PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S L AV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
7.
kos.
V LJUBLJANI dne 22. januarju lit 11.
Letnik
XII.
V S F. H I N A :
52. Oprostitev semenja sladkorne pese od carine.
55. Naredba o razdeljevanju jedilnega olja.
54. Podaljšava roka glede skladov za pokojninsko zavarovanje
55. Pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel in odpadkov.
5G. Odločba o plačilnem prometu z Grčijo.
57. Prodajne cene špirita.
58. Naredba o uvedbi uradnih nakaznic za kruh ali moko in
o ureditvi prometa z žitom in mlevskimi izdelki v dravski bauovini.
59.	Odredba o najvišjih cenah za koruzo in koruzne, mlevske izdelke.
(10. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
(>1. Sprememba pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske.
Uredbe osrednje vlade.
02.
Oprostitev
semenja sladkorne pese od carine.*
Ministrski svet je v seji z dne 13.’decembra 1940. na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole odločil: Prodajna centrala za sladkor se oprašča plačila uvozne carine na 25 vagonov semena sladkorne pese iz št. 33., točke 3., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi po pogojili, ki jih predpiše minister za finance.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v >Slilžbenih novinahc.
V Beogradu dne 13. decembra 1040.; M. s. st. 1689.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Itrngišn Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta odločba je bila prvič objavljena v : Službenih novinahc z dne 11. januarja 1941., St. 7.. in je tega dne stopila v veljavo.)
53.
Naredba
o razdeljevanju jedilnega olja.*
Radi pravilnega razdeljevanja jedilnega olja v državi odrejam skladno s členom 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje z dne 9. novembra 1940. v zvezi s členoma 9. in
10.	uredbe o oljnatem semenju in jedilnem olju z dno
17.	avgusta 1910. in členom 3. pravilnika o zajednici predelovalcev oljnatega semenja v Beogradu z dne 28. septembra 1940. takole:
člen 1.
(■) Zajednica predelovalcev oljnatega semenja ( Za-jednica preradivača uljarica k) v Beogradu (v nadaljnjem besedilu te naredbe nazvana: zajednica) opravlja skupno prodajo jedilnega olja v okviru občnega načrta za razdeljevanje olja in (Kiseb ne m razporedu delitve po partijah, ki ju odobruje ministrstvo za trgovino in industrijo.
(-') Da bi se izdelala občni načrt za razdeljevanje olja in posebni razpored delitve, morajo vse tovarne in izdelovalnice olja, trgovci na debelo, ki so zalagali z oljem manjše grosiste in polgrosiste v notranjosti države, kakor tudi zveze kmetijskih in uradniških nabavljalnih in potrošniških zadrug, ki so nabavljale olje neposredno iz tovarn ali od večjih trgovcev na debelo, da so ga prodajale svojim zadrugam po prodajalnah, poslati zajednici v kar se da kratkem roku natančne podatke o tem, kam, komu, kdaj in v katerih količinah so dobavljali olje v času od t. septembra 1938. do 1. septembra 1939.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne	* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	januarja 1941,, št. 8/1V/26.	■	.	11.	januarja 1911., št. 7/111/21..
(3) Ministrstvo za trgovino in industrijo odredi lahko organe, da ugotovijo s pregledom poslovnih knjig teh tovarn, izdelovalnic, trgovcev in zadružnih zvez resničnost zajednici poslanih podatkov; če bi zajednica zahtevanih podatkov v določenem roku ne prejela, zberejo odrejeni organi ministrstva sami te podatke in jih dajo na razpolago zajednici; v ta namen so jim tovarne, izdelo-valnice, trgovci in zadružne zveze dolžni dati na vpogled zadevne poslovne knjige in potrebna pojasnila.
(4) Radi preskusa prejetih podatkov si mora zajednica priskrbeti potrebne podatke tudi od državnih železnic, rečne plovbe, ostalih podjetij za prevoz blaga in občinskih trošarinskih uradov o prepeljanih oziroma v posamezne kraje pripeljanih količinah olja.
(*) Poleg spredaj navedenih podatkov si mora zajednica, da bi izdelala predlog o občnem načrtu za razdeljevanje olja in o posebnem razporedu delitve, priskrbeti v kar se d& kratkem času in urediti tudi še nasleduje podatke, koliko je potrebnega jedilnega olja v letu 1941. na mesec, in sicer:
a) od ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico za potrebe vojaške sile, po armijskih oblastčh, komandi kraljeve garde, komandi utrjevalnih del in upravah vojne, intendantske in zrakoplovne akademije;
b) od občinskih uradov za preskrbovanje, če imajo svoje prodajalne, v katerih bi prodajali olje potrošnikom;
c) od zadružnih zvez in od posameznih zadrug, ki pian včlanjene v zvezah, specificirano po krajih in z navedbo števila zadrug in zadružnih članov, ki naj se preskrbujejo z oljem;
č) od potrošniških zajednic gospodarskih podjetij, z navedbo števila članov;
d) od združenj trgovcev s posredovanjem trgovinskih zbornic za trgovce na debelo in na drobno po posameznih srezih, po potrebah potrošnikov v srezu s predlogom, po katerih trgovcih na debelo in v katerih krajih naj zajednica dodeljuje olje in koliko kateremu trgovcu na debelo radi razdeljevanja trgovcem na drobno in drugim morebitnim odjemalcem, kakor tudi s pregledom trgovcev na drobno po krajih, katerim in v kakšnih količinah naj trgovci na debelo njim dodeljeno olje razdeljujejo;
e) od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje za potrebe bolnišnic in sanatorijev (kopališč) kakor tudi za potrebe lekarn.
(°) Podatki, kolikšna je potreba olja, ki se pošljejo po prednjem odstavku zajednici, morajo biti stvarni in kar najnatančnejši, tako da ustrezajo dejanskim in normalnim potrebam potrošnikov. Ta potreba se za leto 1941.. razen za vojaško silo, ne more izkazati večja, nego je bila povprečna potrošnja olja v času od 1. septembra 1938. do 1. septembra 1939., razen če se je število potrošnikov znatno zvišalo ali če je za to kak drug opravičen in
tehten vzrok.
(7) Vse spredaj navedene podatke, ki so potrebni za načrt in razpored razdeljevanja olja, mora zajednica skrbno zbrati po obrazcih in jih urediti v kartoteko, pa se takoj lotiti izdelave predloga o občnem načrtu in o posebnem razporedu razdeljevanja olja, ki ga mora v ltar se dfi kratkem roku predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev.
(8) Izdelave tega predloga pri zajednici se udeležujejo poleg predstavnikov predelovalcev oljnatega semenja, ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za kmetijstvo, direkcije za prehrano in Privilegirane izvozne družbe tudi še predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico ^ekonomskega oddelka Im državuobrambuega in-
špektorata), urada za kontrolo cen, trgovinske zbornice in Glavne zadružne zveze v Beogradu.
Clen 2.
(') Zajednica mora razpoložljive količine jedilnega olja puščati v promet postopno v partijah po odobrenem splošnem načrtu za razdeljevanje in po posebnem razporedu delitve ter po ceni, ki jo določi minister za trgovino in industrijo po členu 9. uredbe o oljnatem semenju in jedilnem olju. Zajednica dodeljuje olje zgolj le:
a) komandam armijskih oblasti, kraljeve garde, utrjevalnih del in upravam vojne, intendantske in zrakoplovne akademije. Vse ostale vojaške komande in ustanove ne nabavljajo jedilnega olja neposredno pri zajednici, marveč morajo pravočasno prijavljati, koliko olja potrebujejo, tisti vojaški komandi, pri kateri se preskrbujejo;
b) občinskim uradom za preskrbovanje, če imajo svoje prodajalne, v katerih bi prodajali jedilno olje v količinah, potrebnih za preskrbovanje potrošnikov po teh prodajalnah, in če znaša ta potreba več ko 1000 kg olja na mesec. Manjše količine dodeljuje zajednica občinskim uradom za preskrbovanje po trgovcih pa debelo ali po združenju trgovcev tistega sreza;
c) nabavljalnim in potrošniškim zadružnim zvezam in organizacijam za potrebe njih zadrug in zadružnikov neposredno ali po njih skladiščih in prodajalnah. Posamezne zadruge, včlanjeno v teh zvezah in organizacijah, ne morejo nabavljati olja neposredno pri zajednici, marveč morajo prijavljati svoje potrebe organizaciji, kateri pripadajo; tiste zadruge, ki ne pripadajo tem zvezam, pa morajo nabavljati olje neposredno pri zajednici, če znaša njih povprečna mesečna potreba več ko 1000 kg; drugače se oskrbujejo po trgovcih na debelo ali po združenju trgovcev v svojem srezu;
č) potrošniškim zajednicam gospodarskih podjetij po istih pogojih, kakor občinskim uradom za preskrbovanje;
d) bolnišnicam, sanatorijem, kopališkim zdraviliščem, kazenskim zavodom ipd., če znaša njih mesečna potreba več ko 1000 kg; drugače se preskrbujejo po trgovcih na debelo ali po združenju trgovcev v svojem srezu;
e) trgovcem na debelo po srezih na predlog sreskih združenj trgovcev ali trgovinskih zbornic, po določenem prodajnem okolišu v njih srezu. Sreska združenja trgovcev morajo, ko predlagajo trgovce na debelo v območju svojega sreza, katerhn in v katerih količinah naj zajednica dodeljuje olje, upoštevali obseg njih prodaje olja v območju tega sreza pred 1. septembrom 1939.;
f) združenjem trgovcev za enega ali več sosednjih * srezov ali enemu izmed trgovcev na drobno v srezu, ki. ga določi trgovsko združenje, če ni v tistem srezu trgovcev na debelo in Če se s tem strinja večina članov združenja trgovcev tistega sreza. Če znaša mesečna potreba olja enega sreza manj ko 1000 kg, dodeljuje zajednica olje za te sreze po trgovcih na debelo ali po združenju trgovcev kakega sosednjega sreza; dodeljeno količino olja za tisti srez pa deli trgovcem na drobno pristojno sresko združeujo trgovcev.
(=) Količina olja, ki naj ga dodeli zajednica po prednjem odstavku, se ugotovi v posebnem razporedu delitve, ki ga odobri ministrstvo za trgovino in industrijo na predlog zajednice za vsako partijo posebej, in to po dobljenih podatkih o prejšnji potrošnji in izkazanih potrebah sorazmerno s skupno lioličiuo proizvodnjo
olja, ki je zajednici na razpolago za razdelitev po odbitku za potrebe vojaške sile.
(3) Trgovcem na drobno ne dodeljuje zajednica olja neposredno, marveč se morajo preskrbovati po trgovcih na debelo oziroma po združenju trgovcev svojega sreza.
(*) Dodeljene količine olja se morajo plačati vnaprej, po prejemu naloga oziroma odredbe (dispozicije) zajednice, neposredno tovarni, ki dobavlja olje.
("j S tovarnami in izdelovalnicami jedilnega olja posluje zajednica zaradi skupne prodaje olja po določbah svojega poslovnega reda.
Clen 3.
(') Trgovci na debelo so dolžni njim dodeljene količine olja deliti trgovcem na drobno in morebitnim drugim svojim dosedanjim odjemalcem po razporedu, ki ga določi za vsakega trgovca na debelo pristojno sresko združenje trgovcev, pri čemer upošteva obseg dosedanje prodaje in potrebo, preskrbovati potrošnike vsakega prodajalca na drobno, tako da se oskrbujejo vsi kraji sreza enako in pravilno z oljem. Trgovci na debelo morajo preskrbovati z oljem tudi občinske urade za preskrbovanje za njih prodajalne, potrošniške zajednice gospodarskih podjetij, zadruge, bolnišnice, sanatorije, lekarne in druge ustanove, ki za svoje potrebe, manjše od 1000 kg na mesec, ne morejo nabavljati olja neposredno pri zajednici; v tem primeru dodeljuje zajednica ali po neposredno prejetih prijavah, koliko olja te ustanove potrebujejo, ali pa po prijavah, prejetih po združenju trgovcev, potrebne količine olja določenim trgovcem na debelo, ki naj te ustanove preskrbujejo.
(’) Trgovci na debelo morajo radi razvidnosti voditi natančne sezname trgovcev na drobno in morebitnih drugih svojih odjemalcev iz prednjega odstavka, komu, kdaj in koliko so prodali olja (člen 2. uredbe o kontroli zaloge blaga).
(8)	Trgovci na debelo ne smejo njim dodeljenega olja prodajati na drobno naravnost potrošnikom, razen če se bavijo poleg trgovine na debelo tudi s trgovino na drobno, a ne samo z oljem, marveč tudi z drugim blagom. Če prodajajo trgovci na debelo poleg trgovine na debelo blago v istem obratu tudi na drobno ali če imajo posebne trgovine na drobno, smejo prodajati od njim dodeljene količine olja na drobno potrošnikom samo toliko, kolikor se je to godilo pred 1. septembrom
1939.,	kar mora ugotoviti pri razdeljevanju pristojno združenje trgovcev.
Člen 4.
Združenja trgovcev, katerim je zajednica dodelila olje za razdelitev potrošnikom po detajlistih-članih združenja v srezu, so dolžna olje deliti tako, da dobi vsak trgovec na drobno ustrezno količino olja in da se vsi
kraji sreza preskrbijo z oljem enako, po potrebah potrošnikov. Združenja trgovcev morajo tudi količine olja, ki jih dodeli zajednica za potrebe posameznih ustanov v srezu, kakršne so bolnišnice, občinski uradi za preskrbovanje, potrošniške zajednice gospodarskih podjetij idr., pravilno deliti po nalogu zajednice.
Clen 5.
(l)	Trgovci na drobno so dolžni prodajati njim dodeljene količine olja svojim odjemalcem po določeni ceni postopoma v količini, ki ustreza njihovim dejanskim in normalnim potrebam, upoštevaje njih prejšnji občasni normalni nakup in mordit pozneje nastale osebne in
rodbinske spremembe, prizadevajoč si, da prebijejo z njim dodeljenim oljem do naslednje partije.
(-) Trgovci na drobno ne smejo enemu odjemalcu prodati hkrati več ko 1 liter olja.
Člen 6.
(') Zadružne zveze in organizacije so dolžne deliti njim dodeljene količine olja svojim zadrugam, prodajalnam in zadružnikom po dejanskih in normalnih potrebah in po prejšnji potrošnji, upoštevaje morda zvišano število zadružnih Članov.
(2)	Zadruge in zadružne prodajalne smejo prodajati olje samo svojim članom zadružnikom, ki ne morejo kupovati olja tudi v trgovinah.
Člen 7.
Občinski uradi za preskrbovanje in potrošniške zajednice gospodarskih podjetij so dolžni prodajati njim dodeljeno olje potrošnikom oziroma svojim članom po svojih prodajalnah skladno s predpisi uredbe o preskrbovalnih ustanovah.
Clen 8.
Pravilni postopek po prednji določbi nadzirajo ministrstvo za trgovino in industrijo ali organi, ki jih ministrstvo odredi; glede trgovcev, zadrug in združenj trgovcev pa nadzira pravilno razdeljevanje in preskrbo potrošnikov z oljem pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje v sodelovanju z občinskimi uradi za preskrbovanje tam, kjer le-ti obstoje.
Člen 9.
Trgovce, združenja trgovcev, zadružne zveze in zadruge, ki se pregrešijo zoper predpise te naredbe, mora izključiti zajednica od nadaljnjega dodeljevanja olja; poleg tega pa zapadejo tudi kazni iz člena 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje. Združenje trgovcev, ki pri razdeljevanju olja ne ravna pravilno in se pregreši zoper to naredbo, se kaznuje mimo tega, da se uporabi nanje prednja kazenska odredba, tudi še po predpisu § 389. zakona o obrtih.
Člen 10.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinalK.
y Beogradu dne 28. decembra 1940.; IV. št. 45.921.
Minister za trgovino in industrijo Amlres s. r.
—
54.
Podaljšava roka glede skladov za pokojninsko zavarovanje.*'
Na podstavi § 21., odst. 4., uredbe o nadzprstvu nad zavarovalnimi podjetji izdajem v zvezi s pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni, in o skladih za pokojninsko zavarovanje (»Službene novinec št. 280/LXXXIlI z dne 6. decembra 1938.)**’,
* »Službene novjne kraljevine Jugoslavije« z dne 14. januarja 1941., št. 9/V/39.
** »Službeni list« št. 37)6 iz 1. 1939.
in z odločbama mojega prednika II. št. 6782/K/ 39 in V. št. 30.474 in mojima odločbama V. št. 47.506/39 in V. št. 17.776/40f tole
odločbo,
s katero podaljšujem do konca meseca junija 1941. rok za sklade za pokojninsko zavarovanje po odstavkih 1. in 2. člena 29. in odstavku 1. člena 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja,, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni in o skladih za pokojninsko zavarovanje.
V Beogradu dne 3. januarja 1941.; V. št. 209.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
(Ta podaljšava roka je bila prvič objavljena v ^Službenih novinab« z dne 9. januarja 1941,, št. 5.)
'■ » » ■
55.
Na podstavi čl. 3., 30., 31., 32., 33., 34. in 107. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni od 14. junija 1928* in sporazumno z ministri za notranje posle, za trgovino in industrijo ter za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisujem tale
pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel in odpadkov.**
PRVI DEL.
I.	poglavje.
Splošne določbe.
Člen 1.
Za živalska trupla se štejejo po določilih tega pravilnika domače in divje živali, vštevši perutnino in ptice, ki so poginile, bile mrtvorojene ali zavržene, dalje cfele zaklane ali pokončane živali, ki so neprikladne 2a človeško hrano; za živalske odpadke pa se štejejo vsi ločeni deli omenjenih živali, kakor tudi vsa živila živalskega izvora, ki so bila spoznana zanepriklad-na za človeško hrano.
♦Člen 2.
Lastnik živali ali njegov zastopnik, čuvaj ali gonjač živine je dolžen prijaviti vsak primer pogina svoje ali zaupane mu živali županu ali vaškemu starešini tiste občine ali vasi, kjer je žival poginila.
Prijavo mora podati tudi veterinar, ki je žival zdravil ali jo pregledal, dalje preglednik klavnih živali in mesa, kakor tudi vsak javni uslužbenec, ki je pogin ugotovil.
Logarji, orožniki, lovski čuvaji in lovci so dolžni prijaviti vsak primer poginule divjadi starešini najbližje občine ali vasi.
Člen 3.
živalska trupla in odpadki se ne smejo uporabljati, likoriščati ali dajati v promet za človeško hrano. Odstra-
t »Službeni liste št. 114/19, 393/64 in 624/97 iz 1. 1939. in št. 203/39 iz L 1940.
* »Uradni liste št. 287/80 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne 12. decembra 1939., št, 285^0/787,
niti-in uničiti se morajo na neškodljiv način, izvzemši primere, v katerih je po določilih tega pravilnika izrečno dovoljena njih predelava ali uporaba za živalsko krmo.
Člen 4.
Občine ali mesta so dolžna odstraniti vsa v-čl. 1. navedena živalska trupla in odpadke in v ta namen zgraditi potrebne, naprave za neškodljivo odstranjevanje, in uničevanje, to je: mrhovišča ali jame-grobnice, peči za sežiganje ali pa naprave za ukoriščanje živalskih trupel in odpadkov ter skrbeti za njih vzdrževanje.
Za priskrbo zemljišča se je poslužiti razlastitve (ekspropriacije), če bi se to na drug način ne moglo dobiti.
Člen 5.
Če je na območju kake občine ali mesta oziroma v njegovi bližini kaka zasebna naprava za ukoriščanje živalskih trupel in odpadkov, odloči pristojni ban, za območje uprave mesta Beograda pa minister za kmetijstvo o tem, ali se more spregledati obveznost iz čl. 4. glede ureditve in zgraditve mrhovišča ali jame-grobnice ali peči za sežiganje..
V raztresenili (nestrnjenih) vaseh in občinah sme ban dovoliti (za upravo mesta Beograda minister za kmetijstvo) potrebne spreglede (n. pr. glede planinskih pašnikov, večjih pristav ipd.).
Z odobritvijo banske uprave lahko dvoje ali več sosednih občin sporazumno uredi skupne naprave.
Člen 6.
Občinam in mestom z veliko površino more ban (za upravo mesta Beograda minister za kmetijstvo) obvezno predpisati, da uredijo tudi več naprav, predpisanih v čl. 4.
Poljedelska veleposestva, lastniki velikih pašnikov, tovarne, klavnice in podobne ustanove smejo z dovoljenjem prvostopnega občeupravnega oblastva tudi sami zgraditi svoje lastne naprave za odstranjevanje živalskih trupel in odpadkov s svojih zemljišč ali delovnega območja; po izkazani potrebi pa jih more isto oblastvo k temu tudi prisiliti.
Člen 7.
Treden se živalsko truplo odstrani ali uniči, so mora raztelesiti
a) v vsakem primeru, kadar je podan sum nalezljive bolezni in
b) če lastnik to * pravočasno zahteva in se s tem strinja pristojni veterinar.
Člen 8.
Naprave in delo odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov morajo biti pod stalnim nadzorstvom pristojnega oblastva, ki je dolžno ukreniti v vsakem primeru vse to, kar je potrebno, da se ugotovljene nerodnosti in nedostatki na kraju samem popravijo oziroma odstranijo.
DRUGI DEL.
Ureditev mrhovišč in jam - grobnic, konjacij, peči za sežiganje in naprav za predelavo živalskih trupel.
. II. poglavje.
Mrhovišča in jame-grobnice.
Člen 9.
Pri izbiri kraja za tnrhovišče, jamo-grobnico ali peči za sežiganje se mora priskrbeti mnenjo (občinskega)
veterinarskega in sanitetnega referenta. V občinah, kjer takih referentov ni, je zaprositi za mnenje takih referentov pri prvostopnem občeupravnem oblastvu. Na osnovi tega mnenja predlaga občinski odbor kraj za zgraditev omenjenih naprav in to tudi sklene.
Dovoljenje za ureditev mrhovišč ali jam-grobnic na območju občine daje prvostopno občeupravno oblastvo na podstavi komisijskega ogleda iu razprave na kraju samem ob udeležbi administrativnih in strokovnih uslužbencev prvostopnega občeupravnega oblastva, po potrebi pa še strokovnjaka za zdravstveno tehniko najbližjega higienskega zavoda.
Mestom (mestnim poglavarstvom) daje dovoljenje za gradnjo teh naprav ban na podstavi mnenja odseka za veterinarstvo (za mesti Beograd in Pančevo pa upravnik mesta Beograda).
Člen 10.
Če občina-mesto (mestno poglavarstvo) ne bi priskrbela zemljišča, ki je potrebno za ureditev mrhovišča ali za gradnjo jame-grobnice, ali če teh naprav ne bi po predpisih uredila, izvrši to višje pristojno oblastvo na račun občine oziroma mesta.
Člen 11.
Ban (na območju uprave mesta Beograda pa minister za kmetijstvo) predpiše i>o zaslišanju pristojnega higienskega zavoda natančnejša navodila, ki jih je upoštevati pri izbiri kraja za mrhovišče in jamo-grobnico, dalje glede velikosti mrhovišča in jame-grobnice, načina gradnje, vrste zapiranja, ograj, kopanja itd.
člen 12.
1.	Jama-grobniea se sme odpirati in uporabljati samo v navzočnosti odposlanca občinske uprave.
. 2. Ključ za jamo-grobnico mora hraniti oseba, določena po občinskem oblastvu.
Člen 13.
Ko je jama-grobnica napolnjena do enega metra pod ploščo, se mora zadelati z zemljo iu se vsaj 15 let od poslednjega zakopa ne sme uporabljati.
III.	po g 1 a v j e.
Konjačijc.
Člen 14.
1. V vseh mestih, trgih, večjih občinah iu krajih se morajo zgraditi pri napravah za odstranjevanje živalskih trupel tudi konjačije oziroma lope za čuvanje trupel in za seciranje.
Če ni na območju kakega sreza nobenega mesta, tfga, občine niti krajev, ki bi bili po teh predpisih dolžni zgraditi konjačijo, jo zgradi banska uprava na najpriklad-' nejšem kraju v srezu. Izjemoma more služiti taka banovinska konjačija več srezom, če to dopuščajo terenske razmere in oddaljenost.
2. Konjačija brez neposredne zveze z napravo za odstranjevanje živalskih trupel se sme zgraditi samo izjemoma. V takem primeru se morajo upoštevati pri izbiri in določitvi kraja za konjačije isti predpisi in pogoji, ki veljajo v splošnem za gradnjo javnih higienskih naprav te vrste.
Člen 15.
Dovoljenje za gradnjo konjačije na območju občin daje pristojno občeupravno oblastvo prvo stopnje, na
območju mest pa ban (oddelek za trgovino, obrt in industrijo na podstavi mnenja odseka za veterinarstvo banske uprave) oziroma za Beograd in Pančevo upravnik mesta Beograda.
Člen 16.	.	,	.	..
Konjačije se gradijo v raznih velikostih po krajevnih potrebah od navadne lope za čuvanje trupel iu seciranje do popolne, higiensko zgrajene naprave s prostori za čuvanje trupel in seciranje, za predelavo trupel itt odpadkov in shranjevanje predelanih suovj, s-kouluma-cijskimi hlevi, s prostori za prevozna sredstva in vprežno živino, kakor tudi s prostori za urad ter za stanovanje osebja.
Ban, za upravo mesta Beograda pa minister za kmetijstvo predpiše, upoštevajoč krajevne razmere, po. Zaslišanju higienskega zavoda tehnične nadrobnosti za gradnjo konjačij.
Ban, za upravo mesta Beograda pa minister za kmetijstvo odloči v vsakem primeru posebej, upoštevajoč število poginov ter krajevne razmere, koliko prostorov konjačije je treba brezpogojno zgraditi.
IV. pogla v j e.
Peči za sežiganje.
člen 17.
V krajih,'kjer ni pogojev niti za.gradnjo mrhovišč, niti jam-grobnic, niti naprav za ukoriščanje živalskih trupel (ekarisaže), zlasti v močvirnatem terenu, pa tudi v krajih s cenenim gorivom, morajo prizadete občine ali mesta sama ali skupno zgraditi peči za sežiganje trupel in odpadkov.
Teči za sežiganje se morajo zgraditi predvsem v mestih, trgih, kopališčih, turističnih krajih in velikih občinah, kolikor se le-te ne odločijo za gradnjo naprav za ukoriščanje trupel (ekarisaž).
Peči za sežiganje morejo občine, in mesta zgraditi predvsem na konjačijah ali pri klavnicah. .
Ob gradnji peči za sežiganje se mora izvršiti predpisani komisijski ogled z razpravo na kraju samem iu postopati se mora v vsem kakor pri ureditvi mrhovišč in jam-grobnic.	'	.
Trupla se smejo sežigati samo v pečeh, ki š6 bile v ta namen zgrajene in odobrene. Ban, za upravo mesta Beograda pa minister za kmetijstvo predpiše navodila glede tehničnih nadrobnosti. *
V izjemnih primerih smejo prvostopna občeupravna oblastva na podstavi pozitivnega mnenja svojega veterinarja dbvoliti sežiganje trupel na odprtem ognju ali v provizornib pečeh ob upoštevanju gasilskih predpisov.
Za gradnjo, preureditev ali razširitev peči za sežiganje je dopustna razlastitev zemljišč.
V. poglavje.
Naprave za industrijsko ukoriščanje trupel in odpadkov.
Člen IS.
1. V tistih občinah in mestih, kjer je pričakovali dohodkov od predelave in vnovčevanja produktov iz živalskih trupel in delov, neprikladnih za človeško hrano, se smejo urediti naprave za predelavo in ukoriščanje trupel.
2. Zaradi zavarovanja rentabilnosti naprav za industrijsko predelavo in ukoriščanje trupel se sme dovoliti
razširjenje eksploatacijskega območja take naprave na več občin, mest in srezov, vendar se mora poslovanje urediti tako, da bo izvajanje zakonskih predpisov o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni na vsakem upravnem območju popolnoma zajamčeno, predvsem pa registracija poginov in ugotovitev bolezni. V ta namen se morejo posamezne občine in mesta tudi združiti.
Člen 19.
1. Dovoljenju za industrijsko ukoriščanje trupel daje minister za trgovino in industrijo po predhodnem sporazumu z ministrom za kmetijstvo.
Prošnji je priložiti nadrobne načrte z razporeditvijo zgradb, prostorov in strojev, z natančnim strokovnim opisom vsake posameznosti ter s proračunom stroškov, pa najsi gre za gradnjo nove naprave ali za preureditev ali razširitev stare.
Z načrti vred je predložiti še topografsko karto občine, mesta ali zajetega območja z označbo kraja, določenega za gradnjo naprave; dalje je približno navesti letno in največje dnevno število trupel ter delov in odpadkov, neprikladnih za človeško hrano, ki se morejo pričakovati v zadevni občini, mestu oziroma določenem območju, kakor tudi dnevno kapaciteto nameravane naprave. Vse to mora biti opremljeno z obrazložitvijo, iz katere mora biti razviden tudi račun rentabilnosti te naprave. To velja posebno, kadar gre za javne naprave.
2. Ko prejme minister za kmetijstvo iz ministrstva za trgovino in industrijo prošnjo, skliče radi podaje strokovnega mnenja komisijo, katere se udeležijo:
a) odposlanec oddelka za veterinarstvo ministrstva za kmetijstvo;
b) odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo;
c) šef veterinarskega odseka pristojne banske uprave oziroma uprave mesta Beograda;
č) strokovnjak-vcterinar, ki je poseben poznavalec lakih naprav;
d) strokovnjak za zdravstveno tehniko najbližjega higienskega zavoda.
Na osnovi mnenja te komisije stavi veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo ministru za trgovino in industrijo predlog za morebitno dovoljenje za gradnjo naprave.
Ob kolavdaciji izvršenih del pregleda enako sestavljena komisija napravo radi ugotovitve, ali ustreza predpisom ali ne.
Na osnovi komisijskega zapisnika izda pristojno oblastvo v roku 8 dni odobritev za uporabo kakor tudi končno pooblastilo oziroma dovolilo za delo.
Če najde komisija kake nedostatke, odredi minister za kmetijstvo rok, v katerem se morajo odpraviti.
Člen 20.
1. Zasebni podjetniki ali tovarnarji »mejo po odobritvi ministrstva za kmetijstvo urediti naprave za industrijsko ukoriščanje trupel samo na območju tistih občin ali mest, ki ne morejo niti sama, niti skupno vzdrževati take naprave, ali ki se prostovoljno odrečejo tej pravici.
2. Občine in mesta smejo zgraditi naprave za predelavo trupel in odpadkov tudi pri svojih klavnicah. V lem primeru morajo biti te naprave ločene od klavnic z zidom in z ogrnjenim prehodom tako, da je določen poseben vhod, ki mora biti zunaj klavničnega objekta.
Člen 21.
Radi gradnje, preureditve ali razširitve naprav za predelavo trupel je dopustna razlastitev zemjišča, če gre za javno napravo in se zemljišče na drug način no bi moglo dobiti.
Člen 22.
Stroji za predelavo morajo biti najnovejšega modela z garancijo glede popolne sterilizacije in maksimalnega ukoriščanja materiala. Prostori morajo biti razdeljeni na čisto in nečisto stran tako, da je popolnoma onemogočena kasnejša zakužitov dobljenih produktov s kužnimi klicami in da je izključeno širjenje klic iz naprave bodisi z dobljenimi produkti bodisi z umazano (okuženo) vodo ali na kakšen drug- način.
Celotna naprava in celokupno poslovanje v njej morata biti tako urejeni, da ustrezata vsein pogojem, potrebam in nalogam, ki se zahtevajo glede mrhovišč, ko-' njačij, jam-grobnic ali peči za sežiganje trupel in morata te naprave v vsakem pogledu nadomeščati.
TRETJI DEL.
Posebne dolol-bc za preprečitev raznašanja kužnih klic z živalskimi trupli in odpadki.
VI.	poglavje.
•
Uporaba mesa in masti trupel za živalsko krmo in ukori-ščanje drugih dolov trupel v industrijsko namene
Člen 23.
Prvostopno občeupravno oblastvo sme v izjemnih primerih dovoliti lastniku živali, ki je poginila za nenalezljivo boleznijo, da lahko porabi posamezne dele trupla za krmo svojim živalim.
Prepovedano je prodajanje ali dajanje mesa trupel drugim osebam.
Neuporabni deli se morajo po predpisih tega pravilnika odstraniti na neškodljiv način.
Dovoljenje za uporabo trupel in delov trupla za živalsko krmo se ne sme dajati mesarjem, prodajalcem suhomesnega blaga, krčmarjem, restavraterjem, menzam, bolnicam, ljudskim kuhinjam in podobnim ustanovam.
Čleu 24.
Posamezni deli trupel se smejo, kolikor to dopuščajo veterinarsko-policijski predpisi, uporabiti, okoristiti in dati v promet, če se prej ravna z njimi takole:
1. koža, če se ne odda v tovarno ali usnjarno, takoj ko je bila odrta, vendar pa šele po nasolitvi ali posušitvi;
2. kosti, rogovi, parklji, kopita, dlake in čekani šele po dezinfekciji in posušitvi;
3. volna in perje šele po pranju in osušitvi;
4. tkivo pa dezinfekciji in osušitvi;
5. slanina in salo šele po raztopitvi in denaturiranju.
Pri teh postopkih ne smejo deli, našteti pod 1. do
5.,	priti v dotiko s trupli, njih organi in odpadki, ki so določeni za zakop ali za uničenje, niti se ne smejo za delo iu pomoč rabiti noži, sekire, žage, zaboji, košare in drugo orodje ali predmeti, ki so se uporabljali pri živalih, poginulih za kužno boleznijo.
IX.	poglavje.
Odpiranje jam zaradi odvzema trupel ali izkopavanja kosti; paša in košnja na mrhovišču. Opustitev mrhovišč in uporaba zemljišč v druge namene.
Prostori, v katerih so sc omeujcni posli opravljali, se morajo po vsaki uporabi očistiti in urediti, orodje pa očistiti in dezinficirati.
Člen 25.
Prekuhavanje kosti, topljenje in denaturiranje masti se smejo vršiti samo pod nadzorstvom pristojnega veterinarja.
Člen 26.
Živalski proizvodi, dobljeni na ta način, se morajo pred odpravo opremiti z veterinarskim potrdilom, ki se mora vpisati v poseben dnevnik.
VII. poglavje.
Na čigavem območju se mora truplo napraviti neškodljivo in čigava dolžnost je to.
Člen 27.
Živalska trupla ali njih deli kakor tudi živila živalskega izvora, ki so škodljivi človeškemu zdravju, se morajo po predpisih odstraniti in napraviti neškodljivi na območju tiste občine ali mesta, kjer je žival poginila, bila zaklana ali kjer je bila mrtva najdena.
Od tega predpisa se izvzemajo:
1. trupla živali, ki so poginile ali bile zaklane ob prevozu z železnico ali ladjo;
2. trupla in njih deli, potrebni za presojanje vzroka pogina in ugotovitev nalezljive bolezni ali za znanstveno raziskovanje ali za pripravljanje cepiva;
3. trupla z območja tistih občin, ki pripadajo v eks-ploatacijsko območje kake naprave za predelavo in uko-riščanje trupel, a je ta na območju druge občine.
*• V točkah 1. in 2. omenjena trupla ali njih deli se morajo odstraniti in napravili neškodljivi na območju tiste občine ali mesta, v katerem so bili vzeti iz vagona ali ladjo in kjer se je opravila raztelesba.
4. Pri prevozu živali po morju je dovoljeno odstranjevati trupla tako, da se spustijo na odprtem morju, oddaljeno od pristanišča, v morje, obtežena s trdno privezanim kamnom, železom, svincem ali premogom.
VIII. poglavje.
Zakopavanje trupel in odpadkov ter spravljanje v jame-grobnice.
Člen 28.
1. živalska trupla so smejo zakopavati samo na mrhoviščih ali spravljati v jame-grobnice.
2. Prepovedano je zakopavanje trupel na dvoriščih, podstenjih, vrtovih, sadovnjakih, pašnikih ali travnikih ali na katerem koli drugem kraju, ki ni za ta namen določen.
3. Poleg izjem po Členu 5. so izvzeta od določbe točke 1. tega Člena trupla živali, ki so poginile na kraju, ki jo daleč od mrhovišča, kakor so to pašniki, gozdovi, osamljene kmetije (salaši) itd. in kjer je prevoz zvezan s težkočami. Te živali se smejo zakopati na kraju, kjer so poginile ali na pripravnem kraju v bližini, če je to odobril uradujoči veterinar ali občinsko oblastvo.
4. Če se zaradi kamenitih tal ali sličnih ovir truplo ne bi moglo zakopati, sme uradujoči veterinar ali občinsko oblastvo odrediti, da se truplo odstrani na kateri koli drug primeren način.
Člen 29.
1. Odpiranje jam, v katerih so bila zakopana živalska trupla, radi ponovnega zakopavanja, kakor tudi radi odvzema kosti za njih industrijsko predelavo sme dovoliti prvostopno občeupravno oblastvo, za mesti Beograd in Pančevo pa uprava mesta Beograda, če je preteklo 15 let, odkar je bilo poslednje živalsko truplo zakopano in če so mehki deli že povsem strohneli.
Izkopane kosti se morajo pred odpravo v industrijska podjetja deziuficirati z apnenim beležem ali s kakim drugim priznanim dezinfekcijskim sredstvom.
2. Zaradi naknadne ugotovitve nalezljivosti ali vzroka pogina in za potrebe sodišča sme prvostopno občeupra\no oblastvo tudi prej dovoliti odprtje jam in odvzem trupel, vendar samo v prisotnosti pristojnega veterinarja in s pogojem, da se truplo takoj po pregledu in morebitnem odvzemu materiala za preiskavo zopet zakoplje.
3. Prepovedano je uporabljati mrhovišče v druge namene ko za zakopavanje živalskih trupel.
Prepovedana je paša živine, košnja sena ali siceršnja uporaba rastlin z mrhovišča za človeško hrano ali živalsko krmo.
Zrasla trava in plevel se morata kdaj pa kdaj pokositi in sežgati na samem mrhovišču.
4. Mrhovišča, ki ne ustrezajo predpisom tega pravilnika, se morajo opustiti in urediti nova. ■
5. Prestanek uporabe kakega mrhovišča se mora prijaviti prvostopnemu občeupravnemu oblastvu. To opuščeno zemljišče se sme uporabiti samo za zasajevanje z drevesi, v druge namene pa šele po preteku 25 let od poslednjega zakopa.
Člen 30.
O zakopanih in v jame-grobnice vrženih, sežganih ali industrijsko predelanih živalskih truplih se mora voditi zapisnik po priloženem obrazcu A ter se morajo natančno izpolniti vsi razpredelki, brž ko je truplo pripeljano in diagnoza ugotovljena.
X.	poglavje.
Dolžuost odpravljanja živalskih trupel in odpudkov ter njih neškodljivo odstranjevanje.
Člen 31.
1. Odpravljanje živalskih trupel do mrhovišč, jam-grobnic ali peči za sežiganje spada v dolžnost občinske uprave oziroma mestnega poglavarstva.
2. Živalska trupla se morajo odpravljati na primernih vozovih, ki smejo služiti izključno samo v te namene.
Samo v izjemnih primerih se smejo živalska trupla prevažati na navadnih vozovih, toda tedaj se morajo naravne odprtine trupla zadelati s šopom slame ali drugim primernim sredstvom in pospraviti se morajo kri, blato ter drugi odpadki ter odpraviti skupaj s truplom.
3. Lastniki živali, ki po tem pravilniku niso dolžni odpravljati živalska trupla na javna mrhovišča in naprave za neškodljivo odstranjevanje, morajo sami poskrbeti za prevoz in zakop trupel.
V breme lastnikov gre tudi odpravljanje živalskih trupel v primeru, če se truplo zakoplje v bližini kraja, kjer je žival poginila (člen 28., točki 3. iu 4.).
4.	Če obstoji sum, da je žival poginila za katero v členu 2, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni navedeno boleznijo, se mora truplo s potrebnimi previdnostnimi ukrepi čuvati do prihoda poklicanega veterinarja.
ČETRTI DEL.
XI.	poglavje.
Konjači.
Člen 32.
1. Vsaka občina (mesto) mora imeti konjača za odpravljanje živalskih trupel na mrhovišča, do jam-grobnic, v konjačijo ali na kraj predelave ali sežiganja trupel radi njih neškodljive odstranitve, kakor tudi za opravljanje drugih konjaških poslov.
2. Konjača je treba pogodbeno zavezati, da bo v določenem okolišu opravljal tudi dolžnosti veterinarsko-policijske narave po statutu za konjaško službo, ki ga izda občinska uprava ali mestno poglavarstvo in ga odobri ban ali minister za kmetijstvo.
3. Več občin se lahko združi in postavi skupnega konjača, ena občina sama pa ima po potrebi lahko tudi več konjačev.
4. Konjaska služba velja za obrtno opravilo posebne ročne spretnosti, ki se doseže z učenjem in praktičnim delom, konjač sam pa je izvršilni organ občin ali mest za te posle.
5. Posli konjača so:
a) da lovi pse, da jih spravlja, čuva in krmi ali pokoučuje po določbah statuta o konjaški službi;
b) da odpravlja trupla poginulih ali pokončanih živali in živalske odpadke (meso itd.) ter da jih zakopava, sežiga oziroma oddaja napravam za ukoriščanje živalskih trupel in odpadkov;
c) da odira kože poginulim ali pokončanim živalim, če to dopuščajo veterinarsko-policijski predpisi;
č) da odpira trupla poginulih ali pokončanih živali, kadar je to potrebno ob raztelesbi;
d) da prevzema, zakopava ali sežiga živalska trupla, ki so mu izročena v uničenje;
e) da stalno opravlja dezinfekcijo prostorov, orožja In orodja, ki je potrebno pri prevozu, odiranju, raz-sekavanju in uničevanju trupel;
f) da podaja občini (mestu) prijave, ko zve za obolenje ali pogin živali za nalezljivo boleznijo;
g) da krmi, čuva in neguje živali, oddane radi opazovanja in da pri tem skrbi, da se s temi živalmi kužna bolezen ne prenese na živino ali na ljudi. O teh živalih mora voditi zapisnik po obrazcu pod B;
h) da vodi zapisnike o pripeljanih živalskih truplih in o živalih, predanih radi opazovanja.
6. Za občinskega (mestnega) konjača se sme postaviti oseba, ki dokaže:
a) da je državljan kraljevine Jugoslavije;
b) da je vešča srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika v govoru in pisavi;
c) da je neoporečna;
č) da se je učila in praktično delala pri kakem ko-njaču ali da je uspešno končala tečaj za konjače.
7.	Konjač in njegovi pomočniki morajo imeti pri delu posebno obleko in obutev, ki se da lahko čistiti, oprati in razkužiti.
Člen 33.
1. Občinska uprava (mestno poglavarstvo) postavlja konjače pogodbeno. V teh pogodbah morajo biti navedene vse dolžnosti konjača in vsi njegovi prejemki, plača, nagrade za prevoz in odiranje živalskih trupel, hranarina za živali, predane radi čuvanja itd., prav tako tudi vse drugo, kar prejema konjač v naravi, kakor stanovanje, njive, travniki in vsi drugi pogoji, kakor da ima prevozna sredstva, konjsko vprego itd.
2. Za opravljanje poslov veterinarsko-policijske narave konjač ne sme pobirati od privatnih strank nika-kih nagrad ne v denarju in ne v kateri koli drugi obliki.
3. Zagotovitev plačo in drugih prejemkov konjača kakor tudi določitev odškodnine za posamezne posle uredi občinski odbor oziroma mestni svet s svojo odločbo.
Člen 34.
Konjaču je prepovedano baviti se z naslednjimi posli:
1. zdraviti domače živali ter dajati ali prodajati kakršne koli stvari v ta namen;	.
2. brez dovoljenja prvostopnega oblastva prodajali in sploh odsvojevati meso poginulih ali pokončanih živali v kateri koli namen;
3. baviti se s trgovanjem z živino. Konjač sme prodajati samo tiste živali, ki jih je sam vzredil ali ki jih v svojem gospodarstvu ali pri izvrševanju svojega poklica ne more več rabiti;
4. prodajati ali predelavati kože, kosti, dlake, grive, repe, Čekane, perje, rogove, parklje, kopita in druge živalske dele ali odpadke;
5. odstranjevati, predelavati, izročevati ali kakor koli odsvojevati katere koli dele živalskega trupla, če to prepoveduje zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni;
6. rediti in pitati svinje za trgovino ali prodajati sveže, predelano ali posušeno meso in mast, namenjena za Človeško hrano ali za industrijsko svrhe.
XII. poglavje.
t
Kazni.
Člen 35.
Prekršitve določb tega pravilnika 6e kaznujejo po ustreznih predpisih členov 111. do 115. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni iz leta 1928.
Veterinarji v javni službi, ki ne izvršujejo ali ki zanemarjajo s tem pravilnikom predpisane dolžnosti, odgovarjajo disciplinsko po zakonu o uradnikih oziroma zakonu o notranji upravi.
Denarne kazni se stekajo v celoti v državni sklad za pobijanje živalskih kužnih bolezni.
XIII. poglavje.
Zaključne določbe.
Člen 36.
Ta pravilnik stopi v veljavo 3 mesece po razglasitvi v i Službenih novinah« in tedaj prestanejo veljati vsi
drugi predpisi, v kolikor so v nasprotju z določbami tega pravilnika.
V Beogradu dne 6. decembra 1939.; St. 121.G21/IV.
Minister za kmetijstvo dr. Branko čubrilovič s. r.
Obrazec A.
Zapisnik
o truplih poginulih in pokončanih živali na območju občine   ............................
j Zap. številka f	Datum prevzema 1 trupla !	Lastnika		Vrsta poginulih ali pokončanih živali							Vrednost |	Vzrok pogina ali pokončanja
		rodbinsko in krstno ime	kraj	2 ^ 3 *r e I* 3 g •M s	v > o te	> o	3 O -X	| svinja	CA S o.	03 2 5		
												
Pripomba: Če je postavljen konjač za Več upravnih občin skupno, se mora tal; zapisnik voditi za vsako upravno občino posebej.
Obrazec B.
Zapisnik
o živalih, prevzetih radi opazovanja in pokončanja na območju občine   .....................................
	Datum prevzema 1 trupla j	Lastnika		Štev. in vrstu prevzetih živ ul i radi		X 1 d £ 0)	Prevzeta žival je bila		
j Zap. številk		rodbinsko in krstno ime	kraj	03 ‘c efl O M ed	.2» ‘5* 'a 0	«4 'e* H H h >	o 58 S B o,S a	vrnjena	ed e 0 1
				o	P«		dne		a.
									
Pripomba: če je postavljen konjaž za več upravnih občin skupno, se mora tak zapisnik voditi za vsako upravno občino posebej.
M > ■
56.
Plačilni promet z Grčijo.*
Minister za finance je izdal pod št. 866/VIII z dne
4.	januarja 1941. tole odločbo:
1. Začenši s 3. januarjem 1941. se razveljavlja nasproti Grčiji sistem plačevanja s kompenzacijskimi boni in se mora nasproti tej državi izvoz poterjevati, uvoz pa plačevati v prostih devizah.
2. Glede na to, da velja Grčija poslej za neklirin-sko državo, se uvaja uvozna in Izvozna kontrola.
3. Narodna banka se pooblašča, da izda obvezna navodila tako za bodoča plačila kakor za likvidacijo kompenzacijskih bonov in tekočih plačil.
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu dne 4. januarja 1941.; št. 866/VIII.
* ^u^i)ene novin e kraljevine Jugoslavije« z dne 10. januarja 1941., ši. 6.
57.
Prodajne cene špirita.*
Minister za finance je z odlokom št. 75.573/111 z dne 12. decembra 1940. na podstavi petega odstavka pripombe 10. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini v besedilu § 4. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini št. 31.680/111 z dne 18. aprila 1932. odločil, da se začenši s 27. decembrom 1940. do vključno 31. oktobra 1941. določajo uradne prodajne cene
špirita po njegovi vrsti in namenu takole:
din
1. za denaturirani dehidrirani špirit, namenjen
za mešanje z bencinom, franko tovarna špirita • oziroma dehidrirna jfostaja, vštevši skupni davek, za 1 kg.....................................11‘50
2. za rafinirani špirit za izdelovanje smodnika, franko kupčeva postaja, vštevši skupni davek,
za i kg................................................ireo
3. za rafinirani špirit za pitje, franko kupčeva postaja, ne vštevši skupni davek, za 1	lil0	.	.	.	20‘80
4. za gorilni špirit 90%, franko kupčeva postaja,
ne vštevši skupni davek, za 1 hl°................12'50
5. za gorilni špirit 95/96%, franko kupčeva	postaja, ne vštevši skupni davek, za 1	hl°	.	.	.	14'50
6. za surovi špirit za izdelovanje kisa, franko kupčeva postaja, ne vštevši skupni davek,
za 1	hl°..............................................12'—'
7. za rafinirani špirit za	izdelovanje kisa,	franko
kupčeva	postaja,	ne	vštevši skupni	davek,
za 1	hl°..............................................13'—.
8. za surovi	špirit za	industrijske namene,	franko
kupčeva	postaja,	ne	vštevši skupni	davek,
za 1	hl°............................................14"—
9. za rafinirani špirit za industrijske namene, franko kupčeva postaja, ne vštevši skupni davek,	za	1	lil0........................................ 16'—
10.	za špirit za ojačitev vina za izvoz, franko postaja tovarne špirita, ne.vštevši skupni davek, za 1	lil0	......  ....................................  11'—
11. za rafinirani špirit za izdelovanje izvoznih predmetov, franko kupčeva postaja, ne vštevši skupni davek, za 1 hl°	-.	10'—
12. za rafinirani špirit za zasebna trošarinska skladišča radi obdačbe, franko tovarna špirita,
za 1 hl° . . *.....................................24'SO
Razlika med temi cenami in cenami, določenimi z odločbo št. 64.200/111 z dne 8. oktobra 1940.,** se mora uporabljati sam6 kot preferencial za špirit, izdelan iz koruze in surovega sladkorja v industrijskih in kmetijskih tovarnah špirita; vendar ne more biti tega prefe-renciala deležnih prvih 500 vagonov špirita, izdelanega v kmetijskih tovarnah špirita.
Te nove uradne prodajne cene špirita veljajo samo, če imajo kmetijske in industrijske tovarne špirita o vsakem času v zalogi najmanj 100 vagonov špirita; drugače veljajo cene, določene z odločbo št. 64.200 III z dne
8.	oktobra 1940.
Od uradne prodajne cene denaturiranega dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom, se mora kot doslej uporabljati din 1'50 od 1 kg zgolj le v korist kmetijskih tovarn špirita za zvišanje njihovega že
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije; z dne 31. decembra 1940., št. 303/CV 1,942.
♦* ^Službeni list« št. 568/85 iz 1. 1940.
obstoječega preferenciala, to pa samo za prvih 500 vagonov špirita.
[z oddelka *a davke ministrstva za finance v Beogradu dne 12. decembra 1940.; št. 75.573/111.
(Te prodajne cene špirita so bile prvič objavljene v »Službenih novinah'; z dne 26. decembra 1940., št. 299.)
'^1 • —
Banove uredbe.
58.
VIII.	št. 1047/1.	,
Na podlagi določil čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje (»Službeni list« št. 612/91 iz 1. 1940.) v zvezi z določili uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom (»Službeni list« št. 413/70 iz 1. 1940.) ter z uporabo določil čl. 68. zakona o notranji upravi (»Uradni list« št. 263/63 iz 1. 1929.) izdajem sledečo
naredbo,
s katero se uvajajo uradne nakaznice za kruh ali moko in ureja promet z žitom in mlevskimi izdelki v dravski banovini.
Člen 1.
Od 1. februarja 1941. dalje se smejo prodajati v območju dravske banovine kruh, testenine, moka in drugi mlevski izdelki (zdrob), ki se izdelujejo ali sestoje v celoti ali s primesjo pšenične ali ržene moke, samo na uradne nakaznice, ki jih izda kr. banska uprava.
Člen 2.
Osebne nakaznice se izdajajo v 5 obrazcih, in sicer:
1. zmanjšane za otroke do spolnjenega 6. leta,
2. delno zmanjšane za mlajše osebe do spolnjenega
14.	leta,
3. cele za odrasle osebe,'
4. dodatne za težke delavce,
5. za tujce iz krajev, kjer ni nakaznic.
Zmanjšane, delno zmanjšane, cele in dodatne nakaznice se izdajajo za dobo 1 meseca.
Nakaznico za tujce se izdajajo za dneve.
Nakaznice se glase na količino kruha, moke ali mlevskih izdelkov ter testenin. Mesto kruha se smejo oddajati tudi moka ali mlevski izdelki, oz. testenine v razmerju, da ustreza 3'33 kg ljudskega kruha 1 kg pšenične ali ržene moke ali 1 kg testenin.
Količino moke ali mlevskih izdelkov, ki se obdobno oddaja na nakaznice, določi Banovinski prehranjevalni zavod.
Člen 3.
Osebne nakaznice izročajo občinski preskrbovalni uradi družinskemu poglavarju zanj in za vse člane gospodarstva (gospodinjstva).
Za člane gospodinjstva v smislu te naredbe se štejejo tudi podnajemniki.
Družinski poglavar mora izročiti osebne nakaznice članom gospodinjstva, ki jih ne prehranjuje.
Vsako spremembo v številu članov gospodarstva mora naznaniti družinski poglavar ali njegov namestnik občinskemu preskrbovalnemu uradu v teku 48 ur.
Člen 4.
Za dobavo nakaznic mora vložiti družinski poglavai prijavo na predpisanem uradnem obrazcu. V prijavi mora navesti vse osebe, ki jih preživlja ali ima nastanjene v svojem gospodarstvu, njih starost in njih poklic ter podati izjavo, ali in koliko žita ali mlevskih izdelkov ima sam ali člani gospodinjstva, za katere je vložil prijavo, v lasti ali v posesti, oziroma katere količine žita ali mlevskih izdelkov mu kdor koli na kakršni koli podlagi dolguje.
Nepravilna prijava se kaznuje, v kolikor niso upo-števua določila splošnega kazenskega zakona, po odredbah čl. 8. uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
Katera količina zalog ne ovira izdaje nakaznic, odredi Banovinski prehranjevalni zavod.
Člen 5.
Potniki (turisti), ki v njihovem bivališču niso uvedene nakaznice kr. banske uprave o porabi moke in kruha, morejo dobiti za čas bivanja v območju dravske banovine s posredovanjem svojega stanodajalca dnevne nakaznice.
Člen 6.
Osebe, ki se navadno ne prehranjujejo v gospodinjstvu družinskega poglavarja ali v lastnem gospodinjstvu, temveč v tujem gospodarstvu (n. pr. v gostinskih obratih, kuhinjah in drugod), morajo oddati, če jih ta gospodarstva oskrbujejo povsem tudi s kruhom, svoje nakaznice v celoti, drugače pa ustrezajoče odrezke za moko in testenine temu gospodarstvu.
Člen 7.
Nakaznice imajo glavo z označbo serije in številke z označbo obdobja, za katero veljajo, in prostor za vpis osebe, za katero so bile izdane.
Nakaznice imajo odrezke z navedbo količine po teži za kruh ali moko.
Prenos nakaznice ali njenih odrezkov na druge osebe, dalje poraba nakaznic, katere je oblastvo določilo za druge osebe, ali katerih veljavnost je potekla, sta prepovedana in kazniva; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med člani istega gospodinjstva.
Ravno tako je prepovedano prodajalcem kruha in moke prilastili si nakaznico ali njeno odrezke, ne da bi. hkrati oddali ustrezajočo količino kruha, moke ali mlevskih izdelkov.
* Člen 8.
Osebe, ki se popolnoma oskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiliščih in odgojevališčih, v jetnišnicah, v zavetiščih itd., ne dobe osebnih nakaznic.
Taki zavodi dobe moko in mlevske izdelke ter kruh in testenine na posebne nakaznice za zavod, ki jih izdaja pristojni občinski preskrbovalni urad na prijavo po Čl. 4. te uredbe.
Nakaznica mora vsebovati navedbo, za kolikšno število oseb in za katero množino moke in mlevskih izdelkov, kruha in testenin je izdana, in za katero dobo velja.
Nakaznice se izdajajo za dobo 1 meseca.
Člen 9.
Gostinskim obratom izdaja obratne nakaznico za kruh in moko za potrebe nerednih gostov sreski pre-
skrbovalni odbor po navodilih Banovinskega prehranjevalnega zavoda.
Sreski preskrbovalni odbor izdaja obratne nakaznice za potrebo moke tudi slaščičarnam.
Obratne nakaznice za moko za izdelovalce testenin izdaja Banovinski prehranjevalni zavod.
Clen 10.
Vse nakaznice so javne listine. Ponarejanje se kaznuje po kazenskem zakonu.
Clen 11.
Kruh, moka in mlevski izdelki ter testenine se smejo oddajati potrošnikom le, če se predloži veljavna ose'bna nakaznica in kadar prodajalec odreže število odrezkov, ki ustreza zahtevani količini kruha ali moke, oziroma nakaznica za obrat ali zavod, katero nakaznico obdrži prodajalec.
Ta predpis velja tudi v gostinskih obratih za stalne goste.
Gostinski obrtniki so dolžni dopustiti, da njihovi gosti použijejo s seboj prineseni kruh.
Clen 12.
Obrtniki, ki oddajajo moko, kruh in mlevske izdelke (peki, trgovci, imetniki gostinskih obratov), morajo v svojih prodajalnicah oz. obratnih prostorih napraviti vidne in čitljive napise, da se smeta moka in kruh pod kaznijo oddajati samo proti uradnim nakaznicam.
Clen 13.
Vsi prodajalci moke, kruha in mlevskih izdelkov morajo zbirati odrezke osebnih nakaznic in vse nakaznice ter jih konec meseca izročiti občinskemu preskrbovalnemu uradu z obračunom po čl, 14.
Clen 14.
Vsi prodajalci in predelovalci moke ter prodajalci kruha in testenin morajo voditi zabeležnico.
Knjiga mora imeti označene strani in mora biti opremljena z, občinskim pečatom ter biti na razpolago radi kontrole oblastvenim organom ali njih pooblaščencem.
Iz knjigo mora biti razvidno stanje zaloge v začetku meseca, prirastek med mesecem, vir dobavo, uporaba v obratu in prodaja ter stanje konec meseca.
Te podatke iz zabeležnice morajo vsi oddajalci kruha in mlevskih izdelkov ter testenin predložiti konec meseca občinskemu preskrbovalnemu uradu.
Clen 15.
Vsak obrtnik, ki prodaja moko, kruh in mlevske izdelke, ali predeluje moko, kakor tudi vsakdo, ki je vložil prijavo za dobavo osebne nakaznice ali obratne nakaznice za kruh in moko, mora dopustiti, da organi občinskega proskrlrovalncga urada radi nadzora nad poslovanjem in radi ugotovitve zalog pregledajo poslovne knjige in obratne ter stanovanjske prostore.
Obrtniku, ki prepreči tak pregled, se razen redne kazni odvzame tudi pravica obratovati z moko, imetniku osebne nakaznice pa pravica do prejema nakaznice.
Clen 1«.
Mlinarji, ki meljejo na merico, morajo vse svoje prihode moke za merico oddati Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu.
Mlinarji na merico morajo vodili zabeležnico po čl. 14. in morajo izvleček iz zabeležnico mesečno predložiti občinskemu preskrbovalnemu uradu.
Prav tako morajo dopustiti organom občinskega preskrbovalnega urada pregled knjig, zalog in poslovanja.
Clen 17.
Prekrški te naredbe se kaznujejo, v kolikor niso upoštevali predpisi splošnega kazenskega zakona, uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom ter uredbe o ureditvi blagovne prodaje, po določbah čl. 69. zakona o notranji upravi.
Clen 18.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ;Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Vr Ljubljani dne 20. januarja 1041.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
59.
VITI/K. št. 1882/40.
Odredba.
Na podstavi čl. 1. uredbe o prometu s koruzo (»Službeni list* št. 684/97 iz 1. 1940.)
določa m
tele najvišje cene za koruzo in mlevske izdelke iz koruze:
1. Za rumeno koruzo s 14% vlage pri prodaji na veliko v vrečah z din 325'— za 100 kg, Iranko skladišče prodajalca. V tej ceni je vštet 2-5% skupni davek. Ako prodaja prodajalec koruzo v svojih vrečah, sme pribiti
k tej ceni din 5'— kot obrabnino za vreče. Cena bele ^ koruze je za din 12'50, cena činkvantina jo za din 50'— višja.
Ako vsebuje koruza več kakor 14% vlage, je odbiti od zgornjih cen za vsak višji odstotek vlage din 4'—.
2. Za mlevske izdelke iz koruze pri prodaji na ve-
liko za 100 kg	iz	Iz	iz
	rum. kor	bele kor. činkvant.	
koruznega zdroba	din 475'—	490'—	510 —
koruzne moke	„ 385'-	400'—	425'—
koruznih otrobov	,,	225'		225*—
Te cene računajo	prodajalci s	sedežem v	dravski
banovini f ran ko postaja prodajalca, drugi prodajalci pa Iranko postaja kupca. K tem cenam se pribija občinska trošarina. No smeta se pribijati k tem cenam skupni davek in obrabnina za vreče.
3.	Pri odjemu večjih količin mlevskih izdelkov se dovoljujejo na cene, navedene v toč. 2., popusti, ki jih določita sporazumno prodajalec in kupec.
Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskiml izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod toč. 2.
navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znašajo za mlevske izdelke naj višje nabavne cene: za 100 kg
iz	iz	iz
rum. kor,	bele kor.	finkvant.
koruznega	zdroba	din	440'—	455'—	475'—
koruzne moke	„	350'—	370'—	390'—
otrobov	„	‘200’—	200'—	200'—
4. Ako meljejo mlini koruzo za račun trgovcev, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ din 2800'— za vagon. Ako posodijo mlini tudi vreče, smejo računati še din 500'— kot obrabnino za vreče.
5. Normalna meljava koruze v dravski banovini je: za rumeno in belo koruzo 20% zdroba, 60% moke, 18% otrobov; za činkvantin 40% zdroba, 40% moke in 18% otrobov.
Ta predpis velja do morebitnih drugačnih predpisov o meljavi, ki bi se izdali z veljavnostjo za vso državo.
6. Trgovski mlini in trgovci, ki žele mleti v dravski banovini koruzo tako, da bi dobili iz nje večji odstotek zdroba, kakor je predpisano v toč. 5. te odredbe, morajo prijaviti ta način mletja kraljevski banski upravi, referentu za kontrolo cen.
Podjetja, za katerih račun se je koruza tako mlela, so dolžna prispevati v banovinski sklad za aprovizacijo prispevek, ki ga predpiše kraljevska banska uprava v taki višini, da se zmanjša s tem zaslužek trgovskega mlina ali trgovca na tisto višino, ki bi se dosegla pri normalni meljavi.
7. Cene koruze in mlevskih izdelkov iz koruze v trgovini na malo se določajo tako, da pribije trgovec na malo k nakupni ceni prevozne stroške in morebitno trošarino, temu znesku pa pribije 10%. Tako dobljena vsota se zaokroži na 25, 50, 75, 00 par.
8. Kdor prodaja koruzo ali mlevske izdelke po višjih cenah, kakor so zgoraj določene ali melje brez prijave, navedene v točki 6., koruzo tako, da dobiva iz nje višji odstotek zdroba, kakor je predpisan v točki 5. te odredbe, se kaznuje po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 13. januarja 1041.
Ban: lir. Marko Natlačen s. r.
60.
Spremembe X staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. januarja 1941., I. Sl. 9831/2-1940, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih upokojen Kette Peter, podnadzornik policijskih agentov 1. razreda v
IX.	položajni skupini pri policijskem komisariatu na Jesenicah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. decembra 1940., I. št. 8577/13, je bil Klinec Franc, podnadzornik policijskih agentov I. razreda Vlil. položajne skupine pri upravi policije
v Ljubljani, premeščen po potrebi službe k pred-stojništvu mestne policije v Mariboru.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine 7. dne 23. decembra 1940., I. št. 11.742/1, je bila sprejeta ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal inž. A v a n z o Stanislav, banovinski uradniški pripravnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 18. decembra 1940., I. št.’ 7138/2, se postavlja B 1 a s i n Roman, zvaničnik - cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovino z dne 11. decembra 1940., 1. št. 2759/5, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih upokojen ing. Dolenc Anton, banovinski tehnični višji svetnik
IV.	položajne skupine prve stopnje pri omenjeni banski upravi.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 30. decembra 1940., I. št. 9951/1, je bil postavljen dr. D r ž e č n i k Janko za banovinskega uradniškega pripravnika pri' banovinski bolnišnici v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. decembra 1940., I. št. 11981/1, je bila sprejela ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal dr. Lajevec Stanislav, uradniški pripravnik v banovinski bolnišnici v Celju.
—
Razne občeveljavne odredbe.
61.
VI.	št. 3216/41.	195
Spremembe
pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske z dne 24. II. 1939.
(Sl. list št. 246/43 iz 1. 1039.)
Po sklepu mestnega sveta ljubljanskega, sprejetem na IV. redni tajni seji z dne 11. VII. 1940., ter z odobritvijo ministrstva za finance št. 10^353/40—VII z dno
4.	I. 1941. se spreminja 3. točka III. dela pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske z dne 24, II. 1939. kot sledi:
3.	Vsakemu članu komisije za ogled — javno razpravo — na mestu samem za kakršen koli pregled zgradbe v tehničnem, pravnem, zdravstvenem oziru ali iz kakršnega koli drugega vzroka itd. pripade nagrada za vsak predmet
a) članu gradbenega odbora po . . . . din 50—,
b) uradniku mestnega poglavarstva po .	,, 30—-,
Mestno poglavarstvo Ljubljana.
Ljubljana 22. januarja 1941.
Predsednik mestne občine:
Dr. Juro Adlcšič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik tn urednik: Pohnr Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskam Merkur d, d. s Ljubljani! njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 7. kosu XII. letnika z dne 22. januarja 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
iV. No. 169/1.	197-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo objektov na rekonstruirani državni cesti št. 50 od km 5,659—14,885 (Ježica-Dom-žale)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2i. februarja 1941. ob 11. uri
v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva o, pritličje. Pojasnila in ponudbeui pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 1,017.108'G0.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 18. januarja 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev •
Su 330 — 16/40-12.	177—3—1
Oglas.
Razpisuje se mesto honorarnega zdravnika pri >Zavodu za vzgajanje in poboljševanjo mlajših maloletnikov« v
Ljubljani z letno nagrado 9.600 dinarjev.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj sc vlože pri podpisanem predsedništvu
do 15. februarja 1911.
Natančnejši pogoji se poizvedo ravno lam.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Ljubljani
dne 18. januarja 1941.
B 10/41-1.	186
Oklic.
Tožeča stranka Warletz Franc, posestnik v Brežicah, ki ga zastopa dr. Zdolšek Josip, odvetnik v Brežicah, je vložil pri podpisanem sodišču zoper toženo stranko Grdanca Antona, pos. s poslednjim bivališčem v Priljpali št. 9, tožbo radi vrnitve posojila v znesku 3.802-56 din s prip.
Prvi narok za razpravo v tej tožbi je določen na dan 10. marca 1941, o 9. uri v sobi št. 9.
Ker bivališče toženca ni znano, se mu radi zaščite njegovih pravic imenuje za •jkrbnika g. Lebič Miloš, v. pis. ofic. v Brežicah, ki ga bo zastopal na njegove stroške in nevarnost, dokler ne nastopi
pred sodiščem sam ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 20. januarja 1941.
%
P 624/40.	179
Oklic.
Tožeča stranka nedl. Sobočan Katarina iz Dolgovaških goric 254, po varuhu Sobočanu Štefanu, pos. ravno tam, ki ga zastopa dr. Cvetko Tone, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Somiju Janezu, pos. in šoferju v Dolgi vasi, sedaj neznanega bivališča, radi ugotovitve očetovstva in plačevanja preživnin s pp. pod opr. št. P 624/ 40—1 tožbo.
Narok za ustno, sporno razpravo se je določil na dan 26. februarja 1941. ob 9 uri pred tem sodiščem v sobi št. 22.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Somi Roza, roj. Orban, pos. v Dolgi vasi 72, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali pa imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 28. decembra 1940.
Rz 18/41—1.	162
Oklic,
Lastnik zemljišča vi. št. 586 k. o. Trnovsko predmestje je predlagal uvedbo postopka za amortizacijo na tem zemljišču vknjiženih terjatev, ki že več ko 30 let ne obstoje, in sicer:
1 tvrdke Mayer & Schreier iz Ljubljane iz plačilnega povelja z dne 1. IV.
1854., št. 1419, v znesku 450 goldinarjev s prip.;
2.	Janeza Klebla iz Ljubljane iz izvlečka z dne 27. februarja 1856. in izjave z dne 1. IV. 1856. v znesku 156-05 goldinarjev s prip.
Hipotekarni upniki oz. njih pravni nasledniki se pozivljejo, da v teku enega leta, in to najkasneje do 31. januarja 1942. prijavijo zoper amortizacijo ugovore, ker bi se po preteku tega roka izrekle te terjatve za amortizirane in bi se dovolil izbris zastavne pravice zanje.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 16. januarja 1941.
$
I 380/40-28.	185
Ustavitev dražbenega postopka.
Izvršba s prisilno dražbo zavezani stranki lastne nepremičnine vi. št.. 621 k. o. Jesenice in vi. št. 78 k. o. Blejska Dobrava, dovoljena s tusodnim sklepom z dne 19. aprila 1940. in z dne 9. julija
1940., pod I 605/40, v korist zahtevajoči stranki Mestni hranilnici v Ljubljani, se po predlogu -zahtevajočih strank v smislu § 165/3 i. p. ustavlja.
Okrajno sodišče "Kranjski gori, odd. II., dne 18. januarja 1941.
R 533/40—1.	159
Amortizacija.
Na prošnjo Kogal Alojzije, zasebnice v Zg. Kapli št. 26, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev, počenši z dnem objave v Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči in veljave.
Oznameniio vrednostne listine:
Hranilna knjižica občinske hranilnice v Marenbergu št. 8045, glaseča se na ime Kogal Alojzija s stanjem 24.652-06 din, beri: dvajset štiri tisoč šest sto petdeset dva dinarjev 6 par na dan 31. decembra 1940.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. I.,
dne 14. januarja 1941.
I 275/40-9.	3579
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1941. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga ki o. Drtija vi. št. 10 in 177.
Cenilna vrednost: din 69.198-80.
Vrednost priteklin: din 6170'—.
Najmanjši ponudek: din 46.246'—,
Varščina: din 7537-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. IL,
dne 27. novembra 1940.
I 1107/39-100.	13
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1941. do pol* dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. št. 324.
Cenilna vrednost: din 158.035-—.
Najmanjši ponudek: din 105.356-67.
Varščina: din 15.803-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe^ je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 6. decembra 1940.
H-
I 2539/40-8.	113
Dražbeni oklic.
Dne 27. februarja 1941. dopoN dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemliiška knjiga Škofja vas vi. št. 77, 225, 373.
Cenilna vrednost: din 407.637-—.
Vrednost pritekline: din 16.675-—.
Najmanjši ponudek: din 271.782'—.
Varščina: din 40.764'—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 31, decembra 1940.
I 2434/40—8.	102
Dražbeni oklic.
Dne 27. f e b r u a r ja 1941. dopoldne ob e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rifnik vi. št. 204.
Cenilna vrednost: din 1938-40.
Najmanjši ponudek: din 4438‘40.
Varščina: din 444*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 2, januarja 1941.
,Vb I 2200/40.	107
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1941. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bizovik vi. št. 355 (hiša z gospodarskim poslopjem v Fužinah 15 in vrt ter stavbišče).
Cenilna vrednost: din 110.870—.
Najmanjši ponudek: din 73.913-—.
Varščina: din 1110'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 4. januarja 1941.
•j.
.Vh I 1913/40.	142
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1941. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 1038.
Cenilna vrednost: din 40.286-—.
Najmanjši ponudek: din 26.858-—„
Varščina: din 4030-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb«,
dne 9. januarja 1041.
V I 1659/40—12.	06
Dražbeni oklic.
Dne 26. f e b r u a r j a 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. .16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šujica vi. št. 67 in 357 (kmečko posestvo v Šujici št. 14 in 33).
I. skupina vi. št. 67:
Cenilna vrednost: din 89.757-75.
Vrednost pritekline: din 1100*—.
Najmanjši ponudek: din 59.837-80.
Varščina: din 8975'—.
II. skupina vi. št. 357:
Cenilna vrednost: din 40.600'—.
Najmanjši ponudek: din 27.066’—.
Varščina: din 4060'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 4. januarja 1941.
A
I 674/40—7.	170
Dražbeni oklic.
D n d 25. f e b r u a r j a 1941. o b osmi h bo na mestu samem v Puconcih št. 94 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Puconci vi. št. 260, 571, 569; k. o. Vaneča vi. št. 236; k. o. Mačkovci vi. št. 59 s hišo št. 94 in gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: din 187.509-—.
Najmanjši ponudek: din 118.008-92.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 19. decembra 1940.
Konkurzni razglasi
74.	136
Potrditev poravnave.
Poravnalna zadeva: Stropnik Leopold, trgovec z mešanim blagom, Trnovlje 180 pri Celju.
Potrjuje se poravnava, ki jo jo sklenil poravnalni dolžnik Stropnik Leopold s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 13. januarja 1941 pri okrožnem sodišču v Celju in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, poravnati prveu-stveno v celoti, ostali upniki pa dobijo
50% (petdeset) kvoto, plačljivo v desetih enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po pravnomočni potrditvi poravnave.
K tej poravnavi je pristopila kot porok in plačnik z učinkom po § 60. por. zak. žena dolžnika Stropnik Hermina. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 14. januarja 1941.
Por 7/40-33.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 182 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 15. januarja 1941.
Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.786,676.080.90(-f- 1,512.550-93) Devize, ki niso v podlogi 788,679.222’30(+ 69,294.593-82) Kovani denar 238.759.505-76I + 16,696.317’-) Posojila . . 1.733,855.745’ 19(— 22,579.383-74) Vrednostni
papirji . . . 318,089.621 •-(- 46,000.000--)
Prejšnji
predjeml
državi . . 1.621,245.005*46
Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000.000'—
Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in
16. IX. 1939. 839,450.000’-•
Eskompt bonov nar. obrambo po uredbi od
18. XI. 1939.6.952,000.000-—(- 30,000.000-—) Vrednosti re-
zervn. fonda 266,791.812-94 Vrednosti ostalih fondov ......... 42,185.658"66
Nepremičnine ...........l68,415.105-65(-|-
Itazna aktiva 2.063,223.403-161+ 18.414,273.10101
Pasiva Kapital . . . 180,000.000*—
Rezervni
fond  271,254.164-58
Ostali fondi 44,438.001-50 Bankovci v obtoku . . 13.492,437.300--f-258,938.400--) Obveze na
pokaz . . . 4.132.580.557-3?' 4-246,830.114-25) Razna pasiva 293.503.137-Q0(+ 4,157.631*71>
18.414,27.1.161-01
Obtok in obvoze. . . . 17.625,017.857-33 Skupna podloga • dejanska vrednost 4.468,681.729*44 Celotno kritje . . , 25-29%
Kritjo v zlatu . . . 20 73 %
Obrestna mera:
po eskomptu................»••••	5*/«
po zastavah:
na zlato In varante.............  •	•	5	7»
na vrednostne papirje	6%
400.837-47) ‘2,724.330-481
dinarjev
No. 13.233/1 ex 1941.	180-2—1
Razglas.
Odbor za gradnjo proge Črnomelj— Vrbovško v Črnomlju je z razpisom z dne 9. decembra 1940., St. 11.022, na podlagi odločbe g. ministra za promet Gž. št. 25.131/40 od 29. oktobra 1940. predložil projekt za stalno ekspropria-rijo zemljišč za izvedbo pristopne poti pri km 4+750 desno od proge Črnomelj—Vrbovško v k. o. Črnomelj in zaprosil za odobritev te ekspropriaeijc po predloženem pare. načrtu in spisku in za sklicanje komisije za razpravo ir. ogled na mestu samem.
O tem odreja sresko načelstvo v Črnomlju na osnovi § 21. zakona z dne
13.	februarja 1878., dr/., zak. št. 30, v zvezi s §§ 16. in 20. cit. zakona razpravo
na četrtek 27. februarja 1911.
s sestankom komisije ob 14. uri popoldne na kraju samem.
Ekspropriacijski elaborat, l. j. paree-lacijski načrt in spisek zavzetih zemljišč sla od dpeva objave tega razglasa do dne 27. februarja 1941. razgrnjena med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju in pri občiui Črnomelj - mesto.
O tem se obveščajo vsi interesenti z ■Opozorilom, da morajo svoje morebitne ugovore zoper načrt vložiti pismeno ali ustno do 27. februarja 1941. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju, najkasneje pa na dan razprave do njenega zaključka pri vodji komisije. Poznejši ugovori zoper načrt »e ne bodo upoštevali.
Sresko načelstvo v Črnomlju dne 15. januarja 1941.
Sreski načelnik:
Svetina s. r.
*
No. 13.234/1-1940.	163 -2-1
Razglas.
Odbor za gradnjo proge Črnomelj-Vrbovsko v Črnomlju je z razpisom z rtde 9. decembra 1940., št. 11024 na Podlagi odločbe g. ministra za promet
ŠL 25.132/40 od 29. oktobra 1940. predložil projekt za začasno ckspropri-?cijo zemljišč za deponiranje gramoza
Peska pri km 21 -j- 940 proge Črno-melj-Vrbovško v k. o. Učakovci, občina
miča, srez Črnomel j in zaprosil za odobritev te ekspropriaeije po predloženem pare. načrtu in spisku in za sklicanje komisijo za razpravo in ogled na mestu samem.
O tem odreja sresko načelstvo v Cr-uomlju na osnovi § 21. zakona z dne J8. februarja 1878., drž. zak. št. 30, v ^vezi s §§ 16. in 20. cit. zakona razpravo
na petek 28. februarja 1911,
* sestankom komisije ob 14. uri popol-a°e na kraju samem.
Pkspropriaeijski elaborat, t. j. parce-aepski načrt in spisek zavzetih zem-J>sč sta od dneva objave tega razglasa
do 28. februarja 1941. razgrnjena med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju in pri občini Vinica.
O tem se obveščajo vsi interesenti z opozorilom, da morejo svoje morebitne ugovore zoper načrt vložiti pismeno ali ustno do 28. februarja 1941. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju, najkasneje pa na dan razprave do njenega zaključka pri vodji komisije. Poznejši ugovori zoper načrt se ne bodo upoštevali.
Sresko načelstvo v Črnomlju
dne 15. januarja 1941.
Sreski načelnik:
Svetina s. r.
*
No. 13.195/1-1940.	164-2-1
Razglas.
Odbor za gradnjo proge Črnomelj-Vrbovsko v Črnomlju je z razpisom z dne 9. decembra 1940., št. 11.023 na podlagi odločbe g. ministra za promet G2 25.133/40 od 29. oktobra 1940. predložil projekt za stalno ekspropriaeijo zemljišč za izvedbo deviacije ceste pri km 21 + 900 proge Črnomelj-Vrbovsko v kat. obč. Učakovci, občina Vinica, srez Črnomelj in zaprosil za odobritev te ekspropriaeije po predloženem pare. načrtu in spisku in za sklicanje komisije za razpravo in ogled na mestu samem.
0 tem odreja sresko načelstvo v Črnomlju na osnovi § 21. zakona z dne
18.	februarja 1878., drž. zak. št. 30, v zvezi s §§ 16. in 20. cit. zakona razpravo
na petek 28. februarja 1911.
s sestankom komisije ob 9. uri dopoldne na kraju samem.
Ekspropriacijski elaborat, t. j. par-celacijski načrt in spisek zavzetih zemljišč sta od dneva objave tega razglasa do 28. februarja 194i. razgrnjena med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju in pri občini Vinica.
O tem se obveščajo vsi interesenti z opozorilom, da morejo svoje morebitne ugovore zoper načrt vložiti pismeno ali ustno do 28. februarja 1941. med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Črnomlju, najkasneje pa na dan razprave do njenega zaključka pri vodji komisije. Poznejši ugovori zoper načrt se ne bodo upoštevali.
Sresko načelstvo v Črnomlju
dne 15. januarja 1941.
Sreski načelnik:
Svetina s. r.
j*.
St. 9051/3.	•	173
Razpis dimnikarskega ometalnega okoliša v Rušah.
Razpis.
Sresko načelstvo v Mariboru-desni breg kot obrtno oblastvo prve stopnje razpisuje na osuovi določil S 93. obrtnega zakona iu § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne
9.	novembra 1932. (»Službeni list«)
št. 728/91 ex 1932) prosto mesto dimnikarskega mojstra za dimnikarski oinc-talni okoliš v Rušah.
Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami po § 95. obrtnega zakona in izpolnjene na predpisani tiskovini je vložiti pri sreskem načelstvu v Mariboru-desni breg do 22. februarja 1941. Sresko načelstvo v Mariboru-desni breg dne 17. januarja 1941.
St. 379.	158
Razglas o licitaciji.
Občina Jesenice, srez radovljiški, razpisuje za oddajo prve skupine del za gradnjo mrtvašnice na Jesenicah I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 27. februarja 1941. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni na Jesenicah.
Ponudbe je vložili za naslednja dela:
1. težaška, zidarska in železobetonska dela,
2. dela iz umetnega kamna,
3. tesarska dela,
4. krovska dela,
5. kleparska dela.
Kavcijo v višini 5% ponudbene vsote je vložiti pri podpisanem uradu najkasneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nabavnih stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji, ki je nabit na razglasni deski pri občini Jesenice.
Občina Jesenice dne 13. januarja 1941.
Razne objave
181
Vabilo na X. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Kreditna banka d. d. v Murski Soboti
dne 15. februarja 1911. ob 16. uri v
bančni posvetovalnici v Murski Soboti, Lendavska cesta št. 1, z nastopnim dnevnim redom:
1. Nagovor predsednika, določitev skrutinatorjev, ugotovitev sklepčnosti in imenovan je zapisnikarja.
2. Poročilo načelstva o poslovanju f. letu 1940.
3. Predložitev bilance ter računa zgtw be in dobička z dne 31. decembra 1940.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Odobritev bilance ter računa zgub* in dobička in sklepanje o razrešnici na* čelstvu.
6. Sklepanje o uporabi poslovuegai dobička v smislu § 31. pravil.
7. Volitev nadzorstva za eno poslovno leto.
8. Slučajnosti.
§ 20. Pravica do glasovanja pripada samo na temelju one delnice, ki je vpisana vsaj tri mesece pred občnim zbo*
rpm v knjigo delnic. V'saka akcija daje 6n glas.
Delničarjem, ki tako izkažejo svojo pravico, se izdajo nu njih ime glaseče se legitimacije z označbo založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Pooblastilo mora dati delničar vsakokrat na ta način, da izpolni pooblastilni vzorec, ki je natisnjen na zadnji strani legitimacije.
§ 21. Pravico glasovanja na občnem zboru imajo delničarji, ki založe osem dni pred občnim zborom in do njegove otvoritve njih glasovalno pravico utemeljujoče delnice oziroma začasno potrdilo pri blagajni banke.
V Murski Soboti dne 18. januarja 1941.
Načelstvo.
*
105—3—1
Poziv upnikom.
Po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1940. je tvrdka »Bratje Hočevar družba z o. z.« s sedežem v Mekinjah pri Kamniku sklenila razdružitev in je prešla v likvidacijo. Likvidator je Franja Kosovel, rojena Slatnar, soproga novinarja v Ljubljani, Gorazdova ulica št. 24, ki je kot taka vpisana v trgovinskem registru okrožnega sodišča v Ljubljani po sklepu od 28. decembra
1940.,	Rg C IV/159.
Po določbi § 91. zakona o družbah z o. z. pozivlje likvidator vse upnike družbe, da svoje zahtevke do družbe javijo.
Ljubljana dne 18. januarja 1941. »Bratje Hočevar družba z o. z.«
v likvidaciji:
Franja Kosovel s. r., likvidator.
*	184—3—1
Poziv upnikom.
Upniki zadruge :>Dom služkinj v Mariboru« se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 1. marca 1941. pri likvida-toriei zadruge.
Marija Štupea s. r., likvidatorica.
* 161-2-1 Poziv upnikom.
Sadjarska in vinarska zadruga, r. z. z o. z. v Leskovcu pri Krškem v likvidaciji, se v smislu sklepa okrožnega sodišča v Novem	mestu — Zadr. IV. 90/5
in	na	osnovi	§§	61., 63., toč. 4. in §117.
zakona o gosp. zadrugah — likvidira in preneha obstajati.
Upniki	se	pozivajo,	da prijavijo svoje
terjatve	najkasneje	do 31.	januarja
1941. likvidatorju.
Stoviček	Lu m ir.	posestnik
v Leskovcu pri	Krškem,
likvidator.
*
92—3—2
Poziv upnikom.
Tvrdka »JUGU družba z omejeno zavezo v Mariboru« so je razdružila in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Misita Aleksander, Jarenina, likvidator.
*
174
Objava
Izgubil sem evid. tablico št. 26888 za 'kolo in jo proglašam za neveljavno.
Benko Edvard s. r.,
Maribor, Slomškov trg 6.
❖
191
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo St. 6415 (št. evid. tablice 2-43415-5) in jo proglašam za neveljavno.
Borštnar Tomaž s. r.,
Ceplje, obč. Vransko.
*
156
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2-93553 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Bravc Franc s. r.,
.Sv. Jurij pod Kumom Št. 8.
*
157
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo z evid. št. tablice 72197 in jo proglašam za neveljavno.
Brodnik Franc s. r., posestnik, Ljubnica št. 22,
občina Vitanje.
*
160
Objava.
Izgubil sem oz. mi je bila uničena prometna knjižica za bicikel, št. 93775, izdana od sreskega načelstva v Liliji in jo proglašam za neveljavno.
Culjkar Jožef s. r., Stična št. 35.
*
i
Objava.
isi
Izgubila sem prometno knjižico svojega bicikla, št. evjd. tablice 218734, in jo proglašam za neveljavno.
Fujs Gizela s. r., Bodonci.
*
183
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 112.320 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Grad Anton s. r., Dol pri Ljubljani.
❖
193
Objava.
Izginilo mi je originalno izpričevalo o zavržnem izpitu drž. dvorazredne trgov-
ske šole v Ljubljani, izdano 1. 1928. ter ga proglašam za neveljavno.
Grohar France s. r., Brezje št. 25, p. Križe.
*
Objava.
190
Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Središču ob Dravi iz leta 1919./20. ter jo proglašam za neveljavno.
Kolarič Franc s. r., kroj. pom., t. č. Novigrad Podravski, banovina Hrvatska.
*
Objava.
189
Izgubil sem prometno knjižico za kolo ev. št. tablice 173160, ter jo proglašam za neveljavno.
Prešeren Franc s. r.,
Doslovče, obč. Breznica.
*
192
Objava.
Izgubil sem ev. tablico št. 2-70366-10 svojega kolesa in jo proglašam za neveljavno.
Prijatelj Ivan s. r.,
Ninice 17, pošta Sodražica.
*
178
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bicikel (št. evid. tablice 163565-2-40) in jo proglašam za neveljavno.
Roškar Franc s. r.,
Tibolcj št. 14.
*	i
172
Objava.
Izgubil sem službeno legitimacijo št. 2786/35, izdano od mestnega poglavarstva, trošarinski odd. v Ljubljani na ime Slabe Alojzij in jo proglašam za neveljavno.
Slabe Alojzij s. r.
*
191
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za biyikel (št. evid. tablice 2-191738-1) na ime Teržan Drago, dijak v Petrovčah, ter jo proglašam za neveljavno.
Teržan Drago s. r.
*
196
Objava.
Izgubil sem Šofersko legitimacijo, iz dano od uprave policije v Ljubljani dne 16. februarja 1927., št. 51/27, na ime-Turk Vladimir in jo proglašam za neveljavno.
Izdaja kraljevska hunska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tisku iu zalaga Tiskaroa Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.