal pogodbo ministrski predsednik Mussolini, v imenu Jugoslavije sta jo pa podpisala ministrski predsednik Pašie in zunanji minister Ninčič. Cerimonija se je završila v zunanjem ministrstvu in sicer v ta-kozvanii "dvorani zmage". Navzoč je bil tudi jugoslovanski poslanik v Italiji. Devic. V pogodbi je. izraženo upanje, da bodo zavladali med obema državama prijateljski odnosa ji ter da bo obe deželi Jadransko morje bolj združevalo kot pa ločilo. Prva posledica te pogodbe bo, da bo Jugoslavija skrčila svojo armado za 110.000 mož. To bo znatno olajšalo državni proračun. i Velikanske ljudske množice so se vdeležile ljudskega zborovanja, da poč as te spomin zamrlega komunističnega voditelja. MUSSOLINI BO ZAČEL V PONDELJEK VELIKO KAMPANJO. Ram, Italija. 25. januarja. — V pondeljek se bodo sestali voditelji fašistovske stranke ter se dogovorili glede kampanje za volitve, ki se bodo vršile 6. aprila. Ministrski predsednik, bo pozival volilce naj volijo v državni zbor fašistovske kandidate- London, Anglija. 26. januarja. Najbolj "rdeči" okraj Londona, imenovan Poplar, j'e bil pozorišče velikanskega ljudskega zborovanja, ki se je vršilo tekom popol-| dneva, da se proslavi spomin zamrlega komunističinega voditelja. Nikolaja Lenina. Pod avspiciji angleške komunistične stranke je napolnilo na tvsoče tovarišev veliki avditorij Poplar Town Ilalla. in nadaljne stotine ljudi so se zbrale zunaj, ker niso mogle dobiti vstopa v dvorano. Predsednik zborovanja je bil George Lansbury, član parlamenta, ki je znan radi svojega pacifičnega ter proti-teroristične-ga razpoloženja. Sestanek je bil otvorjen z igranjem ruskega žalnega marša in predno je pričela godba, je naprosil Lansbury navzoče, naj prenehajo kaditi z kratkih pipie in naj rajše razmišljajo o bojih svetovnega proletariat a. Prvi govornik je na dramatičen način proslavljal Lenina ter zagovarjal rusko teroristično politiko z izjavo, da je zamrli komunistični voditelj naučil svetovni proletariat, kako napraviti revolucijo uspešno. Koncem sestanka so navzoče množice navdušeno prepevale In-ternacijonalo in razobešenih je bilo dosti rdečih zastav. VELIKA PANIKA V ČIKAŠKI BOLNICI. Chicago, HL, 27. januarja- — V kleti Suburban Hospital je eksplodiral kotel. Med bolniki je stala panika. Par sto jih je pobegnilo na cesto. Oblečeni so bili samo v bolniške halje. Vsled eksplozije so popokale vse šipe v bolnišnici. Ranjen ni bil nihče. ROJAKX NAROČAJTE SE HA 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVKN8JU L PWEVHIM * SEPARATISTI PRETE ANGLEŠKEMU KONZULU. Berlin, Nemčija, 27. januarja-Voditelij separatistov v Ludwigs-havenu je javno izjavil — Če se bo angleški konzul Glive še enkrat pojavil v bavarskem glavnem mestu, se ne bo nikdar veS vrnil živ v Anglijo. SENATOR BEED BO KANDIDIRAL. St. Louis, 27. januarja. — Danes zvečer je izjavil senator James A. Reed^iz Missouri, da bo skušal kandidirati na demokratičnem tiketu za predsednika. REGENT HIROHITO SEJE POROČIL Japonski prineregent se je oženil, in to je bila prebivalstvu glavnega mesta prva prilika za veselje izza velikega potresa. — 10,000 policistov na straži. ko princa Kuni. Prebivalci Tokija so se v polni meri vdeležili slavnosti, ki je predstavljala prvi izraz, veselja izza potresne nesreče, ki se je završila zadnjega septembra. Velikanske ljudske množice so se zbra le po ulicah in cestah ter se zgrinjale na odprte prostore krog palače, da vidijo, vsaj za trenutek, kraljevsko dvojico Poroka se je izvršila soglasno s Sinto obredom in pozvani so bili kot priče duhovi najstarejših prednikov, ko sta si obljubila no-voporočenca zvestobo pred oltarjem. Japonska vera pravi, da so bili duhovi 122 kraljevskih prednikov priča zveze in da so dali ti predniki paru svoj blagoslov. Kraljevska dvojica je izmenjala dve čaši posvečenega rižnega vina. — Več ur pred poroko so se zbrali člani cesarske družine ter najvišji državni uradniki in pričel se je sprevod proti svetišču, ki je trajal celi dve uri, čeprav je razdalja malenkostna- Vsi vdele-ženei sprevoda so namreč korakali počasi, z cerimonijalnimi koraki, kot jih predpisujejo stare postave, tikajoče se cesarskih porok. Noben inozemec ni bil priča dejanske poroke in tozadevne ceri-monije so se vdeležili le člani cesarske družine ter najvišji državni uradniki. Prestolonaslednik je bil oblečen v japonsko narodno nošo, kot je predpisana za take prilike. Oble ka neveste je bila seveda se bolj mnogolična ter natančno izdelana. Veliko pahljačo so nosili tako, da jo je lahko prijela nevesta v poljubnem trenutku v roko. Pred regentom so nosili žezlo I DVE NOVI NESREČI V PREMOGOVNIKU i -s-- : Reševalci so opustili vse upanje, da bi bilo mogoče rešiti štirdiset premogr.rjev, katere je zasulo v maj ni, ki je last Barnes and Tucker Coal Company. — Rov je poln dima. - Voda hitro narašča. — Dvaintrideset premogarjev ponesrečenih v Johnson City. Shanktown, Pa., 26. januarja. — Upanje, tla bo mogoče rešiti življenja nekako štiridesetih premogarjev. katere zakopala danes .strašna eksplozija v Lancashire rovu Barnes and Tueker Coal Company, je bilo popolnoma o-pnšeeno da ves zvečer, ko so reševalci sporočili, da j <- mv poln "črnega dima" in da voda hitro narašča v razrušenem rovu. Ventilacijska naprava rova je bila uničena vsled eksplozije in nič svežega zraka ni moglo priti v rov. Si rupeni pliif, voda, pomanjkanje svežega zraka in padanje kamenja je oviralo prodiranje reševalcev, ki so napeli vse svoje sile, da rešijo zakopane tovariše. Prvo znamenje za one, ki so se nahajali na površino, da se je završila eksplozija, je obstajalo iz slabega sunka. Trenutek pozneje je bušknil oblak Črnega dima iz -lavnega vhoda v rov in v istem času je odpovedala ventilacijska naprava. Superintendent Hamilton je obvestil Start«ud. v bližini nahajajoče se mesto, in vsi premoga rji, ki niso Lili na delu, so prihiteli na lice mesta ter organizirali lakaj prostovoljne reševalne oddelke. Člani prvega reševalnega oddelka so prodrli le par korakov v rov ter zadeli na šest premogarjev, ki s.. s,-potekali ter oprijemali ob steno. Ti možje so trpeli vsled zastrupljenja s plinom, in odvedli so jih v Dixonville bolnico. Novica o nesreči se je hitro razširila in v teku par ur j so bila vsa premog-arska polja v zapadni Peimsvlvaiiiji na nogah, pripravljena, da pomagajo ponesrečenim. Johnson City, HI., 26. januarja. — Dva in trideset premogarjev je umrlo vsled eksplozije v East Mine. ki je last Crearar-Clincli Coal Company. To je bilo objavljeno včeraj zvečer, po natančnem* preisktmju t-elc-a rova. Preje objavljeno poročilo, da so našli v n.vn še šest živih premogarjev, je neresnično. Malo po peti uri zvečer je prodrl reševalni oddelk v glavni vhod in pri šstem "headingu" je zadel na p..l ducata premogarjev, ko jih nekateri so bili nezavestni vsled sile eksplozije. Spravili so jih na sveži zrak ter jim nudili prvo pomoč. Domneva se, da je bila eksplozija posledica samonastalega unetja premogovnega pralni. Sele krog polnoči so prodrli reševalci skozi --»st ,lim do zajetih premogarjev, ki so se nahajali v II. in 2. ,,dd»-1-ku, približno eno miljo od vhoda v rov, 280 čevljev pod površino. Štirideset mož je delalo na pozorišču'm , če m dva in trideset premogarjev so spravili iz rova. P< t -o. ------o- -.....so kmalu nato odšli domov. Reševalci so našli trupla ponesrečenih pi'em..--u i. v z zažgano obleko in vsa znamenja so kazala, da so si obupno prizadevali priti na varno. Eden prvih premogarjev, ki so dospeli na površino, je diI Phillip Phillips, predesdnik krajevne premogarske uni je. Ko je izvedel, da ni bil rešen njegov dvajset let >tari sin George, se je hotel na vsak način vrnit i v rov. Tnij »jo sina so kmalu nato prinesli na površje. Eden najbolj žalostnih dogodkov eksplozije se je pripetil na domu Mrs. Jesse Maplingrer. koje mož je 'oil ubit v rovski nesreči pred dvanajstimi leti. Ko se je ponesrečil, je zapustil vdovo in sedem majhnih otrok, in nanela je vse sile, da prehrani sebe in nedoletne otrok. Včerajšna nesreča pa je zahtevala nadaljni dve žrtvi, devetnajst let starega Wilsona in sedemnajst let starega Clvda. ki sta preživljala mater ter brate in sestre. Tokio, Japonska, 26. januarja. V t-akozvanili :4svetili" prostorih cesarske palače ter s starodavnimi poročnimi eerimonijami, ki so bile v veljavi že pred rojstvom Krista, se je poročil danes zju- traj prineregent Ilirohito s prin- _ -------x_______w ,,m cesinjo Nagaki, najstarejšo hčer- jih zopet oživili s pomočjo pulmotorja in trii« noinor, TT",____I ___X - 1 '' in krono. Oltar sam je bil okrašen z daritvami, ki so obstajalo iz poljskih sadežev ter cvetov krizantem. Cerimonija je bila sorazmerno STRAŠNA EKSPLOZIJA V H.IJNOISU. West Frankfort, 111.. 2: jan. Danes popoldne se je pripetila v prrprosta on proucevalci japon- McClintock Mine pri Joh,i>o ( itv ?blCajeV 80 da j0 ^tra.šna eksplozija. V majni se je mogoče primerjati s krščanskimi! nahajalo ob času ek>PW=j,> 451) porokami. i . i premogarjev. 390 jih je ostalo ne- Oficijelna proslava poroke je poškodovanih, bila preložena na poznejši čas v j ^^ G0 za.sutih so jih 30 fa. letu, vsled žalovanja dežele radi koj rešm> ^oda. tridesetcrili pa i s« • - .. - potresa. Javna slavnost bo klju-četvala velikanska banket, katerega se bodo vdeležili državni uradniki ter člani diplomatičnega zbora. Policija je odredila vse potrebno, da prepreči vse neljube dogodke- Deset tisoč policistov in vojakov je obrobljalo ceste, po katerih se je pomikal slavnostni sprevod. Ljudske množice pa so bile povsem redne, čeprav ec pozdravljale prestolonaslednika r. navdušenimi Banzai, klici. / še vedno nI znana. ŠVICA JE ZAVRNILA PARIŠKO PONUDBO. Bern, Švica, 25. januarja. — Švicarski senat je danes izjavil, da se nikakor ne more zadovoljiti s francosko noto glede uravnave spora, ki je nastal zastran sa-vojske proste zone in predlaganega razsodišča. Tozadevni odgovor je bil že poslan v Pariz. GLAS NARODV 28. 3TAN. 192? GLAS NARODA" XS1-OVKNB DAILY) Owned and Published by Slovenio PobliiMnj OonptBj (A Corporation) PRANK »AKSE«, PMldnrt LOUIS »ENEDIK, TrcMtirt Plac* of ButlnsM of ftho Corporation and Addrwi of Aftm Offlcoroi •2 Cortlandt gtr—t. Borough of Manhattan, Wow York City. N. Y. "QLAI NAROD A" (Volco of the Peoplo) lwu«d Cvtfy Day Excopt Sundy and Molldaye. Za o«4o loto velja llat za Ameriko In Canado .............. §tM Za pol lota ..................93.00 Za iotrt lota ...... $1.50 Za New York xa Me lat«....................W* Za pol leta Za I no z« mrtvo za celo lete ...'^a 97 Za pol leta .«•••• |U Subscription Yearly »8.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemll nedelj In praznikov. Lxjpis! brez podpisa ln osbenostl se ne prlobčujejo. Denar naj so btacovoU poti t Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se Btn tudi prejfinjo bllvallftfe naznani, da hitreje najdemo nasi omika. "O LAS NAROD A" U Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York« N. Y. Telephone: Cortlandt 2870 EGIPT ( V hi bili vprašali leta 1920 količkaj kompetentnega opazovalca, kakšno bo leta 1924 stališče treh najbolj od- Brez brez ličnih vstaških voditeljev v angleških doniinijih. ličnih vstaških voditeljev v angleških dominijih, < •aninf1' 1 " >ajc nis«* e ne p11 svil križe v oknih, razbal škatljo na njih in pobegnil mgi dan. je hodil" po vaseh z yerigami t)koii vrata iwt as mogočno bat in o v rokah ter pravil vsakomur, da je Herkuies, ki ruši zapore. Se tisto noč je ukradel Kuztni konja in odjahal. Drugi dan je bil.zapai ik»v sneg in kma lu &e je n&šoi konjfski traig, ki je drinl v Veftko Pleeivieo. Konj je bil res tam zaprt v neki zidaswei in je čakal noči, da ga zajame kdo in gre z njim po svetu. Konj je bil rešen in drugi dam so prijeli orožniki Želj kota ter .ga pripeljali v pcrtxrelki grad k županu. Tam je zahteval dive blagoslovljeni sveči in ogledalo, ker da to rabi za pomoč, da bo natanko povedal, fcod je gonil konja. BiiLo je šp&saio videti, kako so mu držali žandarji sveče in ogledalo župan, a on je pwidigoval vse natanko, kako je kcrnja ukradel, kod je hodil z njim m kam ga je skril. Kekel je. da bo -konj še ukraden, on pa da bo ušel iz zapora, ker nimajo takega, ki bi ga obdržal. No, možakar je sedaj v Novem Mestu. in se pripravlja za srnino obravnavo. AdkUčki turn, ki je povzročil toliko nevoljft med farani, je od-/.lan v popravilo na javni dražbi za 25,7(X) dinarjev in mora biti do 15. julija t. 1. gotov. Licitacije se je udeležilo kleparjev iz raznih krajev Slovenije. Delo bo pre-j vzel znani metliški klepar HanzeJ. j Marin doled .so vjeli te dni 12 kg i težkoga soma. / ' j Pozivamo društva, kjer so včla-| njeni naši rojaki, da takoj naroče 1 našo prcki asne belokranjske pisa-niee, ki vam bodo v veliko veselje. Naiočila sprejema '"Belokranjska domača obrt*?, Adlešiči, p. Črnomelj, Slovenia. Jugoslavia. Rojaki, požuiiite s»e da no bo iprepozno! Novice iz Slovenije. si aic^a Egipčana kot umirajočega v neki angleški ječi v i I ibraltar ju. Očividno je razpolagal s presenetljivim rev-zei vnim skladom moči, kajti tekom preteklega tedna so da-1«' zaključene volitve njegovi stranki osem in osemdeset odstotkov vseh sedežev v zakonodajni skupščini. Nekateri bolj konservativni angleški listi so že pričeli vpraševati, če bo mogel Zaglul paša pregovoriti delavsko vlado v Angliji, da da Egipt;u popolno neodvisnost. Trezno mnenje v Londonu pa je naziranja, da je popolna neodvisnost še daleč. I )ejanski pa se bližajo skrajno zanimivi časi. Zastop-*' • i nove egipčanske vlade bodo kmalu pričeli razpravlja 1i v. angleškim zuanjim uradom o zadevah, katere je pustila an.uleško-egipčanska konvencija neurejene. Zaglul paša so najbrž ne bo udeležil te konference, — ker je bolj dema i^Og kot 1 ta državnik tr se tegia tudi dobro zaveda. Vslet le«.'a ho najbrž izročil zadevo kakemu mlajšemu možu te ostal v ozadju. Stvari, katere je treba uravnati, vkjučujejo tri važne zadeve. Prva je dogovor glede statusa angleških čet, ki bodo še ostale v Egiptu za zavarovanje Sueškega prekopa. Druga se tiče bodočnosti angleško-egipčanskega Sudana in tretja egipčanskih financ. Glede prve točke je mnenje 1 angleškem vojnem uradu soglasno. V Egiptu mora ostati zadostna posadka, da zavaruje Sueški prekop pred prese-Jsetilnimi napadi. Malo vrjetno je, da bi kakršnakoli angleška vlada odstopila od tega stališča. Sndansko vprašanje je precej zapleteno, kajti egipčanski naeijonalisti hočejo anektirati to ozemlje, dočim ho-čejo Angleži obdržati kontrolo nad njim, tako s strategič-nega stališča kot za zavarovanje taniošiijih bombažnih in namakalnih interesov. Najbolj težavni problem, s katerim se mora pečati vlada naeijonalistov, pa se tiče zadev notrajne administracije, kot naprimer financ in javne varnosti. Dolgovi dežele bi bili najbolj varno sredstvo, da se provicira intervencijo drugih sil. Pristaše Zaglula se je posvarilo, da bi postali napadi na inozemce dosti bolj resna stvar kot pa so dlanes. če bi se opustilo kapitulacije. Obenem pa obstaja dejstvo da hočejo pristaši Zaglula najeti inozemsko posojilo, a č dokler ne bodo uredil svojih financ na zdravi podiaigi, je malo upanja, da bi se jim posrečijo dobiti inozemsko posojilo. V Whitehall pa prevladuje trdno prepričanje, da bo sledil Zaglul paša smeri, v katero so krenili številni domači voditelji, ki so bili nekoč trpko sovražni angleški vladi. Ko so sami prevzeli odgovornost, so pokazali presenetljivo nagnenje, da harmonično sodelujejo s svojimi prejšnimi nad-gospodi. Iz dobrega vira se poročp, da je Zaglul paša namignil, da bo ali kot ministrski predsednik ali kot sila za prestolom dajal prednost dobri volji Anglije v eksperimentu samovlade, katerega je vpri-zorila njegova dežela. Dopis. Iz Belokrajine. Pred kratkim je bilo pni nas pn »fj razburjenja m tudi smeha. Janez Zel j ko iz Gribelj je služil hot žasrar pri Kuztni v Pdbrežju. Pil je dober delavec,.dokleT ni bilo nove«a mošta. Ta je pa, lcaikor >M*mo videli, pošteno zakuhal v Janezovi glavi. Pustil je delo m ve-wljaeil okoli po celi Belakrajini. Zmanjkalo je grošev in zaeel je trgovino s p«. Pobiral je pae, k jerkoli je došel do njih in jih dalje prodajal/ Nekateri 90 bili toliko nepreivdni, da so jih cel6 drago plačali, paaoae nasaraarOi, ker ao pravi gospodarji ogia- sHi. Kuzma je seveda svojega "basa" odslovil, ker je postal preveč ntfbol in preveč slaven. Zato je sklenil, da se nad njim m^ču-je. In maščeval se Na svojih trgovskih potovanjih" je Željko prišel v dotiko z raznimi ljudmi, ki so mu dali rapare i po hrbtu. Hvalil se je ce!6, da se je potepei v Dragatušu 7. orožniki, jim pobral (puške m jih odnesel na glavarstvo, kjer so mu baje rekii, da je fest fant. Prišlo je zaporno povelje on JanW ji odrajžal v črno-meljsko komendo. Tam je premd-eljeva l svoje grehe an postalo mu je dolgčas, f-Raz jada ae je, irvfl Razširjenje falske eli^trarne. I dovala po vsoni životu. Iz Beograda poročajo: Obenem| Marijo Muljavee, delavko v pre-s pogajanji glede novega posojilajdllnici v Litiji, je zgrabil v delav-Dr/avne Hipotekarne banke so se| niči pletilni stroj Ln ji poškodoval vršili tudi razgovori o podaljšanju j desno roko. in razširjenju konee«rje elekt.rar-j Peter Jjisjak, gostilničar na Pone v Fali. Na slednje se je baje Ijans-ki eesti v Ljubljani, je padel z nožem v roki tako nesrečno 11a tla, da si je prerezal žilo na levi roki. : , Pavel Orehek, mižaa^ski vajenec pri Škafarju v Ljubljani, se je pri stala na posojilo. Predstavniki švicarske skupine, ki bodo t& dni prijeli v Beograd v zadevi posojila, bodo istočasno nadaljevali pogajanja z nunistrfetvoni za i>o-ljedel-stvo in vode o vprašanju podaljšanja »koncesije. To podaljšanje koncesije »e dovaja v zvezo /. novimi investicijami, ki jih pod-vzerna ta delniška dinažba fflede voda do Trbovelj in pom n oženj?, turbin od 3 na 6. Delniška družba edeik trama v Fali je dofeila koncesijo leta 1911. na 60 let, vendar je koncesija začela veljati šele leta 11)18., ko je bila elektrarna dovršena. Švicarji imajo pri podjetju 43 odstotkov delnic. Redukcija državnih nameščencev v Ljubljani. "Jutro" poroča: Pri oddelku za socialno politiko so reducirani vsi uslužbenci po predlogu dr. Gorši-ča. izvzemši nekaterih invalidov, ki so se obdržali radi energičnega nastopa invalidne organizacije. Tudi dvorni svetnik Hovanski Ln vladni svetnik Dermastija sta še pravočasno preprečila nasilno redukcijo. Pri oddelku za kmetaj-itvo je redueiranih nad 30 uslužbencev, med njimi 6 učiteljev kmetijske šole na Grmu tea* ccla vrsta okrajnih ekonomov. Na finančni delegaciji je dosedaj redueiranih večje število davčnih ekse-kutorjev ter ženskih pisarniških moči. Med redueirainei je večje itevi'lo prav odlično kvalificiranih državnih uslužbencev, ki so z vnemo posvečali svoje najboljše sile državni upravi. Padli so kot žrtve brezvestnega in koruptnega režima ter mnogi med njimi kot žrtve janičarjev, ki stoje v službi rad* kalije. Nekateri reduciranci so malone doslužili že vso službeno delu vžagal v desno roko. Vsi navedeni ponesrečenci zdravijo v ljubljanski bolnici. se Požar pri Mariboru. Dne 4. jan. ob 2. zjutraj je izbruhnil požar v vintičarni pocestnice ELe Daclis na Košaku. Mari-bonska požarna bramba je takoj odrinila na lice mesta, a raxii pomanjkanja vode silno težko opravljala gašenje. Gou^podarsko poslopje s pridelki je zgorelo. Neprevidno ravnanje z orožjem. Alojzij Zevnik, slikar iz Rakovnika pri Medvodah, se je v gostilni Mcžina na Ladji igral s samokresom, ki se je sprožil. Krogla je zadela Zevnika v glavo in ga težko ranila. — S staro pusžko se je obstrelil Viktor Korbar, (posestnikov sin iz Zagorc-a Puška mu je popolnoma razmesarila levo roko. Oba ponesrečenca so težko poškodovana prepeljali v bolnico. Celokupna škoda po povodnji v Sloveniji se ceni na 17 milijonov 791 tisoč diitarjev. Od tega odpade na državno imovino 2 milijona, na občinsko podtretji milijon, ostalo pa na zasebno lastnino. Predrzni Nemci. Mariborski Nemei so sklenili, da bodo bojkotirali vse slooemske trgovce in prireditve. Slovenci nameravajo odgovoriti z enakim protiukrepom. Nemcem bohotno poganjajo rožički ter jih bo treba nekoliko popiliti. Preiskava radi dogodkov v Gotzo-vi dvorani vzbuja v Mariboru zasluženo ve-seiost. Dne 4. januarja je policija dobo, ki jo predpisuje zakon za zasli^al.a; k.ot osumljenca bivšega državne uslužbence. Za zalhvalo, da so pri vestnem uradnem delu osiveli ter bili zlasti zadnja leta v izobilju deležni uradniške bede, sedaj dobili povrh še .brezobzirno brco. Strahotna je ta grdo-bija radrkalska! Umrljivost v Ljubljani V preteklem letu je umrlo 1244 T«eb, pri čemer so všteti tudi maitvororjenoi. Največ mrlieev izkazujejo bolnice, hiraitaice, sanatoria i in siičfii zavodi. . t Smrtna kosa. V Celju je umrl dne 3. januarja -Jaaip Vovk, hišni posestnik ter bivši trgovec v Hrastniku, v 77. letu starofeti. V Ljubljani sta umrla 5. jan.: Celestin Dotmnko, železniški nad-sprevodnik, 63 let, ter Marija Hamnnler, poKtrežniea, 56 let. Basne nesreče In neigode. Alojzzij Jesenovec, ključavničar z Vrhnike, je hotel v delavnici razdreti s svetiljko plinovo cev, ki pa je nenadoma eksplodirala. Kosci cevi so pri tem poškodovali Jeaenovea po obrazu. Caliariji Sedarju, rudarju ▼ Kočevju. je mina rudnika predSemo eksplodirala in gm močno pofto- gostilničarja Miklavoiča, ki je dan pred eksplozijo vprašal nekega stražnika, ltje ima Marmergesaing-vereon svojo prireditev. Sunmiče-nje napram Miklav-čiču se je izkazalo za brezpredmetno. Dne 5. jamiarja je policija aretirala ključavničarskega pomočnika Rota. Sleparji in nevarni goljufi pod ključem. Iz Zagorja poročajo: Dne 31. decembra ,ie prispela iz Zagreba na letni sejem v Zagorje ob Savi dobro organizirana žeparska družba, obstoječa iz 5 oseb. Budno oko zagorskih orožnikov jih je sačilo ramo pri njihovem poslu in jim prekrižalo račune." Žrtve že-parjev so bili zagorski delavci, ki so jih ogoljufali za občutnejše svote denarja. Vsi žeparji so bili izročeni okraj, sodišču v Litiji. Razgrajači in pretepači. Iz Goric pri Kranju poročajo: Čudne razmere vladajo pri nas, katerim bo na vsak način treba napraviti konec. Bedno vsako nedeljo in v.sak praznik se zbira v naših tukajšnjih gostilnah družba domačih m tujih . razgrajačev in pretepačev, kateri potem zvečer napadajo mirne ljwfi. V« pošteni ljudje, katerih je hvala Bogu precej, ae zgražajo nad tem divjanjem te toipe nepridipravov. Peter Zgaga Dogovor je sklenjen, podpisan, potrjen in pribit, da* je Reka ška last- . . - Jugoslovanski zastopniki se bodo vrnili v Belgrad. • -1- ^ Mussolini si mane roke, ker je bila zade\'a rešena brez kanonOv, operacij in prelivanja krvi. Mussolini je slab diplomat. % Vsekakor je pa boljši kot so vsi, kar jih Belgrad premore. Iz tega je tudi razvidna vsa plehkost belgrajske diplomacije. * * * V kratkem bo vložena predloga, naj se prepove vse priselje-, vanje. Geslo t: Ame.rLka Amcrikanccm' zadobiva vedno večji vpliv ter terorizira nazore onih, ki so se sem priselili. "Amerika Amerikanoem!" — "Mi smo neodvisni od ostalega sveta!" — "Mi smo mi, vse drugo je figa!" — "Le tisti kaj velja, ki ga je rodila matf na ameriškem ozemlju!" — "Ušivi tuje-rodci!" Take in podobne komplimente slišijo in poslušajo priseljenci iz dneva v dan. * * • L»ep je narodni zanos in patriotizem je hvalevreden. Če bi mogli ti gospodje še reči, da je bil George Washington rojen v New Torku ter da je Kolumb delal na neki dakotski farmi, predrto je odkril Ameriko, — če bi mogli gospodje še to reči, bi bili neznosni. ^ Te dni sta se pripetili v premogovnikih dve veliki nesreči- Kakih trideset premogarjev je izgubilo življenje. Bili so tuj erode L Morda bodo pametne glave priseljeniško postavo vseeno toliko rzpremenile, da bo dovoljen prihod v Ameriko vsakomur, se hoče žrtvovati za ameriški kapital? * ^ » * Včeraj so pokopali v Moskvi Lenina. Pri pogrebu je bilo navzočih nad en miljon ljudi. Ko pokopujejo kakega kralja ali cesarja, jih je še več navzočih. Razloček je le ta, da k cesarskim in kraljevskim pogrebom primorajo ljudi, oziroma plačajo žalovalce, dočim so se Leninovi pogrebe i zbrali r svojega lastnega nagiba, in žalujejo, ne da bi bili plačani za prelite solze. In v tem leži tisti velikanski razloček. # * * _ Ne jeza se, prijatelj, če imaš prazen žep. Dosti hujše je imeti prazno glavo. * * * Tisti moški, ild pravi, koliko snega je prekidal vsako zimo, ko je bil še mlad, ima po navad i rev- matizem, kakorhi+ro zapade sneg. * ♦ • Kljub vsem veselicam, zabavam in prireditvam je- letošnji prerT- pust vseeno le pust. * * • Izjema je bila Slavčeva maška-rada v soboto. Tako prisrčne tovarišije že zdavnaj ni bilo zbrane- Najboljša moška maska je bil gromovnik Muc. Najlepša ženska maškara? To pa je težko reči, ker so bile vse lepe in ker se nočem nobeni zameriti. Ena najlepših je bila brez dvoma MSss Ovca. r" ifngnslmnuiHka Ustanovljena L 1898 iCatin. Sfdturta Inkorporirana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki t ^ Proaednlk: RUDOLF PERDAN, m K. 18» St.. Cn«rel»&4. O. Podpredsednik: LOUIS Jd»kLAisT. Box 10« Pearl An., Lormla. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: I.OUIS CHAMPA, Po* 961, Ely, Minn. filacajDlk neizplačanih amrtnln: JOHN MOVlfittN. «11 — Ittk Ar«. »■■>« Duluth. lfinn." ____ ___ . Vrhovni zdravniki Dr. JOB. V. ORAHEK. ICS American Stat« Bank Bid«.. N« Onil M. M Blxth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: AJrtPON EBA8NTK, Room SO« BakeweU Bids., bor. Dbaos« aad Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1834 W. 18 8 tree t, Chicago, TIL FRANK BKJiABEC. 4823 Washington Btreot. Denver, CeML j.r mxk. f&ZlSX "y A /1..1 i — I* - T— *» * ^ Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bids., Puyallup, W FRANK SO RICH. «217 fit. Clair Ave., Cleveland. O. ZdruZsvslnl odbori VALENTIN PIRC, 78« London Rd., N. Cleveland, D. PAULINE ERMENC, 383 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP 8TERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CKLARC, 838 Market Street. Waokegan. HL - Jednotino ara dno glasilo: "Glas Naroda**. m*. Vse stvari tlkaJoCe so uradnih sadev kakor tudi denarne potUJatv« naj se pošiljajo na »lavnega tajnika. Vse prltoibe naj se poillja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe ca sprejem novih članov in bolnllk* ■pričevala naj se pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollflka Jednota se priporoča vsem Jugoalovanom Stf obilen prlatop. Kdor teli poatatl član te organizacije, naj ae zglaal tajnik« bUtnJega druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ae pa obrnit« na gL tajnika. Novo društvo ae lahko vatanovl ■ 8 člani aH članicami. Iz Jugoslavije. Roparska tolpa v Slavoniji. •Orožniki v C>ruL so u.j^li dobro organizirano tolpo rupiirjtiv, ki jt* .z\'«*dla po Vojvodini in Slavmtiji neb roj d rznili rc»p.>v, ubojev in u-t noro v. Tolpa je izvršila tudi roparski napad na družin * natl^oz-darja Rirkmaierja, o r?eniur .smo akrat obširno poročali. Kolovodja te tolpe je bil vpokojeni stražnik Marko Dragic hi njegov kom-plic lastni brat Nikola. Pri aretiranih zločincih so bile odkrite eele zaloge orožja, vlomUnega orodja, rasaiega nakradenega blaga in velike množine denarja. Roparji so bili oddani sodišču. Tragična usoda. V Dubrovniku je na božični dan n«dšel neki oče s svojim sinčkom na parobrod " BosanskaDete je ■la krovu ladje zdrknilo in padlo v morje. Obupani oče je skočil za njim. vendar, ker je bilo morje netnimo, sta oba prišla pod parobrod in utonila. Kasneje so potegnili njih trupli iz morja. Krvava ljubavna drama. Xa Sil vest rovo se je v Subotiei v neki kavami odigrala krvava ljubavna drama. Uradnik Marko Kabjanovič j«* že dalje časa živel v kunkubinatu z Maaijo Maluno-vič. Slednja pu se je naposled svojega IjuljČKa naveličala in je vstopili! ki»t natakarica v službo. Fab-janovič jo je večkrat pocrval, da se vrne k njemu. Ker ni dobil ni-kakega < hI govora, je zgoraj ome-njem-ira dne planil v kavarno m je Malnnovičevo z nožem petkrat siuiil v j>rs;u Faibjanie je bil aretiran, Malunovičeva pa je bila ta-koj jnepeljana v bolnico, ali ni upanja, da okreva. Dolg Jugoslavije Franciji. Po francoskih podatkih je bila Jugoslavija dolžna 31. avgusta leta lf?22 Franciji 1795 milijonov fran-kov. (Vnngorski vojni dolg v znesku 33 milijonov frankov se ntora prišteti flržavnemu dolgu Jiisrofdavije. Tudi Italiji dolguje Jugoslavija 10 milijonov lir. Leta 1923 je bil za Jugoslanjo dovoljen kredit 3(>0 milijonov frankov. Skcro 17 milijonov kron so nabrali Hrvatje pod vodstvom za gre Irške mesene občine za po povodnji prizadete. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. * Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : Hew York, K. 7. IOTA NA KRVAVIH POLJANAH $1." Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov A slovenskega planinskega polka. \ I V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in P polkovem uporu test njega zakletvi. bfiffz Je •OUUITAAODA Tiebmje 870 etranl ia 95 dik la toJm. mCoKUmA* . ti- J ttT,AS XARežela Liliput, mesto da bi proizvajala Guliverje, pa jih vklepa v verig« s pomočjo velikega števila ljudi srednje vrst in lažnjivcev- — Vi torej niste zadovoljni z ameriškim državljanstvom kot obstaja dane«? — Ne. V zadnjih desetih ali petnajstih letih smo se neizmerno oddaljili od ideaov in pojmo, vanj Očetov, kar se tiče ustavne v bule. — Ali je sedanja doba kritična T — Brez dvoma zahteva resne pozornosti vsakega ameriškega državljana. Kjerkoli križa želez-nicao cesto, vidite znamenje: — Stop — Look — Listen. — Pomembne izpremmbe so se završi-le po svetovni vojni. Danes obstajajo gibanja, ki so prav tako nevarna ameriškemu narodu kot je ekspresni vlal^ človeku, ki stoji pred njim. Morali bi prislškovati, — sedaj, dokler še ni prepozno, — resničnemu glasu velikega ameriškega naroda. — Kaj je ta glas? Kje ga moremo najti? — V ustavi Združenih držav. Ustava predstavlja toč išče, proti kateremu so se obračali vsi prej-sni napori za ve&jo prostost in boljšo vlado in iz katerega se# je razvila vsa naša poaaiejša zgodovina. Jaz sem za to, da se ne odpravi točišča. ^ — Ali obstaja kaka nevarnost, da bo odstranjeno? Da. — Na kakšen način? — S pomočjo demokracije. Dosti čujemo v sedanjih dneh, d je "treba napraviti svet varnim za demokracijo'*, o "reprezenta-tovni demokraciji" in o "demokraciji ameriškega naroda"- Onim, ki so proučevali zgodovino ustave, ni treba še posebej povedati, da niso nikdar, niti tekom najbolj burnih debat pred sprejemom, očetje ustave sanjali o ustanovljenju demokracije ali demokratične vladne oblike na tem kontinentu. —Niao^Kaj pa je bil potem njih namen in kaj so ustanovili? — Namen onih. velikih mož - je bil ustanoviti republik*.- m republika je bila ustanovljena. — Ali vidite v tem kako razliko? — Razlika med republiko in demokracijo je prav tako velika kot razlika med dnevom in nočjo: — Kaj pa je pospešilo s tvor je nje republike mesto demokracije f. _ — Moija.ki so sestavili ustavo, so videli vaaprej, da ne bo mokracije. niti za varno, niti primerno obliko vlade, Vsled tega sr sklenili, da je edina primerna vladna oblika, ki bo zavarovala deželo tako pred tiranstvom kot pred vladno drhali taka, da ne bodo posamezniki kontroliral' vlade, temveč le zastopniki naro da, izbrani radi njih vednosti, odkritosrčnosti in domoljubnoeti. — Ali ni ameriški narod uva-ževal njih odločitve? — Šele v zadnji generaciji so pof-tali sanjači, doktrinarji in demagogi stalna naprava v našem narodnem življenju ter razvil: novo teorijo vlade za ameriški narod. — In kakšna je ta teorija? — Teorija, da pomenja izpre-membo, — hitra, nepremišljena izprememba, — izboljšdnje. V sedanjem času je v državnih zakonodajah in v kongresu nilč manj kot osemdeset različnih predlogov za amendmente k ustavi Združenih držav. — Ali je to neobičajno veliko število? v — Pomisliti moramo, da so bili med letom 1789 in 1909 sprejeti le trije amendmenti k zvezni ustavi. — Kaj pa je vzrok teh predlogov za izpremembo? — Vzrok je ta, da živimo v dobi političnih anazačev in političnega mazaštva. Vsak ambiei-jozni politik, ki skuša obrniti nase pozornost nezadovoljnih in k; se hoče laskati temnim ambicijam nioških in žensk, ki žele predvsem strmoglaviti ameriško vladno obliko in ameriško ustavo, prikroji svoj program željam teb ljudi ter predlaga enega ali več amendmentov k ustavi Združenih držav upanju, da se bo na ta način povspel k večji sili in večjemu ugledu. — Ne pride pa le vpoštev neprestano flikanje zvezne ustave, pač pa se neprestano skuša zmanjšati polnomoči in prostosti posameznih držav na korist zvezne vlade. Paternalizem je v tej deželi danes naravnost zdivjal- REVOLUCIJA V MF.HIXT l'url«\ rojena Sklod«»\vo--*ka, P iljakinja. slavrrtt—tuVnjak;-nja je mi*il kratkim deeem- '.>:;t ■ 1 a vila 2~>i«'tnk-<». e*ikar je s :\':m iuo.:r)!! p:vi>->orjetii Filipom * 'uviv odkrila ratČj. Ta z-tajdba m izvauretluo v,'lik po-ne K- z;; znam sr. marveč tudi p- ikl "no življenje. odkritje radija. Ln Študij nje^»o-•'!i In-tu- ir povzn-tftf velikan-p:e\ rat v temeljnem.znanju Ln .• d«-am v vab k i. i:' Do pred 2-r ♦ i i F » -u-č Kadri "i r-.nil.-l.i /a TiM».i«» 3IAK1JO .MOHKL. mursko Kima. domu z Grudna pri Vipavi. !':-.'d l. leti j^ nahajala nt-'; j.- v \V"sr Virginijl Ako kateri rojakov v-\ naj mi naznani, ali ur i se pa sama ^-ghisi svoj t si->.rri: Mrs. Ivanka Juvančič iartnj?;o ime Fiuia i. Stil Kinnie-kinnie Ave.. Milwaukee. Wis. 2t>-2i?—1) POZOR, SLOV. GOZDARJI! Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesnčev za delati želez-ničue vezi (Railroad Ties), kakor »1 tudi podpore za premogove jame njaki zanikali, da bi bilo' (Mine Posts). Kdor Slovencev ... vg. tV ]>:•%■ izpremhijat i v dru- j želi delo dobiti, naj sem pride in, -f. Radi i pa sam-> vol j no razpada - če mogoče, prinese plankočo s se-- l*vu*--a P jen. notranjih vezi in ^ boj. To delo se bo pričelo prvega ujegm.lt nt o: nov, pri čemur raz- j februarja. Pridni delavci lahko -ja l .pl.to, električno in svetlob-, tukaj lepe denarje zaslužijo, po-Pn »valovanju tega po- stopačev pa re maramo. Dobra Slika nam predstavlja j Mehika. del Obredom > vi h čet. ki so do?qwle preko iškega ozemlja v Juarez, ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Languac« Information Servlc«. — Jugoslav Bur«-:iu.) M" H.lll. j:iv«i sii prišli d<» sp- znanja, da -mov ne <*!».ioji iz ni<*lekulov. ki se lako imenu.i«jo najmanjši tiziški __ IT' »latnrijo kemtino, marveč iz-Krajini. dokler se ni uvedla; »»i'lba '»•e prostore italijanska poli-j sr- '' ^ _ ___________ i izganja slovenščino iz do-' :ia drug način. Izkazalo se je. da' pred. Viering, superintended pravice in pritiska na ljud-l ^ »pgrnče miov. v vseh njenih ne- r ta Bibcock Lumber and Boom Zaupanje do sodišč hrana in čista ksrnpa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera ie nc.sprotf železnič-ne postaje (Depot) in vas bodo raiiija je tudi pokarala, i precej v Cross Ties Camp poslali. O atomi še naprej delijo [ Vprašajte sa Mr. Osborne ali pa KAJ JE GOLŠA? i ljudje i»dte«*njejo s'»diščei | ve«!ni» !»ii!j čutijo, kako grt (10-1—1-2) Kako je vrag- izpremenil kmeta. Golša ali krof (angleški: goitre) ti lo zadosti joda. kolikor «ra j«-je bil predmet nedavnega radio-;treba za njegove potrebe, ali ako predavanja Dr. Edvarda S. God- telo v porablja jod hitreje, kot i'rey od zdravstvenega oddelka žleza oddaje', nastane enostavna države New York. So kraji, kjer golšavost ali razširjenje žleze, je golšavost jako razširjena. Tu-j j>očim v nekaterih krajih je di v našem narodu je ta bolezef ; ^^ jako ,iava,]Ilsl stvar, j- v Bil je kmet, ki je hodil domov pijan. ' adar je hotel jesti, je zahteval le svojo žlico in če je niso takoj našli, je rohnel in razbijal. Ko je nekoč zopet priviju-gal pijan domov, je sedel pod visoko drevo, da bi počival. Bilo je že temno. Na drevesu sta sedela dva vraga in se pogovarjala. "Kako se ima?" vpraša prvi. Eh. slabo prijatelj", reče dm-gi. "Živim na kmetiji in tu je vse v redu. Kmet ne pijančujv, ne karta, ne lenari, tudi ne krade. Tudi kmetice je samo delo, ne opravlja, ne laže in ne goljufa. Otroci so poslušni. Kmet nima povoda, da bi se jezil, ne koine in ne zmerja Tako, vidiš, se mi slabo godi; moram se preseliti drugam. Prvi vrag se mu zasmeje; "Jaz pa zopet ne morem prehvaliti svojih razmer. Moj kmet je vsak dan pijan in kdar pride domov, se vse trese pred njim. Jaz mu vsakokrat skrijem njegovo žlico, kmet. jo.zahteva in ker je ne morejo najti, se srdi, kolne, razbija, pretepa domače in s kletvino na jeziku leže in zaspi kot klada. Kako je potem v hiši, lahko uganeš. Moja pšenica je v polnem cvetu. Le poglej me, kako sem tolst!" Kmet posluša in kurja pot m ti gre po telesu. Ko sta vraga utihnila. je iztreznjen tiho Vstal in jo pobrisal domov. Doma so se čudili, da je tako miren in tih ter da ne zahteva svoje žlice. Ko so mu dali drhigo se ni kregal in ni klel. Odsihdob je bil ves dj^u-gače in tudi v hiis se je vse iz-premenilo na bolje. vse drugo »kot redka. Golša nastane vsled razširjenja ščitne žleze na vratu, takozvane "thyrokl gland". Ta žleza se nahaja spredaj na vratu in je po obliki nekoliko podobna kaki U lovadni ročki. Po ena krogljiea ali vrečica se nahaja ob vsak: strani sapnika in prečni trak ob spodnji strani sapnika spaja obe vrečici." Ta žleza ima mnogo votlin. napolnjenih zgosto tekočino, ki se zove "kolojd"- Ta tekočina se počasi izliva v krvni tok in ima velik vpliv na zdravje človeka. Od nje je zlasti odvisno, v kaki mori telo vporablja svoje kurivo. Dokler ščitna žleza deluje normalno, človek se niti ne zaveda, da jo ima. Ali težave začnejo, čim žleza izločuje preveč ali pre.n-Oo tekočine. V prvem slučaju pojavlja >•> značilna niz simptomov, kot silno utripanje srca, drgetanje mišic, nervoznost in prebavne težave. Dostikrat se žleza nekoliko razširi in v takem slučaju oči postanejo izbuljene. Ako pa tirojdna žleza ri oddaje zadosti tekočine, nastane neko zavlačevanje vsega telesnega obrata. Telo in tudi um bolj počasi deluje. Ako se to pojavi pri i mladih otrocih, postanejo to, če-J mur pravimo "kreteni". Pritlikavi so, dostikrat pokveke in če-stokrat idijotL V nekaterih der.h sveta — zlasti na Alpah (Planinah) in v Himalajskem pogorju — so kreteni mnogoštevilni- Našlo se je, da tirojdna žleza vsebuje ves jod (iodine), kar ga je v telesu. Ako žleza ne izliva v . v so<:ne I lika 1 lltU st \ o oiihijaluo tako. da se naši i ^"vilmih ol.kkah- in tvorbah nazaj i Company, Davis, W. Va. »dteanijejo sodiščem, ker -prav.iti na edino m-vino — vodik, e po so- i :!l s*' more vso sik*, v njenih Ksfih /a raznarodovanje in da sei uajntzličnejših oUlikah izvajati iz preirauja o«i tam smisel za pravi- *lekirične sll^e. Atomi se ustvarja-t-». katero je pri* j iskalo ljudstvo -?0 ly- takozvanih elekt ronov, pri p.» >.»diščih. Na -"dnike se prati- j čemer kroži in negativni i#k<»!i p.-ska z tri itžujami. ker baje asiinila- j zirivn#»ga jmlra. eija ne napreduje dovolj hitro. Iznajdba radija je pokazala ve-Ti žaško deželno sodišče j«» uvedlo; !ika.i:si;i uspeli v praksi, liadio-ital jritr.-ino tudi v urade, kjer' aktivne naprave so dab- mediotni •4!"«* za slovenske žulje in sloven- čudodelen vir za uspešno zdrav- I drugih krajih skoraj neznana. Zdi \ se, da so golšavost posebno po-j javlja v onih krajih, kjer je pre-. malo joda v zraku, vodi ali lira-j nilih. To domnevo potrjuje dejstvo. da je golšavost jako redka ! v primorskih pokrajinah. k«*r se 1 v ribji hrani in v morskem zrj-! ku nahaja prav majhna, ali za- ' dostna količina joda. 1 e. in tudi tam krojijo; 1 jen j» te-/rkih. česfo doslej ne-jt ziku. katerega naš.-j ozdravljivih bolezni. V tehniki je inav.eo v ljudstvo in stvar stane Slovenca in Hrvata kue:.*a. <(gr. 'mn ^in.ške. Poprej s^ . S Odkrit^ radija je zaslužno delo nošnje in pravdQ 66-j i)mf. Curie in nj^ove s.(1>roge. coma, sedaj treba plačati j Prof. Curie ni d-n-akal jubileja silno dragega prevajalca. Žal, dajSVojke stnuike pod- j nif g r.-o <90q>togo in. sodelavko. Fraaicos!;i p«irlanient, je soglasno p^ati zapL-tiuk, .sest a\" i jen v jezi-l:u ki ne razumejo. Vsaka pro- niške oblasti onih okrajev, kjer se golša rada pojavlja* dale za v živa t i joda z dobrim uspehom. Količina joda, potrebna za preprečitev običajne golše, je tako ma- 1 razn^-re v Julijski Krajini se bodo lenkostna, tako da ne more ško- tudi maščevale._ Jj d it i nikomur. V Akronu. Ohio, sn Ti/.akoiiitost se prej aLi slej maščuje in zamotane ter neredne sodne šolski otroci dobivali tri granit* "sodium iodide" na dan tekom dest i h dni po dvakrat na leto. V nekem sred o-za pad nem šolskem zavodu so dijaki dolwvali de~eti;i-ko grana v juho skozi vse leto. Nikdo ni niti znal. da zavživa joda. V nekih delih Švice dobivajo šolski otroci enkrat na teden slaščico. v kateri se nahaja jodova zmes- V mestu Rochester, N. V., so tekom dveh fednov lansko spomlad. in to jesen primešali p;tni vodi nekoliko joda v zadosti:", količini za preprečitev golše; bilo ga je le toliko, da ga je bilo o-paziti le potom kemične analize. Dr. Godfrey pravi, da posledice tega umetnega zalaganja z jodom so bile brez izjem? uspeŠuce za preprečitev golšavosti. Svari pa. na: nikdo ne sku'.a uporabiti ta lek na svojo roko, kajti jod v večji količini je nevaren in škodljiv. VAŽNO ZA BIVŠE VOJAKE — NEDRŽAVLJANE. Ponovno je bilo objavljeno, da f Edino, kar morajo storiti, je inozemci, ki so služili za časa sve-jto, da pridejo v urad Na t tiral i-to vne vojne v vojski ali mornarici i za t ion Examiner-a s svojo voja-Združenih držav, morejo postati j ško odpustuico in dvema priča-ameriški državljani na jako eno-ima, ki naj potrdita, da je on zastaven način, ne da jim je treba res ista oseba, ki je navedena v iti skozi vse dolgo preliminarno J odpustnici. EOJAIO. VABOČAJTS 8S HA 'GLA8 1AHW>A M ■ ^ (i«• »J ■ p>c.stox>anje, kot ostali kandidatje za državljanstvo. Glasom odredbe kongresa velja ta olajšava le do leta dni potem, ko so se zadnji ameriški vojaki povrnili iz Evrope. Ta obletnica se dovršuje dne 3. marca 1924, in zato preosfcaje le še nekoliko dni. tekom katere se bivši vojaki mu-rejo potegovati za ameriško državljanstvo brez običajnih po-težkoč.- Vsi oni vojaki, ki so bili častno odpuščeni iz ameriške vojske (honorably discharged), smejo dobiti drugi državljanski papir ne da jim je treba imeti prvi papir. niti jim je treba dokazati petletno bivanje v Združenih državah.. Tudi nT jim treba plačati pristojbino od $4 in ne morajo na ttjdngi j!^ čakati tri mesece o£ Naturalizacij ski urad za to poživlja vse bivše in častno odpn-šene vojake, ki so še inozemci, naj uporabijo to priliko, predno poteče rok, ko smejo še pridobiti ameriško državljanstvo na gori opisani olajšani način. Na 800 prebivalcev pride ena banka v Dubrovniku. Vseh bank je namreč 11. Nema deklica izpregovorila. V v asa Ložo vik pri Smederovu v Kvbiji je živela 1 lletna od rojstva nema pastirica Jovanka Bje-lii'. Pred nekaj dnevi jo je srečal na cesti neznan starček in jo poprosil. naj m« podari orno ovco Deklica je takoj pritrdila m je od tistega hipa začela gwwiti. Ljudje jo imajo sedaj za svetnico, t- ~ IZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — m more lxpI&Cmtl dolarje Ie potnikom ▼ Ameriko proti predložitvi od amerlfikega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivred-r,.i-nule \ .Tachyinovu, kjor so najvivja ležišča, t'ahi imajo danes v tem kraju svetovno znani zavod >:a zdravljenje s poinočjo radia. KOLEDAR za leto 1924 ISgr- STANE SAMO 40c NaroČite ga takoj, da De boste brez njega "G LAS NAROD A" 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• mali oglasi v "Glas Naroda". ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo, 1., 2. in 3. deL Vai 3 zvezki vsebujejo 448 strani, H.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih alovenskih stanov, ima 263 strani, j§ Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t krasni povesti življenje na kmetih z vgo svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. £*jiga vsebuje 157 strani, Jft Juan Bfiseria. Spisal P. K Coloma. Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povesi. Vsebuje 170 strani, M Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem ▼ pouk. Po reaničnih dogod-sestavljen. Vcebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij Dos tal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in. poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .«! Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna t življenja slovenskega*' ljudstva ter ae zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. <—> Vaebnje 231 strani, JI Jemač ZmagovaČ. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značillii povesti is ljudskega življenja ia trpljenja. Vsebuje 123 strani, .41 i- ' Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj "»f opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako ao ae nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jnnaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko n^iinli mučeniike smrti. . Vaebnje S7S atrmni, JFV ' ^ - POtTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York 1 i " - • ...■:: • 3 -: •- . .- V- GLAS NARODA, 38. JAN. 1924 GOSPicA ivram Spisal JEAN &AMEAXJ. Za "Glas Naroda" priredil J. T. beaai, ker • ni> hotela, da bi padla najmanjša senea- na -Bobertino Janko Pajkr — ki jo vabovrto. na- srečo. slednji predlog: Slovesnost tisoč- Ker pa ne more sama uživati sladkosti fega življenja, je Bkle- letnega praznika • . i- _ » M i America, Cherbourg In Bremen: Cle- iom m lmeil Vee pripomočkov za veland. Cherbourg ln Hamburg. bilo prlsojeno Levstiku 3 mesece v£jo izobraženost, leer je srbo- 9 februarja: sedeža, a Villiarju za spis "Misli hrvatski jezik uglajen: tudi knji- Xew Amsterdam- Boulogne. o Sedanjih mednarodnih mejah" gčtržje bi uspevalo potem. 1J;,feb?,!ria! ~ ^ <«N." 17 20.. 24. febr. 1863, stJ Le,*tik je^icer sprejel "Odpr- M'—to 14. 15 in 16), poslan uredništvu iz to pismo:' v list. ali privoščil mu Koroške. 6 tednov zapora in 300 je odločen odklonilen odgovor. gld. globe, odtrgane mu od kav- Zoper goriški predlog je navedel eije. Tudi tiskarja Kleina je pri- med drugim izjavo začetnika ilir- jernalo sodišče. Levstik je "bdi po- skega gibanja dr. Gaja, katerega zneje oproščen v Gradcu in tudi je vprašal Levstik leta 1851. v Za- na Dunaju, a Vi*har je -moral se- greinu kaj. je početi Slovencem, j kar se tiče pisave. Gaj mu je od- MonS°l|a. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa. deti in plačati. Težka pest je tiščala pred Šest- govoril: Pišite slovenski, kakor desetimi leti Slovenstvo k tlom; ste pisali do sedaj. Kadar sloven- to dokazuje kazen, ki je .pretila ščrna m hrvaščina dospe.vrh pra- Levstiku in v resnici nadela in po- ve izobraženosti, potem razlika sadila na Žai.jak Vilhar j a, ki je med rbema skoraj izgine sama ob postal tovariš trpinov slovanskih sebi. V ''odgovoru odprtemu pis- čiisnikarjev. vzdihujocdh ondaj v mu" meni I^vstik, da se Hrvatom ječah na Dunaju, v Pragi in Lvo- ni Uati raznarodovanja, kar pretii vu. {Narodnemu mučeniku Vilhar- Slovencem. Ako bi jim vzeli iz ju bi bil sedanji mestni občinski knjige slovenščino, bi jih .pahnili svet ljubljanski lahko kako lepšo 50 let nazaj in utegnila bi jih za- ulieo po^etil, kakor je dosedanja deti usoda polabskih Slovanov; Dovozna cesta.) j narodni bi morda ostali sa;no Do- AH sta bila gori omenjena član- leniei, ker imajo za hrbtom Hrva-ka res ta.ko nevarna ? V prvem je te. Gledajoč v bodočnost, je zapi-u goto vil Levstik, da je ostala ne- val Levstik nato preroške besede: uslišana prošnja nekaterih župa- 4Vsemu svetu je znano, Icako nov ljubljanske okolice, ki so že- prihodnost Sloveneem obetajo La-leli, da bi se jim dopisovalo iz ura- hi, ako bi se jim posrečilo, . Jedro utemeljeni razpravi ostani tudi sedaj, ko nas je zade-je zahteva, da naj se odpravijo iQj kar je preix-sko slutil "Napre-meje, deleče isti narod; aiko bi jev*' urednik ostale, ne pride nikdar eelota na-; Dasi je otlklonil smejem hivat- prvi strani um.prejema. Izje-i ^^ d? sv°iih pra^c' zlasti J*e skosrbskega jezika, je "bil Le^ na se nahaja na nrvi številki: ^^ ^st*vaT ^ " ' 11a ^ ______________. . w , __________ moma se nahaja na vrvi številki: PrilldarJ6ni ^stVa, ki je ne- vedno glasnik jugoslovanskega ce- Napreja" to potrdilo na zadnji *>e nartrei>lia tedaj še pod turškim jarmom, je - j zed m jena Slovenija. Seveda je v 9 številki "Napreja^: sto- jar podpis je nmogal-rat težko j f , P»la na noge. ker njen poklic je čitljiv, je zabeleževal čas prejema 186-3. 3 Ufhr) N(aeh) M(«ttag)J 7 , 7J . ° ^ Je P»-al v 2. številki "Naprej, Perona m. p. Ljudevit Perona, či-lT^ °h staro £'Želeti je, da bi Srbija trdno -Tar rvrvdni« i p Trmrvov^t tA»iral™° "e3lo: Dlvide et inipera! (^az- nila na no»re. ker nien ivVklif dira j iu vladaj) in zato je bil kaz- kadar pride ^ y ^ vseskozi v nemškem jeziku; fkT^ ^^ balkanski polotok, Snbi- mo je storil samo na 21 st^ilW,! f ^J* ^^ ja ne bo zadnja sedela v zboru, ki kjer je potrduo slovensko: 13./3.1 . . * ^ 1 . „„ ..T* , . . . , , , . 1863 ob 10. zjutraj. Perona, m. p.If f^ da,se X ž« ' hode <1o,M'tJ- kod ^ P0'^ eje • številki dne 16. januarja 186*3 nejo nove meje." Proslavljal je zameril državnemu pravdniert^Ti,' niilcjglasje, bogastvo in' sposob- kl JLl'^ažnejše do-' nogt hl^atskosrbskega ^^ z godbe rdeee obcrtalo poziv na , , . , . , _ . . "narodno zbirko za e slavil lepoto urednika "Ost und Westa", ki je,' srbs,kfll narodnih pesim. V "Na-drugič obsojen, porabil s ■svojim pakah slovenskega pisanja" je že listom ne le, kar je sam imel, nego leta 1858. op<«aTjal,.kako nam je tudi imetek svoje soproge 30,000' o-laditi Ta uradnik je prestopil v mestno službo, ko je država, kateri je služil izza leta 1850., opustila policijsko ravnateljstvo in izročila redarstvene stvari mestnemu magistratu. Perona je bil potem več let načelnik mestnega policijskega urada in je kot magistralni svetnik 3. novembra 1884. Kakor kažejo omenjena potrdila, je prihajal "Naprej" skoraj vedno v dopoldanskih urah * iz Egerjeve tiskarne. Sprejem poslednje t. j 78. številke je bil zabeležen na policiji ob %12 dne 29. septembra 1863. Zanimiva je zadnja vest, objavljena pred loterijskimi številkami in dunajskim na-davkom (agio) v poslednji številki: to je razglas deželne vlade 2 dne 25. aeptembra št. 1536, da je potrdila telovadnemu društvu (" Južnemu Sokolu") pravila, predložena ji po začasnem odbora. Tej vesti je dodano povabilo gospodom, hot ečim pristopiti k omenjenemu društvu, da naj pridejo 1. oktobra ob 7. zveče*r v dvorano telovadnega društva v Froetiehovi hiši na Dunajski cesti. "V spomin rajnega Napreja" stoji v Levstikovih izbranih pesmih imenitna parodija Prešernove p osmrtnice Andreju Smoletu. Zakaj je ^ehal "Napcea"? Lev- . ------- slovenščino ob krasnem gld. V porivu se je naglašala dolž- Lrhsikem jeziku in navajal zglede nost vseh, za katere se je boril, da . .- , . _ __ pomagajo z darovi vsaj njegovi pr' dvon Petra Mr' gospe. Vladika Strossmayer je že konjiča" ("Novice", 10. februar- slovatva", da » ga.zadavile ti-ukome tožber s kattvinw sta imela VUhar in Levstik inn|rn litffiMiji Za njegev-flpis: "Kaj ae'itdkmtk-Iriio 7& Tmvnnmmnmt" ("ffe^ Sklenila je, da ne bo nikdar več hrepenela po Albertovi lju- oaaja 18«^ ibev. Je poslal 1000 gld. Uredništvo "Po-zora", ki je prv o objavilo ta oklic, je opomnilo vse slovanske, rumun-ske, madžarske in gršlže list'e, fiaj ter T j to povabilo razglasijo. Poslednja beseda ("ratoglamjo'^ Je Sš {T3W-bej rdeče obertana, menda v znatK, da bi se dal tu pm'jeti "Naprej". Ali je bila dotdčna StwiBa e^afile* njena, ni razvidno. ja 1858, Kst 6, str. 44) je dvajset let, ipredno je pod tem imenom četo val naš blagopokojni kralj (Pe-v P>osni za svobodo .Jugoslavije. ('4 Jutro.") 27. februarja: Suffren, Havre; Pittsburgh, Cherbourg ln Hamburg. 2& februarja: America, Genoa. 1. marca: Olympic, Cherbourg: Antonla. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 1. marca: La. Savoie. Havre: Olympic. Cherbourg:; Antonia, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Kremen. 4. marca: Stuttgart, Bremen. 5. marca: Veendam, Boulogne. 6. marca: Thuringiu, Hamburg. 8. raarca: Ce-vrge Washington. Cherbourg. Bremen: Berengariii. Cherbourg; Colombo, Genua. 11. marca: Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre; Canopic. Cht-rh-rhourp, Hamburg: Anda-nin, Cherbourg. 2. aprila: Berengnria. Cherbourg. V Jugoslavija v 9 dneh. me IJQ Vsako «*beto titm Mortkil Tclikta«* KE V AMEHIK07 BERENGARIA .......... 52,022 ton I42| JUGOSLOVANOV BO LETOS RaxkoSne kabine S. raxreda s 2-.4-C PRIŠLO V DEŽELO. posteljami. Prekraane Jedilnice, kadil _ „ nice ln počivališča. Pokrit krov ra Se- NaJ Cunard proga pomaga Valim tanje. Domača kuhinja. Domača udob-rojakom. da. dobijo liste, vlalranja ter nost. Brezskrbnem 1lm da potrebna navodila, ki so po- Na1taznlce denarja potom Cunard. 1«- trebna xa potovanje v Ameriko. plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno Vae potnike spremljajo do pomika raupno. Za karte ln nasvete vpra- družbinl uradniki brez kakega poseb- «ajte pri naj bili jem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki Imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar nI treba čakati, ker odpluje Iz Evrope CUNARD ANCHOR f večkrat v tednu kak parnik te črte. LINE Vozni listki Cunard proge so veljavni sa najhitrejše parnlke na sveto. Za nadaljna pojasnila m obrnit« sa našega mestnega agenta. Cc 1 _ _ _IS" ; « n New York. Plnnouth, Havre. Pwrla PARIS _____" ......... 6. februarja New York. Havre. ParU CHICAGO ............... 30. januarja LA SAVOIE ............ 2.. februarja ROCHAMBEAU ........ 20. februarja SUFFERN ..............27. februarja New York. Vigo [Spain j. Bordeaux LA BOURDONNAIS ........ 4. marca fiaU aa aarWik likihe »tmtm aK sa sknt nd: 19 STATE STREET. NEW YOR« Kje je JOF. MAGIVAR? Doina je i7, va-a L'd.ic. fara Št. Juvij pri Clrosuplju. Prosim, če kdo ve kaj o njem, da mi poroča, ali naj pa .sam oglasi. — John Kikel, Box 2, Red Cliff. Colo. (28-29—1) Vtftk psvso M bomI taull 2M»TO izdajo * * FESMABIC A GLiAZBBNB MATICE'' Za štiri mofte glasov« Uredil Matej Boba Knjiga ima 296 .strani, ter vsebn je 108 najboljiifi in najnovejii} pesmi s notami Gena • poitnlno $3.00. 82 Cortlandt New Y^rk. H. T i* sv ii iij • tfk-- v .."jjfef"^' 2. V tistih Slovanom jako neugodnih -dneh je preteklo tisoč let izza prihoda blagoveatnokov sv. Cirila in Metoda k zapadnim slovanskim plemenom. T^eta 1863. se je slovesno praznovala tisočlefcnica tega znamenitega do«eodka. Posamezni rodoljubi so romali na Velegrad (na Morav^kem). prirejale so se slavnostne "besede", govori, službe božje, izdajale so se spominske knjige. V Slovencih je izSel zbornik "Zlati ^vek" in ilmsfcrovaaai pjevod BiLlaga Z«odovijie ^v. vpo-atolov fiVoTeosfub Cirila in Metoda (preval Janez Majciger). Tedaj je. inene^l "Napapej" ' "Odpoto jn* poaiano mu k Gorice — Fr. Leveo sodi, da f* je napisal paro: /-'""v jp -k ^♦.-h" Atelje SlQ¥ensko -ilmerikansk! Koledar" za leto 1024. H Knjiga je-knanslvtae, poučne r in zabavne vsebine m jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo fcoristila in ga bo v SU>¥SH0KO • AMB8IKANSKI KOL£DA£ JE : S9JIOA, Kimf TEAJ^O VR^DHOST.:: aAiiDuni 0a>