mm KStntna plačana v gotovini IK Uto KIH. [jtev. 268 TELEFON UREDNIŠTVA: O P R A V E r is-i 7 la 2S— POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. «et 2“0 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 22. novembra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prej c man v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*- Monakovski atentator prijet Aretiran če bil že v noči po dnevu atentata ob priliki poizkušenega pobega v Švico, a dejanje je priznal 14. novembra — Atentat je pripravljal že od lani — Nemško uradno poročilo trdi, da je bil organizator Otto Strasser po nalogu angleške policije Angleži pobijajo nemške trditve Aleatalm- 36-letni 6eori Elster . BERLIN, 22 nov DNB. Šef državne policije dr. Himmler objavlja: Takoj Nočjnskem atentatu'v meščanski pivnici v Monakovem 8. t. m. so WU odre-,7 ukrepi, ki bi utegnili privesti preiskavo do uspešnega zakliucka. V zvezi s Ste bUa’ Sdi oSna zapora nemških mej s poostreno kontrolo Med - — v prvi , aretiranimi osumHenci je bil tudi nekdo, ki je skušal po ilegalni poti priti v ^0. To le bil 36-letni, nazaduje v Monakovem bivajoči Georg Elster. Po-medtera }zvedeua preiskava je dala mnogoštevilne podrobnosti o naci-J« kršitve j„ pripravi atentata. Kot storilec je mogel biti označen samo clo-ka‘ereni je bil podan opis že 12. novembra. Nadaljnje preiskovanje ie pola Sum* da je bil Georg Elster vsaj v zvezi z atentatom, ako ne ze atentator S Pod Pritiskom preiskave in dokazov pa se je _ no v Dne 8. novembra se je aten-^isii e^aI 5»z Ulm proti meji ter po-x no^! °d 8. na 9. priti pri Kon-nemško mejo v Švico. Med- krožnik atentata Snteliigence Servise vlakih, avtobusih in v kakšni družbi? 9. Kdo ga je videl kje v tujini, kje, kdaj in s kom? S * LONDON, 22. nov. Reuter. Na nemško dodatno poročilo k aretaciji monakov-skega atentatorja, češ da se je nemškim varnostnim organom posrečilo stopiti v stik z vodstvom Intelligence Servicea v Haagu in ga speljati v nemške tajne vode, da bi tako izvedeli za njegove naklepe, izjavljajo londonski službeni krogi, da je vse nemško poročilo in potek preiskave same do aretacije zločinca zelo nerazumljiv. Nemško poročilo javlja o aretaciji dveh angleških državljanov na holandski meji, raistra Besta In kapitana Stevensa, ki da sta se hotela 9. novembra v tajni akciji vtihotapiti v Nemčijo. Težko je razumljiva, pravijo angleški uradni krogi, zveza med atentatom 8. novembra in prekoračenjem meje dveh osumljencev naslednjega dne 9. novembra. Niti en angleški državljan ali vojaški organ ne pozna nemškega državljana, ki je bil aretiran v zvezi z atentatom. Mo večja napetost na Karpatih I1ENRIK HIMMLEK Čistili, ki so mu to delo naročili, k jjW bila , _ v interesu preiskave m se ^S; p, cela objava odgodlla ao da-Si,n ^ pa Ugotovila na ne-* a« .naci,!’ da ’e bil naročnik aten-p* Intelligence S e r v i-*9ft o^K‘2ftor sam je bil Otto S t r a s-Mi del sodelavcev prijet. Za- rijo . ^ega razčiščenja se pa po-|({0 3avnosti naslednja vprašanja: r ^ d f P0ZTla E!sterja? 2. Kdo bi lah-jasnila o njegovem gibanju ‘f , 0 m0re navesti, s kom vse linjih t °^eval? 4. Kje se je Elster v ;?tn u vse mudil? 5, BRATISLAVA, 22. nov. Slovak Press. Po vesteh iz Prešova je položaj na ma-džarsko-ruski meji vedno ostrejši. Na vsej prelazih so Madžari postavili gost pas žičnih ovir. Po poročilih, ki prihajajo iz Užhoroda, Je stan}© v Podkarpatski Rusiji zelo poostreno, ker zahtevajo Ukrajinci odločno svoje pravice in re-spektiranje njihovih nacionalnih teženj. Bivša organizacija »Sič« je začela ponovno delovati in širi, kljub ostri madžarski kontroli, iredentistične težnje prebivalstva. Na več krajih so oboro- žene skupine »Siča« javno nastopile. Dognali so, da nosijo sičevcl orožje tujega izvora. Med Madžarskim prebivalstvom Prikarpatja vlada zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki se lahko nenadoma pojavijo, posebno še, ker so izvedeli, da pripravljajo sičevci spisek vseh oseb, ki so za časa okupacije nastopale proti ukrajinskim nacionalistom. Zadnje vesti iz Užhoroda javljajo, da je na sovjetsko-madžarski meji že prišlo do večjega streljanja. Več sto ranjenih Madžarov so prepeljali v bolnišnico v Kožice. Vedno novo žrtve nemških min LONDON, 22. nov. Reuter. Japonska 12.000-tonska ladja »Terukune M aru« je včeraj zadela na nemško mino in se potopila. Rešenih je bilo vseh 28 potnikov in 181 član posadke, ki so že prispeli v London. LONDON, 22. nov. Reuter. Štiri ladje so biie včeraj potopljene. Ena je angleški ujlnonosec s 570 tonami, ki je zadel na mino. En mornar je bil ubit, štirje ranjeni, 5 jih še pogrešajo. Ostale tri ladje, »Delphiu« 350 ton, »Thomas Hopkins« 300 ton in »Seasweeper« 330 ton, so pripadale Bostonski ribiški družbi. Potopila jih je nemška podmornica. MADRID, 22. nov. Reuter. Kapitan nekega španskega parnika je opazil 16 kilometrov severno od španske obale v Biskajskem zalivu plavajočo mino. Angieški vrhovni vojni svet LONDON, 22. nov. Reuter. Sestavljen j® vrhovni vojni svet, ki mu predseduje Hore Belisha. Podpredsednik je vikont Cobhara Dok, člani pa general Ironside, Gordon, Fineleson, Winlng, VValender in sir Percy (ireeg. Sfinga sovjetskih načrtov in nakan S pogajanji z Japonci si hočejo sovjeti baje zavarovati hrbet na Daifnem vzhodu za svobodne roke v Evropi — Nemčija ispa ie vedno, da bo mogoče sovjete zaplesti v vojno z Veliko Britanijo — ItaSijja ne bi nikoSi dovoSHa sovjetizaeije Balkana tii1” le vse nmanr o. Kie 1 1 kupoval? 6, Kdo ve, da in pri se je u^thiltK,Var^ z iznajdbami, tehničnimi «1 konstrukcijami itd.? 7. Kdo je rte meščanske pivnice še Ja eih 0seba,1? 8- Kdo je v javnih lokalih, na postajah, ferodovje groii Finski SicfsK^’ 22. nov. Associated Press. ?.Sv-;8n^ baltska flota čaka v polni pri-31 f ,t! na navodila svoje vlade. d-® svari v »Pravd!« finsko fr**** da bo Rusija storila vse V ^ sv Z|3 zavarovanje svojih intere. \ ° Varnost^ v Elnskem zalivu. SE VRNE V NEMČIJO? lavi, : 22- nov. Reuter. Iz Budlm-J*, da je princ Avgust Viljem ll. v u *’ da se bo bivši cesar VI-kratkem vrnil v Nemčijo- LONDON, 22. nov. Exchange Tele-g-raph. V londonskih političnih in diplomatskih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj odnošaiev med sovjetsko Rusijo in Japonsko, posebno v zvezi s sporazumom o razmejitvi med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo ter trgovinskimi pogajanji med Moskvo in Tokiom Po zanesljivih Informacijah želi sovjetska Rusija urediti svoje odnošaje z Japonsko samo zaradi tega, da bi si zavarovala hrbet v Aziji in dobila proste roke v Evropi, kjer njena akcija z vrinjenjem v baltske države in pritiskom na Finsko nikakor še ni končana. Sovjetski načrti gredo dosti dalje, posebno na Balkanu, kjer bi sl unija rada ustva-rlia enak položaj kakor na Baltu. Da se proti Balkanu še ni obrnila, je treba iskati vzroke samo v odporu Finske in v razbitju zadnjih pogajanj s Turčijo. Dokler se ne uredi finsko vprašanje vsaj kolikor toliko po željah Moskve, in dokler se ne obnove pogajanja s Turčijo, ki Jih Moskva forsira, posebno pa dokler ni zavarovan Daljni vzhod, se sovjeti ne morejo spuščati v večje nove akcije. Mimo tega moti Moskvo italijanska akcija za ustanovitev balkanskega bloka, ki je naperjena očlto proti sovjetskim aspiracijam nasproti Romuniji in Bolgariji. Za ceno zavarovanja Daljnega vzhoda Je sovjetska Rusija pripravljena žrtvovati v skrajnem primeru tudi svoje prijateljstvo s Čangkajškovo Kitajsko. Japonska ne gleda s prevelikim zaupanjem na sovjetska prizadevanja, skušala pa bo izkoristiti položaj tako, da bi se iznebila sovjetske pomoči Kitajcem, ki je bila doslej glavna ovira, da njena al cija na Kitajskem še vedno ni obrodila pričakovanih sadov. Za enkrat pa pogajanja med Moskvo in Tokiom še niso tako daleč napredovala, da bi bili vsi ti problemi že tudi na zunaj povsem jasni. PARIZ, 22. nov. Agencija Radio. V francoskih listih, zlasti v »Populaireu«, se razmotriva vprašanje, kaj je vzrok odgajanja netnške ofenzive in navaja kot glavno to, da čakajo v Berlinu na pomoč sovjetske Rusije, na katero še vedno upajo. Nemčija bi želela, da bi ji sovjetska Rusija zagotovila zadostne dobave potrebnih surovin in živil in da bi se tudi sama zapletla v vojno, kar bi se UUiko zgodilo tako na Baltu kakor na Črnem morju. V tem primeru bi WIa glavna naloga sovjetske Rusije napasti Veliko Britanijo v Aziji z akcijo prod Indiji. V tem primeru bi postal položaj Nemčije vse ugodnejši tudi za veliko ofenzivno akcijo proti Franoijl ta Angliji. PARIZ, 22. nov. United Press. Veliko pozornost je vzbudila tu neka vest italijanskega radia, po kateri bo Italija že v kali zadušila vsak poizkus boljševizi-ranja Balkana. Po francoskem mnenju je Italija sedaj v južnovzhodni Evropi glavna pobomica boja proti boljševizmu In v tem je tudi ključ do njenega razmerja do Berlina in Moskve. M a r i b o r, 22. novembra. Sprava med Cehi in Poljaki je izbrisala s sveta dolgoletno nesoglasje med dvema slovanskima narodoma. Res da sta složno sodelovanje sklenila predstavnika obeli narodov v emigraciji, dr. Be-neš in Sikorski, vendar je dejanje samo dalekosežnega pomena, če ga presodimo skozi prizmo žalostnih poglavij samostojnosti severnih slovanskih držav. S češkoslovaško in poljsko tragedijo je doživel slovanski element v Evropi potreben nauk, kako se z neslogo med sosedi, predvsem še krvnimi brati, rušijo temelji narodne svobode. Sveži so še pred nami ysi dogodki, zato jih ni treba ponavljati. Češkoslovaška in Poljska sta imeli mnogo zelo važnih skupnih interesov, ki jih je krmilarjem obeh držav nalagala že lega sama. Ne samo po preteklosti, tudi po narodnem prerodu neposredno pred in med svetovno vojno so bile razvojne strukture Cehov kakor Poljakov bistveno različne. Politična izšolanost Čehov je: bila demokratičnejša od socialno še vedno fevdalizirane osnove Poljske. V začetku vojne so se Poljaki cepili v dva tabora: prvi je šel z zavezniki, drugi z osrednjimi silami. Pilsudski je potegnil z Avstrijo in Nemčijo, avstrijski Poljaki so bili močan steber Dunaja proti carski Rusiji. Čehi in Slovaki nasprotno, so šli brez izjeme s Francijo in Anglijo. Češki politiki in vojaki v tujini so složno sodelovali s Poljaki, naklonjenimi zahodnim silam. Cehi niso nikoli zamerili Pil-sudskemu, da se je boril na strani Avstrijcev in Nemcev, poljski tisk je pa še dolgo po vojni napadal Čehe in Slovake, da so podpirali njim osovraženo carsko Rusijo. Na tem načelnem nasprotju sta se mladi državi znašli v mirovnih pogajanjih. Cehi kakor Poljaki so dokazovali svoja zgodovinska prava v spornih točkah obmejnega ozemlja. Tešinski problem je bil končno rešen na način, da so oboji odstopili od plebiscita. Štiri velesile so delile med obe državi, to pre-mogovno ozemtjc, ki je tvorilo po raz- Poljske 6110 naiža,ostnejših Poglavij očSp0iiSlf°'!iUSko voino so Po!iaki outah Cehom, da zadržujejo njim namenjeno orožje na čeških tleh. Dejansko ie orid vf- 'Z 0stro interveniral v pnd Varsavn, toda CSR se je prav takrat borila z močno komunistično sabotažo. V sporazumu z maršalom Fochem so pJftL l!nShoii transP°rte orožja za Poljsko skozi Slovaško drfavfioIT te™ incidentom sta se obe nnSur v sIožneni sodelova- SLv S prvi T3riiateliski pakt in poljski zunanji minister Skormut je bil v t ragi najsvečaneje sprejet. Spor za Jare-mno tega prijateljstva ni mogel ohladiti, Kavalirska gesta CSR, ko je dr. Beneš podpiral Poljsko pri njenih zahtevah glede Gornje Slezije, je utegnila sosedi se zblizati. Tako je prišlo 1924. L, ki je bilo najaktivnejše v poljsko-češkem sodelovanju. V sporazumu s Skrzinjskim je bil dr Beneš aprila 1925 povabljen v Varšavo, kjer so Si v? ?anifesta * sem nega ljudstva Slovenije , ^ 2$$ bil trdno prepričan, da gre 1_ ^ ^ vseh demokratičnih polibcnih sw„ Pl- en ................... • . eklicujem tako svoj podpis. ker kot i tako svoj ^ človek ne morem odobiava Q^|pvo stopanja. - Jakob Sile 1. r., ur pri Cerknici. Gavor dr. v Med vožnjo v Niš je p J^gja-tja vlade dr. Maček naglasil, d* P iodpredsedn^ Napoved ostrih angleških represalij LONDON, 22. novembra. Reuter. Na včerajšnji seji parlamenta je podal Chamberlain poročilo o najnovejši nemški vojni z magnetičnšmi minami in napovedal angleške represalije, ki bodo obstajale v tem, da se bo zaplenilo vse nemško blago, ki bi ga še skušali pošiljati po morju potom nevtralnih ladij. LONDON, 22, nov. Associated Press. Anglija je odgovorila na nemške metode v pomorski vojni s tem, da ie skienila zapleniti vse nemško izvorno blago, čeprav bi ga prevažale nevtralne trgovske ladje. Holandski krogi, kakor sporočajo iz Amsterdama, obsojajo ta angleški korak. LONDON, 22. nov. Reuter. Jutrnji listi pozdravljajo odločitev vlade za poostritev blokade kot odgovor na nemško pomorsko vojno. Nevtralne države naj imajo zavest, da Anglija braj tudi njihove interese. Nemčija utegne sicer povzročiti s svojim načinom pomorskega vojevanja Veliki Britaniji še dosti škode, toda na kraju se bo morala bridko kesati za takšno kršitev pomorskega prava. BERLIN, 22. nov. DNB. V nemških političnih krogih se v zvezi z včerajšnjo Chamberlainovo napovedjo, da bo Anglija začela z represalijami proti nemškemu izvozu, izjavlja, da se angleška pomorska vojna v vsakem primeru more imenovati gusarstvo. V ostalem pa bodo ti najnovej-ši angleški ukrepi najbolj prizadeli nevtralne države. RIM, 22. nov. Associated Press. Dobro informirani italijanski krogi so včeraj zatrjevali, da Italija ne bo pristala na britansko blokade izvoznega blaga. •» sodelavca^ Cvetko«, ga, da po dolgem casu spu do. središče kmetske Srbije. >sar ,g ^j, sreaisce ,e slej storjeno v smislu spora > ^ zunanja oblika. Do zunanja oblika. m o« pa bo prišlo tedaj, kadar b ^ ja-iočuiočo besedo dobila jak<\ p0 le-kor hrvatsko kmetsko Tudsitvo. p peni sprejemu v Nišu; je J dobrodošlico odgovoril: *||lif* rešil dolgotrajni m*r med srt* j3f Bi vatskim narodom. Meo , n.!!®. f!olgo časa bilo spora. Spore so P°“p‘r je i^' ikr; tri nd nišh ž*vel*. 0 dnika ono spora. k--- . e l tisti, ki so od rib* z*vel*- 5 ,cp(inika I ga vašega sina, našega pred- yie ga vašega sina, naseda ^ te0eiu ’• de, ki je spoznal prvi, dajo ^ib jugoslovanske države sam ^ a in Srbih in da brez teP* more država obstajat*, v *" spri^,. on predlagal, da s sporazu* ^ g sklad hrvatske in srbske m . sks*P dad hrvatske in sru^^ - ašo in* tem končneveljavno <*gg«u j državo Jugoslavijo. Žive SMa zahodni fronii Se topniški dvoboji PARIZ, 22. nov. Sinočnje vojno poročilo pravi, da je bilo v toku dneva več artilerijskih duelov. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno za francoskimi črtami, dve pa na nemškem ozemlju. PARIZ, 22. nov. Havas. Vrhovno poveljstvo javlja: Nič posebnega. Ponoči le večja aktivnost signalnih naprav. BERLIN, 22. nov. Associated Press, čeprav DNB govori samo o neznatni aktivnosti med Mozelo in Renom, javlja ameriška agencija o nočnem artilerijskem ognju blizu luksemburške meje, ki je trajal polnih 35 ur. ftSemšfca vojska v strogi pripravljenosti. PARIZ, 22. novembra. Reuter. Iz zanesljivega vira javljajo, da je imelo francosko vrhovno poveljstvo tehtna poročila o nemških pripravah za ofenzivo, ki b se imela izvršiti med 2. in 14. novembrom na odseku od Holandske do gornjega toka Rena. Zakaj so Nemci ofenzivo odložili, ko so se zanjo že pripravili, ni znano. Od 10. t. m. je nemška vojska ves čas v ofenzivni pripravi, tako da lahko vsak čas začne z napadom na širokem delu fronte. RED IN MIR NA ČEŠKEM BERLIN, 22. nov. Associated Press. V Pragi in drugih okrajih je bilo včeraj ukinjeno obsedno stanje. Baje je po vsem protektoratu zavladal red in mir. NEMŠKI TRGOVINSKI POHOD NA BALKAN LONDON, 22. nov. Reuter. Trgovinski minister Oliver Stanley je izjavil v parlamentu, da si hoče Nemčija pridobiti monopol nad romunskim petrolejem. Opaziti jc nemški trgovinski pohod na Balkan. no orzavo * dr. Mačka so sprejeli vsi * v fla# ploskanjem in vzkliki. De ^istn nih nošah so izročila jpke. .se nato odpeljali v Niško fgovi6SP* ‘ bilo rezanje kolača in je D jemal čestitke h krstni pa JJ bila svečana večerja, _ danes gostje ogledali gradnjo P 5eiu-nega zdravilišča v Knežje*1 Konferenca Zagreb11 i.**** t :erenca’ ve- 1 je bila k° senatoru# se je med drugim udeleži ^ ve. Zatrrphu ie bila k*J ..A.ft viča v Zagrebu česlav Vilder hi Kosanovic Križman. Dr. Slepinae pojde B « « Zagrebški nadškof dr. gidorF fl3 Rimu .slovaškemu P°s!ai „ v ’#r ljubil, da bo prišel J grob-Slovaško, kjer bo pos ^atsk1 Hrvatov V V3S1 vaških Hrvatov v Država, demokracij® V demokratsKin go«“ 0„a »stanova f < rod. Parlament pa je ‘ rodna tribuna, J® Mariborska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno in malo vetrovno vreme. Obeta se zboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja toplota 3,7, danes najnižja 1,0, opoldne 1,2. Padavin od včerajšnjega snega je bilo 0,2 milimetra. Borza. C u r i h, 22. nov. Devize. Pariz 9.95, London 17.55, Newyork 4455A, Bruselj 74, Milano 22.50, Amsterdam 236.62, Berlin 187.37, Stockholm 106.12, Oslo 101.25, Kopeuhagen 86, Helsinki 8.80, Buenos Aires 104. monstrativni sprejem Gombesa v Varšavi 1934 je pokopal zadnje nade složnega sodelovanja med Prago in Varšavo. Prva se je poslej očitno naslonila na Pariz in Moskvo, druga na Berlin. Praga je hotela graditi v Podonavju in srednji Evropi skupno s Poljsko, ta se je na to področje desinteresirala, podpirala ga le v toliko, kolikor je bilo proti interesom — ČSR. Vzhodni pakt je Češkoslovaško in Poljsko še bolj razdražil, med Parizom, Londonom, Berlinom in Moskvo so se vedno bolj pletle niti medsebojnih nesoglasij. Kar je sledilo, je znano. Stari nauk o Svetopolkovi butari palic ni zalegel. V najtežjih dneh češkoslovaške je Poljska zasadila nož v Tješin. Kratko je bilo njeno veselje, hladen tuš je prišel iz Berlina in osamljena Poljska je postala v nekaj tednih žrtev svoje zgrešene politike. Treba je bilo velikih žrtev za težko preizkušeni nauk, kako se ne ustvarja samostojnost. Pozno je prišlo spoznanje, kako je treba živeti in delati v bratski slogi, morda — le ne prepozno. -ine. reSflC izrodila triDuna, ^ - . volie* , rodnega razpoloženja j^en^ svobodnih volitev m P ustva*'ltl r žave. Če se hoče tedaj ® - u črhi ie treba, da Sr ^oJm sporazum, je tre«, - naro^ ,^ vati dobe svoje stafle »J f stavništvo. Želimo, d^ da se v stavrnsivu. ........ aa L,v#1 j. demokratična zeinl]a. seda Pff so ^ sluša ter izpolnjuje b _ .,arod^. sluša ter izpolnjuje Iiar0da,. ^ Iniciative, ki Pf^aJ Dr^va * f bolj zdrave m tealn 'ullkcije, D P{ sebi svrha, ima sV° drŽavli^VC » vrgiti vto«"* ra vršiti v uiterej. d„ici priu morajo v državni njih°v # za vsi sloji nar počiva taoc #1 nosti in sodelovanj 5^rvats ugotavlja v uvodniku nik rof SfP* D, Kr»J.»« « f!« Pr prl;enJi°f Na zboru «SS Gradiški je glavm tajn^^eE ra> l napaderirva‘5V dr. Krnjevič Jtraall0vini ^rifl složnega dela ,. »šin*r podobni v yeV na z napa „ obrišejo prah s letak vedJ flr nit, širi i o zdaj _ razu d* iz ^ 1 oorisejo ,ne id-- jzveu" nika, širijo zdaj r eci1 atskef a si dr. Mačka, da b* PgV v hr litike bratov Rg tl teJ rodu do kraja- bo J r9n#> ne |.u do kraja- prizi*3l‘'0je ne upajo to Ja se ,na moralne sile, da 01 delo po'1r*,~0vste'nem zadrugarstvu, v katerem '■* ^upnosti iti bralstva, je naj-acnejže orožje malega človeka v borbi .ti izkoriščevalcem. Potreba po čim u^?e^.en?v zadružnem organiziranju pa L^asti očitna v vinorodnih Halozah. ,vsel‘ 'pridelkov ie vino najhuje iiz-skit no brezvestni špekulaciji vin-st® Prekupčevalcev. Haloško prebivai- žraH lVOrijo ve^‘noma sami mali vino- kov S’ ki jim je vino edini vir dohod bremi • dalg0 Ieto garajo po strmih merit ’ rig0^ajo> kopljejo, vežejo, škrope, g0Vj 'm pa se do ^satve kopičijo dol-treatm p°trebe- Komaj napoči veseli čas one se oglašajo upniki s te ali Preip ram\^ j™ moreš zameriti, če so zdai V Stiski P°masali Haložanom in trte zahtevajo denar, da jih ne pre-Wt«*tete Potrebe haloškega malega 4ra • Obenem se pojavijo zgovorni čji. 1 meSetarji, ki si tudi obetajo dobi-delai° ^^0zana- Vinski prekupčevalci VjJ“ Sv°jevbljno cene, ki se jim mali vesevradniki »e morejo upirati, saj so še stiske’ 3i^ v'e Pr‘šel kdo »reševat« iz l0^asorna Pa jc začelo prodirati v Ha-Zaupanje do vinar-dhJ«*«* postaja vedno trdnejše. Za-iih v Potrebna vse leto, podpira hudih stiskah ter jih oskrbuje ^maj j razipravljanju zaradi zidanja novih kleti odločila kupiti na Dominikanskem trgu poslopje »Vinaria«. Te prostore je nato preuredila v odgovarjajoče moderne vinske kleti. Priskrbela je ogromne sode, ki drže preko 100 hi. S pomočjo predpisanega' kletarstva se bo zadrugi posrečilo sortirati pristno haloško kapljico in jo obdržati na kakovostni višini. Da se Vinarska zadruga otrese odvisnosti vinskih veletrgovcev, ne bo vina razpečavala na debelo, ampak le na drobno. V nevinorodnih krajih kot na Koroškem, Kranjskem in v Savinjski dolini bo ustanavljala založne kleti in točilnice. Razpečavala pa bo vino tudi gostilničarjem, ki bodo dobivali le kakovostna in pristna vina. Potrebo Vinarske zadruge izpričuje tudi število članstva, ki je v kratki dobi naraslo čez 300. Letos je zadruga nakupila 1400 hi, kar pomeni za prvo leto precejšnjo količino. Mešana vina so plačevali od kadi po 3 din. sortirana pa 4.50 din. Dobra volja Haložanov kaže, da bo pošteno zadrugarstvo v revnih Halozah, kjer je sedaj v povojih, največ pripomoglo k izboljšanju težkih socialnih pri lik. Predsednik Vinarske zadruge v Ptuju je g. Grobler, župnik pri Sv. Barbari v Halozah; tajnik g. Zavadlal, mestni ravnatelj in predsednik nadzornega odbora g. Vidmar iz Mestne posojilnice. Draginji je treba prilagoditi mezde za obdelavo vinogradov. ska ie pričela delovati taka vinar-p0ci ^ža pri Sv. Barbari v Halozah je Dni? om tamošnjega župnika, že še svo, j^a nujna potreba, da razširi P5 Qe!okrog po vseh Halozah. Končno todn Je ,etos na pomlad ustanovila ob !!tJ0ri banovine in kmetijskega mirnih večja vinarska zadruga s sede-ijj? v Ptuju kot središčem, da bi poleg tic 2 Pritegnila tudi del Slovenskih gobarska zadruga se je po daljšem ®ves;o je plačal po 200 din kiSogram H ^Šieva poročajo, da se je 23-letni H\ v ]a5,0 Rahmanovič do ušes zalju-Meiro J let mlajšo cigansko lepotico vide/, ^livovičevo. Ker je cigankin oče ® 3e fant precej petičen, je za;-u - fanta za dekle precejšnje vso-Končno sta se s fantom Pretekli ponedeljek je bila v Delavski zbornici v Ljubljani konferenca predstavnikov rudarskega delavstva, na kateri so sodelovali predstavniki vseh rudarskih organizacij, II. skupina rudarske zadruge, Zveze strojnikov in člani rudarskega odseka. Po izčrpnem poročilu o naraščajoči draginji, v katerem se je ugotovilo, da so cene živilom po-rastle preko 10 odst. in se draži poleg kolonialnega blaga tudi manufaktura in obutev, so bili soglasno sprejeti sledeči zaključki: Na podlagi čl. 26 kolektivne pogodbe za T. P. D. naj §e zahteva nujno sklicanje pogajanj za prilagoditev mezd naraščajoči draginji, in sicer naknadno s 1. XI. 1939. Ob priliki pogajanj naj se ugotovi podlaga za ugotavljanje porasta draginje in zahteva za slučaj nadaljnjih draginjskih sprememb avtomatično prilagoditev mezd. Pri banski upravi se naj pospeši sklicanje ankete predstavnikov delodajal- skih in delojemalskih zbornic, ki naj sklepajo o obveznem avtomatičnem zvišanju plač za slučaj porasta draginje pri vseh delodajalcih brez razlike. Ker velja za državne rudnike še vedno enotna delovna pogodba, naj ukrene D. Z. vse potrebno, da se tudi za rudarje državnih rudnikov zvišajo plače, odgovarjajoče draginji. Najhuje so zaradi porasta draginje prizadeti upokojeni rudarji, saj njih pokojnine že preje niso zadoščale. Pokrene naj se nujno akcija za priznanje posebnih draginjskih doklad k pokojninam in rentam. Strokovne organizacije so predlagale potrebo priznanja rodbinskih doklad, da se reši družine s številnimi otroki pred propadom, dalje spremembi veljavnih minimalnih mezd, povrnitvi odtegljajev po 10 din dnevno, ki so jih delodajalci neupravičeno odtegovali na orožne vaje vpoklicanim rudarjem, in uvedbo plačanih dopustov za rudarsko delavstvo. pogodila, da bodo nevesto stehtali in da bo Huso plačal kilogram žive teže svoje neveste po 200 din, obenem pa bo še dal vsakemu članu družine —■ in teh je bilo 18! — 1000 din odkupnine. Meiro so nato položili na tehtnico ter je bila težka 47 kg 32 dkg, kar je zneslo 9464 din. Narodne banke v Ljubljani. „ j ril ,\SR .ie mudil guverner Narodne M svn'-'v, aSutm K. Protič v spremstvu Branje k . ravnateljev ter pregledal po-h?iefHer. pijanske podružnice. Nato je ® 2 a v o d ov 0 a a 1 z zastopniki denar- rf0PS« inženirja ekonomije na Eko-je bH °mercialni' visoki Soli v Zagre-ld Podeljena dipl. ekonomistu g. jurski drobiž T zi»f>rovanje. Sresko wčiteljsko ie imel« i _ 0nP '7 Je imelo v soboto, 18. .. C?Viii «nrOr0vanj®) ki se je vršilo V1* Prert V v ^renSoveih. Zborovanje je Spi Mvr, , ’^tkim na obenem zboru iz-C zhc.rova"Cdnik «• Babič- Glavni pred-siv^ga Ja Je 1)>1° obravnavanj o de- h , ialna’ K* Je naletel med Član- lih.Pa So odobravanje. Nesoglas- 0rihias ,a v zvezi z zadnjimi vo-j,- ?la- ki so bile predmet živahne e,w- or. Pa je bil delovni program vseh strani je to najboljši ludi lendavsko učiteljsko dru- t. m. v .je ir-' va S inaieijsiio uru- konsolidacije (er skupno yVh °lvlm i-T ------—lci aniii;uu iti tul’-0’?3® odstranjevati mnoge C'a zn,.!!?1 kvarno1 posledice, ki jih ie JfjU 3 ‘ sena šolska politika v Prek- k, A* 5®vihfa je nastala v nedeljo zve-K\Jrekmurjcm. Bliskalo se je hi SrCCl‘ l)olcLja> dokler se ni V knietsko-mlaclinskega dru- Si?°vni popoldan , je bil na Vaneči ‘n doi i zljor Društva kmetskih N n kmeftw’ ki, “ 8a jc udeležilo lepo kr-, mladine \z Vaneč in soku Občnega zbora se je ude- 3ze ” ...... ki Franju Tavčarju, višjemu uradniku tnk. podružnice Narodne banke. o Stabilizacija žitnega trga. Naš žitni trg se je počasi stabiliziral. Novosadska borza m delala, kupcev skoraj ui na trgu. Zato so cene nekoliko popustile. Sremska pšenica je notirala 185, bačka in banatska 195, moka pa od 295 do 300 din za 100 kg. o Zadušena demonstracija na ljubljanski univerzi. Skupina skrajnih levičarjev je pričela na univerzi protestirati proti .nekaterim aretacijam levičarjev. Ko so ostali akademiki spoznali, da gre za izrazito levičarsko demonstracijo, so zapustili univerzo. Ce/fe c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek 21. t. m. od 18.30 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Opozorilo staršem. Za teritorij mestne občine celjske bo v statistično švrho po- pis vseli otrok, starih do 16 lel, na posebnih popisnih polah, ki bodo te dni razdeljene roditeljem. Zaradi pravilne in točne izpolnitve teh pol bo jutri v četrtek ob 18.30 poseben roditeljski sestanek na I. drž. deški narodni šoli v prvem nadstropju. Roditelji in skrbniki, ki imate otroke, ki prihajajo v poštev za popis, ste vljudno vabljeni, da se udeležite lega sestanka. c Borza dela. 20. t. m. je bilo v evidenci 283 brezposelnih, 191 moških in 89 žensk. 10. t. m. jih je bilo 302, 201 moški in 101 ženska. c Ljudsko vseučilišče. Sinoči je imela .zanimivo in dobro obiskano predavanje prof. Anica Cemejeva. Govorila je o temi „Kalco vzgajamo deklice za življenje?" Njenim izvajanjem so poslušalci z zanimanjem^ sledili. Danes zvečer bo zadnje pedagoško predavanje. Govoril bo učitelj Miloš Ledinek o temi Razumevajmo mladostnika in pomagajmo mu“. c Danes ral v gledališče! Mariborčani uprizorijo veseloigro v 6 slikah Neopravičen anra“. -c Protiluberkulozna liga v Celju je na svoji seji kooptirala v odbor mesto umrlega^ Vinka Kukovca Jožeta Plahutnika, blagajnika Ljudske posojilnice. — Sklenjeno je bilo tudi, nabaviti epidiaskop, ki se bo uporabljal za predavanja na deželi. — Odobrenih je bilo 7 podpor potrebnim po 100 din mesečno za dobo 3 mesecev. c Nad 10.000 koles je prijavljenih, v celjskem okraju. c Sestanek slavistov iz vse Slovenije je bil v_ nedeljo dopoldne v Celju. Na predvečer je v mali dvorani Narodnega doma predaval o kulturi slovenskega jezika prof. Jakob Solar iz St. Vida nad Ljubljano. Predavatelj je v svojih izvajanjih podčrtal naloge, ki so nam vsem naložene pri oblikovanju in izpopolnjevanju jezika, ki nam daje pred vsem svetom legitimacijo kulturnega naroda. c V Zdravstveni dom v Celju je premeščena zaščitna sestra gdč. Hermina Dreu. c Društvo „Soča“ poziva vse emigrante da se v zadevi državljanstva zglasijo ob u .. . ,fh _ Itirfi uradnih urah v društvenih prostori Pri društvu „Soči“ je bil obnovljen tudi mladinski odsek. PfUf p Nakup konjev. Posebna vojaška komi-sija bo v soboto, 25. XI., na Katarinin sejem kupila večje število konj v starosti od 3—7 let. Kupnina se plača takoj. Prebivalstvu se priporoča, da ne zamudi ugodne kupčije. p Zborovanje ptujskega učiteljskega društva. \ Ptuju je bil občni zbor Učiteljskega društva. Predsednik Zupančič Drago je poročal o banovinski glavni' skupščini 111 tekočih zadevah. Tajnik Debenak Andrej je imel poleg tajniškega poročila lep go-vor. v katerem je očrtal učiteljevo delo na vasi. Blagajniško poročilo je bilo zado-volJivo. Izvoljen je bil sledeči odbor: Zupančič Drago, Debenak Andrej, Jančič Ivo, Kanpler Julka, Kafol Ljudmila, Stanič Sta-ne. ?n. favJetič Julij. Za bodoče delo so ssi izdelali delovni program. p Objava. Odbor za splošno in stro-kovno naobrozbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi letos tečaje za: 1 slovensko korespodenco, praktične vaje iz knjigovodstva, predavanje iz narodnega gospodarstva; 2. strojepisje (teorija in prak-Učne vaje). Interesenti naj se do 28. t. m. prijavijo v pisarni Združenja trgovcev ali pa v pisarni Združenja obrtnikov ali pa pri Slovenskem obrtnem društvu. Vsi prijavljeni interesenti naj se nato zberejo y pisarni Združenja trgovcev, dne 30. novembra 1939, ob pol 19. uri zvečer, kjer se bo določil urnik. Oba tečaja pričneta z rednim poukom dne 2. decembra im* ob pol 19. uri in sicer v prostorih, ki se bodo določili dne 30. t. m. na sestanku. P Preminul ie na Ormoški cesti invalid Horvat Ignac. N. p. v m. • P. Zv®^n.i Mn« Ptaj predvaja danes in jutu »Tajnost črte Magmot . Aktualna avantura v središču trdnjav črte Maginot «t£.i o ?e- "S Je °®,eka* Ko se jc Strelec Pavel iz Pervencev pri Sv. Marku vrnil pozno zvečer domov, je zlezel na pec m zaspal. Pozabil pa je ugasniti petrolejko, la jo je postavil zraven sebe V sn,u jo je prevrnil. Razliti petrolej - Je V?®? Plameni so objeli njegovo obleko, ki je vsa zgorela na lijem. Zadobil je hude opekline po celem telesu, da ic njegovo stanje zelo resno. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. p Karambol v Aškerčevi ulici. Uršič Er-v?« iz Ptuja se je z avtom pripeljal v ozko Aškerčevo ulico, kjer je stalo več vozov. Avto je zadel v voz. Si močno poškodovan Sprednji del avta je Veiik požar v Prekmurju V ponedeljek zvečer je nastal v Žit-kovcih, prekmurski vasi tik ob madžarski meji, ogromen požar. Ker je bilo vreme izredno viharno, se je požar izredno hitro razširil ter je zgorel cel južni del vasi z osmimi hišami ter stranskimi poslopji. Istočasno pa je gorelo tudi v Adrijan- cih, tik ob severni meji, pri posestniku Turku. Vnelo se je pri slami ter je požar zajel kmalu tudi hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi nekaj živine. Pri obeh požarih je škoda ogromna ter nikakor nekrita z zavarovalnino. Posestnikom v Zitkovcih bo treba nuditi tudi javno pomoč. Ženo nagnal, tastu pa zažgal hišo ^,..08at Zveze KFD iz LjubljaneVin- V i s | . i\,,ns!:e i.?A ki jc prinesel pozdrave or« ■ • :c mladine ter govorit o - Ok,. - iZacijo za kmetsko mladino. ^ za Prekmurje Kti- 'h'iif|,n'lva* program kmelsko-mla-St bKw ‘,C\- Tu;ii občni zbor vaneč-^ >4.|V kazuje, da se kmetska mla- SmJ.'i zohp P°vsod prebuja ter da ■ vati aZl^ ^el' sc *lK'* sama aktivno !ju. v prekmurskem društvenem Pred mariborskim okrožnim sodiščem je letos že večkrat stal 28-letn,i hotelski sluga Jožef W e i s s iz Maribora, ker je 11. marca letos zažgal v Grdini v Stopercah pri Ptujski gori domačijo svojemu tastu, nato pa še klet bližnjemu sosedu. Weiss je napravil oboje iz maščevanja, in to dokaj zanimivega. Hotelski sluga se je spoznal v Mariboru ter se kasneje tudi poročil s kuharico Cecilijo Lampretovo, hčerko posestnika iz Grdine. Skraja sta oba stanovala v Mariboru, . Cecilija pa je bila zaposlena kot kuharica in pozneje kot postrežnica. Obtožnica .pravi nato, da se Weissu ni ljubilo več delati in »še časopisov ni hotel več raznašati«. Ko je videl, da brez dela ne gre več-naprej, je začel ženo nagovarjati, da bi odšla v Zagreb v službo, on pa bi šel nekam v Ljubljano za šoferja.. Cecilija je nato res odšla v Za-1 slame ter se Weiss vračal od tastove greb, We.iss pa se je začel potepati. Če je pomislil na to, da imajo ženini starši posestvo in streho nad glavo, ga je njegovo potepanje strašno užalilo. In tako je začel pisariti ženi in njenim staršem pisma, v katerih je pisal, da jim bo zažgal dpm, kar je kasneje tudi storil. 11. marca se je priklatil v Grdino pri Stopercah in zažgal tastu Jožefu Lampretu kup slame, od katere se je užgala tudi hiša. Ogenj je uničil hišo, gospodarsko poslopje, vse orodje, živino in zgoreli bi tudi Lampretovi, če se ne bi v zadnjem trenutku prebudila mlajša Lampretova hčerka in zakričala. Družina se je prebudila v gorečem poslopju ter poskakala v zadnjem hipu iz goreče hiše ter si tako še rešila vsaj golo življenje. Ko je že gorel tisti Lampretov kup domačije, je zagledal klet soseda Novaka Spomnil se je, da se je Novak nekoč norčeval iz njega, pa je vtakni! Se v njegovo kletno poslopje gorečo vžigalico. Novaku je ogenj uniči! v kleti * j™°’-L.SOc*e ‘n sNskatoico. Tisto noč jc tudi pihal močan veter in prav lahko bi se zgodilo, da bi prenesel ogenj le na katero sosednjih poslopij. Na posestnika Lampreta se je pri obupnem reševanju živine Iz domačije podrlo goreče tramovje, da so ga vsega' ožganega potegnil.i i« ognja. Veliki kazenski senat je končno obsodil tega neživljenjskega sanjača na 4 teta in 6 mesecev težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo S let. Maribor Na obisku pri splavarski »kapitanki” Martinova nedelja navadno zaključi splavarstvo na Dravi. »Likof« obhaja Zadruga dravskih splavarjev pri Sv. Ožbol tu ob Dravi dokaj svečano z mašo in ljudsko veselico. Le tu in tam še plove po Martinovem kakšen osamljen splav PO Dravi. ■Splavarstvo je v Dravski dolini zelo razvito. .. var ji so dobro organizirani. Njihova središča so Sv. Ožbolt ob Dravi, kjer je sedež splavarske zadruge, Dravograd, Vuzenica, Marenberg, Brezno in Libeliče. Prva postaja dravskih splavarjev je Maribor. Mariborčani so že gotovo opazili, da se vsak splav ustavi pri »Malih Benetkah«, kjer je splavarska kapitanka. To službo opravlja tamkajšnja gostilničarka ga. Pepca Dabringerleva, ki jo poznajo vsi splavarji od najstarejšega do najmlajšega. Prav tako pa pozna tudi •»dravska kapitanka« svoje dolgoletne znance. »Male Benetke« na Pristanu so že tradicionalna dolgoletna postaja dravskih splavarjev. Dabringerjeva gostilna je že od nekdaj njihovo prenočišče. Kapitanka gospa Dabringerjeva pobira za mestno občino od vsakega splavarja pristaniško pristojbino. Vsak splavar se mora javiti pri njej ter ji sporočiti, od kod prihaja, kam se pelje, koliko lesa je v splavu, kakšne vrste lesa vozi, kdo je lastnik splava in kdo je splavarski maj-ster. Vse te podatke vpiše »dravska kapitanka« v posebne knjige. To službo opravlja Dabringerjeva družina že dolgo vrsto let. Prvotno' je bil kapitan njen oče Matija Dabnnger. Po njegovi smrti leta 1923 je prevzela ta posel njena mati Jospina Dabringerjeva, ki je umrla leta 19-5. Od takrat pa je splavarska kapitanka gospa Pepca Dabringerjeva. Splavarji so se je tako navadili, da bi jo težko pogrešali., Po opravljenih službenih tormalnostih jim njihova kapitanka pripoveduje, o mariborskih novicah, sve-mjejim, kaj nai ši nakupijo za'dolgo pot po Dravu V »Malih Benetkah« je vedno veselo, kadar so tam dravski splavarji. O yse™ tem mi je pripovedovala vesela kapitanka, ko sem jo obiskal in jo ir°unZa-fPiaVarske novice’ Tak«i sva 22 M U splavov,, ki so letos pluli skozi Maribor. Sezona dravskih splavarjev traja od marca do začetka novembra. Prava sezona pa se prične šele ma- da S I fab~rin8rerieva mi J'e Povila, mJLlJ i113 bavarska sezona mnogo slabša od prejšnjih. Vzroke je tre- himl f r V eJr0®skih zapletljajih. Pred S inV3eT i3 ”aiboIiša sezona v po-hnr 1077 Takrat je plulo skozi Maribor 1027 splavov. Letos je »registrirala« mariborska »dravska kapitanka* 756 sp avov. Če računamo, da je na vsakem splavu okoli 70 kub. metrov lesa, so uvozili letos iz Dravske doline 52.920 kubikov lesa. Dravski splavarji vozijo les največ v Bare, Petrovgrad, Beograd, Zemun. Pančevo, Novi Sad, Palanko, Dubrovo, Bo-Kojevo, Varaždin in Vukovar. Nekaj malega vozijo tudi v Ptuj. Na splavih je večinoma rezan in gradbeni les. SPlif/ar.Se mt>ra 150 Predpisih ustaviti v Mariboru in se javiti pri »kapitanki« gospej Dabringerjevi. Za splave, ki se ustavijo preko noči ali za dalje časa v Mariboru, plačajo 60 din pristaniške pristojbine, za splave pa, ki takoj nadaljujejo vožnjo, 20 din. Pred 15 leti so bili splavarji, ki se v Mariboru niso ustavili, oproščeni od pristaniške pristaniške pristojbine. Samo javili so se v »Malih Benetkah«, sporočili »kapitanu« podatke za mestno občino ter nadaljevali vožnjo. Dravski splavarji imajo mnogo splavarskih mojstrov. Naistarei ši je Jakob Cepec od Sv. Ožbolta, ki že mnogo let pluje po Dravi »Dravska kapitanka« mi je pripovedovala marsikaj zanimivega'iz splavarstva Kako znajo biti splavarji veseli, kako se postavijo, če prispejo splavarji že istesra večera nazaj v »Male Benetke« no uspešni vožnji do Dubrave, kjer prevzamejo od naših krmarjev delo hrvatski splavarji. Včasih pa traja vožnja od Maribora do Dubrave tudi po osem dni. Takrat je treba nadčloveških naporov, da rešijo les pred grozeče naraslo Dravo ne vrne več v Maribor, ker je našel smrt v hladnih dravskih valovih. Kako preživi splavar večer v Mariboru? Ko se zmrači, pristanejo splavarji pri »Malih Benetkah« na Pristanu. Navadno imajo točno izračunan čas, kedaj pristanejo. Po opravljenem »raportu«pri gospej Dabringerjevi ostaneta dva splavarja na splavu in skuhata večerjo. — Ognjišče imajo kar na splavu, za kuho pa uporabljajo dravsko vodo. Drugi v mestu kupujejo živila za dolgo vožnjo. Po večerji se splavarji razlezejo po gostilnah na Pristanu, kjer še pozno ponoči hreščeča harmonika in neubrani glasovi oznanjajo, da so prišli v Maribor splavarji. Vino, žena, pesem so gesla vedno veselih splavarjev. Ko se gostilne po-zapro, se odpravijo splavarji spat. Nekaj jih ostane kar v gostilnah, kjer so pili, drugi prenoče pri Dabringerju, največ pa na splavih, od katerih se najzvestejši splavarji noč in dan ne ločijo. Ob prvem svitu so splavarji že spet na nogah, ču-jejo se povelja splavarskih mojstrov in že se splavarska kolona odmika od Maribora. Naslednja postaja je Ormož, kjer si ponovno priskrbijo živil in pijače. Takšno je življenje dravskih splavarjev. Polno doživetij, veselih in žalostnih. Toda na vse pozabijo do drugega potovanja, ki ga prično spet veseli in polni lepih upov. -ig. Otroški voziček Micka in Janez sta se domenila, da se bosta še letos vzela- . »Da bi naju le kmalu obiskala štorkU-da bi zibala sinčka,« je vzdihni »Kje bova pa vzela denar za ot voziček?« ga je vprašala Micka. Janez pa ji je odgovoril: »Nic^ Brata bova vzela za botra, in ■ . bo podaril najnovejši otroški jo Voziček bo pa takšen, da ga boš ■ v najinem novem stanovanju, o: kupil voziček v naši domači tyornI y. dobro znani trgovini »Tribuna v Ijani, Karlovška cesta 4, ker je tam. največja izbira najrazličnejših in vejših modelov otroških in igracn . Obletnica razorožitve ..zelene garde" Jutri poteče 21 let, ko je pokojni general Rudolf Maister s svojimi junaškimi borci razorožil zloglasno »zeleno gardo« v Mariboru, ki je ogrožala samostojnost in svobodo Maribora in severne Slovenije. V spomin na ta pomembni narodno-zgodovinski dan slavi jutri tukajšnji 45. pešpolk svojo tradicionalno slavo. Ves obmejni zavedni Maribor bo ponovno obudil spomine na osvoboditev Maribora in pohitel v vojašnico v Melju, kjer bo dopoldne slava s svečanim rezanjem kolača in slavnostnim defilejem. CENJENE NAROČNIKE, ki prejemajo »VEČERNIK« dnevno v upravi lista, naprošamo, da se zglasijo pred 1. decembrom t. 1. v upravi, kjer bedo prejeli izkaznice. Po 1. decembru bodo namreč ceni. naročniki lahko prejemali »VEČERNIK« v upravi samo z izkaznico. UPRAVA. AKCIJA ZA PRVI DRAGINJSKI RAZ-RED Z ozirom na dejstvo, da je draginja v Mariboru prav takšna kakor v Ljubljani in da je zlasti v zadnjih časih eksistenčni minimum mnogo višji, se je sprožila akcija za uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred. To bi bilo tudi popolnoma pravično, če bo okolici priznan drugi draginjski razred. Nekatere mariborske organizacije bodo sestavile utemeljeno spomenico in jo poslale na odločujoča mesta. KROMPIR IZ GRADCA Obmejnim kmetom primanjkuje krompirja, o čemer smo že večkrat poročali. Celo za seme ga nimajo. Zato bodo prisiljeni uvažati semenski krompir iz tujine. Semenski krompir nam ponujata Gradec in Holandska. V Gradcu jo semenski krompir po 1.60 din kg, v Holandski pa 3.40. Zato bodo obmejni kmetje kupili krompir v Gradcu. Ta krompir se bo pri nas prodajal po 2 din kg, docim bi se moral holandski po 5 din. VINSKA POPLAVA V magdalenskem predmestju so oblasti v neki kleti izsledile veliko količino pokvarjenega in vtihotapljenega vina. t o zaključeni preiskavi so izlili 400 litrov vina v Dravo. PROMET NA PROGI MARIBOR—ŠT ILJ Nedavna sprememba vojnega reda je prizadela tudi prebivalstvo na progi Maribor—Št. Ilj. Ukinjeni so bili vlaki ki so vzdrzevali zvezo med obmejnimi kraji in Mariborom. Na razna posredovanja je železniška uprava s 15. t. m. ponovno uvedla še en par vlakov, in sicer z odhodom iz Maribora ob 7. uri zjutraj ter odhodom iz Št. lija ob 17.40. ni Sedemdesetletnico slavi danes vrli planinec in narodni pobornik našega planinstva višji revident drž. železnice v p. g. Ferdo Soršak. Nikoli se ni ustrašil nobene ture, a tudi ne dela v dobrobit slovenskega planinstva. Z mladeniško čilo-stjo in brezprimerno vestnostjo upravlja celo vrsto funkcij v Slov. planinskem društvu, ki ima v slavljencu najmočnejši steber svoje organizacije. m Slinavka In parkljevka se je pojavila v mariborski okolici pod Pohorjem. Siri se tudi proti Dravski dolini. m Težka kolesarska nesreča na Pohorski cesti. V bolnišnico so pripeljali 30 letnega elektromonterja, zaposlenega pri mestnih električnih podjetjih, v katerega je zavozil na Pohorski cesti ponoči neki kolesar, kateri je privozil proti njemu brez luči. s, e.R. zadobil po obrazu zelo težke po-skodbe. / m Dva pijanca napadla in pretepla delavca. Na železniškem viaduktu v Košaku sta ponoči dva neznana pijanca napadla ter pretepla brez vsakega vzroka 71 letnega delavca Alojza Cerinška iz Koroške ceste. Starček, ki je od udarcev ves črn po obrazu, se je moral zateči v bolnišnico. , m »Grafologi*1 ubijajo zakonsko srečo. Mariborsko državno tožilstvo je dobilo s Hrvatskega več ovadb, ki nastopajo proti raznim ,,prerokom’1, ki na podlagi pisave napovedujejo bodočnost. Takšne »prerokbe" so uničile družinam harmonijo. Uvedena bo preiskava. “ .°nij ,ki imalo denar v tujini, so dobili te dni obvestilo, da je njihov, denar naložen kot vojno posojilo. Sedaj se kesajo, zakaj so pošiljali svoje prihranke preko meje. m Na križišču Meljske In Dovozne ceste je neki dvovprežni voz trčil v osebni avtomobil Andreja Sile, delovodje pri tvrdki Medic & Zanki ter ga poškodoval. m Saharin prodajal na trgu. Stražnik je včeraj na trznem prostoru prijel 52 letnega Josipa M., ker je na stojnici prodajal saharin. Zaplenil mu je 7 zavitkov saharina, za katerega je trdil, da ga je kupil od neznane ženske. Ne pozabi naročnine! najuo- vejših modelov otroških m zičkov, skiro, malih dvokoles, tfl za otroke in za trgovce za preVnrv0. blaga, različnih šivalnih strojev, P vrstnih dvokoles, Triumph raj' pnevmatik itd. — Podružnica M Aleksandrova cesta 26.« Micka: »Če je res, kar praviš, čakam, da bo zajokalo v hiši.« m Nenavadno maščevanje. V ^ fonski govorilnici na AleksanajV & cesti je stražnik pri pregledu uso $ed je nekdo' prerezal telefonsko J*^.di; aparatom in slušalko. narske kovance je našel dinar, , j^kci-v njej. Najbrže aparat m v ; nttf61 onirati pa je neznanec v je» ? žioo. • Glasbena Matica v Ptuju sto glasbenega učitelja na svoji šoli. Zborovodje imajo prednos ^0 opremljene z vsemi potrebninu o učni usposobljenosti in Mati80 bovanju, je nasloviti na Glasben a ^ f Ptuju najpozneje do 31. dece® pt# Odbor Glasbene Matice ? ^ * „Jadran-Nanos“. Jutri oh ??; ski sestanek. Predava g. dr. r v Ze- ples. . ,-fos P1' • Kakor vsako leto, tako 30. f redi Sokol Maribor-matica, vembra v Sokolskem domu “ vsi 00 demijo, na kateri bodo sodei delki od 1& * m Nočna lekarniška služb®1 • i^tCJ vključno 24. t m.: Lekarna u Gosposka ulica 12, tel. ® Angelu varuhu. Aleksandrov* 22-13. Kln° * Esplanade kino. ^DadajLjjih s film z Shirley Temple v nf* Film veselja in čarobno ^ ^ ■‘J, * Grajski kino. Danes s'prekrasen francoski film. 16 leL ne Simon. Za mladino lzP^]jjska povedano. Radi ogromnega vstopnice v predprodaji. ' Kino Union. Do vključi veSt o gel" prvovrstna filmska PrIP^ega 2 čaram ženi in posledicah ^»pslial1’ Marlene Dietrich, Herbert _______ Mariborsko *lo€»»«***e, og Red B. i® Četrtek, 23. Jutranji Radio RO; 19.20 Zveza Sokola, 5» 2l.l5 7V; koncert simfonične gla ’q na vasi (kvartet); ^{L^ad: 20. Prenos opere. - 7„ &&& virski koncert. — SorM“ piesna 21.30 in 22.05 Lahka m P^. 2l-J P 20.30 Vokalni koncert. T scaUt“. pr*l nijeva opera „Manon koDCert karešta &.15 Simfom«w ga: 21. Simfonični 20. češke glasbe - Bud^eg.^^ zvon“, iz gledališča; 23.^ Kompanifa, ki je ukradla celo žele ............... in 46-letni trg0Jpodlehniku* Nove cerkve pri " .. tra5mc< . it) od Cafute 9 ukrad ,; ^ g jjoiiJ tef 5 .. G.kT°£ Majšperga so veliki gozdovi, ki jih izkorišča več večjih posestnikov. Ti posestniki imajo napeljane v svoje gozdove tračnice, po katerih izvažajo iz njih z vagoni les. ri Ffi?™ria !ani Pa ie opazil podjetnik Kudolf Writzel, da mu je iz hleva v Koz-mincih pri Podlehniku izginila 4000 din vredna parna cirkularka, 700 din vredna vodna sesalka in za 2000 din vrednosti tračnic za gozdno železnico, dolgih 45 metrov. Poizvedoval je in zvedel, da sta mu stvari pokradla 49-letni posestnik Hinko Pernat in 32-letni posestniški sin Franc S a k e 1 š e k, oba iz Kozmin-cev pri Podlehniku. Tako se je začela preiskava, ki je ugotovila še druge tatvine in končno posadila na zatožno klop mo Hinko Pernat in Franc Sakelšek, in to ne samo pri Writzlu, ampak kradlo se je tudi pri podjetniku Ivanu Draško-viču. Tako so ukradli Franc Sakelšek, 32-letni posestniški sin Anton H11 š iz Zakla pri Podlehniku in 33-letni posestnik in gozdni čuvaj Ivan Cafuta iz Maclja v Glažuti pri Maclju 20 tračnic za gozdno železnico, vrednih 2500 din. 14 tračnic pa so odpeljali Draškoviču 24. in 29. marca lani Hinko Pernat, 32-letni delavec Franc S a k e 1 še k, 24-letni posestniški sin Vinko P e m a t, vsi trije iz Kozminc pri Podlehniku in 29-letni posestniški sin Jakob Kozel !z Tržca pri Sv. Vidu pri Ptuju; škoda, ki so jo napravili, je znesla 5544 din. Na zatožno klop pa je tudi moral 38-letni yanA\ « j; 111 Končno posaaiia na zatozno klop ; zatožno tciop pa je tudi moral JH-letni tudi, da se kak splavar sploh 19 obtožencev. Tračnice nista kradla sa-1 posestnik Janez Zemljak s Pobrežja. so obtoženi odvažali kar i, nekateri celoJda tudi^P1^ morali voznike se 0Yx^ Mali kazenski \ i »J šča je obsodil 0 zaP01^: 0& l0 na 2 meseca str°Jefa dve }sti' gubo častnih prav zapora in Ze^JL 4 mesece strog©«3 . Cafu. ’0bfozb ’ častnih pravic *a 2 J*« „je pj ka in Maučiča pa j 0 postoP w pr Izločeno pa je bilo so ki ti Vinku in Hnl!{U s ter živin0;. zovi Izločeno pa je bilo Hir šla na razp^vo. 'u M ernatU' , V Mariboru 'dne 22. XI. 1939. Ižfiimlvosff »V e 5 e r n I fči SIran 5 ^jonska mreža Moskve v Muf eni irlavalt Kaj fe razkri! Krivicki, bivši šef sovjefske vohunske službe, pred ameriškimi sodniki Pravo luč notranjščine komunističnega “banja v vseh demokratičnih deželah je rfril Walter V. Krivicki, bivši visoki vietski uradnik, ko je pričal pred Die-°vim preiskovalnim odsekom v Wa-®ngtonu. Krivicki je bil do jeseni 1937. šef sovci V vobunske službe v zahodni Evro-v, *em letu je Stalinova čistka dosegla unec in Krivicki je moral gledati, ka-so njegovi prijatelji in tovariši v služ-. ^ginjali drug za drugim. Ko so sovjet-. yohuni v Franciji zahtevali od njega, I um pomaga ujeti najboljšega prijate-vVf 'e Krivicki odločno uprl in odpo-stvn ie b’'° seve^a Izdal’ * Krivicki se je zatekel pod zaščito teri^tn? Blumove vlade, s katere pojo je ušel v Ameriko, v j1‘Vicki je poljski Žid in je bil od 1919 službi. Nabral si je dosti izteci ko je stopil pred ameriško^ so-tna3.i® glede komunistične špijonaže v želi1 da imajo sovjeti v vsaki de- taj nirežo svojih zastopnikov. Stalinova Ja Policija O GPU je močno oborože-VojsJa današnje Rusije, ki nadzoruje tudi V(>di čistko ter kontrolira komu- Propagando po svetu, talrilv le izdal, da je Earl Browder, Sura u^riške komunistične stranke, fi-JierLj6* moči. Pokoriti se mora sle-je dir,u diktatu tajnega šefa O GPU, ki niur i 0 odgovoren Moskvi in mko-drugemu. Ta tajni šef nadzoruje tom SOvletskega poslanika v Washing-„ Ifl vse ostale sovjetske diplomate. 'weie ............... in njihove nameščence v USA. i, , se noče pokoriti, izgine prej ali slej u5tžbe in navadno tudi s sveta. Prej-iS°Vjetski Poslanik Aleksander Tro-Ej menda ni bil preveč pokoren. ga ni več. Pozvan je bil v Mo-|v’ kjer ie izginil. . IjjjSlej so bili poslani v Ameriko trije palmove tajne policije: Aleksander Valentin Markin in Boris Svak. Markin se je izneveril, ker je skrivnostno izginil. Zdaj posluje Svak. Tajni šefi Moskve v USA nadzorujejo politične akcije komunistov, ki naj vplivajo na stavke in jih, če le mogoče pre-vzemo v svoje roke. V primeru sabotaže se morajo osebe, ki jim je to zaukazano, brez obotavljanja podvreči. Najtežja, toda najvažnejša naloga^ šefov OGPU je špijonaža vseh vrst. Zahtevajo se točne informacije o najnovejših strojih v industriji, o tehniških iznajdbah, kemičnih odkritjih in tajnostih v vojski. V ta namen morajo šefi OGPU najeti zanesljive člane komunistične stranke, ki poznajo razmere v USA in se lahko povsod vrinejo. Špijoni Moskve poslujejo v vseh ameriških civilnih in vojaških institucijah. Stotine teh nižjih vohunov ne vedo, da opravljajo tak posel, je dejal Krvicki. Višji načelniki jim ne povedo, zakaj hočejo imeti informacije in vohuni delajo v veri, da koristijo svoji stranki in delavstvu sploh. Se ne izplača V Italiji so že od nekdaj lovili ptice pevke, posebno pa lastovice. Zdaj pa piše list »Caccia e Pešca«, da se lov na male ptice ne izplača, ker stane vsak naboj več kakor ubita ptica. Ščinkovec da n. pr. 10 dkg mesa, penica 7, lišček romaj 4 dkg, in če se računa, da je treba za vsakega ptiča poseben izstrelek, potem je vrednost streliva večja ket vse ustreljene ptice. Patrone pa danes stanejo, ker je treba uvoziti svinec, baker itd. Na račun pridejo le še lovci, ki love ptice selivke v mreže in na limanice. Otroci kot letalski potniki V zadnjem času so uvedli posebna le-taal za prevoz otrok. Ko so v začetku oktobra delno izpraznili Helsinke, so Švedi zaprosili letalsko družbo, naj pripravi več avionov za njihovo deco. Kosebno so se letala obnesla za prenos otrok holandskih staršev, ki pošiljajo iz svojih kolonij na jugu Azije deco v šole v domovini. Tako so pred dnevi prepeljali 11 otrok iz Holandske na Javo in Sumatro. Z letali pridejo otroci mnogo prej na cilj, pa tudi vožnja je varnejša, ker se okna sploh ne morejo odpreti. Čudna je ta tuja vojna Ameriški listi se pritožujejo, češ da sedanja vojna res ni ameriška in tudi nima Amerika z njo ničesar opraviti, kljub temu pa godrnjajo, da se vojna ne razvija tako kakor bi oni radi videli. »Mi hočemo, da bo v Evropi kaj pokanja in krvi, ne pa da se Francozi in Nemci samo gledajo! Ni to naša vojna, pravijo, nismo plačali zanj’ vstopnine in je tudi ne bomo plačali, vendar bi radi videli, da bi tz resnih spopadov sklepali na konec«. NOVA UPORABA SIREN V Londonu, Parizu kakor Berlinu povzročajo sirene poplah pred letalskim napadom. Toda v Oklahomi v Ameriki so sirene v povsem drugačni službi. Na strehah, stolpih in mestni hiši so postavili sirene z najrazličnejšimi toni in kadar se oglašajo, mora vsak Oklahomčan, kjer koli je že, stisniti najbližjemu meščanu roko in mu zaklicati: — Da, mi bivamo res v najlepšem mestu sveta! Pač čudno samoljubje! Potegavščina prebrisane plavolaske ega jesenskega večera je sedel "klanski iudustrijec s svojo ženo Služinčad je šla v mesto. Žel 0r[at ie Nekdo pozvonil, gospodar je ^ada Pret in Pred njim se je zrušila p’ v‘soka hi elegantna plavolaska. Urim ,es^a sta jo z ženo v sobo in ko je faia n ,:Sebk je pripovedovala, da je mo-ioje‘tesniti od ljubosumnega moža, ki tako ,llbiti. Že tri noči da ni spala, • ’ za življenje. Postlali so ji v SPala p s°bi. Neznanka je kmalu za-' Gospodar se je pa vendarle zbal, da bi utegnil nevarni mož priti za ženo in se maščevati. Šel je na bližnjo stražnico in pojasnil stvar. Prišli so štirje policisti in ko so pravkar preiskovali vrt, so zaslišali iz spalnice krik. Pohiteli so tja — sredi sobe ie vila roke in-dustrijalčeva gospa. Plavolaska je bila namreč pobegnila skozi okno, seboj je pa odnesla krzneni plašč,. vreden 15.000 lir, nakita v vrednosti 45.000 lir in 15.000 lir v gotovini. Stražniki so zaman iskali zvito tatico, izginila je kakor kafra. BOLGARSKO DARILO STALINU Kakor poročajo ameriški listi, je poslal bolgarski kralj Boris Stalinu, Molotovu in Vorošilovu zavoje najdražjih cigaret. Cigarete so imele Borisovo ime. Darilo je odnesel seboj v Moskvo pol kovnik Bojdev, načelnik bolgarske letalske sile. Kako očistiš dežnik Umazan dežnik operite vselej takrat kadar je še vlažen. Razpnite ga, pomakajte krpo v mlačno vodo in drgnite dežnik. Vodi morate dodati kavno žličko amonijaka. Končno izplaknemo dežnik še vodo, ki smo ji dodali nekoliko kisa, da prevleka ne izgubi barve. Stari dežniki navadno ne drže več vode, skoz nje prši dež. Vzemite kavno žličko parafina, blizu 30 žličk petroleja in mešajte tako dolgo, da se parafin raztopi. S to tekočino operite prevleko, razpeti dežnik pa sušite na zraku, nikakor pa ne na soncu. »JAZ SEM PRAČLOVEK« V Parizu imajo večkrat opravka s čudaki Tako je policija te dni prijela moža, ki je odstranil okna in navalil v sobo težko kamenje. Bil je neki Rus, ki je hodil po svoji sobi popolnoma nag. Stražnikom je zatrjeval, da je pračlovek in da biva v svoji votlini.,. Odločno je odklonil, da bi se spet oblekel, češ da ima pravico do svežega zraka in živeti tako, kakor mu prija. Ker se ni dal pregovoriti, so ga spravili v norišnico, njegova, kakor prava pračloveška jama opremljena soba je pa proti vstopnini na razpolago za ogled radovednežem. AVTOMATIČNO KRMLJENJE ŽIVALI Angleški inženir Sweeny iz Freeporta je skonstruiral krmilno napravo, ki v odsotnosti domačih sama nakrmi živino ob določenem času. Krmilna naprava je v zvezi z električno uro in odpre zaklopko, kadar ura udari. Celo psi čuvaji dobe na ta način ob svojem času hrano in vodo. UMETNO STEKLO »PERSPEN« Angleška kemična družba Imperial Chemical Industres je izdelala novo umetno steklo »perspex«, ki je tako prozorno, da je mogoče tudi skozi 70 cm de belo ploskev brati novinski list. Novo steklo je komaj polovico težje od običajnega in je nezdrobljivo. Iz njega izdelujejo tudi že objektive za fotografske apa- 'j mm , —..._______________ tona, m, rate in se nove lece zelo dobro obnesejo. 1 tat, ikona, en jat, Sicilec. — Pridi sem, Bumbež! Izgubil si. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: aluminij, perunika, Apis, kol, ro, Akon, atol, las, tara, ujec, rogač, ni, amoiiit, enota, ar, Tit. Navpično: aparatura, lepota, O mer. Uri, Oregon, Musala, tona, in, učiti, Nikolaj, IJ SKALAN fiAMAS IN JORA ROSVI&N ZADNJIH L2UDI NA ZEML1I 17 k jr menda pač ne mislite resno?« \ v 110 vzkliknil Mahabali. Preveč „ ’,SOr°dstvu”, da bi-si-usodili tve- >TS°rabo ^e.« se bom vsaj' iznebil tega naji-Jlh ”s°r°dstva”,« je odvrnil Vagiri. , Ucbl Takurja Indorja?« lili jg °i mogel vsaj obnoviti zapiske, id »A "Ničil. ki *&$ta]er^atl tudi poravnavo računa, med vama neporavnan.« vVra?le bočete izzivati?« »T0 Cain vam samo. milo za drago.« »A PreP°vedujem!« b^hi, - p°re’ ki so jo Patne nudili Seo-so po nepoštenem zavladali v !? bj ?tUrp> si niste prepovedali! Kaj, deiai°Pil lc velikemu, k Rayaniju, in %l5i: -Vagiri Seoni je...« ‘Mo je zarjul Vagiri. k* grbŽTr bom’ ako opustite zmerjanje ^or Svoje delo bom nadaljeval, H, d 131 Sa doslej, saj menda ne dvo-> ‘Mi' s* tudi sam prav tako vroče s|°viti se od te preklete pasti l° letUf' na zenik'i’ kakor vi. Po-iz-tal° Takurja Indorja je doseglo ki Venero, kakor je ugotovilo opazovanje našega observatorija. Bilo je zgrajeno docela tako, kakor je to, ki nam je ostalo in ga je Indor še izpopolnil. Samo brez Iitidi je bilo. To pomeni, da je bila iznajdba dovršena in da je graditelj že poznal tisto, kar moram jaz šele odkriti. Prepričan sem, da se mi bo to nekoč posrečilo, potrebno je samo, da ohranimo mirno kri in potrpljenje, brez katerega se nobeno znanstveno delo ne da dokončati.« »In če se medtem kaj zgodi? Ce nastanejo razmere, v katerih tudi življenje v Rayanipuru ne bo več mogoče?« »Take razmere ne morejo T.astati kar čez noč. Za enkrat ni še prav nobene nevarnosti, ki bi nas silila, naj se prehitevamo in pri tem dosežemo nasprotno od tistega, kar bi radi. Končno: ako želite, tudi lahko že sedaj poletimo v vse-mirje! Aparat je popoln, iznajditelj ni uničil nobenega dela. loda za to ne gre. Gre za ljudi, ki bomo v njem poleteli *z zemlje. Da bi pripeljali na Venero mrliče, zato menda ne bomo odrejali odleta?« »Lažete!« je vzkliknil Yagiri. »Tudi skrivnosti samega odleta še niste razkrili. Vse to, kar mi pripovedujete, so samo besede, besede, besede...« »V takem tonu ni mogoče razpravljati,« se je ujezil Mahabali. Navsezadnje bom še odkritosrčno obžaloval, da se je rodovina Patna zvezala s Seonijevo namesto s Takurjevo.« »Menite to resno?« je vprašal Yagiri nenadoma čisto mimo. »Popolnoma resno? Torej vam je žal, da se niso zvezali s predniki tistega, ki zapeljuje mojo hčer in vašo nevesto?« je sedaj kriknil v divji jezi Yagiri Seoni in kakor ranjen omahnil v naslanjač. »Vašo hčer? Mojo nevesto? Joro?« »Ali ste prav tako slepi pri ženskah, kakor ste pri svojem delu?« »Dobro veste, da se včasih po cele dneve ne smem ganiti iz svojega kabineta in da me priganjate k delu z vsemi sredstvi, ki jih morete iznajti. Kako naj bi potem vedel, kaj počenja moja nevesta? In končno, skrbeti zanjo je v prvi vrsti vaša očetovska dolžnost.« In niste prav nič ljubosumni nanj?« »Kdo je?« »S kom ste jo puščali sinoči največ na ples?« »Z Ramasom Indorjem.« »No torej...« »Ramas Indor?« »Da, on.« »On zapeljuje Joro?« »Našli smo ju davi sama v parku ...« »Moj Bog! In kaj ste storili? Kje je Jo-ra? Kje je Ramas Indor?« Mahabali Patna je ves trepetal od razburjenja, izvirajočega iz ljubosumnosti in želje po maščevanju obenem. »Zgodilo se ni nič. Jora se je vrnila sama, Ramasa sem ukazal zajeti in prepeljati k sebi.« »In?« »Prepovedal sem mu, da bi še kdaj spregovoril tudi le eno samo besedo ž Joro.« »Takoj moram k Jori...« »Nikamor ne pojdete!« je ukazujoče dejal Yagiri Seoni. »In tudi črhniti ji nč sinete, da sploh kaj veste. Ako bi izvedela. da Ramas ne sme več do nje, bi postala upoma in bi ga najbrže zareš vzljubila.« »Torej ga doslej še ne ljubi?« »Mislim, da ne. Vse skupaj je po mojem za enkrat še nedolžno igračkanje. Prav zato ji ni treba ukazovati, da se ne sme več družiti z njim. Mislila bo, da se je Ramas sam, nalašč izogiblje, in da se zanjo sploh več ne briga. To jo bo užalilo in odvrnilo od njega, tudi ako zdaj morda več misli nanj, kakor verujem. Zato storite tako, kakor da sploh ni j česar ne veste. Niti iz vaših besed niti j iz vašega obnašanja ne sme ničesar opaziti! Ste razumeli?« »VeSerolfi« Kultura TULIPANE, HIACINTNE ČEBULICE nudi vrtnarstvo Jemec, Prešernova nlica._________11346-1 . . GOSPOD W je bil z dvema gospodična ma in s psom volčjakom v nedeljo proti večeru v eostilni Lovrenčič v Kamnici v sobi na levi strani, se vljudno prosi naj odda naslov na upravo »Večernika« pod »Malo vprašanje«.________________11405-1 MODRČKI stezniki, rokavice, nosa vice. damsko perilo najceneje ori S. Ketiž-u, Stolna 1. 11406-1 Strogo separirana SOBA s kopalnico in hrano se dda. Glavni trg 24-111, levo. 11313-7 SOBA se odda boljšemu gosnodn. — Poseben vhod. Koroščeva 5. ____________11376-7_________ ODDATA SE 2 SOBI v centru, z uporabo kopalnice, v poštev: samo boliši zakonski Dar ali dve dami. Po nudbe pod »Nova zgradba« na upravo »Večernika«. ____________11397-7_________ SPREJMEM dva sostanovalca. Slovenska ul. 36-1, P. J._______11408-7 SOBA s štedilnikom se odda. Naslov v upravi »Večernika«. 11409-7 SOBO prazno ali opremljeno, s pred sobo in prostim vhodom v sredini mesta oddam. Naslov v upravi. 11417-7 tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite tablete za moške 100 komadov din ^ nroti povzetja Zastopnik: Mr. Rožman $,r0sli Beograd — Tera»Je O* rc,- S-^ 36 MARIBOR • GRAJSKI TRG 7 CENJ. DAMAM se priporoča za zimsko sezono damski salon Toplak. Orož nova 1Q. 11411-1 BREZ DENARJA DOBITE lepe nove preproge, moderne zastore za okna, flanel. platno, hubertuse, čevlje itd. če date v zameno stare obleke. Plašče, čevlje itd. Kucim tudi za gotovino, plačam dobre ce ne. Manufakture Grajske stari rinarne, Maribor, Vetrinjska uL 10. 11415-1 Prodam Službo dobi PISARNIŠKA URADNICA mariborčanka. ki ima že nekoliko prakse, dobi službo v Mariboru. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pisarniška uradnica«. 11375-9 najnovejse m" pravijo močne izdeluje po ® Maribor, sMM> GlaV*^i Miklavževa in božična darila pri briljante, išče nujno v* kjer se prodaja vse po znižanih cenah. Maribor. po tovarniških cenah pri Razno ALI ŽE VESTE da dobite najboljše vino v go stilni »Prešernova klet« v Go sposkl ulici? 10918-1 SEIBT-SUPER-RADIO za razvajenega poslušalca, 5-cevni, 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Keršič, Ljubljana, Rimska 13. 11288—1___________________ DARILA ZA MIKLAVŽA torbice, listnice, denarnice, aktovke, kovčege priporoča Sterbal, Meljska 2 — Tre svo bode 6. 11377-1 Zahvala Zahvaljujeva se vsem za c' tolažbe in spremstvo na p< najine blagopokojne hčerkice NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP, MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 Metke žalujoča Tone in Ančka STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite najcenel seta frizerja v Mlinski 8. __________10243-1_________ DOMAČI SADNI KRUH dobite odslej v pekarni Rakuša. Koroška cesta 24. 11188-1 Vsem, ki ste »e tako požrtvovalno trodili soproga, brata, strica, svaku s svojo strokovno spretnostjo, ohraniti pri življenj® Dr. Stajnko Mihaela želite oglaševati, pokličite telefon; Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po cer no vračajo. — Uredništvo in ujvrava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-®. — Poštni čekovni