iVovo mesto, 17, julija 1953 Cena 12 ffln itev. 28 Leto IV. LnHtniki In Izdajatelji* Okrajni odbori SZDL Črnomelj, In Novo m rilo. — Uhaja »Mik ptte.k. — Odgovorni urednik Ton« Uo4nik. — Uredaiilvu in gpravai Novo ateito, C>Ms komandantu Staneta ti. - Poalai predal M - IVlelno ir*dniMt| i« nprnve 117. — Tekofl ra<-ut< pri 'Naroda! Banki * Not«a ■ •mu: tlt-T-IM. — Letna aarocuina UM din. polletna M« 'lin, fotrtlelna 115 din. — Tiska tiskarna tSlovanakf|a pomivali m t LJubljani Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Te dni do 22. julija poteka 12. leto, odkar si je slovenski narod načel pisati zgodovino in sodbo ■am. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva pred 12 leti je začetek velike, slavne dobe našega naroda m nirna primere v vsej naši dosedanji zgodovini. Kako Je bilo takrat z Evropo? Evropa je klečala pred Berlinom in Rimom. V fašistih je z vsako zmago in z vsakim dnem rastlo upanje, da bodo že v nekaj letih imeli ves svet v svojih pesteh. Njihove armade so preplavile obale Rakovskega zaliva, velik del Afrike in trkale na vrata bližnjega vzhoda. Steptani Balkan jim je pomenil most v Azijo, a Sovjeti takrat še niso rekli besede. Barantali so s Hit. lerjem še dolgo v leto 1941. Toda jugoslovanski narodi »o gledali trezneje na bodočnost. 27. marca so že na beograjskih Cestah povedali vsemu svetu, da nočejo fašizma. Hitler je zbesnel: no ljubijo, da so pripravljeni dati zanjo tudi svoja življenja. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Uprl se je tudi slovenski narod. Razrezan am tri dele se je prvič združil v krvavi osvobodilni borbi. 22. julij nam pomeni začetek velike revolucionarne dobe, ki nas vedno znova dviga k novim uspehom na poti razvijanja gospodarstva in kulture, na poti razvijanja resnične socialistične demokracije. Prvo obdobje revolucje r.am je dalo tri zgodovinske rezultate: Osvobodilno fronto, glasnico narodne čvrstosti in politične naprednosti; Ljudsko armado, ki je ubranila ljudstvo na slovenskih tleh in osvobodila deželo, in ljudsko republiko, ki je izraz narodne enakopravnosti in ljudske demokracije. To so neprecenljivi vojaški in politični uspehi vseljudske revolucije naših narodov. trance Slana: Z (les rnl odbor za proslavo osvoboditve Primorske formira takoj delovni štab, ki bo odgo-voren za celotno organizacijo in tbor posameznih brigad. Priprave za zbor brigad bodo v okrajih: VII. SNOUB Franceta Prešerna v okraju Kranj, XVI. SNOUB Janka Premrla Vojka, v Tolminu, III. SNOUB Ivana Gradnika, XVII. SNOUB Simoni Gregorči- VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 26. julija Splošni značaj vremena se bo bistveno zboljšal. Prevladovalo bo lepo poletno vreme z redkimi krajevnifni nevihterni. ča in II. VDV (vključno enote VOS) v Gorici, XIX. SNOUB Srečka Kosovela In XVIII. SNOUB Bazoviška v Sežani, vse prekomorske brigade v Postojni, XX. tržaška SNOUB v Kopru. Zato naj se vsi borci naštetih enot takoj prijavijo pri okrajnih odborih Zveze borcev, kjer bodo formirane njihove brigade. Vse borce ostalih enot, (odredov, komand m«*t. karavl minerskih vodov, specialnih enot pri štabu IX. korpusa itd.). M »o 5e borili v sestavu IX. korpusa, naj se prijavijo v okrajih. ▼ katere spadajo, oziroma enote, v katere sestavu želijo biti na proslavi. Podrobnejša navodila bodo rz-dali pripravljalni odbori že nm-vedenih okrajev. Stab za pripravo in organizacijo zbora enot IX. korpusa Ima svoj sedež na okrajnem odboru Zveze borcev Gorka. pripravljalni število delegacij, ki nas obiskujejo z vseh delov sveta. Predstavniki socialističnih gibanj in različnih organizacij bi radi na tvoje oči videli deželo ,ki se je tako uspešno uprla Hitlerjevi vojni mašini, deželo, ki je brez pomisleka obrnila Rusiji hrbet, čim je ta hotela ukazovati, deželo, kjer upravljajo tovarne delavci sami m kjer se razvija resnični socializem Sovjete bodejo naši uspehi v oči. Z vsakim dnem jih močneje grize vest. V zadnjih dneh molijo Jugoslaviji roko in radovedno opazujejo, bo li Jugoslavija zagrabili ali ne. Toda vedo naj, da stoji vsa Jugoslavija za Titovimi besedami, ki jih je govoril v Pazinu: »Ne moremo Jim povsem verjeti. Nam mar lahko nadoknadijo škodo, ki so nam Jo povzročili v materialnem in moralnem pogledu? Koliko so nas samo klevetali* Se vedno smo za njih samo fašistična država. Na glavo so obrniti vso zgodovino ?adnje vojne,, govorec, da se nismo borili in da smo bili plačani od Nemcev. Te neverjetne stvari so na- Spominske slovesnosti ob Taborski steni in v Papežih na Kočevskem Zvez* borcev NOB Papeži in okrajni odbor ZV v Kočevju vabita vse borce in aktiviste, ki so kdaj-koli preživljali hude ali dobre čase na Kočevskem, da se udeleže slavnosti v sredo 22. julija v Taborski steni nad Belico. Ob 10. uri dopoldne bo odkriti spominska plošča v skalni votlini 6 padlim partizanom in pionirjema Vinku Kalčiču in Jakcu Turku, ki so ju Italijani ubili 24. julija 1942. Popoldne ob dveh bodo na obnovljeni osnovni šoli v Papežih odkrili spominsko ploščo trem partizanom, ki so jih Italijani mučili do smrti, ter 74 borcem, aktivistom in žrtvam fašističnega terorja s področja krajevnega odbori ZB Papeži. Po odkritju bo pel mešani pevski zbor »Svobode« Iz Kočevja. pisane v njihovih enciktopedijah in iz stariii enciklopedij so izvrgli zgodovinska dejstva ter jih nadomestili s falziftkati. Takim ljubem se Je treba približati z odprtimi očmi in dobro paziti, da spet ne nasedemo in da ne pridemo še v težji položaj od onega, v katerega smo prišli. Nam so potrebni normalni odnosi. Naj bodo samo formalni. Vendar pričakujemo, da z dej-sivi dokažejo, kako hofejo normalizirati te odnose. Njihovim besedam ničesar ne verjamem, verjamem samo dejstvom«. In dejstva? Izza meje še vedno letijo krogle po naših grani-čarjih. Je to mir? Dolenjci smo pred dnevi pokopali Antor.a Hlebca In upor v vzhodnem Berlinu, vstaje na Cehoslovaškem. Madžarskem, nemiri v Bolgariji? Si pri nas ljudje še želijo takega sovjetskega raja, mučenja, streljanj-., zapiranja, Sibirije? N» -naša svoboda in cilj je resnični socializem. Tudi ob letošnjem Dnevu vstaje ne bomo pozabili, da je odlo-čino vlogo pri tem junaškem podvigu našega naroda imela njegova organizirana, tedaj majhna, a jekl»na sila •- Komunistična partija. Njej prioada zgodovinska zasluga, da Je že nekaj let pred 22. julijem 1941 pripravljala in v pravem času vključila vse pozitivne sile ljudstva v Osvobodilno fronto. Politična in oranizacijska osnova na-j še revolucije je bila v Komunistični partiji in Osvobodilni fronti. Zato na vsakem koraku branimo pridobitve vseljudske revolucije naših narodov in z odprtimi očmi zremo v bodočnost. 22. julij nam Slovencem veliko pomeni. Na ta dan si obujamo spomine na dobre in poštene ljudi, ki nam iih je revolucija vzela, v mislih preletimo vsa težka in slavna leta gospodarske borbe do danes in spet je v nas volja in moč za nove napore in spet nam je bodočnost bližja, svetlejša in lepša. Prvi dolenjski kmečki pravnik Pet kmetijskih zadrug v okolici Grosuplja Je sklenilo, da bo organiziralo v dneh 15. in 18. avgusta I. dolenjski kmečki praznik 15. bo večja razstava plemenske živine s posebnim pregledom in z razdelitvijo nagrad. Posebni kmetijska razstava bo tudi pokazala napredek kmetijstva na Dolenjskem v zadnjih letih. Zvečer bo kulturna prireditev grosupeljskega KUD »Svobode«. 16. popoldne bo velik sprevod, v katerem bo prikazano kmečko delo in dolenjski podeželski običaji. Popoldne bo slovesna otvoritev zadružnega doma v Grosuiplju, na kar se bo praznik zaključil s kmečko zabavo. Ta prva kmečka prireditev po vojni na Dolenjskem bo nedvomno privabila precej ljudi v Grosuplje. 8ede$ kr&kega okraja bo v Rreiicah Na zadnjem zasedanju Okrajnega ljudskega odbora v Krškem so ljudski odborniki izglasovali, da se sedež okraja prenese v Brežice. Izmed 95 članov obeh Zborov je glasa, valo 82 odbornikov; Izmed teh 48 za to, da se okraj prenese v Brežice. 34 pa za to, da ostane v Krškem. V Sevnici bo Pred Ihtevom vstaje — 22. julijem ^ j V Deli krajini bodo občinske patrulje obiskale vse vasi Priprave za partizanske patrulje so tudi v Beli krajini v polnem teku. Letošnje praznovanje Dneva vstaje bodo v črnomaljskem* okraju povezali s praznovanjem desete obletnice izvolitve Pokrajinskega komite-ja SKOJ ,ki bo v nedeljo 19. julija. Občinska partizanska patrulja mesta Črnomelj bo pred odhodom na obisk partizanskih krajev in družin v nedeljo 19. julija sodelovala pri tej zgodo vinski proslavi. Partizanske patrulje, ki bodo štele 20 do 25 ljudi, bodo sestavljali izključno stari borci in aktivisti. Črnomaljska patrulj* *e bo usmerila preko Ka-nižarice, Jerneje vasi, Doblič Dobličke gore, Maverlma, Stražnjega vrha, Roščega vrha, Rodin, Petrove vasi in dTugih okoliških vasi nazaj proti Črnomlju kamor bo prispela 21. Julija zvečer. Semiška občinska patrulja bo šla proti Gabru na Staro goro, na Kal, Strekljevec, Brezovo reber, Maline, Krvov-ški vrh, Crešn.jevec, preko Vi-njega vrha, Stranske vasi in Krupe v Gradac. Patrulja metliške občine bo začela svoj pohod že 18. julija v Selih pri Jugorju in bo šla na Mačikovec, Dole. Drage, Ravnace, Hrast, Suhor, Dragomljo, Berečo in Bušinjo vas preko Gabrovca, Lokvice in Trnovca v Metliko, kamor prispe 20. julija zvečer. Druga patrulja metliške občine bo šla na pot iz Radovice in bo obiskala kraje v smeri Bojana vas, SVamna vas, Vinomer-Met-Uka Drugi dan 21. julija zjutraj bo šla na pot preko Pri-mostka in Gradaca skupna patrulja. Gradaška patrulja bo prav tako obšla vse vasi potem Pa se bo pridružila semiški in metliški na potu proti Crnom'in. Adlešlčka patrulja bo šla na pot 20. julija in bo ta dan obšla vse vasi do Bojancev naslednji dan pa bo šla preko Tribuč v Črnomelj. Občina Vinica bo im«la dve patrulji. Ena začne pohod na Sinjem vrhu že 18. julija. Ubrala bo smer dn Vinice in nato obiskala vasi ob ces>ti proti Dragatušu, kjer se bo se-šla z draga^uško. Druga patru lja krene iz Vinice preko Zilj in Pretoke do Adlešič in dalje z adleši6kn proti Črnomlju. Poljanska patrulja bo začel-, svoj pohod v Radencih 19. julija in bo obiskala vse vasi v dolini Kolpe do Laz, nato se bo vrnila na7aj v Stari trg in šle preko vse Poljanske doline, Brezovice va Mikiarjev proti Črnomlju. Pred Črnomljem s« bo pridružila dragatuški in vi-niški patrulji. Združene občinske patrulje bodo prikorakale v Črnomelj 21. Julija zvečer ob 19. uri. Po prihodu patrulj bo svečan sprejem in nato velik miting. Na Dan vstaje bodo večje proslave z mitingi še na Maverlinu, v Semiču, na Suhorju, Radovici, Grjdacu, Adlešičih, Zapudju, Vinici in Dolu- NOVOMESCAN1! V sredo, 22. ju lija bomo ob 9. dopoldne sprejeli na Glavnem trgu partizanske patrulje novomeškega okraja! Pozdravimo Dan vstaje In st?re n*rti?»nske borce, skupno z njimi s« udeležimo si3vnos je hotel prodati veselici svoje vino, odborniki pa so nito zadevico rešili tako. da *o kupili pijačo pri »nevtralni osebi«. V Ponikvah it a se poveljnik čete in predsednik društva stepla zaradi funkcij. GASILSKI DENAR ZA PRIVATNO OPEKO V 18 društvih so za veselice dobili 638.444 dinarjev — po pregledu, ki ga ima tajništvo Sveta z** notranje zadeve. Računamo lahko, da so vse veselice, ki so jih gasilci lani ime-li. vrele vsaj 2 milijona dinarjev dohodkov Ta denar pa leži marsikje mrtev. čeprav manjka mnogim društvom opreme in orodh. Pojavljajo se celo primeri samovoljnega ra^Dolaganja s tem denarjem. V Zburah ti je odbor brez vednosti članstva n. pr. »izposodil« 120 000 din: 40.000 je dobil poveljnik za nakup motornegea na posodo, blagajnik pa 50.000 din za strešno opeko... Za popravilo 1 voza pa društvo ni moglo plačati kovaču računa! V Mokronogu so gasilci dva dni pustili ležati cevi v potoku. Kadar kj-e gori, je 'avto dostikrat neuporaben, za veselice pa je pripravljen. V Trebnjem so za »nagrado« (kakor je povedal delegat na skupščini) prepeljali desetino deklet, ki so pomagile čistiti avtomobil, na božjo pot na Čatež Predsednik gasilskega društva na Trebelnem je 2gajnar Franc z Drejčega vrha — človek, ki nima volilne pravice, čeprav rikon razločno pove, da tak človek niti ne bi smel biti član gasilskega društva. Po vojni je bil kaznovan zaradi svojega nasprotovanja pridobitvam naše revolucije, danes pa »vodi« g'isilsko društvo. Na vzgojo kadrov so marsikje pozabili. V Sv. Roku — občina Rakovnik — je iz društva izstopilo pet mladincev zaradi nepravilnih odnosov starejših gasilcev do mladine- CE SE GASILCI NE ZNAJDEJO... Lanski požar v opekarni Zalog pri Prečni je pokazal, da pada ponekod tudi strokovnost gasilcev. Izmed 11 društev oz-čet, ki so prihitela na kraj požara, je dobila vodo iz 400 metrov oddaljene Krke edino-le četa iz Mirne peči. Novomeški gasilci so prišli ni požarišče šele po eni uri s pokvarjeno motorko in nezadostnim orodjem. Ce bi se gasilci vseh čet takrat znašli, bi lahko obvarovali pred uničenjem vsaj upravno stavbo, če ne celo strojnice opekarne. Škode je bilo 19 milijonov dinarjev, še več pa raradi prenehanega obratovanja. Se bolj žalosten pa je primer, ki smo ga v Dolenjskem listu že opisali: požar v noči od 26. na 27. junij, ko je gorel« stavba mizarjev in čevljarjev v Novem mestu. Iz neznatnega požara, ki bi ga lahko duhapri-sotni gasilci z navadnimi kav-Iji omejili morda na nekaj sto-tisoč dinarjev škode (leseno šupo kolarsk,* delavnice bi bilo treba pravočasno zrušiti — ker pa niso imeli novomeški gasilci s seboj najbolj enostavnega orodja, se je požar razširil), je nastala skoraj 20 milijonska Škoda. Sel« po 55 minutah je prišla voda v cevi iz Krke (že 6 mesecev Čaka n. pr. v orodjarni novomeškega društva nova motorka, da jo bo eno izmed društev prevzelo!). Vse preveč je bilo brezglavega tekanja od volaga do vogala, premalo pa načrtnega dela in enot;n,s gasilske komande. Delegat novomeškega društva je na skupščini dej'al: »Zadnji požar je vzel veliko ugleda novomeškim gasilcem, bil pa je tudi velika šola za novomeške gasilce.« Ce kje, potem velja preaovor o zvonenju po toči prav pri gasilcih. Zato je izredna okrajna skupščina opozorila na vse take in podobne pojave nediscipline, na razne nepravilnosti, ki se dogajajo v nekaterih društvih in na padanje strokovne usposobljenosti dolenjskega gasilstva. Delegat iz Mirne, tov. Bule, je med ostalim de-j-al v razpravljanju, da je bil zadnji čas za sklicanje izredne skupščine. V delo OGZ je ba vnesti več reda in čuta od- ja, da prihajajo odborniki (celo iz mesta) na seje z enourno zamudo, čez pol ure P* »pet odhite s seje, ker »nimajo časa«. Delegati so med ostalim poudarili krivdo OGZ za slabo strokovno vzgojo kadrov. VAŽNA JE POLITIČNA USMERITEV GASILCEV Navzoči predstavniki političnih organizacij in ljudske oblasti so opozorili na izredno vlogo in odgovornost dela gasilskih društev v okraju. Primer novomeškega gasilskega društva je n. pr. pokazal, da ne gre s časom naprej, temveč da celo globoko nazaduje- Gasilci ne bodo mogli izvrševati svojih vzvišenih dolžnosti, če bodo samo gasilci. Treba s« je znati boriti proti požarom in nesrečam, potrebna je resnično globoka in vsestranska strokovna usposobljenost. Danes so gasilska društva samostojne, v svojem bistvu pa najbolj družbene organizacije. Gasilska društva v okraju so kolektiven član SZDL, večina njihovih članov je pravtako v vrstah članov Socialistične zveze delovnih ljudi. Zato je pravtako važna politična usmeritev gasilcev, ne pa samo njihova strokovna usposobljenost Ne gre za parade in veselice, temveč za zavest, da t ljubaznijo in razumevanjem branimo ljudsko, to je socialistično premoženje! To pa Janko zavestno opravlja samo tisti, ki ni proti socializmu, ki je za socializem. Gasilec je danes lahko samo pošten človek; kriminalci, ljudje brez volilne pravice pa ne morejo biti gasilci. Živahno razpravljanje Je na izredni skupščini potrdilo, da delegatom gasilskih društev ni vseeno, kakšen ugled bo imelo gasilstvo na Dolenjskem. Več pomoči kakor doslej bodo morale gasilstvu nuditi tudi politične organizacija okraja, bolj pa se bodo morali zanimati za probleme gasil, društev tudi organi ljudske oblasti. Za povezavo s temi organi in političnimi forumi pa se morajo v prvi vrsti zavzemati seveda gasilci sami. Posebna petčlanska komisija bo preiskala vzroke raznih nepravilnosti v gasilskih društvih in požamo-varnostni službi ob zadnjem velikem požaru. Razmere v novomeškem g-asilskem društvu naj uredi Izredni občni zbor društva. V Novem mestu bo upeljana stalna dežurn« gasilska služba. OGZ in vsa gasilska društva bodo poskrbela takoj za stro- kovno vzgojo, st-alna skrb gasilskih organizacij pa bo poleg vsega tudi utrditev politične linije v gasilstvu. Prepričani smo, da bodo sklepi izredne okrajne gasilske skupščine uresničeni. Vsi želimo, da bi bili naši gasil :j politično, moralno, fizično in strokovno usposobljeni braniti ljudsko premoženje in življenja državlj-anov pred požari in ob naravnih nesrečah. Enotnost mišljenja in akcije v gasilskih društvih naj dokaže, da se gasilci Dolenjske zavedajo svoje velike odgovornosti v čuvanju dobrin, ki jih ustvarja soci'ali-stična družba. Določena Je odkupnine za zemljo N*a temelju Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošne ljudske lastnine in dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam je Zvezni izvršni svet izdal Odlok o višini odškodnine za zemljišče, ki je postalo splošna ljudska lastnina. Ta odlok določa, da pripada lastnikom odškodnina, katere višina je odvisna od kataster-skega razreda, v katerega je zemljišče razvrščeno. V I. razredu znaša odškodnina 100.000 din za ha, v II. 90 000, III. 80.000, IV. 70.0O0, V. 60.000, VI. 50.000, VII. 40000 in v VIII. razredu 30.000 dinarjev. Odškodnino za vložene investicije v vinograde, sadovnjake, hmeljske nasade in druge dolgoletne nasade, kakor tudi za zgradbe in druge objekte bo določila okrajna komisija za kmetijski sklad na temelju ocenitve, v skladu • prometno vrednostjo. Pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko je počastil 22. julij V četrtek, 9. julija, je sklical Pokrajinski odbor Cirilmeto-dijskega društva katoliških duhovnikov LRS za Dolenjsko v Trebnjem prosravo, na kateri je 15 duhovnikov počastilo Dan vstaje in spomin slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. Proslavo Je vodil f. Lojze Zabkar, župnik iz Črnomlja, udeležil pa se je je tudi g. J. Savora, org. tajnik Glavnega odbora CMD iz Ljubljane. Po uvodnem referatu o zgodovinskem Dnevu vstaje, med katerim so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih borcev in žrtev fašizma na Dolenjskem, je sledil krajši kulturni spored. Prebrana je bila tudi »Načelna beseda Pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko k Zakonu o verskih skupnostih«. V naši državi, tako izjavljajo dolenjski duhovniki v tem svojem pismu, vlada vsa svoboda vesti in veroizpovedi. Ljudska oblast bo storila vse, da se bo zakon o verskih skupnostih dosledno izvajal. Zato je tudi naša dolžnost, da zakon vestno uresničujemo. »Načelna beseda« dolenjskih duhovnikov poziva duhovnike in vernike k verski strpnosti in spoštovanju osebnega prepričanja slehernega državljana. Pravtako poudarja »Načelna beseda« širokogrudnost državnega vodstva pri sestavljanju Zakona o verskih skupnostih, ki ga pozdravljajo vsi duhovniki. Proslavo je v imenu OLO Novo mesto pozdravil tov. Lojze Kastelic, navzoča pa je bila tudi zastopnica občinskega ljudskega odbora Trebnje. Dolenjske šahiste čakajo velika tekmovanja Se nobeno leto niso stala pred dolenjskimi šahist: tako zahtevna in tudi obsežna tekmovanja kot letos. Moštveno prvenstvo je v teku, treba je vanj pritegniti tudi šahiste iz Kočevja, Črnomlja, Metlike, Krškega, Brežic, Ribnice, Višnje gore itd. Omeniti je treba lep vzgled predsednika LO MO Novo mesto tov. Ivanetiča, ki je z denarno podporo omogočil novem*-škemu društvu sodelovanje na turnirju slovenskih mest. Enako je treba podpreti šahovska društva in sekcije vse Dolenjske, da bodo poslale svoje mladinske prvake na dolenjsko prvenstvo v Trebnje (od 17. do 22. VIL). Prav;co udeležbe imajo vsi prvaki sekcij, rojeni po 1- septembru 1933. Trije prvoplasiranl bodo sodelovali na mladinskem prvenstvu Slovenije, ki bo V Novem mestu (koncem julija). O vseh teh tekmovanjih so razglabljali na zadnjem sestanku DOSO, kjer so sklen Ii, da se povabi na ta tekmovanja prav vsa dolenjska društva in sekcije, ker bodo le taka tekmovanja s popolno udeležbo vseh dolenjskih šahovskih enot rodila sadove. F. M. Bivši tajnik KLO je dobil 10 mesecev zapora Pa ne zato, ker je bil tajnik, pač pa ker se je pregrešil zoper člen 314-1, 319-1 in 322-1, ker je zlorabil uradni položaj, ponarejal uradne listine in po-neveril denar, je bil obeoJM Avgust Pavšelj iz Družinske vasi pri Beli cerkvi. Pavšelj je kot tajnik KLO Bela cerkev ponaredil podpise za namišljena izpličila v skupnem znesku 17.200 din, poneveril v šestih primerih za skupno Vsoto 24.000 din, dal pa si je iz dT-žavnega gozda pripeljati brezplačno dva voza drv. Za ponarejanje podpisov je po členu 319-1 KZ določena najnižja kazen za uradno osebo 3 mesece zapora, za poneverbo, ki jo zagreši uradna oseba predvideva člen 322-1 najmanj 3 mesece za-oora, za zlorabo uradnega položaja pa člen 3141 kazen zapora dn treh let. Upoštevajoč dosedanje nekaznovanje in prizna- nje krivde je senat okrajnega sodišča v Novem mevtu obsodil Pavšlja na deset mesecev zapora, Železniška nesreča pri Karlovcu T. Julija ob 19,21 je prišlo na postaji Mrzlo polj,3 pri Karlovcu do trčenja dveh osebnih vlakov. Nesreča je zahtevala 4 mrtve in 26 težje ali ražje ra-nj?nih- V bolnici je podleeel poškodbam še en potnik. Pripadniki JLA in delavci tovarne »Edvard Kardelj« so ranjene potnike takoj odpeljali v karlovško bolnico. Na kraj nesreče je prišla komisija zagrebške železniške direkcije, ki je ugotovila, da je do trčenja prišlo zaradi nepazljivosti odpravnika vlakov in kretničarja na postaji Mrzlo polje, Uvrstite se med poverjeni/te Prešernove družbe. Vsak poverjenik obdrži tO °/o pobrane članarine Ali ste že član Prešernove družbe? Za 240 din članarine, ki jo lahko plačate v obrokih, prejmete 5 knjig Poslovodjo oblačilne stroke sprefme za svojo trgovino v Novem meitu Takšna je bila mladina Bele krajine pred desetimi leti Belokranjska mladina se pri- ker jo je mati pretepla, temveč borbo z zavestjo, da jim bo pravlja na mladinski festival, ki se j« jezila, kako da ji ni uspelo tudi ranjenim stala ob strani bo 19. julija t. 1. v Črnomlju, uiti z doma. Spominjam se tudi belokranjska mladina, je to Ob 10. obletnici prve okrožne Mimice :z Gradaca. Skoraj otrok predvsem zasluga zgodovinske mladnske konferenc« in ob je še bila, a kolikšna zavest mladinske konference na Suhor- formiranju Pokrajinskega komi- je tlela v njenem drobnem srcu! ju. Mladina se je poslej še bolj teja SKOJ za Slovenijo, se Su- Na konferenci je podala poro- kakor prej žrtvovala za cilje horčani in zavedni Belokranjci čilo, da so v njenem sektorju Osvobodilne fronte, saj je sko- spominjajo konference, ki je v organizirani vsi mladinci in raj ni bilo vasi, kjer bi v takrat- dneh 16. in 17. julija 1953 zva- mladinke iz vseh vasi, 1« dveh nih dneh ne bili razni mitingi, bila na Suhor pri Metliki nad vas. ni imela še organiziranih, ki so jih organizirali aktivi LMS 60 delegatov mladinskih akt vov ln kaj je bilo? Mimica je jokala, v Beli krajini, ni je bilo pionir- Bele krajin« in tudi več dele- ker jo je bilo sram, češ da ni ske organizacije niti aktiva gatov iz ostalih okrajev. . bila dovolj aktvna, ker ni imela LMS, ki bi ne zbiral hrane in Po pripovedovanju tov. Nika v svojem sektorju organizirane zdravilnih zeliše za partizanska Belopavlovča, podpredsednika vse mladine. Takšna je bila bolnišnice. OLO m predsednika Gospodar- takrat naša mladina! Z njo de- skega sveta v Črnomlju, ki je lati, je bilo zares v veselje vsa- Konferenca Je obravnavala bil pred desetimi leti prvi vo- kemu, ki je želel dobro Bel: J™1 ^frjšanje„ , mJadinik««a ljeni organizacijski sekretar za krajini.« to okrožje, je Suhor pred 10 leti skozi vso dobo NOB vzgajal Tov. Belopavlovič Niko pripo- mladi kader novinarjev, ki je izvoljene belokranjske "delegate veduje nadalje, da je obstajal v dajal mladinske liste izmed ka- Dragomlji vasi pionirski odred, terih so mnogi prvič zagledah ki je dal 13 letnega fanta bri- beli dan prav v Beli krajini, gadi, kjer je bil najprej kurir, Mladina Bele krajine je bila dejans-ko^bkrož«« od TaUTičmo »J™ P* mitraJ^ }?? pr+Vi »^^nik mladinskih sadllt dekleta so v dneh konference listov, tov. Boris Kidrič pa jo Na konferenci so se vrstili požeIa ^eaco na nJivah Prav J* navduševal, jo usmerjal in referati tovarišev: Belopavlovi- pred nosom fašistov, ki so čepeli politično vzgajal. In nobena v bunkerjih. skrivnost ni, da je prenekatera »Pšenica bo naša, ne fašistič- žuljeva roka preprostega mla- z vso ljubeznijo sprejel prve mladinskih aktivov. Dvorana za konferenco je bila svečano okrašena, četudi je bil Suhor takrat ča, Mitje Vošnjaka, Vilme Bu-kovčeve, Staneta Kavčiča itd Sklepi prve okrožne mladinske na!(( to J* b}\\ taJ"'at Par°ja dinca takrat prijela za pero in pogumnih deklet, k. so požel« v mladinskih listih so se vrstili konferenc« na Suhorju so v nadaljnjem delu ugnetali zavest . , , - , , j; - Novaku pa so za žetveni praz vse belokranjske mladine, saj » °___s. ni„J.niy NOVOTEKS f i vse njive, tov. Očku — Ivanu članki, pesmi, črtice itd, Takšna je bila belokranjska je bilo že takrat več ko 90-/, ft ^le »» mladina pred desetimi leti Na Tekstilna tovarna Novo mesto kolesa, tajnik je vzel 15.000 din govornosti, saj se n. pr. doga Franček Saje: M Vatikan in Slovenci Kasneje so se odnosi med profasističnimi jugoslovanskimi vladami in Vatikanom toliko izboljšali, da so 25, julija 1935 privedli do sklenitve konkordata. Ker je konkordat dajal rimski Cerkvi velike privilegije, je naletel na enodušen odpor vsega jugoslovanskega ljudstva. Zato sta ga morala Korošec^ in Stoiadi-nović umakniti iz dnevnega reda v parlamentu. Cilje Vatikana s tem konkordatom je kratko in jasno označil Stepinac, ko je 4. julija 1935 zabeležil v svoj dnevnik: »Da je veća sloboda i dovoljno radnika ( t. j. duhovnikov — op. S. F.) Srbija bi bila za 20 godina katolička-* Ker te »svobode« rimska Cerkev v Jugoslaviji ni dobila s konkordatom, jc po navodilih Vatikana z vsemi silami organizirala klerikalne fanatike v udarne klerofašistične čete in jih vzgajala za belogardistične in ustaške krvnike svobodoljubnih jugoslovanskih protifašistov, katolikov ter pravoslavnih ... Neprijazno politiko Vatikana do naših narodov so z vso nekrščansko trdoto zlasti občutili katoliški Slovend in Hrvati, ki so po prvi svetovni vojni ostali v sužnosti pod Italijo. Ob okupaciji Slovenskega Primorja 1918. leta so italijanski osvajalci v nepodpisanem letaku hinavsko zatrjevali: »Slovenci! Italija, velika država svobode, vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim državljanom... Vaša vera je spoštovana, saj je katolik;: vera, vera cele Italije...« Tem lepim besedam so hitro sledila dejanja — preganjanje in zatiranje naših rojakov. Med dvoletno vojaško okupacijo so italijanski imperialisti s tiho odobritvijo Vatikana zaprli, internirali ali preganjali 61 slovenskih in hrvaških duhovnikov. Prizanesli n-so niti naidoslednejšemu rimskemu katoliku dr. Antonu Mahniču, mladine v Beli krajin, organizi- ™ ^ledih nadaljuje svojo rane v LMS ali v SKOJ. besedami. »To T. poklanja belo napredno pot tudi današnja »Takrat je bilo v Semiču kranjska belokranjska mladini, ki je udet mlado dekle,« pripoveduje tov. *P°min na usPel° konferenco na ^ mladinske Belopavlovič, »ki s; je pripra- ounnrju.-« konference na Suhorju za deseto vila nahrbtnik, hoteč oditi na Suhorska konferenca je v po- obletnico te konference povabila ' Suhor. Ni je motilo, da so bil. lltičnem oziru popolnoma uspe. v Črnomelj kot častne gost«, * v Semiču fašisti, ki so prežali la. Sklepi konference so se iz- hoteč se z njimi poveseliti, obu- ! na vsakega, ki se je od.stran 1 iz vajah in uresničevali pri nadalj- diti z njimi lepe spomin« na ? vasi. Preden pa je odšla, jo je njem delu belokranjskih mladin, takratni čas, hoteč se pri častnih $ I njena mati nečloveško pretepla, skih aktivov. In če so takrat gostih tudi učiti za svoje na- j da j« hčerka obležala. Njena partizani, ki so stali na mrtvi daljnje delo. i I prijateljica, ki pa se je konfe- straži Bele krajine, bili ne samo ••• j renče udeležila, je ni pomilovala, borbeni, temveč' odhajali V P. F. In L, Z. ker se je zavzemal za pregnane duhovnike, poslal spomenico mirovni konferenci v Pariz in branil staro slovanski jezik v cerkvi. Te stvari so precej znane. Manj znano pa je, na kak način se je tržaški škof dr. Andrej Karlin 1919. leta moral odpovedati svoji škofiji in se umaknit v Ljubljano k svojemu prijatelju škofu Jegliču. To ozadje nam v celoti pojasnjuje šele Jegličev dnevnik v zapisku 3. novembra 1919. leta: »Sinoči sem dobil pismo od škofa Karlina, v katerem mi poroča, da je dne 26. oktobra dobil iz Rima po kardinalu de Lay poziv, naj se odpove škofiji, kakor je obljubil, da je pripravljen, in naj gre k svojemu prijatelju Škofu ljubljanskemu. Okoli Velike noči mi je škof Karlin sporočil, da ga Labi ne marajo, da pa ho ostal, dokler bo mogel,.. Koj potem je škof šel v Rim. Tam mu je Gasparri povedal, da Lahi hočejo, naj on Trst avgusta v Rimu, so mi sv. Oče rekli, kako laška vlada nanje avgusta v Rimu, so mi sv. Oče rekli, kako Laška vlada nanje pritiska, naj škofa Karlina iz Trsta odstranijo, toda oni se branijo in čakajo trenutka, ko bo sklenjen mir in bodo potem ravnali po okolnostih... Karlin sporoča v istem listu, kako ga je ta kratki, hladnokrvni poziv uialostil, vendar se je koj osvestil in je poslal j*arfh-nalu de Lav suho odpoved, sv. Očetu pa pismo, v katerem obžaluje, da je postal žrtev laškega nacionalizma . .. Sv. Stolica ne bi trpela pri Slovencih na ugledu, ko bi se to dogodilo po končni dodelitvi Trsta laškemu kraljestvu in bi bil škof sam resigniral. Ali sedaj? In na ta način? Ugled papežev bo pri Slovencih trpel. Bog se nas usmili.« Dne 5. decembra 1919 si j* Jeglič zabeležil v dnevnik: »Danes je prišel škof Karlin. Izselil se je iz Trsta ... Slovenci v Trstu in Istri so radi škofa Karlina silno razburjeni na Vatikan. Pripravljajo hud protest in hočejo Karlina nazaj.« Škof Jeglič je 26. decembra 1919 pisal papežu »o razburjenosti po Istri radi škofa Karlina in o grožnjah odpasti v pravoslavje ...« Na to pismo jc Jeglič 13. februarja 1920 dobil kratko zahvalo kardinala Gasparrija »za skrbna poročila o cerkveno-političnem položaju« — brez sleherne obljube ali zagotovila za preganjane duhovnike in škofe. Medtem se je pri Jegliču zglasil goriški duhovnik Abram. O tem obisku si jc Jkof Jeglič 14. februarja 1920 notiral v svoj dnevnik: »Poslali so ga duhovniki iz škofij Gorica, Trst, Poreč, ki so te dni imeli mnogoštevilno obiskan sestanek v Sežani... Razburjeno je ljudstvo, razburjeni so duhovniki in žalibog na Vatikan silno ozlovoljeni. Boli jih, da jc moral oditi Karlin, da jc škof tržaški postal Lah Bartolomasi in boje se, da odstranijo še nadškofa in jin popolnoma Lahom izroče. Sklenili so neke resolucije in spomenico, ki naj jo dva duhovna neseta v Rim sv. Očetu, kardinalu Gasparriju in kongregaciji episeoparum. Po pošti ne morejo poslati, ker imajo dokaze, da pisma, poslana papežu, v pisar-nah^ (vatikanskih — op. F. S.) zadrže ali v koš vržejo. Toda kako priti k papežu? Ker nadškof o teh korakih noče ničesar slišati, so sklenili naprositi mene, da naj grem z njimi... Obljubil sem, da pojdem z njimi, le premisliti moram zahteve, da vidim, če so pravilne im korektne.« Dne 21. januarja 1920 se je Jeglič dokončno odločil: -Obljubil sem, da pojdem v Rim z deputacijo duhovnikov v zasedenem ozemlju. Prosili bodo jasno in odločno a) naj sv. Stolica dodeli tržaškemu Škofu Bartolomasi-ju Slovenca ali Hrvata kot pomožnega škofa za Slovence in Hrvate; b) naj Slovence in Hrvate v vsem ozemlju strne v eno od Lahov odvisno nadškofijo; nadškof Sede j naj ostane; naslednik naj bo Nemec ali Hrvat; c) naj dopusti slovansko liturgijo; d) naj se pri imenovanju škofov ozira na želje duhovnikov. — Ker se mi želje zde času primerne, narodno upravičene, za cerkev in sv. Stolico zelo koristne, sem obljubil, da pojdem v Rim, naj spomenico ic hitro priredijo. (Nadaljevanje prih.) fitev. 88 D0BEN3SKI D I S T Stran t. (Prm talci na (frelenisicem 28. aprila 1942 ob osmi url zjutraj so pri Radohovl vasi padli prvi talci v takozvani »Ljubljanski pokrajini«, pripeljani iz novomeških in ljubljanskih zaporov. Ko odkriva nartiz-nsko Nf--«vo mesto v sredo, 22. Julija prvega Izmed spomenikov, Savln*kovoga »Talca«, bo z nJim počastilo spomin mučencev svobode In vseh, ki so dal! svojo kri In življenje, da dcmovlna svobodna ustvarja slavno serifcvnjcsi In mogočno prihodnost. V srcu Dolenj-^ke, sreddKu narodnoosvobodilnega upora, stoji kip talca in bo večno govoril n»w In zanamcem o najveličastnejši strani zgodovine, ko Je dal samo novom»«ki okraj v boju za svobodo 2.429 žrtev. Da Je italijanski okupator lele na pomlad 1942 izdal razglas o st red Jan ju talcev, re potnem še, da bi že pred tem njegovi vojaki ne pobijali nedolžnih ljudi. Njegov nemški zaveznik je rtu svojem zasedbe-nem pod-rojjiu od prvega dne postopal z vso neprikrito in okrutno brezobzirnostjo in oo vsega začetka javno in jasno J. Jarc sko taborišče ter streljanje talcev so bil« tudi njegova preiz-tauAena sredstva, ki jih je pokrival z žužljanjem o kulturni avtonomiji, redu in zakonitosti v »encj liiktorskc sekire. Od VSega početka so se tudi a« ozemlju pod italijansko oku-oacljsko oblastjo množili poboji civilnega prebivalstva, le da o «m ni smela niti črka v Jaiv- »Zdaj se bomo lahko poigra1 i,« je pisal razveseljeni vojak Darino Petrozzi svojemu prijatelju v Trst in se že videl, kako se za ceno slovenske krvi vozi na tako zaželeni dopust. Tej obljubi je dodal svoja zagotovila še vrhovni poveljnik italijanskih oboroženih sil v Sloveniji in Dalmaciji, general Mario Roatta, ki je v svoji znani okrožnici 3 C z dne 1. marca 1942. v poglavju X., točka 41 zapisal: »Dobro je treba vedeti, da ne bomo nikoli preganjali nikogar, ki bi V akcijah meje dovoljenega v dobri veri prekoračil.« V* i 1.1 mm 9> mm Vilo Uiobocnik; Talci rvi ¥■■»'.'■ ■ n ■ ■ ■ i p ■ i ■ ■ p«M ^ izpovedoval, da noče nič več in nič manj kot popolno izbrisanje slovenskega naroda. Takoj je začel z zapiranji in z izseljevanjem, na pravični upor Slovencev pa je odgovoril s svojimi preizkušenimi sredstvi: zapor in nečloveško mučenje, koncentracijska taborišča, požig, poboj in streljanje talcev. Krvavordeči lepaki z imeni um»rjeneev naj bi z vseh sten •ejali grozo med preplašene ]jud »Sf>dišče« ni sodilo samo ujetim partizanom in aktivistom, temveč tudi i>edolžnim, po konfidentski mreži domačih prodancev prijavljenim Slovencem, o čemor že dovolj priča že proslulj preserski proces. Prvi je bil pred tem vojaškim tribun al mm obsojen na smrt Jože Mihelčič iz Vavpčje vasj pri Semiču, komisar Belokranjske partizanske čete. Ujet je bil 3. novembra 1941. na Pribišju pri Gor. Lazah, kjer je bila njegov« četa po izdaji nenadno napadena. Smrtna obsodba je bila izrečena 6. decembra in izvršena 9. decembra 1941. na strelišču ob Dolenjski cesti ob osmi uri zjutraj. DrugI Je bi! 16. decembra 1941. obsojen ns smrt narodni heroj Ljubo Ser-cer, ki je bil skupaj s petimi istočasno obsojenimi tovariši ustreljen 22. decembra 1941. Mitu Vrbi jen pri Igu. »Da bi se izognili prinašanju cvetja in zahajanju na. grobove« (akt v arh. XI. arm. zbora), Je bilo truplo prvega prepelj*rv> in pokopano v Trstu, Sercerjevo in tovarišev pa v Tržiču pri Trstu. • Za pomlad 1942 je italijansko vojaško poveljstvo v zvezi s III. ofenzivo proti jedru partizanske vojske v Jugoslaviji pripravljalo obširne vojaške operacije proti slovenskim partizanom in vsemu narodnoosvobodilnemu gibanju. 2e 19. januarja 1942. je bila »Ljubljanska pokrajina« razglašena »a vojno področje, 23. februarja 1942. je bila Ljubljana obdana z žično ograjo, v njej pa so se začele prve množične aretacije in odganjanj« v koncentracijska taborišča. Na poveljstvu XI. armadnega zbora W na Visokem kom i sari »t u so pripravljali obsedne ukreip«, ki naj bi zadeli vse prebivalstvo. Med njimi »o bile tudi določb« o streljanju talcev. * • 1. marca 1942. je Vrhovno poveljstvo italijanski h oboroženih s-il za Slovenijo in Dalmacijo (Comando Ruperiore FF. AA. Slovenla — Dalmazii = Super-s'odj) izdalo »Okrožnico 3 C« (Ctreolare 3 D, ki jr> je podpisal Mario Roatta. To je bila knjižica perediplsov za način bo-ievanja proti upornikom na Balkanu in je Imela strogo zaupen znaćaj. Smela Je v roke «amo poveljnikom večjih vojaških enot od bataljona navzgor. Osnovno vodilo za vse operaciip ie bilo prav v Roattnvem stilu takale označeno: »Postopanje oroti partizanom ne sme biti vodeno po reklu »zob za znh«, temveč po onem: nglavo za zob« (Uvod. točka VT.). V drugem poglavju te okrožnice so bila navodila za postopanje s civilnim prebivalstvom. Sredi marca 1942 so bila posameznim divizijskim poveljstvom poslana posebna obširnejša navodila za uporabo te okrožnice, ki jih je poveljnik divizije »Tson-70«, general Emilio Coronati. 22. marca 1942 z nktom št. 02-1537 sporočil svojim podrejenim. V točki VII. tega akta naroča: »Da bi moael ta sistem (= izbiranja in streljanja talcev) v željeni meri vplivati na razpoloženje upornikov, ga je treba uporabljati osebam, ki so okrivljene in pripadajo družinam Tako ie biEo v Gradacu 20. tulila 1942 Težka so bila leta NOB za vse lezniško postajo. Tamkaj so ne- jugoslovanske narode. Tudi Slovenoi smemo po vseh prebro- upornikov, ali'pa so vsaj osum- der.ih težavah ponosno gledati ljene, da jih — rade ali nerade — podpirajo, in ki stanujejo v istem kraju« (kjer se je namreč pripetil kak Incident). Predpisujem, dq mi po očiščevalnih akcijah pošiljate za na- nazaj na dobo, ki je ena najve ličastnejMh v naši zgodovini. In Bela krajini, ki je zasluženo prejela naziv »zibelka partizanstva«, je v tem času opravičila zaupanje vseh, ki so v deželici daljnjo uporabo sezname oseb, imed Gorjanci in Kolpo stali ta- korekoč na mrtvi straži za pra- ki jih je mogoče z ozirom na njihovo nam škodljivo delavnost imeti za tilce .. .« Takšna so bila splošna in podrobnejša navodila za ta človeškemu čutu za pravičnost najbolj odvraten ukrep. 7. aprila 1942 je general Mario Robotti s posebno brzojavko podrejenim divizijskim poveljstvom naročil: »Stev. 02-2547. Z ozirom na okrožnico 3 C poveljstva armade, prvi del, drugo poglavje, odstavek b): Nujno mi za področje vsake odrejene posadke javite poimenski seznam talcev, ki bđdo z življenjem plačali izdajalske napade na vojaštvo. Sezname je treba sestaviti tako, da je navesti najprej ene, za katere je trdno ugotovljena krivda uporniškega ali komunističnega delovanja, pa potem dalje vse do navadnih osumljencev. General Robotti« vice slovenskega naroda. Posebno Gradačani se še danes s ponosom spominjajo na trpljenje, ki so ga prestali pred enajstimi leti, prepričani, da so mnogo prispevali v skupni borbi za osvoboditev Bele krajine, za vzpostavitev prve ljudske oblasti in za iztrebljenje izkoriščevalcev v domačem kraju. Za najboljše sinove Gradaca se je težka doba začetnih borb pričela že leta 1941, takoj po ustanovitvi OF. Vso teižo NOB pa so okusili v letu 1942, ko se je italijanski fašizem zares pokazal v svoji pravi luči tudi onim nejevernežem, ki so še upali, da so črnosrajčniki prinesli v Belo krajino pomirjenje in red. Leto 1942 in naslednje leto sta bili za mnoge Grada-čane žalostni čas spoznanja, pa tudi trpljenja. Mnogo hrabrih mož in fantov ter deklet je odšlo v gozdove k partizanom. Prisegli so, da se hočejo boriti gflr**dHi Gradaški grad Takšna «o bila splošna In podrobnejša navodili, a katerimi je okupatorska oblast pripravljala izvršitev tega najodvrat-nejšega in človeškemu čutu pravičnosti najbolj nasprotujočemu ukrepu. Odslej so se še bolj polnile ječ« in zapori v Ljubljani in na deželi. Za talce določene zapornike so zapirali predvsem v Ljubljani v vojašnici na Taboru, v Novem mestu pa na okrožnem sodišču. Poleg mnogih drugih so že v začetku aprila 1942 bili v Novem mestu zaprti Kramar Ivan, Kodnč Franc, Majcen Ivan in 21ajpah Franc, kot sta med aretiranci bila na Taboru TaUlović Nikola ir. Turnšek Franc. Tedni so se vlekli in nihče ni vedel, kakšna usoda jim je odmerjena. 24. aprila 1942 sta general Mario Robotti in Visoki komisar Emilio Grazioli izdala razglas o streljanju talcev. V noči med 25. in 26. aprilom so med postajama St. Vid pri Stični In Radohovo vasjo partizani napadli vojaški vlak (tra-dotta), pri čemer sta bila dva italijanska vojaka ubita, trije pa ranjeni. (Se nadaljuj«) do zadnjega diha, dokler ne osvobode naše zemlje in ne preženejo okupatorja ter njegovih belih pomagačev. Seveda tudi posledice niso izostale. Nedelja 26. julija 1942 je še danes vsemu prebivalstvu Gradaca v strašnem spominu. 2e na predvečer tega dne je prišlo v Gradac mnogo fašističnega vojaštva. Tuji vojaki so nosili rdeče kravate in na levi strani svojih bluz znamenja v obliki plamena ... Naslednje jutro je že navsezgodaj pričelo goreti pri posestniku Tonetu Kambiču. Obupen jok nesrečne družine je vzdra-mij vaščane iz mirnega spanja. Takoj zatem je izbruhnil požar v hiši gostilničarja Janka Zu-paniča. Dalje so fašistični »kul-turonosci« požigali in porušili domove še posestnikom: Kova-čiču Martinu, Malešiču Juliju, Cerjancu Ivanu, Marentiču Juliju, Beličiču Juliju in Stipaniču Janku, v bližnjem Kloštru pa so kruti požigalci vpepelili dom Koplanu Jožetu. Vsem navedenim so fašisti požgali domove J ljudske prosvete, kjer zaradi ne-zato, ker so njihovi sinovi ali primernega ozadja in stropa pa sami gospodarji odšli zdoma akustični učinek pri še tako po-v partizane. Nato so vse člane polnem, umetniškem izvajanju omenjenih družin odgnali na že- 'bledi. 5. K. srččniki na vročem soncu ves dan brez jedi in pijače čakali na vlak. Proti večeru »o jih natrpali v živinske vagone ter odpeljali na otok Rab. Obupen jok je nesrečnike spremljal vso pot od doma v izgnanstvo. Partizani so seveda karneval! fašistično postopanje z nezaščitenim prebivalstvom Gradaca. Pričele so se akcije im napadi na fašistične postojanke. Pri raznih spopadih s faš:sti in z izdajalsko belo gardo so mnogi žrtvovali življenje za svobodo naše domovine. Med prvimi je padel Butala Jakob, kro.ač iz Gradaca. V spopadu ori Sm-trje-ti je padel Zupanič Jjnko, njemu so sledili: Cerjanc Slavko, KovačiČ Martin, Kovačič Karel, Kovačič Pavle in še vrsta hrabrih borcev, katerih imena so danes vklesana v gradaški sporne nik vojnim žrtvam in borcem, ki so izkrvaveli za domovino. Gradac je v času NOB žrtvoval za svobodo preko 30 zavediv.h fantov in mož. 14 poie^trjikom je pogorelo vse, stano^«niH.p*i« v borovške gozdove in požigale skrivališče za skrivali ičem. Izdaja. Zvonku se je zdelo ozračje mirno. Na Kočevsko je pripešačil izpod Snežnika. Prespal bi v vasi Cačič. Pogorišče. Kifi nenavadnega. Dosti je po-Žcanih vas! na Slovenskem. V kostt mu je lezla dremavica. Spekel si je kromprja in utrujen zadremal. »Avanti!« V hipu je pokonci, toda že mu izbijejo puško iz rok. »Avanti!« 7. AVGUSTA 1942 Kamioni enakomerno brenče lz Plešč v smeri Caber — Papeži. Zvoftko je le še kup mesa. Kam gredo? Miloš je tedi ves stepen. Ne ve. Tudi Zvonko ne ve. Izbili so mu ves spomin. Trije strašni dnevi. Zasliševanje in spet zasLiševanje. Zvonko pa Je govoril le eno: »Zase se borimo, za svoj narod! Kaj nam hočete? Pojdite domov in se tam borite za svojega!« Zbesneli italijanski poveljnik krič:. Soldaščina si odpenja pa. sove. Vseh stošesteleset. Jerme-nje žvižga. Kamioni enakomerno brenče. Cez Cabranko morajo peš. Zadnjič stopajo na slovensko, zemljo. Sola v Papežih. Razmajane, ožgane stene. Zid je črn, sajast. Kmalu rdi. Kri treh partzanov polzi na zemljo v drobnih, tankih curkih. Italijani so jih b li pobili in razipeli na z;d. Jerme- Obnovljen.i šola v Pape/lh, na kateri bodo v sredo, 22. Julija odkrili spominsko ploščo nje žvižga. Nato nagrebljejo zemljo čeznje. Toda v tem že siplje strojnica iz hoste, dolge, žgoče rafale: »Se smo tu, še smo tu!« * Trije partizani spe na pokopališču v Cačiču. Obiščite jih, da ne bodo sami. Dan vstaje je dan, ki nam raaplaniteva srca v nemem ogorčenju in vabi spomine. * Zveza borcev okraja Kočevje bo letos ob 11. obletnici njih junaške smrti odkrila na osnovni šoli v Papežih spominsko ploščo. Po spominih Toneta Ožbolta Vinko B. Stoti tam gori partizan Stoji tam v gori partizan, ozira se v nižavo, trdo mu puška stiska dlan, sel v borbo bo krvavo. Se tujec pije našo kri, razdira dom, družine, vihar nad njim naj zahruml. da z naše zemlje zgine. Stoji tam v gori partizan, In kliče nam v dolino: »Vsi mladi fantje In možje branite domovino:« Cesta Iz Dobrniča v Mirno pefi žge ko žerjavica. V zraku visi soparen julijski dan. Nad Smavrskimi goricami se spre-letavajo trije vrani. Bo spet dež? Med trtjem se beli kamenje- Južno od goric je gozd; vse do Globodola. Nad cesto pred Springarjevo zidanico je kup razmetanega kamenja. Vmes raste koprivje in plevel. Tu je stal nekoč dom Jikob-čeve matere. Imela je naguban obraz in precej let Imela je tudi kokoši in rada je delala. Vsako ped zemlje je na pomlad prekopala in natrosil1* semenja čez. Potem Je posedala ob večerih na klopi pred hišo in gledala kako jablane cveto. Sence so se polagoma gostile in mrak je vse hitreje lezel Iz hoste. Nekega dne Je umrla. Menda Je tisto n-ipol leseno, napol zidano hišo kupil alt nasledil čevljar Pust iz Globodola. S seboj Je pripeljal ženo in mater. Potem so prišli otroci. Dve hčerki. Na samotni domačiji je iz dneva v dan močneje utripalo življenje. Pust Je skrbel za čebele, čevlje in kamenito reber, 'i žena za Metki. BiH sta 19. KNAVS Jože, roj. 1922 v Livoldu, padel junija 1944 pri Bosljivem. 70. KOVAČ Anton, Livold, padel v NOV. 71. KOS-MRIJ Anton, rojen 1902 v Livoldu, padel 1944 v Podhosti — j Toplice. 72. KOTAR Jože, rojen 1919 v Dolgi vasi, padel decemb-I ra 1942 v Starem bregu. 73. KOC I Alojz, rojen 1900 v Dolgi vasi, j padel avgusta 1942 v Starem lo-I gu. 74. KOTNIK Jakob, rojen 1910 v Lepsejnu, padel junija 1944 pri Mirni peči. 75. KOTNIK Maks, rojen 1923 v Lepsejnu, padel februarja 1944 v Hrastju pri Celju. 76. KOTAR Pavel, rojen 1906 v Daljnem vrhu, padel avgusta 1942 v Podstenah. 77. LAMPE Ferdinand, rojen 1924 v Kočevju, ujet od Be-ga avgusta 1943 in pogrešan. 78. LIČEN Milan, rojen 1919 v Kočevju, padel novembra 1941 pri Krki — Stična. 79. LESIC Mirko, rojen 1914 v Dolgi vasi, padel februarja 1944 v Savinjski dolini. 80. LOVŠIN Ferdinand, rojen 1926, ustreljen aprila 1945 v Vel. Laščah. 81. LINDIC Cvetko, rojen 1921 v Livoldu, padel avgusta 1942 pri Spodnjem Logu. 82. LAMPE Ferdinand, rojen 1924 v Kočevju, padel pri Trebnjem. 83. MAVRIN Ferdinand, rojen 1912 v Kočevju, umrl v bolnici »Lašče« aprila 1943. 84. MIHELIC Štefan, rojen 1923 v Kočevju, pogrešan od leta 1944. 85. MAZZONI Karol, rojen 1918 v Kočevju, padel decembra 1944 pri Metliki. 8fl. MUHIC Jože, rojen 1925 v Kočevju, padel junija 1944 v Kurn-rovi vasi. 87. MTTTIZAVORTC Mugbil, rojen 1912 v Kočevju, padel 1943 na Čolnarskem hribu. 88. MARINCELJ Anton, rojen 1917 v Kočevju, padel februarja 1943 na Poliei pri Višnji gori. 89. MUROVIC Vinko, rojen 1923 v Kočevju, pade] aprila 1942 v Banji loki. 90. MATEUTKO Ev-gen iz Kočevja, padel maja 1945 na Primorskem. 91. MARIN Alojz, rojen 1903 v Livoldu, padel maja 1945 pri Ribnici. 92. MIHELIC Miha, rojen 1915 v Slovenji vasi, padel oktobra 1943. MARINSEK Alojz, rojen 1922 v Stari cerkvi, padel maja 1944 v Zagorju. 94. NOVAK Slavko, rojen 1925 v Mahovniku, ujet julija 1942 in ustreljen v Kočevski reki. 95. NIK Ludvik, rojen 1918 v Slovenski vasi, padel novembra 1944 v Uran planini — Bosna. 90. NOVAK Anton, rojen 1924 v Dolgi vasi, padel maja 1943 na Veseli gori — St. Rupert. 97. NOVAK Vinko, rojen 1927 v Dolgi vasi, padel 1943 v Tihoboju. 98. OZURA Jože, rojen 1914 v Osilnici, pogrešan od ma'a 1944. 99. OGEN Albin, rojen 1924 v KoSevju, padel dccrmbra 1943 v Kočevju. 100. OZBOLT Jože, roj. 1925 v Črnem potoku, padel decembra 1942 pri Metliki. 101. OMERZA Ivan, rojen 1921 v Livoldu, pađ?1 marca 1943 v Jelenovem žlebu. 102. OMERZA Ernest, roj. 1926 v Livoldu, padel marca 1945 pri Muho vasi. 103, PERENIC Jože, roj. 1922 v Mahovniku, padel septembra 1944 v Štanjelu na Krasu. 104. PRIJATELJ Anton, roj. 1924 v Kočevju, padel aprila 1944 pri Kozjaku. 105. PIRIH Viktor, roj. 1927 v Ribnici, pogrešan od leta 1943. 106. PADO-VAC Tončka, roj. 1926 v Kočevju, padla februarja 1945 pri Sv. Duhu-Slovenj Gradec. 107. PERENIC Janez, roj. 1924 v Mahovniku, umrl na posledicah ran septembra 1943 v Jaseniku. 108. PANTAR Jakob, roj. 1901 v Novem kotu, padel februarja 1945 pri 2užemberku, 109. POJE Jože, roj. 1920 v Livoldu, pogrešan od septembra 1943. 110. POJE Janez, rojen 1920 v Livoldu ,padel julija 1944 pri Mali peči.. 111. PRIMOŽIČ Viljem, roj. 1921 v Kočevju, padel aprila 1942 pri Žužemberku. 112. PUCETJ Mihael, roj. 1905 v Kočevju, padel februarja 1945. 113. PERSOLIJA Jakob, rojen 1900 v Kočevju, padel decembra 1944 v Vrbskem. 114. PUTRE Ivan, roj. 1925 v Kočevju, pndel aprila 1944 na Štajerskem. 116. RUS Ivan, roj. 1909 v Kočevju, umrl v bolnišnici januarja 1945, v Srernski Mitrovici. 116. RUS Rudi, roj. 1912 v Kočevju, padel oktobra 1943 pri Vrhniki. 117. REMTP Oucan, roj. 1922 v Kočevju, padel julija 1344. 118. REMIH Martin, roj. 1915 v Kočevju, padel septembra 1942 na Rogu. 119. REMIH Ivan, roj. 1914 v Kočevju, padel aprila 1942 v Savinjski dolini. 120. RUS Ivan, roj. 1919 v Dolgi vasi, padel 1942 v roški ofenzivi. 121. SPILETIC Jakob, roj. 1911 v Kočevju, pa-dpl marca 1944 v Beli krajini. 122. SPILETIC Mirko, roj. 1915 v Kočevju, padel decembra 1942 V Suhadolu. 123. SAMIDA Adolf, roj 1916 v Kočevju, padel v Rogu avgusta 1942. 124. SEI.AK Ivan, roj. 1905 v Kočevju, padel maja 1944 pri Rela-Sumberk. 125. SEL A K Jože. roj. 1914 v Kočevju, padel spomladi 1943 na Hrvatskem. 126. STARIC Edita, rojena 1924 v Livoldu, padla 1943 v Rercerjevi brigadi 127. SENT-CA Fkanc, roj. 1920 v Kočevju, padel aprila 1944 v Dobrni pri Celju. 128. SENICA Stanko, roj. 1920 v Ko^eviu, padel 1943 v Jelenovem žlebu. 129. ROBA Miha, roj. 1909 v Kočevju, ponesrečil se z mino pri Zagrebu januarja 1944 130. SERCER Jakob, roj. 1906 v Kočevju, padel oktobra 1943 v Rakitni pri Ljubljani. 131. SKODA Franc, roj. 1910 v Dragi, padel marca 1945 v Strugah. 132. SENICA Franc, rojen 1917 v Kočeviu, padel 1945 na Štajerskem 133. SENTCA Stanko, roj. 1920 v Kočevju, padel TALCI : I. AHAC Karol, roj. 1908 v Kočevju, ustreljen aprila 1942 v Ljubljani. 2. BOC Anton, rojen 1924 v Kočevju, ustreljen maja 1942 v Dolgi vasi. 3. BOC Boris, roj. 1900 v Kočevju, ustreljen maja 1942 v Gramozni jami. 4. BREGANT Anton, roj. 1921 v Kočevju, aretiran in pogrešan. 5. DEJAK Ignac, roj. 1920 v Kočevju, ustreljen septembra 1942 v Zadolju pri Ribnici. 6. DEJAK Ludvik, roj. 1918 v Kočevju — Blate, ustreljen avgusta 1942 v Klecah. 7. ENSIEDLER Martin, rojen 1911 v Kočevju, ustreljen maja 1944 v Zagorju ob Savi. 8 FINC Alojz, roj. 1910 v Kočevju, ustreljen oktobra 1942 v Grosuplju. 9 HITI Karol, roj. 1918 v Kočevju, ustreljen januarja 1944 v Begunjah. 10. HOČEVAR Janko, roj. v Mlaki, ustrel'en maja 1942 v Ljubljani. II. HUDOLIN Ivan, roj. 1924 v Stari cerkvi, ustreljen avgusia 1942 v Starem logu. 12. JUK1C Anton, roj. 1910 v Kočevju, ustreljen januarja 1942 v Kočevski reki. 13. JU2NIC Alojz, roj. 1919 v Livoldu — Mavec, ustreljen maja 1942 g Livoldu 14 KNAVS Anton, roj. 1906 v Sred-ni vasi, ustreljen avgusta 1942 v Dragi. 15. KASTANEK Leopold, roj. 1883 v Livoldu, ustreljen maja 1942 v Livoldu. 16. Italijanov maja 1942 v Kočevju. 43. ZAKRAJSEK Stanko, rojen 1921 v Stari cerkvi, ubit avgusta 1942 v Starem logu. 44. ZA-LAR Vinko, roj. 1927 v Mlaki, ubit leta 194? na Pugledu. 45. ZAJC Julijana, roj. v Livoldu, leta 1945 od Nemcev aretirana, med potjo Kočevje- Stara cer-ke\ ustreljena. 46 ZNIDARSIC Anton, rojen 1914 v Kočevju, ustreljen septembra 1942 v Trebnjem. 47 GOR J A N Drago, roj. 1914 v Gorenju ustreljen maja 1945 v Ljubljani. 48. GRMOVSEK Anton, roj 1B99 v Dolgi vasi, ustreljen maja 1942 v Dolgi vasi 49 GRUDEN Mihael, roj: 1909 v Dolgi vasi. ustreljen oktobra 1943 na Hrvatskem. 50. GRUDEN Andrej, roj. 1912 v Dolgi vasi, ustreljen oktobra 1943 na Hrvatskem OSTALE ŽRTVE 1. ANDLOVIC Rafael, roj. 1921 v Kočevju, umrl decembra 1944 v Dachau. 2. ARKO Jožefa, roj. 1894 v Kočevju, umrla 1944 v Dachau. 3. ARKO Jože, roj. 1898 v Kočevju, umrl 1943 na poti iz taborišča. 4. AHCIN Alojz iz Kočevja (ni podatkov). 5. BEDINA .loško, roj. 1923 v Jelendolu, umrl maja 1945 v Aušvitz. 6. BAVČAR Stanislav, roj. 1935, ubit od ročne bombe oktobra 1944 v Kočevju. 7. BREGANT Anton, roj. 1921, umrl v interna BORCI KOČEVSKEGA BATALJ ONA LETA 1942: Stoje — od lev e proti desni — : Grebene Leopold, Ignac ? , VIdic-»Lisjak«, Levstek Franc Miloš In Zakotnik Stane Johan. Sedijo: (od leve proti desni) K arničnik Ignac-Nace, Povh Franc -Bogdan, Marincetj Anton-Janko, in Cuk Mirko Murtes. 1943 v Jelenovem žlebu. 134. SUBLER Josip, roj. 1920 v Kočevju, padel februarja 1944. 135. SPELIC Jože, roj. 1902 v Kočevju, padel avgusta 1942 v vasi Lipje. 136. SKULJ Viktor, roj. 1911 v Zdenski vasi, padel marca 1943. 137. TROHA Jurij, rojen 1914 v Kočevju, padel aprila 1945. TROHA Franc, roj. 1896 v Kočevju, umrl v partizanski bolnišnici Bari — Italija. 139. TURK Filip, roj. 1915 v Livoldu, ubit julija 1942 v Prezidu. 140. TOMSIC Ludvik, roj. 1908 v Kočevju, ubit aprila 1942 v Stnri cerkvi. 141. VELICKI Gaber, rojen 1914 v Kočevju, padel oktobra 1944 na Svinjski planini. 142. VIDMAR Ciril, roj. 1924 v Kočevju, padel avgusta 1942 v bolnišnici Bele vode. 143. VIR-NIKAR Alojz, roj. 1910 v Salki vasi, padel januarja 1945 na Štajerskem. 144. VIDIC Franc, roj. 1921 v Kočevju, padel aprila 1944 v Moravčah. 145. VIDENIC Albin, roj. 1920 v Kočevju, padel avgusta 1944 pri Sodražici. 146. VIDIC Jože, roj. 1914 v Kočevju, padel oktobra 1942 pri Borovnici. 147. VONCINA Ciril, roj. 1925 v Livoldu, padel 1943 pri Žužemberku. 148. VONCINA Alojz, rojen 1903 v Livoldu, padel decembra 1943. 149. VERTEU Anton, roj. 1904 v Livoldu, umrl marca 1945 v bolnišnici »Franja« na Primorskem. 150. VERTEI/J Tomaž, rojen 1913 v Livoldu, pogrešan od leta 1945. 151. VIDMAR Avguštin, roj. 1924 v Stari cerkvi, padel oktobra 1943. 152. ZGONC Anton, roj. 1911 v Kočevju — Salka vas, padel junija 1944 v Ribnici na Pohorju, 153. ZAKOVSRK Edvard, roj. 1921 v Kočevju, zaradi zastrup-lien ja umrl marca 1944. 154. ZAJC Gustel, roj. 1907 v Livoldu, padel marca 1945 pri Cerknem na Primorskem. 155. ZNI-DARfilC Anica, roj. 1924 v Livoldu, padla 1943 pri Metliki. 15«. 2NIDARRIC Franc, rojen '918 v Kočevju, padel januarja 1945 v Ajdovci). 157. ZrNlDARSIC Anton, roj. 1921 v Salki vasi, padel 1944 na Lučarskem vrhu. 158. RABTC Jože. roj. 1900 v Kočevju, padel septembra 1944 v Kočevju. 159 RTTLER Ivah, roje1"' 1880 v Kočevju, padel novembra 1944 na Rogu. KNAVS Srečko, roj. 1926 v Dolgi t cijI 1944 v Hamburg. 8. BASTAR vasi, ustreljen septembra 1942 v Kočevju. 17. LUKAVECKI Josip, roj. 1922 v Kočevju, ustre-lien junija 1942 v Ljubljani. 18. LEVSTIK Rudi, roj. 1902 v Dolgi vasi, ustreljen maja 1942 v Doigi va.si. 19. MAZZONI Ervir. roj. 1923 v Kočevju, ustreljen avgusta 1944 v Kočevju. 20. MAZZONI Ivan, roj. 1926 v Kočevju, ustreljen avgusta 1944 v Kočevju. 21. MAJER Anton, roj. 1914 v Kočevju, ustreljen v septembru 1942 v Kočevju. 22. MUROVIC Franc, rojen 1923 v Kočevju, ustreljen junija 1942 v Ljubljani. 23. MEDIC Viktor, roj. 1914 v Kočevju, ustreljen novembra 1943 v Loškem potoku. 24. MARINC Anton, roj. 1904 v Mlaki, ustreljen maja 1942 v Ljubljani. 25. NOVAK Ignac, roj. 1920 v Salki vasi, ustreljen septembra 1942 v Kočevju. 26. MALNAR Vladimir, roj. 1914 v Kočevju, ubit septembra 1942 pri Zagrad-cu. 27. PINTAR Maks, roj. 1920 v Mahovniku, ustreljen maja 1942 v Ljubljani. 28. PLOT Franc, roj. 1894 v Mlaki, ustreljen avgusta 1942 v Kočevju. 29. RAZBERGER Marko, roj. 1875 v Stari cerkvi, odpeljan k Sv. Ani, pogrešan. 30. RUDOLF Franc, roj. v Mlaki, ustreljen v Kočevju septembra 1942, 31. RAJSELJ Anton roj. 1894 v Dolgi vasi, ustreljen aprila 1942 v Osilnici. 32. SLAVIC Jože, roj. 1912 v Kočevju, ustreljen maja 1942 v Dolgi vasi, 33. SLEJKOVEC Jože, roj. 1902 v Stari cerkvi, ustreljen aprila 1945 na Bregu. 34. STARIC Jože, roj. 1899 v Livoldu, ustreljen 1942 v .Starem Brezju. 35. STARIC Rafael, roj. 1922 v Livoldu, ustreljen septembra 1942 v Kočevju. 36. SMRTNIK Lovro, roj. 1919 v Livoldu. ustreljen maja 1942 v Livoldu. 37. RESKO Jože, roj. 1908 v Kočevju, ustreljen maja 1942 v Ljubljani. 3B. SUSTARIC Ciril, toJ. 1922 v Stari cerkvi, Ustreljen. 39. ZAJC Adolf, roj. 1906 v Kočevju, ustreljen julija 1942 v Kočevju. 40. ZAL A R Viliem-Jože. roj. 1927 v Kočevju, ubit januarja 1945 na Pfagerskem. 41. ZDRAVIC Fr^e, roj. 1878 v Dolgi vssj, ubit od Italijanov maja 1942 v K,,'nVju 47 ZDRAVIC >oŽe, rojen 1913 v Dolgi vasi, ubit od Borigoj, roj. 1925, aretiran aprila 1945, med ootjo v Ljubljano izginil. 3. BARTOL ANTON iz Kočevja (ni podatkov). 10. BADE-NAK Franc iz Kočevja (ni podatkov). 11. CVAR Franc iz Kočevja (ni podatkov). 12. GOLE Janez roj. 1913 v Kočevju, umrl 1943 v Dachau. 13. GABRO-VEC Avgust, roj. 1891 v Kočevju, umrl 1943 na Rabu. 14. HOČEVAR Jožefa, rojena 1906, umrla na posledicah bombardiranja v Kočevju. 15. HOČEVAR Ivan, roj. 1891 v Stari cerkvi, umrl 1944 v Dachau. 16. HUDOKLIN Katarina, roj. 1920 v Stari cerkvi, umrla v Nemčiji. 17. HENIGMAN Fran.-, Lužine, umrl v internaciji 1943. 18. HORVAT Franc, roj. 1917 v Dolgi vasi, umrl julija I94:t na Kabu. 19. IIERLAH Jože iz Kočevja (ni podatkov). 20. JENKO Peter, roj. Tfi94 v Mahovniku. umrl na poti iz internacije januarja 1944. 21. JANEZ Damjan, roj. 1901 v Riibje-ku, umrl januarja 1945 v taborišču Dachau. 22. KLARIC Jože, roj. 1901 v Novih selih, umrl 1944 v Dachau. 23. KASTELIC Franc, roj. 1899 v Kočevju, ubit novembra 1944 pri bombardiranju Kočevja. 24. KRIZ Ivan, roj. 1928 v Mlaki, umrl septembra 1943 na Rabu. 25. KRAJSEK Jože, roj. 1900 v Kočevju, umrl januarja 1943 na Rabu. 26. KLARIC Anton, roj. 1911 v Moravi, ubit od Italijanov aprila 1942 pri Preži — Kočevska reka. 27. KNAVS Alojz, roj. 1904 v Mali gori, ubit septembra 1942 v Kočevju. 28. KNAVS Janez, rojen 1904 v Mali yor\, ubit septembra 1942 v Kočevju. 29. K ORUŽAR Martin, rojen 1906 v Livoldu, umrl decembra 1942 na Rabu. 30. K LEP AC Alojz, rojen 1897 v Dolgi vasi, umrl januarja 1943 na Rabu. 31. KROJC Jože, roj. 1897 v Dolgi vasi, umrl v internaciji februarja 1944. 32. KASTELIC Franc iz Kočevja (ni podatkov). 33. KOLAR Jože iz Kočevja (ni poditkov). 34. KON-FILI Anton iz Kočevja (ni podatkov). 35. Lavrič Jože, rojen 1904 v Kočevju, umrl februarja 1945 v Dachpu. 36. LEN ASI Avgust, roj. 1886 v Kočevju, ubit novembra 1943 ob bombardiranju Kočevja. 37. LEVSTEK Jernej, roj. 1862 v Mahovniku, umrl januarja 1945 na posledicah zapora v Ljubljani. 36. LIPOVEC Alojz, rojen 1919, umrl junija 1944 na posledicah internacije. 39. LOVŠIN Jože, roj. 1889 v Livoldu, umrl januarja 1943 na Rabu. 40. MLAKAR Janez, roj. 1941, umrl septembra 1942 na Rabu. 41. MLAKAR Jože, roj. 1896 v Starem kotu, umrl novembra 1942 na Rabil. 42. MLAKAR Anton, roj. 1942 ria Rabu in umrl oktobra 1942. 43. MLAKAR Franc, rojen 1866, umrl novembra 1942 na Rabu. 44. MUHVIC Jože, rojen 1894 v Livoldu, umrl novembra 1942 na Rabu. 45. MIKULIC Jože, roj. 1878 v Dolgi vasi, umrl januarja 1945 v taborišču v Nemčiji. 46. MLAKAR Jurij iz Kočevja (ni podatkov). 47. MIHELIC Minka iz Kočevja (ni podatkov). 48. HITI Franc iz Kočevja (ni podatkov), 49. MIŠIC Karel iz Kočevja (ni podatkov). 50. MAV-ZER Alojz iz Kočevja (ni podatkov). 51. NAGLIC Alojzij, roj. 1904 v Drežniku, ubit aprila 1942 na Preži. 52. NOVAK Ivan, roj. 1888 v Dolgi vasi, ustreljen 1945 v internaciji. 53. NAGLIC Anton, roj. 1894 v Ste-lem potoku, umrl januarja 1943 na Rabu. 94. PETERLIN Aflf, roj. 1924 v Kočevju, ubita novembra 1944 od granate. S5. PALCIC Anton, roj. 1900 v Mahovniku, umrl septembra 1944 v taborišču Minek — SSSR. 56. POJE Olga, roj. 1927 v Novem kotu, umrla februarja 1943 v Gonarsu. 57. PONIKVAR Ivan ml. rojen 1924 v Mlaki, umrl decembra 1942 na Rabu. 58. PONIKVAR Ivan, roj. 1892 v Mlaki, umrl decembra 1942 na Rabu. 59. POVH Franc iz Kočevja (ni podatkov). 60. REBERSEK Rudolf, rojen 1903 v Kočevju, umrl decembra 1942 v Padovi. 61. SELAK Pavle, roj. 1908 v Kočevju, v borbi 1943 ujeli Nemci, odpeljan v Dachau in umrl. 62. SMOLIC Lovro, roj. 1H94 v Kočevju, ubit februarja 1944 v Dolenji vasi. 63. SAMIDE Anton iz Kočevja (ni podatkov). 64. STOLFA Veruša, roj. 1912 v Kočevju, ubita ob bombardiranju bolnišnice v Novem mestu oktobra 1943. 65. SKR.1ANC Kristina, roj. 1891 v Kočevju, zgorela novembra 1944 v Rozen-bruh. 66. STALCER Ivan iz Kočevj* (ni podatkov). 67. TREBUSAK Štefka, roj 1905 v Kočevju, ubita novembra 1944 pri napadu na Kočevje. 68. TROHA Marija, roj. 1863 v Starem kotu, ubita julij« 1942 v Starem kotu. 70. TROHA Valentin, roj. 1905 iz Kočevja, umrl v Dachau. 71. TROST Savo, roj. 1922 iz Kočevja, pogrešan od 'eta 1941. 72. TURK Srečko, roj. 1942 iz Livolda, umrl na Rabu. 73. TOMSIC Alojz iz Kočevja (ni podatkov). 74. TRSIC Olga iz Kočevja (ni podatkov). 75. TRPIN Urban, roj. 1897 iz Dolge vasi, bil zaprt v Rimu, na posledicah umrl v Vipavi 1946. 76. URH Matija, roj. 1906 iz Livolda, umrl decembra 1942 ne Rabu. 77. VIRANT Anton, rojen 1918 iz Kočevja, bil ubit 1944 pri opravljanju službe. 78. VO-DOPIVEC Stanko, rojen 1896 lz Sodražice, umrl zaradi obolelosti v zaporu 1943. 79. VIDOSE-VIC Miha iz Kočevja (ni podatkov). 80. ZRIMSEK Anton iz Kočevja (ni podatkov). 81. ZELNIK Ivan iz Kočevja (ni podatkov). 82. ZAJC Marija roj. 1928 iz Gorenja, umrla v taborišču v Nemčiji. 83. VAHCIC Alojz, roj. 1907 iz Dolge vasi, umrl april« 1945 v taborišču Mauthausen. 84. STER Ivan, roj. 1904 iz Dolge vasi, umrl oktobra 1942 v zaporu. 85. FURLAN Vlad-mir, rojen 1921 iz Livolda, umrl 1943 v Gonarsu. Iz Sodražice V sodra.ških vaseh, ki meje na veliikolaške, se davkoplačevalci močno razburjajo. Baje morajo plačevati precej višje davke, kot njih sosedje v vehkolaški občini. Občinski LO Sodražica hoče stvar razčistiti na ta način, da bo primerjal deset gospodarsko enako močnih davkoplačevalcev iz svoje ;n deset iz velikolaške bčine. Iz te primerjave se bo videlo, ali imajo davkoplačevalci v velikolaškl občini res »-popust« pri davkih na račun Sodražanov. O. K, Nedavno smo proslavili 55. obletnico ustanovitve našega gasilskega društva. Rano zjutraj je bila budnica gasilske godbe, dopoldan je bila na trgu proslava in govor predstavnika občinskega ljudskega odbora; popoldan s« razvilo ljudsko rajanje. O. K. Padli borci in žrtve s področja KO Zveze borcev Papeži 1. KALCIC Štefan st. roj. 1889, ustreljen 1942, v Zamostu. 2. KALCIC Štefan ml. roj. 1921, ustreljen 1942 v Zamostu 3. OBRANOVIC Mitija, roj. 1880. ustreljen 1942 v Zamostu. 4. JANEZ Jože, roj. 1903, ustreljen 1942 v Zamostu. 4. JANEZ Jože, roj. 1903, ustreljen 1942 v Zamostu. 5. OSVALD Alojz, roj. 1896, ustreljen 1942 v Zamostu. 6. LEVSTIK Stanko, roj. 1920, ustreljen 1942 v Gerovem. 7. ERENT Alojz, roj. 1922, ustreljen 1942 v Gerovem. 8. SERCER Anton, roj. 1925, ustreljen 1942 v Gerovem. 9. PRIJATELJ Anton, roj. 1881. umrl na Rabu 1942. 10. TURK Ivanka, roj. 1896, umrla 1942 v Gonarsu, 11. TURK Jože, roj. 1924, umrl na Rabu 1942. 12. ZBAS-NIK Julijana, roj. 1890, umrla 1942 na Reki. 13. TURK Anton, roj. 1922, umrl 1943 na Rabu. 15. SERCER Jože, roj. 1914, pa. del v NOV 1944. 16. OSVALD Lucija, roj. 1859, umrla v Rimu 1944. BEZGARJI: 17. LAVRIC Jože, roj. 1899, ustreljen 1942 v Zamostu. 18. RAJSELJ Anton. roj. 1894, ustreljen 1942 v Zamostu. 19. ZAOAR Blaž, roj. 1902, umrl 1943 na Rabu. 20 JELENC Anton, roj. 1942 umrl 1«J43 Fn-sinone. 21. LIPOVEC Štefan, roj. 1940, umrl 1943 Cerechijo. 22. RUSEC Jože, roj. 1894, umrl 1943 TrevizD. 23. JELENC Zdravko. roj. 1925, padel v NOV 1944. 24. Volf Jože, roj. 1911. umrl 19*1, Dachau,. BELICA: 25. SERCER Alojz, roj. 1905, ustreljen 1942 v Zamostu. 26. KALCIC Slavko, roj. 1921, ustreljen 1942 v Gerovem, 27. KALCIC Vinko, roj. 1933, ustreljen 1942 ob Taborski steni. 28. KALCIC Ivanka, roj 1889, umrla 1942 Cerechio. 29. JANE2 Franc, roj. 1910, ustreljen 1942 i v Gerovem. 30. JANEZ Vlado, ' roj. 1921, umrl 1942 na Reki. 31. JANEZ Anton, roj. 1882, umrl na Rabu 1942. 32. PRIJA-TEIJ Anton, roj. 1919, ustreljen 1942 v Zamostu. 33. PRIJATELJ Marica, roj. 1941, umrla 1942 Cerechio. 34. POŽAR Ivan, roj. 1858, umrl 1942 Cerechio. 35. TU K K Jakob, roj. 1927, ustreljen 1942 ob Taborski steni. 36. MALNAR Miha, roj. 1888, ustreljen 1942 v Zamostu. 37. PAVLIN Ivan, roj. 1905, ustreljen 1942 v Zamostu. 38. PAVLIN Marica, roj. 1942, umrla 1943 Italija (hčerka) 39. PAVLIN Slavka, roj. 1942, umrla 1943 Italij-a (hčerka). 40. PAVLIN Anton, roj. 1915, ustreljen 1942 v Zamostu. 41. LAKNER Peter, roj. 1925, padel 1943 v Jelenovem žlebu. 42. TURK Anton, roj. 1882, umrl na Rabu 1943. 43. JANEZ Peter, roj. 1874, umrl 1943 na Rabu. 44. LAKNER Ana, roj. 1867, umrla 1943. Italija. 45. JANE2 Ana, roj. 1870, umrla 1943, Italija. 46. MALNAR Jože, roj. 1915, padel v NOV 1944 pri Vel. Laščah. 47. POJE Zvonka, roj. 1941, umrla 1942, Trevizo. 2URGE: 48. VOLF Anton, roj. 1879. umrl 1942 na Rabu. 49. VOLE Marija, roj. 1888, umrla 1942 v Gonarsu. 50. VOLF Vladimir, roj. 1940, umrl 1942 na Rabu. 51. SERCER Jože, roj. 1900, umrl 1942 na Rabu. 52. SERCER Zdenka, roj. 1940, umrla 1942 na R'ibu. 53. KNAVS Marija, roj. 1899, padla 1942 na Vršičku. 54. SERCER Peter, roj. 1879, umrl 1942 na Rabu. 55. SERCER Marica, roj. 1942, umrla 1942 na Rabu. 56. MUHVIC Amalija, roj. 1909, umrla 1942 v Gonarsu. 57. COP Jože, roj. 1911 umrl 1942 na Rabu-58. MUHVIC Slavka, roj. 1931, padla 1942 na Vršičku. 59. MUHVIC Jože, roj. 1895, umrl 1942 na Rabu. 60. MUHVIC Marica, roj. 1942, umrla 1943 na Rabu. 61. VOLF Anton, roj. 1900, umrl 1942 na Rabu. 62. VOLF Olgica, roj. 1941, umrla 1942 na Rabu. 63. VOLF Ana, roj. 1902, unirl-i 1943 v Gonarsu. 64. STANFELJ Jurij, roj. 1887, umrl 1942 na Rabu. 65. STIMEC Janez, roj. 1890, umrl 1942 na Rabu. 66. STIMEC Ana, roj. 1852, umrla 1942 na Rabu. 67. MUHVIC Polona, roj. 1858, umrla 1943 v Gonarsu. 68. BUKOVEC Polona, roj. 1864 umrla 1943 na Rabu. 69. SERCER Julijana, roj. 1881, umrla 1943 v Gonarsu. 70. SERCER Jurij, roj. 1860, umrl 1943 na Rabu. 71. STIMEC Anton, roj. 1908, padel 1944 na Lj. Barju. 72. VOLF Anton, roj. 1906, umrl 1944 v Dachau. 73. SERCER Jože, roj. 1914, umrl 1944 v Dachau. Krajevni odbor ZB NOV Papeži Stev. 28 DOLENJSKI DI9D STRAN 9 Odlok okrajnega ljudskega odbora Črnomelj o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš SW. I. 8283/15-53 Na podlagi dniRt^ja In tretje-ge odstavka 15. člena in dTusrsn odstavi« 64. Člena Zakon« o okrajnih ljudskih odborih, v zv&zi s 1. in 1. členom uredbe o delitvi sJcled* aa vzdrževan le h d redne hISn« vzdrževalne stroćke, ki 1lh nI donustno plačevati v breme sklada za vzdrževani« hiš, spadalo zlasti: strošk' za dimnikarska dela. vodo. elektriko, za vse vrste drobnih obrtniških del. za plače In nagrade hišnikom, upraviteljem, snažMkam. zs zava- rovalne premM* ln Izdatki rs poStne in pisarniške potrebščine 4. člen Črpanje razpoložljivega d*la sklada za vzdrževanje hiš Je dopustno tudi. če se nabav! material, Id Je potrepen za avrAitev večjih popravil: opeka, železo, les. cement n podobno. V takih primerih >so upravičenci dolžni ie posebej obrazložiti stanje v nisi ter opisati pomm nabave za predvidena večja popravila. Občinski Ijudsk. odbori nadzoru-jejo. se material pozneje pravilno uporablja. 9. člen Lastniki. njih pooblaščenci, predstavu kt in upravitelji zjfredb, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. Člena tega odloka, so upravičeni zahtevati od svojega obcmskepa ljudskega odbora, da se jim iz vplačanega o razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš poravnajo računi /a IzvrS'na večja popravile in obnovitvena dela. kakor tudi za Izvršene dobav« materiala. Izvirnim računom le treba obvezno priključit, podatke o času izvršitve večjih popravil o doba-v; materiala, o vsoti vseh plačanih prispevkov v sklad za vzdihe, vanje hi* ter dodati še natančne naslove v postrv or hejajoče zgradbe, njenega lastnika aH upravitelja te»r u.pn'ka, ki mu bo finančni organ občinskega ljudskega odbora izplačal zahtevano vsoto. 6. člen Lastnikom z.sradb, ki so od 1. Januarja 19o2 dalje zaradi obnovitve, velklh popravil ln usposabljanja stanovan1sk!h In poslovnih prostorov najeli pri dri-avnrn kreditnem podjetju posojilo, ki ga odplačujejo v dogovor janih obrokih sme dbčins-kl ljudski odbor po primerni poprejšnji utemeljitvi dovoliti, da se razpoložljivi del vplačanih prspevkov v skiad za vzdrževanje hi« porabi za plačilo zapadlih anuitet. 7. člen Občinakt ljudski odbori lahko ustanovijo posebne kom sij e za izvajanje tega odloka. 8. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujejo lastniki zgradb, njihovi pooblaSčtncl, oz. upravitelji hiš: 1. ki predlo?.« neresnčno pri lavo zaradi uveljavitve pravice do črpanja razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš ali predloge ponareVn ali nevldecen račun za Izvršena dela oziroma dobave. 2. ki oredlagajo plačilo v breme sklada za vzdrževanje hft glede del ali dobav, ki nso bile Izvršena na prijavljeni način ali V prijavljenem obsegu. 3. ki dajejo napačne podatke glede najetega uporabljenega posojila z namenom, da dosežejo neupravičeno črpanje razpoložlj vega d»la sklada za vzdrževanje hiše. Z Isto denarno kazn'lo se kaznuje tudi oseba, ki sodeluje «1! pomaga lastniku zgradbe, njegovemu pooblaščencu, oz. upravitelju pri Izvedbi prekrškov, navedenih v prvem odstavku tega člena. 8. člen Ta odlok začne voljatr osmi dan po oblavl v »Uradnem Vstu LRS« Črnomelj, dne 10 VI. 1953 Predsednik OLO: Janez ZuolC. 1. r. Kronika nesreč Dolenjske Toplice. PosestnikoT listek Joše Staniia je padel i skednja in «e potolkel. Dolnji prh prt Dobrntču. Petletne 7-ronk« Babic1 je padla in ti zlomila levo roko. Vel. Lipje. Z vilami ne Je laboHe! t denno oogo Sestljslni Jože Vidmar. Vel. Orrhfk. Drsno roko »i je rar.-reml na kosi po^estnikoT »in Janez Judež. S ono metlo. Atomehanik Slavko Medlp »e je u«ek«l t pMt de«ne noffe. Stranska oat. Štiriletni Jože Hra-»lar je med igro vtaknil roko r «la-morn/.nicii, ki mu je poškodovala desno roko. Jetelnlk pri Črnomlju. Kaca Je pičila v levo noj*o posest nikoTO hčer Antonijo Bukovec. S pletarskim šilom se je hotel znebiti žene 7. julija zvečer je prišlo na njivah v Studencu pri Trebnjem do žalostnega prizora. 46-letni mlinar, postopač in pijanec Leopold Novak je hotel ubiti ženo JoŽefo, mater sedmih otrok. Po Novakovi krivdi Je bilo na domu že dolgo neznosno življenje. Ze lani je prebil Novak 2 meseca v zaporu zaradi pretepanja žene. Bil je znan delo. mrznež, saj je začel prodajati celo borno domače imetje, da Od tedna do tedna Novomtška odbojka se je krepko uveljavila O uspehih novomeških odboj-karjev je nai list ponovno pisal. Pon I .danski del zvezne odboj- karske 1'ige so zaključili na četrtem mestu. Lestvica izgleda takole: BRANIK (Maribor) 6 6 0 18:5 12 MLADOST (Zagreb) 6 5 1 15:3 10 AOK (LJubljana) 6 4 2 14:7 8 PARTIZAN (Novo mesto) 6 3 3 9:19 « LOKOMOTIVA (Zagreb) 6 2 4 10:16 4 ŽELEZNIČAR (Ljubljana) 6 1 5 8:15 2 TEKSTILAC (Varaždin) 6 0 6 5:18 0 Ženska vrsta je posegla v boj za točk* v republiški ligi in s svojimi nasprotnicami prav na kratko opravila. Vse borbe je dobila s 3:0 in tako brez izgub- ljenega niza osvojila prvo mesto v pomladanskem delu prvenstva. Ekipa poseduje solidno poznavanje :gre in je čvrsto prepričana v še večje uspehe. Prinašamo lestvico: PARTIZAN (Novo mesto) PAPIRNICAH (Vevče) POŠTAR (LJubljana) ILIRIJA (Ljublj-ana) 3 3 0 9:0 6 3 1 2 5:4 2 3 1 2 4:7 2 3 1 2 4:8 2 Številke na obeh lestvicah po- I gubljene tekme, razliko v nizh menijo: odigrane, dobljene, iz-1 in točke. Berijev padec je v preteklem tednu najbolj razvnel snet, čeprav je bilo na mednarodni tehtnici Še dokaj drugih pomembnih dopodJcou. Toda prav zato, ker se politični položaj v zadnjem času precej tehta po moskovskih dogodkih in njihovem razvoju, je v zvezi z Berijevo odsta-\ vitvijo nastalo dovolj ugibanj, kakšno smer bo zdaj ubral Kremelj v svoji zunanji politiki. Kajti njihova notranja obračunavanja, zlasti če gre za tako vsemogočne ljudi kot je bil notranji minister in neomajni gospodar zloglasne NKVD Berija, imajo lahko velik vpliv na zunaj, na njihove odnose do vprnSanj miru in mednarodnega sodelovanja. Tako je torej Berljev zaton sprožil vprašanje: ali je ta mož po Stalinovi smrti zastopal stališče popuščanja ln se bo zdaj spet spremenila smer sovjetske politike — ali je prav temu popuščanju nasprotoval in je zdaj mogoče iz Moskve pričakovati Še ugodnejših sprememb na mednarodnem področju. Odgovora na to uganko Še nikjer niso odkrili in je še tudi prezgodaj po dosedanjem razvoju kaj določenega sklepati v tej ali oni smeri. Neizpodbitno ostane le to, da so kremelj-ske notranje razmere na zelo majat'ih nopaH. Washingtonska konferenrn treh zahodnih zunanjih ministrov se je začela prav na dan Berijevega padca. Ker je bila ena izmed platnih točk razgovorov odnos Zahoda do Moskve, je seveda kremeljski dogodek močno odjeknil in vplival na potek konference. Oči-vidno pa je zmagalo stališče, da v sedanjem položaju ni dobro zamuditi ka/crSneJcoli priložnosti za zbližanje in skupno urejevanje mednarodnih problemov, so v Washingtonu sklenili, da naj bi se v jeseni — po volitvah v Zahodni Nemčiji — po možnosti zbrali zunanji ministri štirih pelesil. Sprva je bilo precej načrtov o sestanku takoimenovanih »velikih štirih«, to se pravi predsednikov ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, sedanji sfelep o sestanku zunanjih ministrov pa je nekak kompromis, ki naj bi preizkusil, ali je realno računati na razgovore »velikih Štirih*. Poglavitna vprašanja, ki naj bi jih skupaj pretresli predstavniki Zahoda in Vzhoda, ostajajo bolj ali manj pereča. Korejsko vprašanje je sicer v zadnjih dneh dobilo spet lepše izglede, vsaj kar se sklenitve premirja tiče; toda ureditpv celotnega korejskega problema bo še lep čas povzročala skrbi. Na Srednjem vzhodu je spet stopilo sueško vprašanje bolj v ospredje po izbruhu novih napetosti med Veliko Britanijo in Egiptom. Prau tako pa je pereče tudi nemško vrtrašanjc, eno izmed pomembnih, točk razgovorov med Zahodom in Vzhodom. Svojo dosledno pot sožitja in iskrenega sporazumevanja pa gredo balkanske države, ki sn v preteklem tednu zaključile atensko konferenco s po-pnhihn uspehom ln zar>idlji-vimi rezultati. Sporazumele je učiti, da bodo lahko stopili v naslednji razred novim uspehom naproti. Poleg učenja je šola ž:velt Se drugačno življenje- Pionirski organizaciji', Podmladek RK ln Počitniška zveza je nudila dijakom razvedrilo in po svoji strani tudi delno izobrazbo in vzgojo. Imeli srno na primer filateliste, šahiste, igralce in telovadce. Igrali so igro »Jut. Ček«, delno so zasedli vloge v »Pravljici o bogatinu in zdra. vilnem kamnu«, četrtošold se se odrezali z igro »Padel je«. Letos so imeli priložnost spoznati nove kraje nase domovi, ne. Prvošolci so si ogledali Postojno in Ljubljano, drugošolert so obiskali Ozalj. Gradac, Semič in Suhor, kjer so povsod nastopili s kulturnim programom, po končanem pouku pa so zato doživeli presenečenje: razredničarka Herakovičeva jih je odpeljala v Beograd. Le oglejte si jih na sliki! Na Avali so, pred grobom neznanega vojaka. Tretješolci so bili v Ptuju, Celju, Mariboru,' četrtošoloi pa so obiskali Hrastnik, Prešernov dom v Vrbi, Skofjo Loko in Kranj. Nada Gostič Prepovedano le... leuati v cestnih jsrklia Se so med nami ljudje, ki sanjajo o Ameriki nekako tako: tam je svoboda in smeš vse — tudj po glavi lahko hodiš, če znaš in če se ti zdi. Pa ni tako. Poglejmo nekaj zanimivih zakonov, ki so jih sestavili ameriški »birokrati« že pred leti in leti in še danes veljajo: V me*tu Fort Mndison (drŽava Iowa) je prepovedano sredi ceste igrati na kirte. V državi Maine je prebivalcem prepovedano sodelovati pri kakršnih koli tekmovanjih podgan. V mestu Mexiko (Montana) je ženskam prepovedano plesti v sodni dvorani. V mestu Louisville (Ken-tucky) je prepovedano sprehajati se z mačkami, ki niso privezane na vrvici. V mestu Boise (Idaho) mladeniči pri snubitvi svojih iz-voljenk ne smejo uporabljati posetnic. V mestu Springfiold (Massa-chusetts) gasilci ne smejo prodajati preprog. V mestu San Benito (Texas) se čebele ne smejo zadrževati več kot eno uro. V mestu Roderfield (Virgi-nija) je vsem, razen otrokom, prepovedano voziti se v otroških vozičkih. lovati pri boksarskih prireditvah. V državi North Dakoti je prepovedano spati v postelji Z obutimi Čevlji. V mestu New Hampshire j« prepovedano na ulicah nositi obleko v rokah. V mestu Raleish Covm\y Je šolskim otrokom prepovedano smrdeti po čebuli. V mestu Detroit (Michigan) je prepovedano zaspati v kopalni kidi. Ti zakoni so stari tudi po več sto leti in vendar so neprijetni. Čeprav s*» morda smejete, so pa za Amerikance 1* trdi. Pa si predstavljajte, da po kakem imenitnem gasilskem festivalu (z jedičo, pijačo in drugim pestrim kulturnim programom preskrbljeno) zaplavate v jarek, da bi se prespali. Le kdo vam kaj more v naši prelepi Dolenjski? Tam" vas pa cefizel spravi pokonci in: »Prosim izvolite, kazen!« RAZGOVOR Sprevodnik: »Vozni listek, pref Jo t ine: MOJ ZILOČ™ Molčal sem do današnjega dneva, molčal kot grob in tajil svoj greh. Ni pa molčala moja vest. Grizla me je liki črv, ki izpodjeda hrast. Ponoči sem imel privide. Obiskovale so me prikazni; drzno so se mi pačile v obraz, ml nazdravljale z maščevanjem. Včasih, v viharnih nočeh, se mi je prikazal tudi on, rajni Luka, mitničar in moja žrtev. Pošasten, penast mi je zašepetal: »Preklet bodi, zastrupil si me!« in spet izgmil. Ne prenesem več! Priznam svoj greh, priznam svoj zločin in prosim: sodite me. Da, ubil sem Luka, mestnega mitničarja. Zastrupil sem ga. Bodi nebo milostno njemu in meni... Neke majske noči 1918 leta je obiskala smrt hišo mojega prijatelja Čopka. Neki lopov mu je zastrupil psa čuvaja, močnega, četrt stota težkega bernardinca, Stopil sem v hišo žalosti in našel vso družino zbrano okrog pasjega trupa, ki je ležal steg-njen na vrtnj mizi. Čopek je za rajnim hišnim čuvajem opravil kratko žalno svečanost in se umaknil v hišo, pri mizi je pa ostal le gospodarjev sin Mirko, medicinec drugega letnika. Fant si je oblekel belo haljo in vtzel iz škatlje nekaj nožev. »Kaj pa misliš,« sem ga vprašal. »Seciral ga bom. »Koga? Psa?« »Seveda. Moram videti, g čim je zastrupljen.« »Hm, ti boš to videl?« Doktorček ni odgovoril, le krepko je potegnil nož po kosmati koži. S takim mladim vročekrvnim medicincem je križ. Reže, zbada in razreze vse, kar mu pride pod roke. Seveda samo mrhovino, kajti kar je živo, nagonsko beži pred takim obsedencem. Pustil sem fanta naj secira in šel v hišo k zajtrku. Cez dve uri je stopil na prag tudi Mirko, krvav ko mesar. »No, kaj si našel, Mirkec?« ga je vprašala mati. Fant je zregljal tucat latinskih besed in slovesno izjavil, da je bil pes zastrupljen. »To vemo tudi brez tvoje modrosti!« ga je zbodel oče Čopek; zato ga je mati Čopka, ponosna na svojega »doktorja«, seveda pisano pogledala. »Kaj boste pa « crkovino?« sem vprašal. »Zakopali jo bomo na vrtu.« »Nikarte,« sem zaprosil. »Dajte jo meni.« »Čemu vam bo?« »Veste, na deželi imam teto, ki kuha milo. Pet mačk je že spremenila v pralni pripomoček. Tale crkovina bi bila kot nalašč zanjo. Vaš kosmatinec je bil krasno rejen, dal bi izvrstno milo. Morda celo toaletno.« In dali so mi psa. Mirko ga je še slekel Iz kože, mu odrezal glavo in rep, truplo pa razkosal tako, kakor mesarji tele; vsak kos posebej, da bom laže nesel. Zbasal sem crkovino v vrečo in se poslovil. Vlak je bil natrpan ko škatlica vžigalic. Bilo je zadnje leto vojne in promet kot v panju. Eni so hiteli na vojno, drugi pa še hitreje bežali iz vojne. Vmes so bili zeleni kadrovci, navadni begunci, zabušanti, žene, ki jo obiskale može, in vseh sort ljudje. Največ je bilo seveda tihotapcev. Vse je bilo otovorjeno s culami, punklj\ košarami, nahrbtniki in torbami, vse je hodilo iz kraja v kraj in za vsako ceno kupovalo še zadnje ostanke živeža. Kajti ljudje so umirali od lakote. Toda budna oblast, državna in lokalna, je postavila svoje nadzorne organe, da to odvratno tihotapsko sodrgo preganjajo in razganjajo, globijo, lovijo in zapirajo. Vlak je odpeljal in kmalu so stopili v naš voz hajkači In gonjač: dva orožnika in mitničar. »Pregled!« se j« zadri mitničar. Potniki so se vznemirili. Ne vsi, le tisti, ki so potovali po poštenih opravkih. Prišla je vrsta tudi name, ( »Čigava je tale prtljaga?« je vprašal mitničar, ko je v vreči ot;pal meso. »Moja!« sem rekel brez strahu. »Dol z njo!« Vzel sem vrečo • police ln jo postavil na tla, »Odprite!« Odprl s«m. »Oho, meso!« je veselo presenečen zabrundal mitničar. Orožnika sta pa zamigala i brki kot ščurek s tipalkami. »Kam potujete?« J* vprašal mitničar. »Na sinji Jadran.« »Hmhm... Pa imate dovoljenje za meso?« »Za tole meso dovoljenj* ni potrebno.« »Tako?... Od kdaj pa ne?« »Od zmeraj. Veste, tole meso je pasja crkovina.* »Hehehe ... hohoho ... huhu-bu .. -« se je zarežala triperesna gonjaška deteljica, a mitničar je potegnil iz vreče pasjo kračo, si jo ogledal od vseh plati in rekel: »Krasno tele! Koliko pa ;mate tega mesa?« »Kakih petnajst kilogramov. Toda ponavljam: to je crknjen pes. Nesem ga domov, da bo teta skuhala milo.« »Ne trobezlajte neumnosti! Imate dovolilnico ali ne?« »Nimam.« »Dobro! Meso se zapleni.« Orožnika sta pritrdilno trčila s kopiti pušk ob tla, dvignila vrečo in odnesla. pritožil se bom!« sem za.vpi1' Miha Biitroglav: »Nimam %sl« Sprevodnik: »Kant se p a pe* Ijete?* Miha: »Ne vem. Prav za prav V mestu Middleto\Vn (Con. 'se sploh nisem mislil peljati.« neeticut) je prepovedano spati Sprevodnik: »Zakaj ste pa ptf v cestnih jarkih. a- v vi^u^ V Sacramentu (Kalifornija) ^ >y . ^ je mladini prepovedano sode- J-rff/|. name/JtopitPr.^ UstrasU sem se in vsto-pil v hožjem ime' »Kar pritožite se. Boste plačali pa še globo!« me je pikro nahrulil mitničar. Vedel je, da se pameten človek ne bo pritožil. Ce so mu že blago zaplenili, se vsaj globi izogne. Nisem ga več videl živega. Glejte, tukaj se začne moj zločin. Presneto dobro sem vedel, kam gredo take zaplenjen« stvari. Pomislil sem na okrogli mitničarjev trebušček in jedra napeta lica, potem pa na njegovo pičlo plačo ter sklepal, da razliko med tem dvojim vsekakor izravnavajo zaplenjene stvari. Moral bi storiti vse mogoče korake in dokazati, da je to res crkovina zastrupljenega psa, ne pa tele. Tako bi bil preprečil nesrečo. In vendar tega nisem storil,.. Slutnja me nI prevarala. Tudi moj crknjeni bernardinec Je odroma! v mitničarjev trebuh. Obiskal sem mitničarjevo vdovo in ji izrazil sožalje. Kakšna predrznost, ne? Reva s« je vila v strašnih krčih, vendar so jo nekako rešili. Sel sem tudi za mitničarjevim pogrebom. Celo grudico prstu sem mu vrgel na krsto. Tak je običaj. Ob grobu so spregovorili v slovo. Poudarili so mitni-Čarjeve vrline v službi, izjavili, da je spoštovani pokojnik postal žrtev svojega težkega in odgovornega poklica. Ce sta se zastrupila tudi orožnika, ne vem. Mogoče.,, Torej vi mečete vedno vaš< smeti sem noter? MOC NAVADE — Pozdravljen, prijatelj, kaka je? No, kaj misliš pa nocoj početij