Poštnina plačana v gotovini.
119.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI


T
ljubljanske in mariborske oblasti.
\J>
Vsebina.:
400.	Zakon o ureditni rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
401.	Zakon o sodnikih rednih sodišč.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem. Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske oredbe.
400.
Mi
Al<el*sander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXXXV. redni seji, ki jo je imela dne 2. avgusta 1928. v Beogradu, in da Smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev,*
ki se glasi:
Prvi del.
Sodišča.
Obča pravila.
§ 1-
V	kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršujejo sodno oblast ta-le redna sodišča: sreska, okrožna, trgovinska, apelacijska sodišča in kasacijsko sodišče, kolikor ni pridržana s posebnimi zakoni za druge urade, naprave ali posebna sodišča.
V	vrsto posebnih sodišč za civilne spore spadajo tudi opštinski (mesni) sudovi (občinska [krajevna] sodišča), ločena od občinskega upravnega oblastva.
§ 2.
Vsa redna sodišča'izrekajo sodbe in sklepe («re-šenja») «v imenu Njegovega Veličanstva kralja».
§ 3.
Vsa sodišča morajo dajati drugo drugemu pravno pomoč v uradnih poslih.
Redna sodišča.
A. Poedina sodišča.
Sreska sodišča.
§ 4-
V	vsakem srezu (okraju, kotaru) obstoji sresko sodišče s sedežem v sreskem kraju.
a)	V Bački, Banatu in Baranji:
Po dosedanji pristojnosti za sodne sreze s sedežem v nastopnih krajih:
I.
1.	Bela crkva, 2. Vršac, 3. Uljma, 4. Kovin.
H.
5.	Veliki Bečkerek, 6. Novi Bečej, 7. Jaša Tomič.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 12. oktobra 1928., št. 237/LXXVIII.
m.
8.	Velika Kikinda, 9. Nova Kanjiža.
IV.
10. Novi Sad, 11. Bačka Palanka, 12. Stari Bečej, 13. Titel, 14. Žabalj. ^
15. Pančevo, 16. Alibunar, 17. Kovačiča, 18. Perlez.
VI.
19. Sombor, 20. Apatin, 21. Kula, 22. Odžaci,
23.	Darda.
VH.
24.	Subotica, 25. Senta, 26. Bačka Topola.
b)	V Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju:
Po sedanji teritorialni pristojnosti za sodne sreze s sedežem v naslednjih krajih:
I.
1.	Bjelovar, 2, Öazma, 3. Garešnica, 4. Đurđevac, 5. Grubišno polje, 6. Koprivnica, 7. Križevci, 8. Kutina.
H.
9.	Brinje, 10. Donji Lapac, 11. Gospić, 12. Gračac, 13. Korenica, 14. Ličko Petrovo selo, 15. Otočac, 16. Perušič, 17. Udbina.
IH.
18. Krnjak, 19. Ogulin, 20. Slunj, 21. Vrbovsko, 22. Delnice, 23. Čabar.
IV.
24. Ilok, 25. Irig, 26. Mitroviča, 27. Ruma, 28. Sremski Karlovci, 29. Stara Pa,zova, 30. Šid,
31.	Zemun.	y
32.	Donji Miholjac, 33. Đakovo, 34. Našice, 35. Osijek- (donji grad), 36. Osijek (gornji grad), 37. Valpovo (za politični' srez Valpovo), 38. Slatina, 39. Vinkovci, 40. Virovitica, 41. Vukovar, 42. Županja.
43. Dvor, 44. Glina, 45. Kostajnica, 46. Petrinja, 47. Sisak, 48. Vrginmost.
VIL
49. Brod (na Savi), 50. Daruvar, 51. Nova Gradiška, 52. Novska, 53. Pakrac, 54. Požega
VIII.
55.	Sušak, 56. Bakar, 57. Crikvenica, 58. Novi Vinodolski, 59. Senj, 60. Kastav, 61. Krk, 62. Rab, 63. Pag.
64. Ivanjec, 65. Klanjec, 66. Krapina, 67. Lud-breg, 68. Novi Marof, 69. Pregrada, 70. Varaždin, 71. Vinica, 72. Zlatar, 73. Čakovac, 74. Prelog, 75. Dugo selo, 76. Ivanič-grad (za občine: Ivanič-grad, Ivanič-kloštar in Vojni križ, srez Čazma, in občino Bregi posavski, srez Dugo selo), 77. Jastrebarsko, 78. Kostanjevac (za občine: Kalje, Sošice in Radato-vić, jastrebarski srez).
X.
79. Karlovac, 80. Pisarovina, 81. Samobor, 82. Stubica, 83. Sveti Ivan Zelina, 84. Velika gorica, 85. Zagreb L in 86. Zagreb H.
c)	V Sloveniji;
Po sedanji teritorialni pristojnosti za sodne sreze s sedežem v naslednjih krajih:
I.
1.	Brežice, 2. Celje, 3. Gornji grad, 4. Konjice, 5. Kozje, 6. Laško, 7. Radeče, 8. Rogatec, 9. Sevnica,
10.	Slovenjgradec, 11. Šmarje, 12. Šoštanj, 13. Vran-sko.	n
14. Brdo, 15. Cerknica, 16. Kamnik, 17. Kranj,
18.	Kranjska gora, 19. Litija, 20. Logatec, 21. Lož, 22. Ljubljana, 23. Radovljica, 24. Škofja Loka,
25.	Tržič, 26. Vrhnika.
m.
27. Sv. Lenart, 28. Maribor, 29. Marenberg, 30. Prevalje, 31. Ptuj, 32. Slovenska Bistrica.
IV.
33.	Črnomelj, 34. Kočevje, 35. Kostanjevica, 36. Metlika, 37. Mokronog, 38. Krško, 39. Novo mesto, 40. Ribnica, 41. Trebnje, 42. Velike Lašče, 43. Višnja gora, 44. Žužemberk.
V.
45. Dolnja Lendava, 46. Gornja Lendava (za katastrske občine Borečo, Dolič, Dolnje Slaveče, Fikšinoe, Gornjo Lendavo, Gornje Slaveče, Kova-čevec, Motovilec, Krašče, Ocinje, Otovce, Pertočo, Poznanovce, Prosečko vas, Radovce, Rogačevce, Ropočo, Serdico, Sotino, Sv. Jurij, Trtkovo, Va-darce — ki spadajo k dosedanjemu murskosoboškemu sodnemu srezu), 47. Gornja Radgona, 48. Ljutomer, 49. Murska Sobota, 50. Ormož.
č) V Dalmaciji:
Po sedanji teritorialni pristojnosti za sodne sreze s sedežem v naslednjih krajih:
L
I.	Blato, 2. Cavtat, 3. Dubrovnik, 4. Korčula, 5. Orebič, 6. Ston.
H.
7. Budva, 8. Hercegnovi, 9. Kotor, 10. Perast.
m.
II.	Hvar, 12. Imotski', 13. Makarska, 14. Metković, 15. Omiš, 16. Sinj, 17. Split, 18. Stari grad,
19.	Supetar, 20. Trogir, 21. Vis, 22. Vrgorac.
IV.
23. Benkovac, 24. Biograd na moru, 25. Drniš,
26.	Kistanje, 27. Knin, 28. Obrovac, 29. Nin (za občini Nin in Silbo), 30. Skradin, 31. Šibenik, 32. Tijesno, 33. Vrlika, 34. Preko.
d)	V Bosni in Hercegovini:
Po sedanji teritorialni pristojnosti za sodne sreze s sedežem v naslednjih krajih:
I.
•
1.	Banjaluka, 2. Derventa, 3. Bosanska Dubica, 4. Bosanska Gradiška, 5. Bosanski Novi, 6. Kotor-varoš, 7. Prijedor, 8. Prnjavor, 9. Tešanj, 10. Bosanski Brod, 11. Bosanska Kostajnica, 12. Kozarac (za okoliš bivše sreske ekspoziture v Kozarcu, prije-dorski srez).
II.
13. Bihać.'14. Cazin, 15. Bosanska Kru.pa, 16. Bosanski Petrovac, 17. Kulen-vakuf (za sedanji okoliš sreske ekspoziture v Kulen-vakuf u), 18. Ključ, 19. Sanski most, 20. Drvar (za sedanji okoliš sreske ekspoziture v Drvaru in za občine Oštrelj, Potoke, Mokronoge, Vidovo selo, Mrče, Prekajo, Podić, Štrb-ce in Srpetilco -—• ki se izločajo iz dosedanjega bo-sanskopetrovškega sodnega sreza), 21. Velika Kla-duša (novi srez po členu 123. finančnega zakona za leto 1927./1928., ki se mora izločiti iz okoliša sre-skega sodišča v Cazinu, in sicer za občine, ki spadajo v sedanji okoliš sreske ekspoziture v Veliki Kladuši).
III.
22. Bileče, 23. Gacko, 24. Konjic, 25. Ljubinje, 26. Ljubuški, 27. Mostar, 28. Nevesinje, 29. Stolac, 30. Trebinje, 31. Čapljina.
IV.
32. Visoko, 33. Višegrad, 34. Rogatica, 35. Sarajevo, 36. Fojnica, 37. Foča, 38. Čajnice.
V.
39. Bugojno, 40. Duvno, 41. Glamoč, 42. Žepče, 43. Zenica, 44. Jajce, 45. Livno, 46. Mrkonjić-grad, 47. Prozor, 48. Travnik, 49. Grahovo (novi srez, ki se mora izločiti iz okoliša sreskega sodišča v Livnu, za sedanji okoliš sreske ekspoziture v Grahovu iin za občino Crni lug).
VI.
50. Bijeljina, 51. Brčko. 52. Bosanski Šaman, 53. Vlasenica, 54. Gradačac, 55. Gračanica, 56. Zvor-nik, 57. Kladanj, 58. Maglaj, 59. Srebrenica, 60. Tuzla, 61. Doboj.
e)	V Srbiji in'Čmi gori:
I.
1.	) Za mesto Beograd s sedežem v Beogradu.
II.
2.	) Za vračarski srez s sedežem v Beogradu.
3.	) Za gročanski srez s sedežem v Grocki.
4.	) Za kolubarski srez s sedežem v Lazarevcu.
■	5.) Za kosmajski srez s sedežem v Sopotu.
6.	) Za posavski srez s sedežem na Umci.
III.
7.	) Za beranski srez in ekspozituro v Rožaju s sedežem v Beranih.
8.	) Za bijelopoljski srez s sedežem v Bijelem polju.
9.	) Za andrijeviški srez in ekspozituro v Plavu s sedežem na Andrijevici.
10.	) Za istoški srez v Istoku.
IV.
11.	) Za bitoljski srez s sedežem v Bitolju.
12.	) Za morihovski srez s sedežem v Bitolju.
13.	) Za prespanski srez s 'sedežem v Resnu.
14.	) Za kičevski srez s sedežem v Kičevu.
15.	) Za ohridski srez s sedežem v Ohridu.
16.	) Za struški srez s sedežem v Strogi.
17.	) Za gomjedebairski srez s sedežem v Debru.
18.	) Za prilepski srez s sedežem v Prilepu.
19.	) Za kruševski srez s sedežem v Kruševu.
V.
20.	) Za valjevski srez s sedežem v Valjevu.^
21.	) Za kolubarski srez s sedežem v Mionici.
22.	) Za podgorski srez s sedežem v Kamenici.
23.	) Za posavski srez s sedežem v Obrenovcu.
24.	) Za tamnavski srez s sedežem na Ubu.
25.	) Za ra bevski srez s sedežem v Krupnju.
26.	) Za azbukovški srez s sedežem v Ljuboviji.
VI.
27.	) Za masuriški srez s sedežem v Surdulici.
28.	) Za poljaniški srez s sedežem v Vladičinem hanu.
29.	) Za pčinski srez s sedežem v Vranji.
30.	) Za bosiljgrajski srez s sedežem v Bosilj-gradu.
31.	) Za giljanski srez s sedežem v Giljanu.
32.	) Za preševski srez s sedežem v Plreševu.
vn.
33.	) Za boljevški srez s sedežem v Boljevcu.
34.	) Za zaječarski srez s sedežem v Zaječaru.
35.	) Za zaglavski srez s sedežem v Knjaževcu.
36.	) Za ti moški srez s sedežem v Kraljevskem 5elu.
37.	) Za s vrij iški srez s sedežem v Svrljigu.
VIII.
38.	) Za kavadarski srez s sedežem v Kavadaru.
39.	) Za negotinski srez s sedežem v Negotinu (na Vardara).
40.	) Za đevđelijski srez s sedežem v Đevđeliji.
41.	) Za strumniški srez s sedežem v Strumnici.
42.	) Za dojranski srez s sedežem v Valandovu.
43.	) Za maleški srez s sedežem v Berovu.
44.	) Za radoviški srez s sedežem v Radovištu.
IX.
45.	) Za gružanski srez s sedežem v Kragujevcu.
46.	) Za kragujevški srez s sedežem v Kragujevcu.
47.	) Za. jaseniški srez s sedežem v Aranđelovcu.
48.	) Za lepeniški srez v sedežem v Rači,
X.
49.	) Za župski srez s sedežem v Aleksandrovcu.
50.	) Za. rasinski srez s sedežem v Kraševcu.
51.	) Za trsteniški srez s sedežem v Trsteniku.
52.	) Za kopaoniški srez s sedežem v Brasu.
53.	) Za. aleksinški srez s sedežem v ALeksincu.
54.	) Za ražanjski srez s sedežem v Ražnju.
5|5.) Za banjški srez. s sedežem v Sokobamji.
XI.
56.	) Za vlasotinški srez s sedežem v Vlasotincih.
57.	) Za leskovški srez s sedežem v Leskovcu.
58.	) Za jablaniški srez s sedežem v Lebanu.
XII.
59.	) Za kljuški sre« s sedežem v Kladovu.
60.	) Za. krajinski srez s sedežem v Salašu.
61.	) Za ] »oreški srez s sedežem v Donjem Milar novcu.
62.	) Za brzopalanški srez s sedežem v Jabu-kovcu.
63.	) Za neg-otinski srez s sedežem v Negotinu.
xm.
64.	) Za nikšiški srez in ekspozituro v Velimju s sedežem v Nikšiču.
65.	) Za. šaivniški srez in ekspozituro v Golanskem s sedežem v Savniku.
66.	) Za, kolašineki srez in ekspozituro v Mana-stir-Morači s sedežem v Kolašinu.
XIV.
67.	) Za niški srez m mesto Niš s sedežem v Nišu.
68.	) Za- dobriški In pr okupi j an ski sre® s sedežem v Prokuplju.
69.	) Za, kosaniški srez s sedežem v Kuršumljiji.
70.	) Za, moravski srez s sedežem v Žitkovcu.
XV.
71.	) Za deževski srez s sedežem v Novem Pazaru.
72.	) Za štaviški srez s sedežem v Tutinu.
73.	) Za sjeniški srez s sedežem v Sjenici.
74.	) Za boljaniški srez s sedežem v Boljaniču.
75.	) Za- pribojski srez s sedežem v Priboju.
76.	) Za novovaroški srez s sedežem v Novi varoši.
77.	) Za plevaljski srez s sedežem v Plevlju.
78.	) Za. mileševski srez s sedežem v Prijepolju.
XVI.
79.	) Za bclopalanški srez s sedežem v Beli Palanki.
80.	) Za lužiški srez s sedežem v Babušnici.
81.	) Za nišavski srez s sedežem v Pirotu.
82.	) Za, caribrodsld srez s sedežem v Caribrodu.
xvn.
83.	) Za podgoriški srez, mesto Podgorico in sre-sko ekspozituro v Tuziju s sedežem v Podgorici.
84.	) Za barski srez in sresko ekspozituro v Ulcinju s sedežem v Baru.
85.	) Za danilovgrajski srez s sedežem v Danilov-gradu.
86.	) Za cetinjski srez in ekspozituro v Čevu s sedežem na Cetinju.
XVIII.
87.	) Za požarevški srez s sedežem v Požarevcu.
88.	) Za moravski srez s sedežem v Žabarjih.
89.	) Za ramski srez s sedežem v Velikem Gradištu.
90.	) Za golubški srez s sedežem v Golubcu.
91.	) Za zviški srez s sedežem v Kučevu.
92.	) Za mlavski srez s sedežem v Petrovcu.
93.	) Za homoljski srez s sedežem v Ža,gubici.
XIX.
94.	) Za šarplaninski srez s sedežem v Prizrenu.
95.	) Za peški srez s sedežem v Peči.
96.	) Za dakoviški srez s sedežem v Bakoviči.
97.	) Za gorski srez s sedežem v Dragašu.
98.	) Za baški srez s sedežem v Zjumi.
99.	) Za podgorski srez s sedežem v Grahovcu.
XX.
100.	) Za gračaniški srez s sedežem v Prištini.
101.	) Za nerodimski srez s sedežem v Uruševcu.
102.	) Za labski srez s sedežem v Podujevu.
103.	) Za kosovsko-mitroviški srez s sedežem v Kosovsld Mitroviči.
vučitrnski srez s sedežem v Vučitrau. dr,eniški srez s sedežem v Srbici.
XXI.
skopski srez in mesto Skoplje s sedežem
žeglitovski srez s sedežem v Kumanovu. veleški srez s sedežem v Velesu, gornjopološki srez s sedežem v Gosti-
donjopološki srez s sedežem v Tetovu, gališki srez s sedežem v Rostuši. poreški srez s sedežem v Južnem Brodu, kačaniški srez s sedežem v Kačaniku.
XXII.
podunavski srez s sedežem v Smederevu, jaseniški srez s sedežem v Smederevski
vehkoo,raški srez s sedežem v Velikem XXIII.
zlatiborski srez s sedežem v Cajetini. požeški srez s sedežem v Požegi, crnogorski srez s sedežem v Kosjeriću. racanski srez si sedežem v Bajini bašti.
121.	) Za, arilj-ski srez s sedežem v Arilju.
122.	) Za užiški srez s sedežem v Užjci.
XXIV.
123.	) Za dragačevski srez s sedežem v Guči.
124.	) Za trnavski srez s sedežem v čačku.
125.	) Za mora viški srez s sedežem v Ivanjici.
126.	) Za žiški srez s sedežem v Kraljevu.
127.	)’ Za, studeniški srez s sedežem v Raški.
128.	) Za kačerski srez s sedežem v Rudniku.
129.	) Za Ijibuškl) srez s sedežem v Pr el jim.
130.	) Za, takovski srez s sedežem v Gornjem Milano ven.	VW
131.	) Za paraeinski srez s sedežem v Paračmu.
1,32.) Za resavski srez s sedežem v iSvilajncu.
133.	) Za despotovški srez s sedežem v Despo-tovcu.
134.	) Za beliški srez s sedežem v Jagodini.
135.	) Za Jevški srez s sedežem v Rekovcu.
136.	) Za temniški srez s sedežem v Varvarinu.
XXVI.
137.	) Za pocerski srez s sedežem v Šabcu.
138.	) Za mačvanski srez s sedežem v Bogatiču.
139.	) Za posavo-tamnavski srez s sedežem v Vladimiren.
140.	) Za jadranski srez s sedežem v Ložnici.
XXVII.
141.	) Za štipski srez s sedežem v Štipu.
142.	) Za ovčepoljski srez s sedežem pri Sv. Nikoli.
143.	) Za kočanski srez s sedežem v Kočanih.
144.	) Za carevo-selski srez s sedežem v Carevem selu.
145.	) Za krivopalanški srez s sedežem v Krivi Palanki.
146.	) Za kratovski srez s sedežem v Kratovu.
§ 5-
Pristojnost sreskega sodišča se razprostira, na vse območje sreza. Določeno število sreskih sodišč, njih sedeži in njih območja se smejo izpremeniti samo z zakonom.
Z zakonom se sme ustanoviti, če je treba, v mestih z večjim številom prebivalcev tudi več nego eno sresko sodišče. Prav tako se sme ustanoviti, če je treba, eno sresko sodišče za dva manjša sreza kakor tudi več sreskih sodišč v območju enega sreza.
§ 6.
Sreska sodišča izvršujejo sodno oblast na prvi stopnji v civilnih pravdah, trgovinskih in meničnih stvareh, nespernih stvareh in izvršilnih stvareh kakor tudi v kazenskih stvareh po odredbah v zakonih, ki se tičejo teh stvari.
Sreska sodišča vodijo zemljiške (hipotekarne) knjige in sklepajo o zemljiških stvareh, kolikor ne pripada to okrožnim sodiščem.
404.) Za 105.) Za
106.	) Za v Skoplju.
107.	) Za
108.	) Za
109.	) Za vara.
110.	) Za
111.	) Za
112.	) Za
113.	) Za
114.	) Za
115.	) Za Palanki.
116.	) Za Orašju.
117.	) Za
118.	) Za
119.	) Za 12Ö.) Za
Sreska sodišča morajo sklepati tudi o drugih stvareh, navedenih v posebnem zakonu.
§ ?•
Pri sreskem sodišču izvršuje sodno oblast sodnik poedinec.
§ 8.
Sresko sodišče upravlja starejšina sodišča. Vodi tudi nadzorstvo nad sodnim osebjem.
Poleg starejšine mora biti pri vsakem sodišču potrebno število sreskih sodnikov, sodniških pomočnikov, administrativnega osebja in služiteljev.
Koliko osebja je treba poedinemu sreskemu sodišču, odreja minister pravde.
§ 9-
Starejšina sreskega sodišča odredi in objavi na koncu leta na sodni deski, katetre posle bo opravljal ta ali oni sodnik v naslednjem ‘ letu in kateri sodnik ga bo nadomeščal, če bi bil zadržan; pri tem mora vpoštevati, da bodo vsi sodniki enakomerno zaposleni. Odreja posel tudi ostalemu sodnemu osebju in skrbi, da se opravljajo posli pri sodišču pravilno.
Predsednik okrožnega sodišča, ki mu morajo predložiti starejšine podrejenih sreskih sodišč na koncu vsakega leta pravočasno razporede sodnikov za naslednje leto, sme odrediti, če ima za to razloge, v 15 dneh, da se razpored poslov izpremeni.
Ce se izprazni mesto sreskega sodnika, ali če se pokaže, da je sodnik preobložen s posli, sme starejšina sodišča med letom izpremeniti razpored poslov; to izpremembo mora sporočiti predsedniku pristojnega okrožnega sodišča.
§ 10.
Veljavnost službenih opravil sodnika poedinca se ne sme izpodbijati zaradi tega, ker jih je ukrenil sodnik istega sodišča, v čigar področje ne spadajo ta opravila po letnem irazporedu.
§ 11-
Će je starejšina sodišča zadržan, izvrševati dolžnost, ali če je njegovo mesto izpraznjeno, ga nadomešča po činu najstarejši sodnik.
Ce pri sreskem sodišču ni sodnika, ki bi nadomeščal zadržanega sreskega sodnika, odredi predsednik pristojnega okrožnega sodišča, kateri sodnik tega okrožnega sodišča ali sosednjega sreskega sodišča v območju istega okrožnega sodišča naj nadomešča zadržanega sodnika, bodisi za določeno dobo, bodisi za poedini primer.
Brez pristanka dotičnega sodnika ne sme trajati to nadomeščanje dlje nego dva meseca v enem koledarskem letu.
§ 12-
Minister pravde sme odrediti na predlog predsednika pristojnega apelacijskoga sodišča, da se vrže redni sodni dnevi izven sedeža sreskega sodišča.
Y katerih krajih in ob katerem času naj se vrše redni sodni dnevi, je treba objaviti na koncu vsakega leta na uradni deški sreskega sodišča, razen tega pa razglasiti na krajevno običajni način v vseh občinah, ki so v območju istega sodišča. Da se bodo vršili izredni sodni dnevi, se mora pravočasno razglasiti tudi na krajevno običajni način v občinah, za katere se vrše ti izredni dnevi, poleg tega pa tudi v sosednjih občinah, ki so v območju dotičnega, sreskega sodišča.
Minister pravde odreja, kakšni posli se morajo opravljati ob rednih sodnih dneh.
Kraj, kjer se vrši redni sodni dan, velja glede poslov, ki se morajo tu opravljati, za sedež sreskega sodišča.
B. Zborna sodišča.
1.) Okrožna sodišča.
§ 13.
Okrožna sodišča obstoje:
I.	v Bački, Banatu in Baranji: v Beli crkvi, Velikem Bečkerekn, Veliki Kikindi, Novem Sadu, Pančevu, Somboru in Subotici;
H. v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju: v Bjelovaru, Gospiću, Ogulinu, Mitroviči, Osijeku, Petrinji, Požegi, na Sušaku, v Zagrebu in Varaždinu;
III.	v Sloveniji: v Celju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti;
IV.	v Dalmaciji: v Dubrovniku, Kotoru, Splitu in Šibeniku;
V.	v Bosni in Hercegovini: v Banjiluki, Bihaću, Mostam, Sarajevu, Travniku in Tuzli.
VI. Sedeži in nova krajevna pristojnost okrožnih sodišč v Srbiji in Črni gori se določijo naknadno z zakonom, ko se izvede deloma ali celoma ureditev novih sreskih sodišč po tem zakonu; do takrat pa ostanejo isti sedeži in ista krajevna pristojnost, kakor obstoje po dosedanjem zakonodajstvu, samo da se bodo zvala ta sodišča v Srbiji in Črni gori od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, okrožna sodišča po kraju svojega sedeža.
Krajevna pristojnost okrožnih sodišč se določa tako-le:
а,	) V Bački, Banatu in Baranji:
1.	) belocrkvansko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Beli crkvi, Vršen, Ulmi in Kevinu;
2.	) velikobečkereško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Velikem Bečkereku, Novem Bečeju in. Jaša Tomiču;
3.	) velikokikindsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Veliki Kikindi in Novi Kanjiži;
4.	) novosadsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Novem Sadu, Bački Palanki, Starem Bečeju, Titeln in Žablju;
5.	) pančevsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Pančevu, Alibunaru, Kovačiči in Perlezu;
б.	) somborsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Somboru, Apatinu, Kuli, Odžakih in Dardi;
7.) subotiško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Subotici, Senti in Bački Topoli.
b)	V Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju:
1.	) bjelovarsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Bjelovaru, Čazmi, Gareš-nici, Đurđevcu, Grubišnem polju, Koprivnici, Križevcih in Kutini;
2.	) gospiško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Brinju, Donjem Lapcu, Gospiću, Gračcu, Korenici, Liškem Petrovem selu, Otočcu, Perušiču in Udbini;
3.	) ogulinsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Kmjaku (vojniški srez), Ogulinu, Slunju, Vrbovškem, Delnicah in Čabru;
4.	) mitroviško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Iloku, Irigu, Mitroviči, Rumi, Sremskih Karlovcih, Stari Pazovi, Šidu in Zemunu;
5.	) osiješko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Donjem Miholjcu, Đakovu, Naši-cah. Osijeku (donji grad), Osijeku (gornji grad), Valpovu, Slatini1, Vinkovcih, Virovitici Vukovaru in Županji;
6.	) petrinjsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Dvoru, Glini, Kostajnici, Petrinji, Sisku in Vrginmostu;
7.	) požeško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Brodu na Savi. Daruvaru, Novi Gradiški, Novski, Pakracu in Požegi;
8.	) sušaško okrožno sodišče je pristojbo za sodne sreze s sedežem, na Sušaku, v Bakru, Crikvenici, Novem Vinodolskem. Kastvu, Krku, Rabu. Pagu in Senju;
9.	) varaždinsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Ivanjcu, Klanjcu, Krapini. Ludbregu. Novem marofu. Pregradi, Varaždinu. Vinici, Zlatam, Čakovcu in Prelogu;
10.	) zagrebško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Dugom selu, Ivanić-građu, Jastrebarskem. Kostanjevcu, Karlovcu, Pisarovini, Samoboru, Stubici, Sv. Ivanu Zelini, Veliki gorici, Zagrebu 1 in 'Zagrebu 2.
c)	V Sloveniji:
1.	) celjsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Brežicah, Celju, Gornjem gradu, Konjicah, Kozjem, Laškem, Radečah, Rogatcu, Sevnici, S loven jgradcu, Šmarju, Šoštanju in na Vranskem;
2.	) ljubljansko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem na Brdu, v Cerknici, Kamniku, Kranju, Kranjski gori, Litiji, Logatcu, Ložu, Ljubljani, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in na Vrhniki;
3.	) mariborsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem pri Sv. Lenartu, v Mariboru, na Prevaljah, v Ptuju in Slovenski Bistrici;
4.	) novomeško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Črnomlju, Kočevju, Kostanjevici, Metliki, Mokronogu, Krškem, Novem mestu, Ribnici, Trebnjem, Velikih Laščah, Višnji gori in Žužemberku;
5.	) murskosoboško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Dolnji Lendavi, Gornji
Lendavi, Gornji Radgoni. Ljutomeru, Murski Soboti in Ormožu.
č) V Dalmaciji:
1.	) dubrovniško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Blatu, Cavtatu, Dubrovniku, Korčuli, Orebiću ih Stonu;
2.	) kotorsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Budvi, Hercegnovem, Kotom in Perastu;
3.	) splitsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Hvaru, Imotskem, Makarski, Metkoviću, Omišu. Sinju, Splitu, Starem gradu. Supetru, Trogiru, Visu in Vrgorcu;
4.	) šibeniško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Benkovcu, Biogradu na moru, Drnišu, Kistanju, Kninu, Obrovcu, Ninu, Skradinu, Šibeniku, Tijesnu, Vrlici in Preku (za občine Božavo, Preko, Sali in Veli Iž).
d) V Bosni in Hercegovini:
1.	) banjeluško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v mestu Banjiluki (za mesto in banjeluški srez), Derventi, Bosanski Dubici, Bosanski Gradiški, Bosanskem Novem, Kotor-varošu, Prijedoru, Kozarcu, Prnjavoru, Tešnju in Bosanskem Brodu, razen območja sreske ekspoziture v Doboju (ki obseza občine Alibegović, Čaire, čifčije, Doboj, Ljeskove vode; katoliški in turški Maklenovac, Malo in Veliko Bukovico, Moljkovac, Nove in Stare Ula-rice, Orašje, Pločnik, Potkamen, Prisade in Stanove) in v Bosanski Kostajnici za sedanje območje sreske ekspoziture v Bosanski Kostajnici in za občino Grdanovac;
2.	) bihaško okrožno sodišče je pristojne za sodne sreze s sedežem v Bihaću, Cazinu, Bosanski Krupi, Bosanskem Petrovcu, Kulen-vakufu, Ključu, Sanskem mostu, Drvaru (za sedanjo območje sreske ekspoziture v Drvaru in občine Oštrelj, Potoke, Mokronog©, Vidovo selo, Mrče, Preka jo, Podić, Štrbco in Srnetino) in v Veliki Kladuši;
3.	) mostarsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Bileču, Gackern, Konjicu, Ljubinju, Ljubuškem, Mostaru (za. mesto in mostarski srez) Nevesinju, Stopu, Trebinju in Čapljini;
4.	) sarajevsko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Visokem, Višegradu, Rogatici, Sarajevu (za mesto in sarajevski srez). Rojnici, Foči in Čajniću;
5.	) travniško okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Bugojni, Duvnu, Glamoči, Žepču, Zenici, Jajcu, Livnu, Mrkonjić-građu, Prozoru in "Travniku kakor tudi v Grahovu za sedanje območje sreske ekspoziture v Grahovu in občino Crni lug;
6.	) tuzlansko okrožno sodišče je pristojno za sodne sreze s sedežem v Bijeljini, Brčkem, Bosanskem Šabcu, Vlasenici, Gradačcu, Gračanici, Zvor-niku, Kladnju, Maglaju, Srebrenici, Tuzli (za mesto in tuzlanski srez) in v Doboju za sresko ekspozituro v Doboju. ki obseza občine, navedene pod 1.).
§ 14.
Okrožna sodišča izvršujejo v civilnopravnih in nespornih stvareh kakor tudi v izvršilnih stvareh sodno oblast na prvi stopnji, prav tako sodno oblast na drugi stopnji po zakonih, ki se tičejo teh stvari. V kazenskih stvareh izvršujejo okrožna sodišča sodno oblast po odredbah zakona o kazenskopravnem postopanju.
V krajih, kjer ni trgovinskega sodišča, vodijo okrožna sodišča vpisnike (registre) trgovinskih firm in izvršujejo v trgovinskih stvareh sodno oblast tako kakor trgovinska sodišča.
Okrožna sodišča izvršujejo sodno oblast v kon-kurznem postopanju, kolikor ne spada to v pristojnost trgovinskih sodišč. Prav tako morajo opravljati okrožna sodišča vse one posle, ki so jim dodeljeni s tem ali z drugim zakonom.
§ 15.
Okrožna sodišča na sedežu apelacijskih sodišč vodijo rudniške knjige in vodijo rudarsko sodno oblast glede rudnikov za vse območje apelacijskega sodišča, kolikor niso pristojna za to druga sodišča.
Okrožno sodišče v Beogradu vodi centralno zemljiško knjigo železnic in javnih kanalov za vso državo po odredbah zakona o zemljiških knjigah.
§ 16.
Pri vsakem okrožnem sodišču mora biti predsednik, potrebno število sodnikov, sodniških pomočnikov, administrativnega osebja in služiteljev.
Koliko sodnega osebja je treba poedinemu okrožnemu sodišču, odreja minister pravde.
§ 17.
Kolikor ne odreja ta ali drug zakon kaj drugega, izvršujejo okrožna sodišča sodno oblast v senatih («večih»), sestavljenih iz treh sodnikov.
Sodni sklepi se izrekajo z večino glasov, če ne odreja ta ali drug zakon drugače.
§ 18.
Predsednik okrožnega sodišča upravlja sodišče in vodi nadzorstvo nad sodnim osebjem.
Ce je predsednik zadržan, opravljati službene posle, ali ee ga ni, ga nadomešča po činu najstarejši sodnik.
§ 19-
Predsednik okrožnega sodišča sestavi na koncu vsakega leta s pismenim odlokom senate za naslednje leto in odredi pri tem, katere posle naj opravljajo poedini senati, v katerem senatu naj posluje ta ali oni sodnik in kdo naj ga nadomešča, če je zadržan, nadalje, kateremu senatu bo predsedoval predsednik sam in kateremu najstarejši sodniki in kdo izmed njih jih bo 'nadomeščal, če bodo zadržani. Obenem odredi predsednik sodnike poedince ter določi, katere posle naj opravljajo.
Predsednik in sodniki smejo biti stalni člani ali namestniki v več senatih.
Ob sodnih počitnicah izreka sodne sklepe poseben senat, ki ga sestavi predsednik s pismenim odlokom nezavisno od letnega razporeda.
Predsednik odreja, katere posle naj opravlja ostalo sodno osebje.
§ 20.
Predsednikov letni razpored senatnih predsednikov, nadalje sodnikov in njih namestnikov se pošlje v odobritev predsedniku pristojnega apelacijskoga sodišča obenem s pritožbami sodnikov tega sodišča, če je kaj teh pritožb.
§ 21.
Ce se določeni razpored ne more vzdržati, ker je te ali ono sodniško mesto izpraznjeno ali ker je ta ali oni član senata zadržan, izvrševati sodniško dolžnost, sme predsednik odstopiti od letnega razporeda, kar mora takoj sporočiti predsedniku pristojnega apelacijskoga sodišča.
Ce se je ta ali oni sodnik že udeležil razpravo v stvari, ki še ni rešena, sme predsednik odrediti, da nadaljuj isti sodnik poslovanje v isti stvari, dokler se dokončno ne reši, najsi bi bil prišel ta sodnik z letnim razporedom v drug senat.
§ 22.
Ce ne more v izvestnem primera ne sodnik senata ne njegov namestnik izvrševati svoje dolžnosti ter se ne moreta nadomestiti z drugim sodnikom istega sodišča, sme pozvati predsednik sodnika sre-skega sodišča v istem kraju, naj izvršuje sodniško oblast v tej stvari. V senatu se sme samo en član nadomestiti s sreskim sodnikom.
Sodnika poedinca pri okrožnem sodišču ne sme nadomeščati sreski sodnik.
§ 23.
Personalni senat okrožnega sodišča oddaja mnenja ali podaja predloge o personalnih stvareh, ki se tičejo osebja tega okrožnega sodišča in njemu podrejenih sreskih sodišč, kadar to zahteva višje sodišče ali minister pravde, kakor tudi v primerih, določenih z zakonom.
Personalni senat je sestavljen iz predsednika in dveh po činu najstarejših sodnikov.
§ 24.
Senatni predsednik porazdeljuje posle med člane senata. Odrediti sme poedine člane senata za poročevalce o izvestnih stvareh ter določiti, da pismeno predlože osnutek sklepa.
§ 25.
Občo sejo okrožnega sodišča sestavljajo vsi sodniki tega sodišča, najmanj pa polovica; predseduje ji predsednik ali pa njegov namestnik.
V področje obče seje spada to-le:
1.	) oddajanje mnenj na zahtevo ministra, pravde ali drugega višjega pristojnega sodišča o stvareh pravosodnega zakonodajstva ali pravosodne uprave;
2.	) predlogi, ki jih je treba podati po mnenju sodišča o stvari pravosodnega zakonodajstva;
3.	) pojasnila, ki jih je treba dati podrejenim sodiščem za izvajanje ali uporabljanje zakonov ali uredb, kakor tudi pojasnila, ki jih je treba dati tem sodiščem na njih prošnjo;
4.	) volitev sodnikov po zakonu o sodnikih.
Če pride na občo sejo sodo število sodnikov, se smatra, da je ob enaki porazdelitvi glasov večina na oni strani, kjer je glasoval predsednik.
§ 26.
Razen v primerih, ki jih navajajo zakoni o sodnem kazenskem postopanju in zakoni, ki veljajo za izvrševanje sodne oblasti v civilnih stvareh, ni treba pri okrožnih sodiš čili, da bi sklepal senat o naslednjih stvareh:
1.	) o dovolitvi začasnega zastopanja stranke po predpisih zakona o civilnopravnem postopanju;
2.	) o odmerjanju pristojbin, ki jih mora plačati stranka svojemu advokatu;
3.	) o dovolitvi pravice ubogih;
4.	) o zahtevi, naj se polože listine, in o njih vračanju po predpisih zakona 'o civilnopravnem postopanju;
5.	) o postavitvi v prejšnji stan zaradi izostanka od prvega naroka;
6.	) o zahtevi, da se vpiši hipotekama tožba ali začeta pravda v zemljiško knjigo;
7.	) o pravdnih stroških in določanju njih zneska, če se tožba umakne prod prvim narokom ali na njem ali izven ustne razprave;
8.	) o pristojbini za priče in izvedence;
9.	) o stroških zaradi zavarovanja •dokazov in o stroških predlagateljevega nasprotnika ob izvajanju dokazov;
10.	) da se priobči priziv ali revizija prizivatelje-vemu nasprotniku, odnosno revizijskemu nasprotniku, da, se priobči njiju odgovor prizivatelju, odnosno zahtevatelju revizije, nadalje, da se pošlji priziv, revizija ali pritožba s spisi vred pristojnemu sodišču ali sodišču, ki jih je dolžno odpremiti dalje;
11.	) o dovolitvi sporazumne začasne ločitve (razveze od mize in postelje), če se doseže zaradi tožbe za ločitev izven ustne razprave poravnava, po kateri zahtevata to ločitev obe stranki;
12.	) o spisih, ki jim je predmet obveščanje drugih uradov ali zahtevanje obvestila od njih;
13.	) o izdaji potrdila, da so trgovinske knjige sestavljene po zakonu in da se vodijo po zakonu;
14.	) v nespornem postopanju o izdajanju naredb, ki se nanašajo na začetek postopanja, njega voditev ali na pripravljanje sklepanja o stvari sami, kakor tudi naredb, ki ne vplivajo odločilno na pravice strank, a so po zakonu nedvomne, in naposled o odmerjanju pristojbin za priče in izvedence;
15.	) o voditvi trgovinskih in zadružnih registrov, o odrejanju, brez pravice kaznovanja, da se predlože predpisane izjave, o odrejanju, da se vpiši v trgovinski in zadružni register ono, kar se mora. vpisati uradoma, o izdajanju potrdil iz trgovinskega in zadružnega registra ali iz listin, ki so jima priložene, o izdajanju naredb, ki se nanašajo samo na voditev postopanja ali pripravljanje sklepov v stvari' sami. ali o izdajanju naredb, če- je samo taka naredba mogoča po zakonu. Prav tako se poveri tudi samo enemu sodniku nadzorstvo nad izvrševanjem vpisov v register;
16.	) ob sodni odpovedi hipotekarnih terjatev; in
17.	) o pritožbah zoper osebje sodne pisarne, izvršilne organe in sodne služitelje zaradi tega, ker niso opravljali poverjenih službenih poslov ali so jih zavlačevali, ali zaradi načina, kako so postopali ob njih opravljanju, kolikor so se vložile te pritožbe neposredno pri sodišču, ne pa pri osebah, navedenih v § 102.
Vse te posle dokončuje senatni predsednik ali pa za to posebe odrejen član .senata kot sodnik poedinec.
2.) Trgovinska sodišča.
§ 27.
Trgovinska sodišča iste stopnje kakor okrožno sodišče obstoje v Beogradu, Zagrebu in v drugih krajih, kjer se ustanove s posebnim zakonom.
Trgovinsko sodišče v Beogradu je pristojno za mesto Beograd in Cukarico, trgovinsko sodišče v Zagrebu pa za mesto Zagreb.
§ 28.
Trgovinska sodišča vodijo vpisnike (registre) trgovinskih firm in izvršujejo sodno oblast na prvi stopnji v spornih in nespornih trgovinskih in meničnih stvareh po odredbah o stvarni pristojnosti, navedenih v zakonih o postopanju in v dragih zakonih.
Razen tega izvršujejo sodno oblast v trgovinskih konkurzih.
§ 29.
Pomorsko sodstvo izvršujejo okrožna sodišča: na. Sušaku za pomorsko obalo okrožnih sodišč na
Sušaku in v Gospiću; v Splitu za pomorsko obalo okrožnih sodišč v Splitu in Šibeniku; in v Dubrovniku za pomorsko obalo okrožnih sodišč v Dubrovniku, Mostaru. Kotoru, na Cetinju in v Baru.
§ 30.
Odredbe, ki veljajo za okrožna sodišča, se «.porabljajo v spornih stvareh tudi na trgovinska sodišča. Mesto enega sodnika v senatih gre častnemu sodniku izmed trgovcev ali, če se izvršuje pomorsko sodstvo, komu, ki je izveden v brodarskih stvareh.
3.) Apelacijska sodišča.
§ 31.
Apelacijska sodišča obstoje v Beogradu, Skoplju, Zagrebu, Ljubljani, Splitu. Novem Sadu, Sarajevu in na Cetinju ter se nazivljejo po krajih svojega sedeža.
Krajevna pristojnost apelacijskih sodišč je določena tako-le:
1.	) zagrebško apelacijsko sodišče je pristojno za pravna območja okrožnih sodišč v Gospiću, Ogulinu, Petrinji, na Sušaku, v Varaždinu, Zagrebu, Bjelovaru, Mitroviči, Osijeku in Požegi;
2.	) ljubljansko apelacijsko sodišče je pristojno za pravna območja okrožnih sodišč v Celju, Ljubljani, Novem mestu, Maribora in Murski Soboti;
3.	) novosadsko apelacijsko sodišče je pristojno za pravna območja okrožnih sodišč v Beli crkvi, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi, Novem Sadu, Pančevu, Somboru in Subotici;
4.	) sarajevsko apelacijsko sodišče je pristojno za pravna območja okrožnih sodišč v Banjiluki, Bihaću, Mostam. Sarajevu, Travniku in Tuzli;
5.	) splitsko apelacijsko sodišče je pristojno za pravna območja okrožnih sodišč v Dubrovniku, Kotora, Splitu in Šibeniku;
6.	) krajevna pristojnost apelacijskoga sodišča v Beogradu in apelacijskoga sodišča v Skoplju za prejšnjo kraljevino Srbijo ostane ista, kakršna je sedaj, tudi potem, ko stopi ta zakon v veljavo;
7.	) krajevna pristojnost apelacijskega sodišča na Cetinju obseza vse ozemlje, ki ga obseza sedanje veliko sodišče v Podgorici.
§ 32.
Apelacijska sodišča izvršujejo sodno objast na dragil stopnji v civilnih stvareh, ki prihajajo na podstavi pravnih sredstev zoper sklepe nižjih sodišč pred apelacijsko sodišče, po odredbah zakona o civilnopravnem postopanju ali drugih zakonov. V kazenskih stvareh izvršujejo apelacijska sodišča sodno oblast po odredbah zakona o kazenskopravnem postopanju.
Prav tako morajo opravljati apelacijska sodišča vse one posle, Id jih jim nalaga ta ali drug zakon.
§ 33.
Pri vsakem apelacijskem sodišču mora lati predsednik, po potrebi podpredsednik, potrebno število sodnikov, sodniških pomočnikov, administrativnega osebja in služiteljev.
Število sodnega osebja pri apelacijskih sodiščih določa minister pravde.
§ 34.
Kolikor ne odreja ta ali drug zakon kaj drugega, izvršujejo apelacijska sodišča sodno oblast v senatih, sestavljenih iz petih sodnikov. Občo sejo apelacijskega sodišča sestavljajo vsi sodnilci tega sodišča, najmanj pa polovica; predseduje ji predsednik ali njegov namestnik.
§ 35.
Predsednik apelacijskega sodišča upravlja sodišče in vodi nadzorstvo nad sodnim osebjem. Ce je za^ držan, ga nadomešča po činu najstarejši sodnik apelacijskega sodišča.
§ 38.
Na koncu vsakega leta odredi predsednik s pismenim odlokom, v katerih stvareh naj poedini senat izvršuje sodno oblast. Z istim odlokom določi tudi, kateremu senatu bo predsedoval on, kateremu podpredsednik in katerim bodo predsedovali po činu najstarejši sodniki in kdo jih bo nadomeščal vi predsedovanju.
§ 37.
Na koncu vsakega leta skliče predsednik občo sejo, da se pretrese vprašanje, kateri sodnik naj pride po strokovni izobrazbi v ta ali oni senat. Ko je predsednik zaslišal sodnike, odrede predsednik.
IKKlpnedsednik in predsedniki senatov, kateri sodniki naj poslujejo v tem ali onem senatu in kdo izmed njih naj koga nadomešča. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči predsednikov glas. JTako se odredi tudi personalni senat, ki je sestavljen iz predsednika in štirih sodnikov.
Personalni senat apelacijskoga sodišča oddaja mnenja ali podaja predloge v personalnih stvareh, ki se tičejo osebja tega apelacijskoga sodišča in njemu podrejenih okrožnih in sreskih sodišč, kolikor ne spadajo te stvari v področje obče seje ali disciplinskega sodišča, kadar to zahteva kasacijsko sodišče ali minister pravde, kakor tudi v primerih, določenih z zakonom.
§ 38.
Odredbe § 19., drugega, tretjega in četrtega odstavka, kakor tudi §§ 21. in 24. se uporabljajo zmi-selno tudi na apelacijska sodišča.
Za reševanje poslov, navedenih v § 26., točkah
2.), 4.), 7.), 8.), 10.), 12.), 14.) ih 17.), ni potreben niti pri apelacijsikem sodišču sklep senata.
§ 39.
V področje obče seje apelacijskoga sodišča spada poleg predmetov, navedenih v § 25.:
1.	) odločanje o tem, ali je dovolj osnov, da se obtožijo predsednik ali sodniki okrožnih sodišč in sodniki sreskih sodišč zaradi sodno kaznivih dejanj, ki so jih storili, izvrševaje službeno dolžnost, in
2.	) volitev sodnikov po zakonu o sodnikih.
Za glasovanje ob enaki porazdelitvi glasov velja poslednji odstavek § 25.
4.) Kasacijsko sodišče.
§ 40.
Za vso kraljevino obstoji eno kasacijsko sodišče s sedežem v Zagrebu.
§ 41.
Kasacijsko sodišče izvršuje sodno oblast na poslednji stopnji v civilnopravnih in nespornih kakor tudi v civilnih in vojaških kazenskih stvareh po odredbah zakona o postopanju, ki se tičejo teh stvari; pri tem pazi na to, da se v državi pravilno in enotno uporabljajo materialni in formalni zakoni.
Koliko je kasacijsko sodišče poklicano, opravljati tudi druge posle, je določeno s tem zakonom in z drugimi zakoni.
§ 42.
Dolžnost kasacijskega sodišča je, oddajati na zahtevo ministra pravde svoje mnenje o izdaji novih ali o izpremembi in dopolnitvi že obstoječih zakonov pravosodne stroke. V teh stvareh sme podajati ministru pravde predloge tudi samo od sebe.
§ 43.
Kasacijsko sodišče ima enega predsednika^ in dva podpredsednika, šest sodnikov in potrebno število sodniških pomočnikov, administrativnega osebja in služiteljev.
Predsednika in oba podpredsednika kasacijskega sodišča postavi kralj izmed sodnikov kasacijskega sodišča na predlog ministra pravde, ko je zaslišal ministrski svet.
§ 44.
Predsednik kasacijskega sodišča upravlja sodišče in vodi nadzorstvo nad sodnim osebjem, (je je odsoten ali zadržan, ga nadomešča prvi podprtdsod-iiik, če pa je tudi ta zadržan, ga nadomešča drugi
podpredsednik.
§ 45.
Sodniške pomočnike in administrativno osebje za kasacijsko sodišče postavlja minister pravde, zva-ničnike in služitelje pa postavlja predsednik sam.
§ 46.
Kasacijsko sodišče se doli na kazenski in na civilni oddelek, ki se sestavljata kakor njiju senata ]k> odredbi prvega odstavka § 37. Vsakemu oddelku načeluje predsednik, odnosno podpredsednik kasacijskega sodišča.
Predsednik kasacijskega sodišča odredi na. koncu vsakega drugega leta, kateremu oddelku bo načeloval sam ih kateremu prvi podpredsednik.
§ 47.
Vsak oddelek se deli na senate, ki jim predsedujejo: predsednik, odnosno podpredsednik kasacijskega sodišča ali pa po činu najstarejši sodniki. Senatom dodeljuje posle predsednik oddelka. Posli se porazdeljujejo med člane sveta po odredbah § 24.
Razen tega obstojita pri kasacijskem sodišču personalni senat in odsek za evidenco.
§ 48.
Kolikor ne določa ta ali drug zakon kaj drugega, izvršuje kasacijsko sodišče sodno oblast praviloma v senatih, sestavljenih iz petih sodnikov.
Za odločanje velja predpis § 17., drugega odstavka.
§ 49.
Plenarno sejo kasacijskega sodišča sestavlja za kazenske stvari enajst sodnikov iz kazenskega oddelka, za civilne stvari pa prav toliko sodnikov iz civilnega oddelka. V to število spada tudi predsednik oddelka, odnosno njegov namestnik.
Sodniki za plenarno sejo in njih namestniki se izžrebajo koncem vsakega leta za. naslednje leto.
Če izvoljeni sodnik ne utegne prisostvovati plenarni seji, pokliče predsednik oddelka njegovega namestnika.
če se tudi na ta način ne more sestaviti plenarna seja iz sodnikov tega oddelka, pokliče predsednik kasacijskega sodišča za namestnike sodnike iz drugega oddelka.
V	področje plenarne seje spada poleg stvari, navedenih v drugih zakonih, tole:
1.	) reševanje sporov o pristojnosti po drugem odstavku člena 110. ustave;
2.	) oddajanje mnenj zakonodajnega značaja (§ 42.);
3.	) posli, navedeni v § 58.;
4.	) odločanje, ali je dovolj1 osnov, da se obtožijo sodniki kasacijskega sodišča in apelacijskih sodišč pri sodišču zaradi kaznivih dejanj, storjenih v službeni dolžnosti;
5.	) odločbe o pravnih stvareh, ki so jih nižja sodišča pravnoveljavno rešila na različen način ali pogrešno, če zahteva vrhovni državni tožitelj ali sam ali pa po naredbi ministra pravde, da se skliči zaradi tega plenarna seja v civilnopravnih stvareh. Te odločbe se smejo tikati samo onih stvari, ki ne morejo priti po predpisih zakona o civilnopravnem postopanju ali po dragih zakonskih predpisih v odločanje h kasacijskemu sodišču. V civilnopravnih stvareh nimajo take odločbe za. nižja sodišča obvezne moči. V kazenskih pravnih stvareh se popravljajo taki pogreški na zahtevo vrhovnega državnega tožitelja po odredbah zakona o kazenskem sodnem postopanju.
§ 50.
Obča seja kasacijskega sodišča je redna'ali izredna.
Redna soja je sestavljena iz enaindvajsetih sodnikov. V to število spada tudi predsednik kasacijskega sodišča, odnosno njegov namestnik1.
Sodniki za redno občo sejo se izžrebajo koncem vsakega leta za naslednje leto v enakem številu iz obeh oddelkov kasacijskega sodišča; prav tako se izžreba osean namestnikov. Namestnike pozivlje predsednik po abecednem redu njih priimkov.
Izredno občo sejo sestavljajo vsi sodniki kasacijskega sodišča, najmanj pa polovica.
§ 51.
V	področje redne obče seje spada poleg- stvari, navedenih v dragih zakonih, to-le:
1.	) volitve predsednikov okrožnih in trgovinskih sodišč, predsednikov, podpredsednikov in sodnikov apelacijskih sodišč in sodnikov kasacijskega sodišča po zakonu o sodnikih;
2.	) posli, navedeni v §§ 60. in 62.;
S.) odločanje o vseh stvareh, ki se nanašajo na notranje poslovanje kasacijskega sodišča, kolikor se zdi predsedniku treba, da jih predloži zaradi 'až-nosti redni obči seji;
4.) odločanje glede predsednika., odnosno obeh podpredsednikov kasacijskega in predsednikov in podpredsednikov apelacijskih sodišč po točki 4.) § 49.. če so obtoženi sami ali s sodniki vred.
Predsednik sme odrediti v primerih, naštetih v § 49., po važnosti in značaju stvari, da jo doženi m reši namesto plenarne seje redna obča seja.
§ 52.
Izredna seja sklepa o stvareh posebne važnosti, glede katerih odloči predsednik s podpredsednikoma in predsedniki senatov, da jih mora rešiti izredna obča seja.
Za glasovanje ob enaki porazdelitvi glasov velja poslednji odstavek, § 25.
§ 53.
Personalni senat kasacijskega sodišča, je sestavljen iz šestih sodnikov in predsednika sodišča ali
njegovega namestnika. Sodniki se izžrebajo na koncu vsakega drugega leta,
V	področje personalnega senata spada poleg stvari, navedenih v drugih zakonih, to-le:
1.	) predlogi za fninlstra pravde o številu sodnih pomočnikov za. kasacijsko sodišče;
2.	) sklepi o osebnih razmerah celokupnega osebja kasacijskega sodišča, kolikor se zdi predsedniku, da jih je treba predložiti personalnemu senatu; in
3.	) sklepi o stvareh, ki jih postavlja zakon o sodnikih v področje kasacijskega sodišča, ki pa ne spadajo v pristojnost plenarne ali redne obče seje (§§ 49. in 51.).
§ 54 .
Odredbe § 21. se uporabljajo zmiseino tudi na kasacijsko sodišče.
§ 55.
V	primerih § 26., točk 2.), 7.), 8.), 14.) in 17.), izroči poročevalec svoj predlog v odobritev senatnemu predsedniku. Če se ta ne strinja s tem predlogom, ga predloži v odločitev senatu.
§ 56.
Da se doseže čim večja enotnost v sojenju, obstoji pri kasacijskem sodišču odsek za evidenco; načeluje mu sodnik ali tajnik, ki ga odredi predsednik kasacijskega sodišča. Odsek ima nalogo, zabeležiti v vseh pravnih stvareh, razen v kazenskih, vsako odločbo pravne veljave in, če opazi protislovja v sojenju, opozoriti nanje, preden se odločba odpravi, predsednika kasacijskega sodišča, ki odloči, ali je treba postopati po § 58.
V	isti namen vodi ta odsek zbirko važnih odločb in knjigo načelnih odločb, urejenih po delih, poglavjih. odsekih in paragrafih poedimh zakonov in uredb.
§ 57.
Ali naj se sprejme izvestna odločba v zbirko važnih odločb, o tem odloči senat, ki jo je izrekel. Ta senat izroči svojo odločbo s spisi, ki se je tičejo, odseku za evidenco, ta pa jo vpiše v zbirko važnih odločb ter to sporoči predsedniku kasacijskega sodišča.
§ 58.
Ce odloči to ali oni senat, da v pravnem vprašanju odstopa od odločbe, že vpisane v zbirko važnih odločb, ali če se dogodi, da izrečeta dva senata protislovni odločbi o pravnem vprašanju, ki ni vpisano v zbirko, in obenem odločita, naj se vpiše v zbirko, ustavi predsednik kasacijskega sodišča odpravo teh protislovnih odločb ter predloži pravno vprašanje plenarni seji kasacijskega sodišča, Id odloči o njej. ko je zaslišala oba poročevalca, katerih predloga se morata priobčiti vsakemu članu plenarne seje najmanj osem dni pred sejo:
§ 59.
Odločbo, ki jo je izrekla plenarna seja. vpiše odsek za evidenco v knjigo načelnih odločb, pa tudi v zbirko -važnih odločb samo, če se tiče ta odločba take odločbe, ki je bila semkaj o istem pravnem vprašanju že vpisana. Ta odločba veže vse senate kasacijskega sodišča, dokler je po predpisih tega zakona redna obča seja kasacijskega sodišča ne iz-premeni ali ne ukine.
§ 60..
Ce sklenejo člani enega ali drugega senata ob posvetovanju o eni ali drugi stvari soglasno, da je treba odstopiti od odločbe o pravnem vprašanju, ki je že vpisana v knjigo načelnih odločb, opuste odločitev in zahtevajo od predsednika kasacijskega sodišča, naj se predloži to pravno vprašanje n-dni obči seji, in ta odloči o njem. ko je zaslišala oba poročevalca, katerih predloga se morata priobčiti vsakemu članu redne obče seje najmanj osem dni pred sejo.
§ 61.
Ce je odločba redne obče seje istovetna z odločbo, že vpisano v knjigo načelnih odločb, pripiše odsek za evidenco v to knjigo in v zbirko važnih odločb samo njen datum in označbo spisa; drugače pa vpiše vso njeno vsebino. Taka odločba jo obvezna za vse senate kasacijskega sodišča, dokler se ne ukine.
§ 62.
Če zastopa poročevalec pravno mnenje, ki nasprotuje odločbi, vpisani v knjigo načelnih odločb, sporoči to, preden predloži stvar senatu, predsedniku kasacijskega sodišča, ki odloči, ali je treba predložiti to pravno vprašanje v razpravo redni obči seji (§ 80.) ali pa ga prepustiti v ocenitev senatu.
§ 63.
Odsek za evidenco skrbi za to, da se izrode odločbe, odrejene za knjigo načelnih odločb, v prepisu vsakemu sodniku kasacijskega sodišča, kakor tudi za to, da je v posvetovalnici vsakega oddelka po en izvod zbirke važnih odločb in knjige načelnih odločb.
§ 64.
Odsek za evidenco predlaga vse načelne odločbe v civilnih stvareh kakor tudi odločbe kasacijskega sodišča v kazenskih stvareh, izrečene na zahtevo vrhovnega državnega tožitelja za zaščito zakona, ministrstvo pravde, ki jih objavlja občasno v tisku ter jih pošilja vsem sodiščem in državnim tožitelj-stvom.
Drugi del.
Sodno osebje.
§ 65.
Sodno osebje se deli na sodnike, sodniške pomočnike, administrativno osebje, zvaničnike 'in slu-žitelje.
I. Sodniki in sodniški pomočniki.
§ 66.
Kdo se smatra za sodnika, določa zakon o sodnikih.
§ 67.
Sodniški pomočniki so: pripravniki, pristavi in tajniki.
Za pripravnike se smejo postaviti samo oni, ki so dovršili pravno fakulteto kot redni slušatelji in opravili predpisane izpite, za pristave oni, ki so opravili tudi še sodniški izpit, za tajnike okrožnih sodišč pa pristavi, ki so prebili na tem položaju najmanj leto dni. Vsako okrožno sodišče mora imeti enega, če je treba, pa dva tajnika in potrebno število pristavov in pripravnikov.
§ 68.
Sodniška pripravljalna služba pri sodišču traja tri leta.
Sodniška pripravljalna služba se vrši tako, da se izuri vsak kandidat v civilnopravnih in kazenskopravnih sodnih poslih kakor tudi da se seznani z roditvijo poslov sodne pisarne.
Predsednik apelacijskega sodišča nadzira izvrševanje sodniške pripravljalne službe. Natančnejše odredbe o tem predpiše minister pravde.
§ 69.
Tajnikom in pristavom se smejo poveriti zapisni-karski posli v civilnih in kazenskih stvareh kakor tudi samostalno opravljanje poedinih poslov spornega, nespornega in kazenskega postopanja, zlasti pa, posli preiskovalnega, zaprošenega ali odposlanega sodnika.
Pri okrožnih sodiščih smejo nadomeščati tajniki in pristavi v senatu enega zadržanega sodnika, če ni po razporedu drugih sodnikov, ki bi jih mogli nadomeščati, in bi se tudi nadomeščanje ne moglo izvršiti po § 22.
§ 70.
Minister pravde postavlja tajnike, pristave in sodniške pripravnike. Njih prejemki so določeni z zakonom o sodnikih.
§ 71.
Pri kasacijskem sodišču in pri apelacijskih sodiščih obstoji potrebno število tajnikov in pristavov. Njih čin in prejemke določa zakon o sodnikih. Leta, prebita na tajniškem položaju pri apelacijskom in kasacijskem sodišču, se ravnajo po letih, prebitih na položaju sodnika okrožnega sodišča.
Zadržanega tajnika kasacijskega in apelacijskega sodišča sme nadomeščati v dolžnosti samo pristav tega sodišča.
§ 72.
Za prvega tajnika kasacijskega sodišča sme biti postavljen samo oni, ki ima kvalifikacijo za sodnika apelacijskega sodišča, odnosno za predsednika okrožnega sodišča. Za prvega tajnika kasacijskega sodišča in apelacijskih sodišč pa ne smejo biti postavljeni oni, ki niso službovali kot sodniki najmanj leto dni tudi pri okrožnem sodišču. Za prvega tajnika apelacijskega sodišča sme biti postavljen samo oni, ki je služboval kot sodnik pri sreskem ali okrožnem sodišču najmanj tri leta. Za tajnika senata pri kasacijskem sodišču in apelacijskih sodiščih smejo biti postavljeni oni, ki so prebili po opravljenem sodniškem izpitu v sodni službi najmanj tri leta.
§ 73.
Tajniki kasacijskega sodišča in apelacijskih sodišč se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde izmed kandidatov, ki se prijavijo za te položaje in ki jih predlaga v dvojnem številu kasacijsko sodišče, odnosno apelacijske sodišče. Zato se vodi pri kasacijskem sodišču in pri apelacijskih sodiščih seznamek prijavljenih kandidatov. Področje tajnikov višjih sodišč predpiše minister pravde z uredbo.
Častni so d n i le i.
§ 74.
Častni sodnik sme biti vsak državljan, ki pozna po svojem zvanju trgovino ali brodarstvo kakor tudi zakone in običaje, ki se nanašajo nanju, ter ni z zakonom in tudi ne s sodnim sklepom omejen v izvrševanju državljanskih pravic ali v razpolaganju s svojo imovino.
Služba častnih sodnikov je brezplačna.
§ 75.
Častne sodnike postavlja minister pravde iz trgovskega stanu kakor tudi izmed oseb, veščih brodarstvu, na predlog trgovske in obrtniške zbornice (trgovske, industrijske, zanatlijske zbornice), in sicer vedno za leto dni.
§ 76.
Minister pravde izda natančnejše predpise o načelih, ki se jih je treba držati, ko se sestavlja predlog iz prednjega paragrafa.
§ 77.
Služba častnega sodnika je obvezna.
Minister pravde predpiše, v katerih primerih ni treba izvoljeni osebi prevzeti izvolitve, odnosno kdaj sme zahtevati postavljeni sodnik oprostitev od sodniške dolžnosti.
§ 78.
Vsak častni sodnik mora, ko nastopa dolžnost, priseči pred predsednikom sodišča, za katero je postavljen, da bo točno in vestno opravljal svojo častno sodniško službo po veljavnih zakonih in običajih svoje stroke, ne glede na osebo in koristi pravdnih strank.
Po opravljeni prisegi so častni sodniki glede opravljanja službe in sodniške dolžnosti enaki poklicnim sodnikom. Razen če je častni sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja, s katerim je združena izguba državljanskih pravic ali javne službe, ali če je s sodbo obsojen na izgubo državljanskih pravic kakor tudi če pride v konkurz ali pod skrbstvo, se oprosti samo z razsodbo disciplinskega sodišča po zakonu o sodnikih.
Zaradi nerednega opravljanja sodniške službe kaznuje predsednik sodišča častnega sodnika z denarno kaznijo do tisoč dinarjev; sodnik se sme zoper to pritožiti na pristojno apelacijske sodišče v osmih dneh od dne, ko se mu priobči odlok o kazni.
Dolžnost, prijaviti izključitev.
§ 79.
Sodniki, častni sodniki, sodniški pomočniki in («talo sodno osebje morajo starejšini sodišča takoj priobčiti, čim zvedo za osnovo, ki jih po zakonu izključuje od izvrševanja dolžnosti.
Če je pri sodišču nemogoče odločiti o izključitvi, se mora to priobčiti pristojnemu višjemu sodišču.
Službena halja.
§ 80.
Sodniki, državni tožitelji in častni sodniki nosijo službeno haljo, ko prisezajo, prav tako pred sodečim sodiščem v sodni dvorani pri vseh razpravah in pretresih v civilnih in kazenskih stvareh.
Službene halje se nabavljajo ob državnih stroških. Njih obliko predpiše minister pravde.
II. Sodno administrativno osebje.
§ 81.
Administrativno osebje pri sodiščih postavlja minister pravde, kolikor ni določeno z zakonom drugače.
Število in vrste administrativnega osebja pri poedinih sodiščih se določijo po službeni potrebi. O tem odloči minister pravde, ko dobi mnenje personalnega senata pristojnega apelacijskega sodišča, odnosno kasacijskega sodišča za kasacijsko sodišče.
Predpise o predhodni šolski izobrazbi, o priprav ljalni službi, o opravljanju strokovnih izpitov, o postavljanju v službo, o dolžnostih in pravicah in o področju administrativnega osebja izda minister pravde, kolikor®ni to urejeno z drugimi zakoni, ko dobi mnenje obče seje apelacijskih sodišč.
§ 82.
Administrativno osebje sodišča je pod neposred-njim nadzorstvom svojega predstojnika, ki ga odredi starejšina sodišča.
III.	Sodni zvaničniki in služitelji.
§ 83.
Pri vsakem sodišču mora biti postavljeno potrebno število zvaničnikov in služiteljev.
Predpise o pogojih za postavljanje sodnih zvaničnikov in služiteljev, o ureditvi njih službenih razmerij in o njih področju izda minister pravde, ki določa tudi število zvaničnikov in služiteljev pri vsakem poedinem sodišču.
Tretji del.
Nadzorstvo nad sodnim administrativnim osebjem, zvaničniki in služitelji.
§ 84.
Obče nadzorstvo nad administrativnim osebjem, zvaničniki in služitelji pri sreskih sodiščih izvršujejo starejšine sreskih sodišč sporazumno s sodnikom, ki mu je uslužbenec dodeljen, pri zbornih sodiščih pa predsednik sodišča s sodelovanjem onega sodnika ali sodniškega pomočnika, kateremu je poveril ta posel.
Četrti del.
Posli sodne pisarne.
§ 85.
Predpise o voditvi in razporedu poslov sodne pisarne, zlasti' predpise o odpravljanju sodnih sklepov, o voditvi vpisnika (registra.) in drugih pomožnih knjig, o postopanju z vlogami, ki prihajajo na sodišče, o ravnanju s spisi, o sestavljanju in predlaganju poslovnih poročil izda minister pravde, ko je zaslišal mnenje apelacijskih sodišč.
§ 86.
Pri sreskih sodiščih z več sodniki poedinci, pri zbornih sodiščih z več senati kakor tudi pri zbornih sodiščih z več sodniki poedinci se smejo urediti oddelki pisarne za vse posle pisarne, ki se nanašajo na poslovanje enega ali več sodnikov poedincev, enega ali več senatov. Iz področja takih posebnih oddelkov pisarne se smejo izločiti posli za vročanje ali izvrševanje ter se dodeliti posebnemu oddelku pisarne, ki se bavi izključno s posli take vrste za vse sodišče.
Ureditev teh posebnih oddelkov odobruje načelno minister pravde po potrebi službe. O načinu njih ureditve, o številu njih uradništva in o izločanju poslov za vročanje in izvrševanje odloča predsednik pristojnega apelacijskega sodišča.
§ 87.
Poedini oddelki sodne pisarne izvršujejo naloge sodnikov in predsednikov senatov, katerim so dodeljeni. V stvareh, ki spadajo v področje tega sodnika ali teh senatov, morajo opravljati oddelki vse, kar se pokaže za potrebno v korist službe, kolikor spada to v dolžnost sodne pisarne.
§ 88.
Predlogi, prošnje in izjave, ki se smejo podajati pred sodiščem tudi ustno, ki pa jih po zakonu sodnik ni zavezan sprejemati osebno, se smejo jemati na zapisnik v sodni pisarni. Tako sestavljen zapisnik se pošlje po potrebi pristojnemu sodišču.
Uradniki sodne pisarne smejo sprejeti po sodnikovem nalogu na zapisnik tudi menične proteste, sestaviti smrtne liste, popisati in zapečatiti zapuščino, izvršiti prostovoljno prodajo nepremičnin, overoviti prepise in podpise.
Sodna pisarna sestavlja in podpisuje tabelarne izkaze o sodnem poslovanju. Na zahtevo strank izdaja v mejah zakona one odpravke, izpiske in prepise iz sodnih spisov, ki jih je podpisal in opremil s sodnim pečatom predstojnik sodne pisarne ali oni njen uradnik, ki je posebe odrejen za to.
Z nalogom starejšine sodišča se sme prenesti na sodno pisarno pripravljanje osnutkov za sklepe po
spisih preprostejšega značaja, in sestavljanje sklepov o zemljiških stvareh.
Sodni pisarni se sme odrediti, naj sestavi, če se prošnji popolnoma ugodi, osnutek sklepa po kratki sodnikovi beležki o pismenih ali na sodni zapisnik podanih prošnjah, kamor se štejejo tudi plačilni nalogi v meničnem in mandatnem postopanju, nadalje sklepi o odpovedih po sodišču. Isto velja tudi glede pogojnih plačilnih povelj v .opominjevalnem postopanju.
Prav tako se sme poveriti sodni pisarni, da sestavi zabeležko o izročeni sodbi in odpravek sodb, izrečenih na podstavi odpovedi ali priznanja^ in zamudnih sodb (zaradi izostanka), ki popolnoma ustre-zajb tožbeni zahtevi.
Uradniki sodne pisarne se smejo jemati tudi za zaprisežene zapisnikarje.
§ 89.
Dolžnost sodne pisarne je še, sprejemati vlogo in spise, ki prihajajo na sodišče v kazenskih stvareh, odpravljati kazenskopravne sklepe, skrbeti za vročitve in pozive v kazenskopravnem postopanju kakor tudi hraniti kazenskopravne spise, kolikor ne nalaga zakon o kazenskopravnem postopanju teh poedinih poslov sodnikom.
§ 90.
Vse vročitve sodišča se vrše uradoma.
Osebam, ki se pozovejo, naj pridejo pred sodišče izven civilnopravnega in kazenskopravnega postopanja, se mora zapretiti v pozivu, da jih zadene, če so ne odzovejo, kazen zaradi motitve reda, ki jo predpisuje zakon o civilnopravnem postopanju. Kdor ne pride tudi na ponoven poziv, se mora privesti na sodišče prisilno.
Kazen se odmerja po predpisih zakona o civilno^ pravnem postopanju, ki govore o kaznih zaradi motitve reda.
§ 91.
Če mora podati stranka v pravnih stvareh v zakonskem ali sodnem roku izjavo, predlog, vlogo ali započeti kaj drugega, kar se tiče sodnega postopanja, se smatra dan, ko se je oddal dotični dopis priporočeno na pošto, za dan, ko se je vročil sodišču.
§ 92.
Oe hoče vložiti stranka, ki ji je priznana pravica ubogih, ki pa ji zbornica še ni postavila advokata, pravno sredstvo zoper sodbo, odnosno, sklep srei-skega sodišča., odredi sodišče enemu izmed svojih sodnikov ali sodnih pomočnikov, naj' sestavi pravno sredstvo in naj ga odda o pravem času; v tem primera nadomešča uradnikov podpis advokatov podpis.
Tse to velja tudi za odgovor na pravno sredstvo.
Peti del.
Sodne počitnice in odsotstva zaradi počitnic.
Prazniki.
§ 93.
Ob nedeljah in praznikih se ne smejo vršiti razprave in naroki, razen če bi jih bilo nevarno odlagati.
Kateri dnevi naj se smatrajo pri sodiščih za praznike, predpiše z uredbo minister pravde.
Sodne počitnice.
§ 94.
Sodne počitnice trajajo zdržema od dne 1. julija do vštetega dne 15. avgusta. V tem času se določajo naroki in razprave in izrekajo sklepi samo v ferial-nih stvareh.
Odsotstvo zaradi odmora.
§ 95.
iSodno osebje ima pravico do odsotstva. zaradi odmora, ki znaša: za predsednika kasacijskega sodišča dva meseca, za. podpredsednika kasacijskega sodišča in predsednike apelacijskih sodišč sedem tednov, za sodnike kasacijskega sodišča, podpredsednike in sodnike apelacijskih sodišč in za predsednike okrožnih in trgovinskih sodišč šest tednov. Sodniki okrožnih in trgovinskih sodišč in starejšine in sodniki sreskih sodišč, sodniški pomočniki in administrativni sodni uradniki imajo pravico do odmora, ki znaša:
do 10 službenih let 20, s preko 10 službenimi leti pa 40 dni.
Zvaničniki in s tužitelji imajo pravico do odmora, ki znaša
do 10 službenih let 15, s preko 10 službenimi leti pa 30 dni.
§ 96.
Odsotstvo, navedeno v § 95., se uživa praviloma ob sodnih počitnicah. Ce. se kdo izmed sodnega osebja pridrži na poslovanju pri sodišču ob sodnih počitnicah, mu dovoli predsedniki, odnosno starejšina sodišča to odsotstvo med letom, pri čemer gleda na to, da posli ne zastajajo.
Šesti del.
Sodna uprava in nadzorstvena pravica.
A. Sodna uprava.
§ 97.
Sodišča so v stvareh sodne uprave podrejena ministrstvu pravde.
Sodniki, sodniški pomočniki in administrativno osebje morajo sodelovati pri poslih sodne uprave.
B. Nadzorstvena pravica.
§ 98.
V nadzorstveno pravico spada zlasti: nadziranje, ali se vrše posli redno po zakonu, napotovanje sodišč, da izvršujejo svoje dolžnosti, popravljanje zapaženih pogreškov v poslovanju in poročanju višjemu pristojnemu sodišču, ki je poklicano, izdajati o tem potrebne naredbe.
Pod nadzorstvo spada vse sodno osebje.
Zaradi nerednega opravljanja sodnih poslov postopa nadzorstveno oblastvo po odredbah zakona o sodnikih.
Sodišča in njim podrejeno osebje morajo izvrševati naloge, ki jih jim dajo oblastva ali organi, izvršujoči nadzorstveno pravico, ter jim dajati na zahtevo potrebna pojasnila. Vendar pa ne smejo oblastva in organi, ki izvršujejo nadzorstveno pravico, vplivati na reševanje poedinih poslov, dodeljenih sodnikom.
§ 99.
Vrhovno nadzorstvo nad sodišči izvršuje minister pravde osebno ali pa po inšpektorjih ministrstva. Vrhovno nadzorstvo nad kasacijskim sodiščem izvršuje njegov predsednik.
Neposrednje in uradno nadzorstvo nad sreskimi sodišči izvršujejo okrožna sodišča in njih predsedniki, nad okrožnimi in trgovinskimi sodišči pa apelacijska sodišča in njih predsedniki, v katerih področje spada uradno nadzorstvo tudi nad poslovanjem sreskih sodišč.
§ 100.
Zborna sodišča prve in druge stopnje in njih predsedniki izvršujejo nadzorstvo nad podrejenimi sodišči po navodilih ministrstva pravde. Predsedniki zbornih sodišč pregledujejo poslovanje podrejenih sodišč občasno in osebno v prvih petih letih, ko stopi v veljavo zakon o civilnopravnem postopanju, po možnosti enkrat na leto, pozneje pa najmanj vsaki dve leti. Na podstavi pregleda odredi sodišče vse, kar se mu zdi potrebno in kar more odrediti v obsegu svoje pristojnosti. Naredbe, ki presezajo področje tega sodišča, se predlagajo ministru pravde in priloži se jim: poročilo o izvršenem pregledu. Ce je treba, sme odrediti minister pravde tudi izredne preglede poslovanja pri sreskih in okrožnih sodiščih po svojih inšpektorjih, ki morajo predložiti svoje poročilo ministru pravde in predsedniku • pristojnega apelacijskoga sodišča.
§ 101.
Kasacijsko sodišče je upravičeno, učiniti sodiščem ugovore zaradi pogreškov v poslovanju, ki jih je zapazilo ob izvrševanju svoje sodne oblasti. Važnejše pogreške mora sporočiti ministru pravde ter mn predlagati, kaj' bi kazalo ukreniti, da, jih v bodoče ne bo.
§ 102.
Pritožbe zoper sodišče, starejšino sodišča, sodnike ali sodniške pomočnike zaradi odklanjanja sodnega delovanja ali zavlačevanja, sodnih poslov se smejo vlagati pri predsedniku neposredno višjega sodišča; če pa je naperjena pritožba zoper sodnika ali sodniškega pomočnika zbornega sodišča, se smejo vložiti tudi pri predsedniku tega sodišča. Če so take pritožbe očito neosnovane, se zavrnejo; drugače pa se pozove dotično sodišče, dotični uradnik ali sodniški pomočnik, če je treba, tako, da s© zaprete disciplinski ukrepi, naj v določenem roku ugodi pritožitelju
in predloži o tem poročilo, ali pa naj sporoči, zakaj mu ne more ugoditi.
Pritožbe zoper apelacijska sodišča, zaradi odklanjanja sodnega delovanja ali zaradi zavlačevanja sodnih poslov se vlagajo pri kasačijs,kem sodišču; če so naperjene zoper predsednika apelacijskoga sodišča, se vlože pri ministru pravde, pritožbe zoper sodnike kasacijskega sodišča pa pri predsedniku tega sodišča, ki postopa potem po odredbi prvega odstavka tega, paragrafa. Ce so naperjene zoper uradnika sodne pisarne, češ, da, nemarljivo opravlja uradne posle ali jih ne izvršuje, se vloži ustno ali pismeno — kolikor ne določajo za poedino primere drugi predpisi kaj drugega — pri sodniku, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad sodno pisarno, ali pa prt starejšini sodišča, ki odredi po potrebi, ko je zaslišal dotičnoga: uradnika, naj se po možnosti čimprej odpravi vzrok pritožbe.
Sedmi del.
Prehodne in končne odredbe.
§ 103.
Kjer obstoje opštinski sudovi ali njim podobne naprave, veljajo še nadalje odredbe o njih pristojnosti. Natančnejše odredbe o sestavi, in pristojnosti opštinskih sudov kot posebnih sodišč (§ 1., drugi odstavek, tega zakona), o postopanju teh sodišč kakor tudi o načinu, po katerem se volijo opštinski sudovi, se predpišejo s posebnim zakonom.
§ 104.
Ko dobi ta zakon obvezno moč, se spoje sedanje kasacijsko sodišče v Beogradu, stol sedmorice (oba oddelka) v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu, veliko sodišče v Podgorici in oddelek beograjskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu ter sestavijo novo kasacijsko sodišče v Zagrebu.
Preselitev in spojitev teh sodišč se mora izvršiti do dne 1. aprila 1929.
Sedanji banski stol v Zagrebu, višji deželni sodišči v Splitu in v Ljubljani se pretvorijo v apelacijska sodišča,.
Novi apelacijski sodišči v Sarajevu in na Cetinju se morata sestaviti v proračunskem letu 1929./1930. s krajevno pristojnostjo, ki jo določa ta zakon.
Vsi sedanji sodni stoli v Hrvatski, Slavoniji in Medjiinurjn, deželno sodišče in okrožna sodišča v Sloveniji, okrožna (zemaljska) sodišča v Dalmaciji, Črni gori. Bosni in Hercegovini, Banatu, Bački in Baranji se izpreminjajo v okrožna sodišča po tem zakonu.
Vsa sedanja kotarska sodišča in kotarske sodne ekspoziture v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Banatu. Bački in Baranji in okrajna sodišča v Sloveniji se izpreminjajo v sreska sodišča po tem zakonu.
Vsi sodniki teh sodišč obdrže svoje dosedanje položaje.
Novi okrožni sodišči na Sušaku, v Murski Soboti in trgovinsko sodišče v Zagrebu se morajo sestaviti v proračunskem letu 1929./1930. s krajevno pristojnostjo, ki jo določa ta zakon.
Nova sreska sodišča v Valpovu, Ivanić - gradu, Kostanjevcu, Gornji Lendavi, Nišu, Bosanski Kostajnici, Kulen-vakufu, Drvaru, Veliki Kladuši, Kozarcu in Grahovu se morajo sestaviti v proračunskem letu 1929./1930. s krajevno pristojnostjo, ki jo določa ta zakon.
Nova sreska sodišča, v Srbiji in Črni gori. določena s tem zakonom, se uvajajo postopno po finančni možnosti, toda tako, da se morajo uvesti najkesneje v petih letih od dne. ko stopi ta zakon v veljavo.
§ 105.
Predsedniki, podpredsedniki in sodniki sedanjega kasacijskega sodišča v Beogradu, stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, velikega sodišča v Podgorici in oddelki beograjskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu se smatrajo od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč, za sodnike novega kasacijskega sodišča, s sedežem v Zagrebu, z dostavkom, da obdrže predsedniki in podpredsedniki dosedanjo plačo in dosedanje prejemke, kolikor so večji od sodniških, dokler se ne reši vprašanje o regulaciji plač vseh sodnikov z novim zakonom o sodnikih.
§ 106.
Dokler se ne izenačijo sodni zakoni, ne sme biti število sodnikov kasacijskega sodišča manjše za pravna območja: Srbije in Črne gore od 20 sodnikov, Hrvatske in Slavonije od 15 sodnikov, Slovenije in
Dolmacije od 10 sodnikov, Bosno in Hercegovino od 10 sodnikov in Vojvodine od 5 sodnikov.
§ 107.
Ko stopi ta zakon v veljavo, so izdela v ministrstvu pravde činovna lista predsednikov, podpredsednikov in sodnikov vseh sodišč in njen prepis se pošlje vsakemu teh sodišč zaradi priobčitve interesentom, da učinijo priobčitev ministrstvu pravde, če smatrajo, da ni čin določen pravilno. Cinovna lista, ki jo določi ministrstvo, bo obvezna za novo kasa-cijsko sodišče, dokler ne določi samo svojega čina; to pa mora storiti v prvem mesecu svojega poslovanja v seji vseh sodnikov. Tej seji mora prisostvovati vsaj polovica sodnikov. Ko se določa činovna lista, daje prejšnji predsedniški ali podpredsedniški položaj prvenstvo v činu po večjem številu službenih sodniških let.
§ 108.
Vsa spredaj omenjena sodišča, ki so sestavljena po tem zakonu, poslujejo, dokler se ne izenačijo zakoni o civilnopravnem in kazenskopravnem postopanju, po dosedanjih postopnikih.
Število sodišč prve stopnje v Srbiji in okrožnih sodišč v Črni gori se mora zmanjšati postopno, kakor se deloma ali popolnoma uvedejo sreska sodišča na njiju ozemlju. Tudi ta sodišča poslujejo po dosedanjih postopnikih in po sedanji pristojnosti, dokler se ne izenači zakonodajstvo o postopanju in se ne izvede nova organizacija sreskih in okrožnih sodišč.
§ 109.
Novo kasacijsko sodišče v Zagrebu se deli, dokler se ne izenačijo sodni zakoni v kraljevini, na toliko oddelkov, kolikor ima sedaj pravnih območij, samo da sestavljajo sodniki, postavljeni za območje kasacijskega sodišča v Beogradu in za območje sedanjega velikega sodišča v Podgorici, en oddelek. Vsakemu takemu oddelku načeluje po činu najstarejši sodnik dotičnega oddelka. Ti oddelki poslujejo po zakonih, ki veljajo za dotično območje, v senatih, sestavljenih iz petih sodnikov, kolikor ne določajo za poedino pravno območje obstoječi zakoni manjšega števila sodnikov.
Dokler se ne izenači zakonodajstvo o sodnem postopanju za vso kraljevino, se ukinja za pravno območje novega apelacijskoga sodišča na; Cetinju člen 262. zakona o sodnem postopanju v kazenskih dejanjih z dne 20. januarja 1910. za kraljevino Crno goro; razširjajo pa se na to območje odredbe §§ 261. do 271. poglavja XIX. in §§ 272. do 284. poglavja XX. zakona o sodnem postopanju v kazenskih dejanjih z dne 10. aprila 1865. za kraljevino Srbijo; po teh razširjenih odredbah naj postopa oddelek, omenjen v prvem odstavku, v senatu, sestavljenem iz petih sodnikov. Drugače pa obdrži novo apelacijsko sodišče na Cetinju pristojnost dosedanjega velikega sodišča v Podgorici.
Prav tako se izloča, dokler se ne izenači zakonodajstvo o sodnem postopanju, iz pristojnosti sedanjega vrhovnega sodišča v Sarajevu sklepanje o ničnostnih pritožbah in z njimi združenih prizivih zoper sodbe okrožnih sodišč, o ničnostnih pritožbah za obrambo zakonov, o izredni obnovi kazenskega postopanja, nadalje o pomilostitvah ob smrtni kazni in o ostalih pomilostitvah, če je izreklo sodbo tudi vrhovno sodišče samo, kakor tudi o postavitvi v prejšnji stan, kolikor se tičejo ničnostne pritožbe in z njo združenega priziva (§§ 37., 289. do 310., 321.,
280.,	367. in 323. v zvezi s § 15. kazenskega postop-nika za Bosno in Hercegovino z dne 30. januarja 1891.), ter se prenaša v pristojnost dotičnega oddelka kasacijskega sodišča v Zagrebu. Reševanje prizivov zoper sodbe okrožnih sodišč, kolikor niso združeni z ničnostno pritožbo, kakor tudi vsi drugi posli kazenskopravnega ali civilnopravnega značaja, za katere je bilo doslej pristojno vrhovno sodišče v Sarajevu, prehajajo v pristojnost apelacijskega sodišča v Sarajevu, ki se ustanavlja s tem zakonom. 'Zato morajo odpravljati okrožna sodišča v Crni gori in Bosni in Hercegovini spise o kazenskih poslih, za katere je določena spredaj pristojnost kasacijskega sodišča v Zagrebu, neposredno kasacijskemu sodišču v Zagrebu.
Odredbe zakona o sodnem postopanju v kaznivih dejanjih kraljevine Srbije, razširjene na Crno goro, se morajo objaviti obenem s tem zakonom v «Službenih Novinah».
§ no.
Odredbe § 26., drugega odstavka, §§ 38., 46., 47.,
49.,	50., 51., 52., 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61.,
62.,	63. in 64. stopijo V veljavo za vso kraljevino,
ko se izvrši izenačitev zakonov o civilnopravnem in kazenskopravnem postopanju; do takrat pa ostanejo v veljavi odredbe zakona o ureditvi sodišč, ki veljajo v poedinih sodnih območjih, z izpremembami in dopolnitvami, navedenimi v §§ 111. do 119
§ UL
Spore o pristojnosti med civilnimi upravnimi in vojaškimi oblastvi in sodišči, ali med upravnimi in rednimi sodišči istega območja rešuje po dragem odstavku člena 110. ustave oddelek kasacijskega sodišča, pristojen za to območje, v senatu, sestavljenem iz petih sodnikov. Take spore med oblastvi in sodišči raznega območja rešuje senat, sestavljen po odredbi § 119.
Oddajati mnenja o novih zakonih je pristojen senat kasacijskega sodišča, ki je sestavljen iz predsednika kasacijskega sodišča ali njegovega namestnika in iz desetih sodnikov in ki ga odredi na koncu leta za naslednje leto predsednik s podpredsednikoma kasacijskega sodišča s pismenim odlokom sorazmerno s številom sodnikov v poedinih oddelkih.
Sklepati o tem, ali je dovolj osnov, da se obtožijo sodniki kasacijskega sodišča in apelacijskih sodišč kakor tudi predsedniki in podpredsedniki apelacijskih sodišč zaradi kaznivih dejanj, storjenih v službeni dolžnosti, je pristojen senat dotičnega oddelka; če pa gre za predsednika in podpredsednika kasacijskega sodišča, je sestavljen senat po odredbi tega paragrafa, drugega odstavka.
Sodniki sreskih sodišč, sodniki in predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč, sodniki, podpredsedniki in predsedniki apelacijskih sodišč in sodniki kasacijskega sodišča se volijo po odredbah zakona o sodnikih. Voli jih kasacijsko sodišče v obči seji sodnikov pristojnega oddelka (§ 109.), apelacijsko sodišče pa v obči seji za svoje območje.
Za posle personalnega senata obstoji v vsakem oddelku senat, sestavljen iz petih sodnikov, ki se izžrebajo na koncu leta za naslednje leto.
§ 112.
Vsa sodišča in vsa državna in samoupravna ob-lastva morajo dajati nemudoma pravno pomoč tudi sodiščem v drugih pravnih območjih.
Vsako uradno opravilo, ki ga izvrši na prošnjo pristojnega sodišča sodišče kateregakoli pravnega območja v civilnih spornih in nespornih kakor tudi v kazenskih stvareh, velja, kakor bi ga bilo izvršilo sodišče, na čigar prošnjo je bilo izvršena.
Ce prispe prošnja sodišča enega pravnega območja za pravno pomoč k nepristojnemu sodišču ali oblastvu drugega pravnega območja, jo odpravi zaprošeno sodišče ali oblastvo k pristojnemu sodišču ali oblastvu ter obvesti o tem sodišče, ki jo je zaprosilo.
Ce se zdi zaprošenemu sodišču, da je kaj ovir za izvršitev prošnje, bodisi zaradi nepristojnosti, bodisi iz drugih razlogov, sporoči to svojemu pristojnemu apelacijskemu sodišču. Ce to razvidi, da ni ovir, pozove podrejeno sodišče, naj postopa po prošnji; drugače pa odpremi stvar v odločitev kasacijskemu sodišču, ki odloči v senatu, sestavljenem po § 119.
Sodišča in druga oblastva enega pravnega območja, pristojna za izvrševanje, morajo izvrševati po predpisih zakonov svojega območja sodbe, Sklepe in druge pravne akte, ki so postan pravnomočni izza proglasitve državnega ujedinjenja in ki so po zakonih svojega območja osnova za izvršitev, če je na teh sodbah, sklepih ali pravnih aktih zapisana označba o izvrsnosti, najsi se obrača nanje s prošnjo stranka neposredno ali pa po svojem pristojnem sodišču.
§ 113.
Podpisi na privatnih listinah, ki jih je overovilo sodišče ali overovil javni notar ali drug pristojen javni organ po predpisih, veljavnih v dotičnem kraju, kjer so overovljeni, veljajo v vsej državi za pravnoveljavno overovljene.
§ 114.
Ce se pokaže, da bi bilo za koga, ki je postavljen pod skrbstvo, koristneje, ako bi se izročilo skrbstvo skrbstvenemu oblastvu drugega pravnega območja, izvršita prenos skrbstvene oblasti sporazumno te oblastvi raznih pravnih območij; če pa se ne sporazumeta, odloči kasacijsko sodišče v senatu, navedenem v § 119., na zahtevo oblastva, ki -že izvršuje skrbstveno oblast.
§ US.
Krajevna pristojnost sodišč v raznih pravnih območjih se odloča v kazenskih stvareh praviloma po
kraju onega pravnega območja, kjer se je kaznivo dejanje storilo. Ce prebiva ali se mudi ali je bil zatečen storilec tega dejanja kje v drugem pravnem območju, morajo oblastva tega območja obdolženca na zahtevo pristojnega sodišča privesti k temu sodišču, ne da bi se spuščala, v presojo, ali je storjeno dejanje kaznivo tudi po zakonih, ki veljajo v območju sodišča, kjer obdolženec prebiva ali se mudi ali je bil zatečen.
Ce se je storilo kaznivo dejanje v raznih pravnih območjih ali na meji raznih pravnih območij ali če je negotovo, v katerem izmed raznih pravnih območij se je storilo, je pristojno zanje sodišče, odnosno preiskovalno oblastvo, onega pravnega območja, ki je prvo uvedlo postopanje. Temu sodišču morajo vročiti ostala sodišča, odnosno preiskovalno oblastvo, če so glede tega dejanja kaj preiskovala, svoje spise, da se kazensko postopanje nadaljuje.
§ 116.
Ce je ista oseba obdolžena zaradi več kaznivih dejanj, za katera bi bila po kraju, kjer se je dejanje storilo, pristojna oblastva raznih pravnih območij, je pristojno za vsa kazniva dejanja sodišče onega pravnega območja, kjer se je storilo eno teh kaznivih dejanj, za katero je določena težja vrsta kazni; če pa so kazni enake vrste, odloči največja izmera kazni. Ko se ocen ja vrsta, kazni, se smatrata kazni ječe in težke ječe za enaki robiji.
Ce so kazniva dejanja, storjena v raznih pravnih območjih, enako težka in če so pristojna zanje sodišča iste vrste, postopa dalje sodišče onega pravnega območja, ki je prvo uvedlo postopanja.
§ 117.
Sodišče, ki je po členu 116. poklicano, postopati zaradi kaznivih dejanj, ki so v medsebojni zvezi, sme skleniti do glavne razprave na predlog strank ali uradoma iz ozirov primernosti ali iz drugih tehtnih vzrokov, da se postopanje o poedinih teh kaznivih dejanj izloči in izroči pristojnemu sodišču drugega pravnega območja.
V	tem primeru ne sme biti kazen zaradi vseh dejanj večja od kazni zaradi najtežjega dejanja.
§ 118.
Spore o pristojnosti, ki nastanejo med sodišči raznih pravnih območij v primerih, navedenih v §§ 115. in 116., rešuje na zahtevo kateregakoli sodišča kasacijsko sodišče.
Ce gre za kazniva dejanja, glede katerih se po predpisih zakonov v poedinih pravnih območjih ne da ugotoviti, katero sodišče je pristojno, sme poveriti kasacijsko sodišče postopanje onemu sodišču kateregakoli pravnega območja, o katerem misli, da bo izvršilo kazensko postopanje najhitreje, najlaže in z najmanj stroški
§ 119.
Senat kasacijskega sodišča, ki mu je reševati stvari po prehodnih odredbah §§ 111., prvega odstavka, drugega stavka, 112., četrtega odstavka, 114. in 118. tega zakona, je sestavljen iz predsednika, kasacijskega sodišča ali'njegovega namestnika in šestih sodnikov kasacijskega sodišča sorazmerno s številom pravnih območij, ki se jih tiče dotična stvar. Ta senat sestavi predsednik s pismenim odlokom.
§ 120.\J
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1929. iS tem dnem prestanejo veljati vsi pravni predpisi, ki so urejali te predmete.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
Y	B e o g r a d u, dne 24. septembri 1928,;
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
dr. A. Korošec s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
L. S. ■
Minister pravde:
M. A. Vujičič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
M. A. Vujičič s. r.
Ministrstvo pravde.
V Beogradu, dne 1. oktobra 1928., št. 61.659.
Da se izvrši odredba drugega in četrtega odstavka v § 109. zakona o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se objavljajo odredbe §§ 261. do 271. poglavja XIX. in §§ 272. do 284. poglavja XX. zakona o sodnem postopanju v kaznivih dejanjih kraljevine Srbije z dne 10. aprila
1865.,	ki so, dokler se ne izenači zakonodajstvo o sodnem postopanju za vso kraljevino, razširjene po odredbi gorenjega zakonskega predpisa na pravno območje apelacijskoga sodišča na Cetinju.
Minister pravde:
Mil. Ant. Vujičič s. r.
Devetnajsto poglavje.
O	vlaganju prizivov na apelacijske sodišče in sojenje pri apelacijskem sodišču.
§ 261.
Apelacijske sodišče pretresa in sodi ona kazniva dejanja, zaradi katerih je bil toženec obsojen na kolikršnokoli kazen, in sicer samo, če vloži priziv obdolženec ali oni, ki se jemlje po zakonu za toži-telja.
Sodbo, s katero je obsojenec obsojen na smrt, pretrese uradoma, najsi se ni vložil priziv.
§ 262.
<3e pa bi bilo več udeležencev in bi prispela dejanja pred apelacijske sodišče po obsodbi (§ 261.) kateregakoli izmed njih, pretrese apelacijsko sodišče z njo vred tudi one sodbe, po katerih bi bili krivci oproščeni ali popolnoma (§ 241.) ali pa zaradi nedostajanja zadostnih dokazov (§ 242,) ali s sklepom po § 250. ali bi bili obsojeni na kazni, po katerih bi sodbe drugače kot končne (§§ 252. in 253.) ne spadale pod njegov pretres; toda to stori apelacijsko sodišče samo, če vloži priziv tudi glede tega toženec ali oni, Jn se smatra za tožitelja. Tako postopa apelacijsko sodišče tudi takrat, kadar se steče več kaznivih dejanj pri isti osebi, če pride dejanje prednje najsi samo po enem kaznivem dejanju.
§ 263.
Katere osebe in v kateri dobi smejo vložiti priziv, je rečeno v §§ 258. in 259. Dejanje, priobčeno apelacijskomu sodišču nepravočasno ali nepristojno, vrne to sodišče onemu sodišču, ki mu jo je poslalo, ter navede v dopisu vzrok, zakaj je to storilo.
§ 264.
Apelacijsko sodišče.pazi ob pretresanju onih dejanj, za katera je pristojno:
1.	) ali se je preiskalo vse, česar je po zakonu treba, da se dejanje dožene in škoda oceni;
2.	) ali je dejanje po zakonu kaznivo in ali ni zastarano ali se je s poznejšimi okolnostmi popravilo;
3.	) ali se jo sodilo o vsem, kar je v tožbi razloženo, in ali je sodba jasna;
4.	) ali se je vzelo v poštev in ocenilo vse, česar je treba po zakonu;
5.	) ali se je kaznivo dejanje pravilno okvalificiralo po zakonu;
6.	) ali je bil krivec, kakršno je pač dejanje, obsojen na zakonito kazen;
7.	) ali je sodba glede privatnih terjatev, če so sodi s krivdo vred tudi o tem, kakor tudi glede stroškov za priče in izvedence osnovana na zakonu.
Na nedostatke pod točko 7.) pazi sodišče samo na priziv dotične stranke; na vse drugo pa pazi uradoma, čim je došlo dejanj^ prednje po čigarkoli prizivu.
§ 265.
Öe razvidi apelacijsko sodišče, da se je formalni zakon prekršil v tem, ker se ni preiskalo dejanje po predpisih in zadostno, vrne dejanje sodišču, da poizve, česar je treba, in da mu pošlje te poizvedbe, po katerih nato apelacijsko sodišče izreče sodbo: če pa ugotovi, da se ni sodilo o vsem, kar je v aktih, vrne dejanje sodišču prve stopnje, da izreče drugo popol-neišo sodbo in postopa z njo tako kakor s prvo (§*251.).
Ce pa je preiskava dobra in se je sodilo o vsem, o čemer je bilo treba, toda se ni ocenilo, kakor bi bilo treba po zakonu, ali se je materialni zakon prekršil, popravi apelacijsko sodišče to sämo s svojo sodbo.
§ 266.
Apelacijsko sodišče sme obtežiti krivca samo, če je vložil priziv oni, ki se jemlje po zakonu za tožitelja, in če vloži priziv oškodovanec zaradi privatnih zahtev (§ 258.).
§ 267.
Apelacijsko sodišče razpravlja javno, vendar pa strank ne pozivlje in tudi niso primorane, priti prednje. Omejuje se samo na čitanje preiskovalnih aktov, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje.
Ko se stvar prečita, se morajo poslušalci odstraniti od seje, sodišče pa začne soditi.
Ko sodišče dejanje presodi in sodniki podpišejo zapisnik, v katerem je sodba razložena, jo predsednik javno razglasi (§ 249.).
§ 268.
Vsaka sodba apelacijskega sodišča je končna; vendar pa je dopustna zoper njo pritožba na kasa-cijsko sodišče.
§ 269.
Svojo izrečeno sodbo pošlje apelacijsko sodišče z akti vred dotiču emu sodišču prve stopnje, da jo priobči dotičnim strankam, pri čemer mora postopati sodišče prve stopnje kakor s svojo sodbo (§ 251.),
§ 270.
Pritožba zoper sodbo apelacijskega sodišča se sme vložiti pismeno ali ustno v treh dneh od dne, ko je bila priobčena ali vročena, in sicer pri sodišču prve stopnje.
Pritožba, vložena po tem času, se zavrne.
§ 271.
Predsednik apelacijskega sodišča ima glede vzdrževanja policije in dostojnosti v sodišču vse one pravice, ki so določene za predsednike okrožnih sodišč.
Dvajseto poglavje.
0 pritožbi na kasacijsko sodišče.
§ 272.
Kasacijsko sodišče pretresa vse končne sodbe in sklepe nižjih sodišč, toda samo na pritožbo. Ono sodbo, s katero je kdo obsojen na smrt, pretrese tudi brez pritožbe, uradoma.
Pritožbo smejo vložiti vsi oni, ki smejo vložiti po § 258. tudi priziv.
§ 273.
V kolikem času, kako in kje se sme vložiti pritožba, je rečeno v § 270, (Glej tudi § 259.)
§ 274.
Kasacijsko sodišče razveljavlja one končne sodbe in sklepe nižjih sodišč, kjer opazi, da se je formalni ali materialni zakon prekršil, ter jih vrne pristojnemu sodišču s pripombo, kako naj postopa; drugače proglasi sodbe in sklepe s sklepom za veljavne.
§ 275.
Kasacijsko sodišče sme učiniti pripombe zoper krivčevo obtežitev samo, če je vložil pritožbo oni, ki se jemlje po zakonu za tožitelja, ali če je vložil pritožbo oškodovanec zaradi povračila škode ali stroškov.
§ 276.
Če opazi kasacijsko sodišče, ko pretresa dejanje, da je sodišče kaj storilo zoper formalne ali materialne predpise, a kasacijsko sodišče ne bi bilo v tem primeru poklicano popravljati, pripomni to sodišču v posebnem dopisu za njegovo bodoče ravnanje,
§ 277.
Če učini kasacijsko sodišče nižjemu sodišču pripombe zoper sklep ali sodbo, najsi se tiče postopanja, sklepanja ali sojenja, se mora sodišče, če jih usvoji, ravnati po njiM, izreči drug sklep ali drugo sodbo ter postopati nadalje po pristojnosti.
§ 278.
Če naj nižje sodišče po pripombi kasacijskega sodišča dopolni poizvedbe,- jih mora dopolniti.
§ 279.
Če ima nižje sodišče razloge, ostati pri prvotnem sklepu ali prvotni sodbi, razloži v spremnem dopisu kasacijskemu sodišču, zakaj vztraja pri prvem sklepu j ali prvi sodbi.
Če kasacijsko sodišče razlogov nižjega sodišča ne uvaži, učini o razlogih druge pripombe, po katerih mora nižje sodišče povsem postopati.
§ 280.
(Ukinjen z izpremembami in dopolnitvami z dne 30. novembra 1879.)
§ 281.
Če se dogode pri pisanju sodbe ali sklepa nižjih sodišč očitni pogreški, jih smejo popraviti ta sodišča sama ali, če prispe stvar k višjemu sodišču, jih sme popraviti tudi to. Če se dogode taki pogreški v sodbah višjih sodišč in jih ta sama ne popravijo, mora nižje sodišče, pri katerem se to zapazi, vrniti stvar onemu sodišču, da popravi pogrešek.
Če pa se opazi tak pogrešek šele pri policijskem oblastvu, ko se mu pošlje sodba ali sklep v izvršitev, zadrži to oblastvo izvršitev ter se obme z vprašanjem na dotično sodišče prve stopnje.
§ 282.
Kasacijsko sodišče razpravlja javno ter postopa tako, kakor je rečeno v § 267. za apelacijsko sodišče.
§ 283.
Sodbo, s katero je kdo obsojen na smrt, pošlje kasacijsko sodišče, če jo proglasi za veljavno, neposredno ministra pravde, ki jo predloži kralju v pomilostitev.
Vse ostale sodbe ali sklepe, proglašene za veljavne, pošilja v izvršitev neposredno dotičnemu sodišču druge stopnje.
§ 284.
Predsednik kasacijskega sodišča ima zaradi vzdrževanja policije in dostojnosti v sodišču med čitanjem in sojenjem pravice, navedene za predsednike okrožnih sodišč.
401.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji
kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXXXV. redni seji, ki jo je imela dne 2. avgusta 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o sodnikih rednih sodišč,*
ki se glasi:
I. poglavje
Pogoji za pridobitev položaja.
Člen 1.
Za sodnika se smatra oni, ki je postavljen po predpisih tega zakona za sodnika sreskega sodišča ali za sodnika ali predsednika okrožnega ali trgovinskega sodišča ali za sodnika, podpredsednika ali predsednika apelacijskega in kasacijskega sodišča.
Člen 2.
Sodnik sme biti vsak državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je dovršil kot reden slušatelj pravno fakulteto in opravil sodniški ali advokatski izpit, če ima 26 let starosti ter izpolnjuje obče zakonske pogoje za državno službo.
Ženske ne smejo izvrševati sodniške službe.
Člen 3.
Za sodnika sreskega sodišča sme biti postavljen oni, ki je prebil po sodniškem izpitu najmanj leto dni pri sodišču, za sodnika okrožnega sodišča pa oni, ki je prebil po sodniškem izpitu pri sodišču najmanj dve leti.
Za predsednike pri okrožnih in trgovinskih sodiščih in za sodnike pri apelacijskih sodiščih se zahteva poleg pogojev iz člena« 2.:
da so službovali najmanj tri leta kot redni profesorji prava na univerzi ali službovali najmanj pet let kot sodniki okrožnih, trgovinskih ali sreskih sodišč; ali kot tajniki višjih sodišč; ali kot državni tožitelji ali njih namestniki; ali kot upravniki kazenskih zavodov; ali kot inšpektorji ali načelniki mini-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. oktobra 1928., št. 237/LXXVIIL
strstva pravde; ali kot izredni profesorji prava na univerzi; ali
da so poslovali najmanji sedem let kot advokati ali kot tajniki ministrstva pravde.
Člen 4.
Za predsednike in podpredsednike pri apelacijskom sodišču, za predsednika, oba podpredsednika in sodnike pri kasacijskem sodišču se zahteva poleg pogojev iz člena 2., da so službovali
najmanj pet let kot redni profesorji prava na univerzi; ali kot sodniki apelacijskoga sodišča; ali kot predsedniki okrožnih ali trgovinskih sodišč; ali bot višji državni tožitelji ali njih namestniki; ali da so službovali
najmanj deset let kot sodniki okrožnih, trgovinskih ali sreskih sodišč; ali kot državni tožitelji ali njih namestniki; ali kot upravniki kazenskih zavodov; ali kot inšpektorji ali načelniki ministrstva pravde; ali kot izredni profesorji prava na univerzi; ali da so poslovali najmanj dvanajst let kot advokati.
Člen 5.
Za kvalifikacijo po členih 3. in 4. tega zakona se vštevajo leta, prebita na raznih položajih, če se zahteva s temi odredbami za te položaje enako število let; če pa ni določeno enako število let, se leta, prebita na teh položajih, sorazmerno seštejejo in dopolnijo.
Člen 6.
Ta predsednika, podpredsednika ali sodnika kateregakoli sodišča ne smejo biti izvoljeni ali postavljeni oni, ki so bili obsojeni s sodno sodbo zaradi kaznivega dejanja, s katerim je združena izguba državljanskih pravic, ali obsojeni s sodbo na izgubo državljanskih pravic, najsi so- se jim pozneje vrnile, kakor tudi ne oni, ki so bili z razsodbo disciplinskega sodišča odpuščeni iz državne službe ali ki so bili obsojeni s sodbo rednih sodišč na izgubo zvanja ali na kazen na svobodi, s katero je združena po zakonu izguba državne službe, zaradi kaznivih dejanj, storjenih iz brezčastnih nagibov.
Člen 7.
Sodniki prisežejo, ko vstopijo v službo, pred starejšim) tako-1 e:
cjaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest, da bom točno in vestno izvrševal svojo dolžnost in da se bom držal pri izrekanju pravice edino zakona. Tako mi Bog pomagaj.»
Starejšine sreskih sodišč prisežejo pred predsednikom pristojnega okrožnega sedišča, predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč in podpredsedniki apelacijskih sodišč pa pred predsednikom pristojnega apelacijskoga sodišča.
Predsedniki apelacijskih sodišč in oba podpredsednika kasacijskega sodišča prisežejo pred predsednikom kasacijskega sodišča, predsedniki kasacijskega sodišča pa pred ministrom pravde.
II.	poglavje.
Sodniški izpit.
Člen 8.
Pravico, opravljati sodniški izpit, ima vsakdo, ki dokaže poleg drugih zakonskih pogojev za državno službo, da je služboval, ko je dovršil pravno fakulteto in opravil izpite kot reden slušatelj, tri leta v sodni stroki; ali da je služboval dve leti v sodni stroki in tri leta v administrativni službi ali dve leti v stalni službi pri advokatu kot advokatski pripravnik in eno leto v sodni stroki; ali da je služboval tri leta pri državnem pravobranilstvu ali državnih zastopništvih ali da je bil docent pravne fakultete in je služboval eno leto v sodni stroki.
Sodniška pripravljalna služba se vrši tako, da se kandidat izuri v vseh civilnopravnih in kazenskopravnih sodnih poslih, kakor tudi da se seznani z voditvijo poslov sodne pisarne.
Natančnejše odredbe o pripravljalni službi predpiše minister pravde.
Člen 9.
Sodniški izpit se opravlja pri apelacijskom sodišču pred izpraševalnim odborom, ki je sestavljen iz predsednika in štirih članov, izmed katerih mora biti eden advokat.
Prošnje za opravljanje izpita se vlagajo pri apela-cijskem sodišču neposredno ali pa po predsedniku okrožnega sodišča, v čigar območju kandidat službuje. Poleg dokazov o pogojih iz člena 8. položi kan-
didat predpisani honorar za predsednika in člane iz-praševalnega odbora in za zapisnikarja.
Na koncu vsakega leta postavi minister pravde za naslednje leto predsednika tega odbora, člane in njih namestnike. Člani izpraševalnega odbora se postavljajo izmed sodnikov apelacijskoga sodišča, člana advokata pa predlaga ministru pravde advokatska zbornica v kraju apela,cijskega sodišča.
Zbornica mora predlagati ministru pravde štiri kandidate.
Predsednik izpraševalnega odbora je predsednik apelacijskega sodišča ali njegov namestnik.
Honorar članom izpraševalnega odbora in zapisnikarju se predpiše s pravilnikom o opravljanju sodniškega, izpita,.
Ce je treba nadomestiti rednega člana ali namestnika z drugim članom odbora, ga nadomesti predsednik apelacijskega sodišča izmed sodnikov apelacijskega sodišča, odnosno advokatov, ki jih je predlagala advokatska zbornica.
Člen 10.
Izpit je javen ter se opravlja'v poslopju apelacijskega sodišča.
Kandidat mora- pokazati pri izpitu, da teoretično in praktično dovolj umeva zakonske predpise materialnega in formalnega značaja iz privatnopravne in kazenskopravne tvarine kakor tudi da pozna državno ustavo in administrativno ureditev države.
Izpit je sestavljen iz pismenega in ustnega izpita.
Pismeni izpit obseza eno pismeno nalogo iz materialnega ali pravdnega privatnega in eno pismeno nalogo iz materialnega ali pravdnega kazenskega prava. Dokler se naloga izdeluje, je ta izpit tajen.
Člen 11.
Kandidat je izpit opravil, če glasuje za to večina članov izpraševalnega odbora. Glasovanje je tajno.
Oceni sta: «opravil» (položio) ali «ni opravil» (nije položio).
Co je ocena «opravil», sme dati izpraševalni odbor, ako se strinjajo vsi člani, oceno: «prav dobro» (vrlo dobro) ali: «odlično» (odlično) oprgvil.
Kandidat, ki izpita ni opravil, ga, smo ponavljati čez šest mesecev.
Kdor ne opravi izpita tudi drugič, ga sme opravljati samo še enkrat, in sicer ko poteče leto dni od dne drugega izpita.
Člen 12.
Minister pravde predpiše, ko je zaslišal člane iz-praševalnih odborov, pravilnik o opravljanju tega izpita.
III.	poglavje.
Volitev in postavljanje sodnikov.
Člen 13.
Za vsako izpraznjeno sodniško mesto sreskega, trgovinskega ali okrožnega sodišča in starejšine sreskega sodišča razpiše minister natečaj v «Službenih Novinah». Natančnejše odredbe o tem natečaju predpiše minister pravde z uredbo. Izmed prijavljenih kandidatov izvolita pristojno okrožno in apelacijsko sodišče v svojih občih sejah po dva kandidata, od katerih predlaga minister pravde enega kralju v potrditev. Ce se za sodniško mesto ne zglasi več nego pet kandidatov, izvršita okrožno in apelacijsko sodišče izvolitev uradoma iz seznamka ministrstva pravde.
Minister pravde predlaga kralju predsednike okrožnih in trgovinskih sodišč, predsednike, podpredsednike in sodnike apelacijskih sodišč in sodnike kasacijskega sodišča, kakor jih izvolijo sodišča, pristojna po tem zakonu.
Ministrstvo pravde vodi seznamke onih, ki smejo biti postavljeni za sodnike sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč kakor tudi za, predsednike, podpredsednike in sodnike apelacijskih sodišč in sodnike kasacijskega sodišča. Ti seznamki se popolnjujejo ali na predlog onih sodišč, pri katerih dotični kandidat službuje, ali pa na zahtevo kandidata samega; v tem primeru se morajo predložiti tudi potrebni dokumenti.
Minister pravde pošlje v začetku vsakega leta prepis teh seznamkov okrožnim in apelacijskim sodiščem, odnosno apelacijskim sodiščem in kasacijske-mu sodišču; med letom pa jim priobčuje vse nastale izpremembe in dopolnitve.
Za vsako izpraznjeno mesto predsednikov okrožnih in trgovinskih sodišč in predsednikov, podpredsednikov in sodnikov apelacijskih sodišč predlagata kasacijsko sodišče v svoji redni obči seji, pristojno apelacijsko sodišče pa v svoji obči seji vsako po dva kandidata iz seznamka ministrstva pravde, od kate-
rih predlaga minister pravde enega kralju v potrditev.
Za vsako izpraznjeno mesto sodnika kasacijskega sodišča izvoli to sodišče v redni obči seji iz seznamka kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, po štiri kandidate, od katerih predlaga minister pravde enega kralju v potrditev.
Predsednika in podpredsednika kasacijskega sodišča postavlja kralj na predlog ministra pravde in po zaslišanju ministrskega sveta izmed sodnikov kasacijskega sodišča.
Člen 14.
Kandidati se volijo s tajnim glasovanjem. Vsak glasovalec zapiše na listek ime, priimek, zvanje ali položaj onega kandidata, ki ga voli, zavije ta listek ter ga spusti v skrinjico za, glasovanje. Predsednik poteza nato iz nje listke, jih odpira ter z njih glasno čita zapisana imena; vsak listek pokaže zaradi kontrole po činu najstarejšemu in najmlajšemu sodniku. Ko se to izvrši, prešteje predsednik, glasove ter proglasi kandidate, ki imajo absolutno večino, za izvoljene.
Člen 15.
Ce se pri prvem glasovanju ne doseže absolutna večina, se tajno glasovanje ponovi Ce se tudi pri tem novem glasovanju ne dobi za koga absolutna večina, se izvrši ožja volitev med onima kandidatoma. ki sta dobila največ glasov.
Ce se porazdele glasovi tako, da dobita dva kandidata isto število, se glasuje za ta dva iznova in če ne' dobi tudi takrat nobeden absolutne večine, se smatra za izvoljenega oni kandidat, ki je po činu starejši.
Člen 16.
Ko se izvoli tako, kakor je povedano v členih 14. in 15., potrebno število kandidatov, se sestavi o tem zapisnik, v katerem se navede ves potek volitve. Zapisnik podpišejo predsednik in sodniki, ki so se udeležili volitve. V poročilu, ki se predloži ministru pravde, se navede, kateri kandidati so bili izvoljeni, s koliko glasovi in pri katerem glasovanju.
Člen 17.
Listki, s katerimi se je izvršilo glasovanje, se takoj po izvršeni volitvi uničijo v seji
IV.	poglavje.
Stalnost sodnikov.
Člen 18.
Sodniki so nezavisni. Pri izrekanju pravice niso pod nikakršnim oblastvom, ampak sodijo po zakonih ter so upravičeni, ocenjati zakonitost izdanih uredb.
Sodniki so v svojem zvanju stalni in nepremestni.
Sodniku se ne sme odvzeti njegova služba, niti se ne sme odstaviti od službe in s položaja zoper svojo voljo brez pravnoveljavne sodbe rednih sodišč ali pravnoveljavne razsodbe pristojnega disciplinskega sodišča.
Sodnika ne smejo tožiti privatne osobe zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil zoper nje v sodniškem delovanju, brez odobritve pristojnega sodišča (člen 112. ustave in členi 27. do 34. tega zakona).
Člen 19.
(Sodnik se ne sme niti začasno premestiti na drugo plačano ali neplačano javno službo brez svojega pristanka in brez odobritve kasacijskega sodišča, razen v primeru § 11. zakona o ureditvi sodišč.
Sodnik se ne sme baviti s poklicem, ki nasprotuje časti in dostojanstvu njegovega položaja ali ki ga utegne ovirati v vestnem in točnem izvrševanju uradnih dolžnosti in spraviti v dvom njegovo nepristranost. Ocena o tem pripada personalnemu senatu kasacijskega sodišča. .
Člen 20.
Sodniki nobenega sodišča se ne smejo kandidirati za narodne poslance v volilnem okrožju svoje teritorialne pristojnosti (člen 95., tretji odstavek, zakona o državnih uradnikih in člen 73. ustave); prav tako se ne smejo vobče udeleževati političnih shodov ali agitirati v strankarske namene katerekoli stranke izven volilnega okrožja, v katerem se kandidirajo za narodne poslance. Za teritorialno pristojnost kasacijskega sodišča se smatra območje vse države.
Sodniki, ki se izvolijo za narodne poslance, se postavijo na razpoloženje za dobo. dokler traja mandat. njih mesta pa se popclnijo.
Sodniki ne smejo v območju svojega sodišča in tudi ne v drugem volilnem okrožju izven onega, v
katerem se kandidirajo za narodne poslance, sklicevati javnih strankarskih shodov in se jih udeleževati, organizirati in predstavljati političnih strank in skupin, vlagati kandidatnih list za občinske, sreske, okrožne, oblastne in poslanske volitve ter ne smejo biti predstavniki rečenih kandidatnih list.
Sodniki ne smejo biti kandidirani za člane oblastne in sreske skupščine (člena 7. in 107. zakona o oblastni in sreski samoupravi).
Sodnik, ki prekrši predpise tega člena, se kaznuje disciplinski.
V.	poglavje.
Premeščanje sodnikov.
Ölen 21.
Sodnik se sme premestiti samo na prošnjo ali po pismenem pristanku. Sodnik sme napredovati samo po pismenem pristanku.
Razen tega se sme sodnik premestiti od enega sodišča- k drugemu, odnosno postaviti na razpoloženje, če se po zakonodajni poti ukine sodišče, pri katerem službuje kot sodnik, ali se predrugači ureditev tega sodišča/ tako, da se sodno območje izpre-rneni in se ustanovi v tem območju novo sodišče ter se j »o kaže potreba, da so porazmesti ali zmanjša število sodnikov pri onih sodiščih, katerih območje se je izpremenilo.
V primerih, navedenih v dragem odstavku tega člena, se postavi sodnik na razpoloženje, če se mu ne more dati mesto pri dragem sodišču zato, ker ni praznega mesta, a sam ne pristane na to, da bi sprejel enako mesto v drugi stroki.
Sodnik, ki se postavi na razpoloženje, dobiva leto dni vse svoje prejemke. Če v tem času ne dobi novega položaja, se sme upokojiti.
Ölen 22.
Istočasno ne smejo biti pri istem sodišču in tudi ne skupaj soditi sorodniki po krvi v premi vrsti kateregakoli kolena, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, po svaštvu ali po krstu («po krštenju») do vštete druge stopnje kakor tudi ne svaki, katerih žene so rojene sestre.
Öe nastane med sodniki tako sorodstvo in se ne doseže med njimi drug sporazum,' se premesti oni sodnik, ki je provzročil sorodstvo; kjer pa takega ni. se premesti oni, ki je bil postavljen za to sodišče pozneje.
öe se takemu sodniku ne more dati mesto pri drugem sodišču in sam ne pristane na to. da bi sprejel mesto v drugi stroki, se postavi na razpoloženje; vendar pa se mu mora dati prvo prazno ustrezno sodniško mesto.
Predpis člena 21., poslednjega odstavka, velja tudi tukaj.
VI.	poglavje.
Upokojevanje sodnikov.
Ölen 23.
Sodnik sme biti v službi do zvršetka 65. leta svojega življenja, predsednik in oba podpredsednika kasacijskega sodišča kakor tudi predsedniki apelacijskih sodišč pa do zvršetka 70. leta. Ko dovrše ta leta, se upokoje tudi brez svojega pristanka.
Pred tem rokom se sme upokojiti sodnik samo na pismeno prošnjo, če telesno ali duševno tako oslabi, da ne more izvrševati svoje dolžnosti.
Pred navedenimi leti se sme izvršiti upokojitev samo za kazen po izrečeni razsodbi disciplinskega sodišča zaradi dejanja, kaznivega po tem zakonu (člen 36., točka 6.). öe pa sodnik brez vednosti no-posrednjega starejšine ali brez pristojne odobritve, po lastni krivdi, zapusti službo ter se ne javi na dolžnost v desetih dneh ali se po odmoru ali odsotstvu ali premestitvi, odnosno postavitvi na novo zvanje, po lastni krivdi ne javi' na dolžnost v desetih dneh, odkar bi se bil moral javiti, izgubi službo po zakonu samem. Predlog za to poda personalni senat kasacijskega sodišča.
Ölen 24.
Če sodnik telesno ali duševno tako oslabi, da ne more trajno izvrševati svoje dolžnosti, predlaga personalni senat kasacijskega sodišča ministru pravde, da ga je treba upokojiti.
Za ugotovitev sodnikove telesne ali duševne nesposobnosti za službo je edini dokaz obrazloženo mnenje treh pristojnih zdravnikov, ki jih odredi za pregled personalni senat kasacijskega sodišča, če nsvojf to mnenje glavni sanitetni svet.
Ölen 25.
Öe je prebil sodnik 30 let v državni službi, se mora upokojiti, ako to zahteva.
Sodnik, ki se upokoji na svojo prošnjo iz razlogov, navedenih v členu 23., nima pravice do advokature.
Ölen 26.
Sodnik pridobi pravico do pokojnine ter dobiva 60 % svoje plače in redne stanarine, ko dovrši 15 let službe, ki velja za pokojnino. Glede draginjske doklade veljajo odredbe, ki veljajo po zakonu o civilnih uradnikih.
Za vsako nadaljnje začeto leto se zviš% pokojnina za 2 %, tako da dobiva oni, ki je dovršil 35 službenih let, vpoštevnih za pokojnino, kot pokojnino celotno plačo in redno stanarino z ostalimi prejemki, ki jih je imel ob upokojitvi.
Toda od specialne sodniške doklade, ki jo je prejemal ob upokojitvi, dobiva sodnik, če se upokoji, ko je dovršil najmanj 20 let efektivne službe. 50 % specialne sodniške doklade; če se upokoji po dovršenih 25 službenih letih, dobiva 60 %, po dovršenih 30 službenih letih 70 % te doklade, po dovršenih 35 službenih letih pa celotno doklado.
Za pokojnino se šteje tudi čas, ki ga je pretoil sodnik na razpoloženju.
VIL poglavje.
Odgovornost sodnikov.
A. Pred rednim sodiščem.
Ölen 27.
Zaradi dejanj, kaznivih po kazenskem zakonu, storjenih v izvrševanju uradne dolžnosti, spada sodnik pod sojenje rednih sodišč.
Redna sodišča sodijo tudi o povračilu one škode državi, ki jo je prizadel sodnik uradoma državljanom v slabem namenu ali iz skrajne malomarnosti, če je država po členu 18. ustavo obsojena, plačati odškodnino po tožbi privatne osebe za odškodnino.
Da se uvede preiskava zaradi omenjenih kaznivih dejanj, je treba odobritve pristojnega višjega sodišča (člen 28., prvi odstavek).
Vse to velja tudi za osebe, ki niso sodniki po tem zakonu, ki pa izvršujejo po zakonu o ureditvi sodišč sodniško dolžnost.
Člen 28.
Zahtevo za odobritev, da se, sme uvesti zoper sodnika preiskava zaradi kaznivih dejanj, omenjenih v členu 27., prvem odstavku, predloži tožitelj pristojnemu apelacijskemu sodišču, če gre za sodnika sreskega sodišča ali predsednika in sodnika okrožnega ali trgovinskega sodišča, kasacijskemu sodišču pa, če gre za sodnike, predsednika in podpredsednika apelacijskega ali kasacijskega sodišča.
Tožitelj mora imenovati sodnika, katerega toži, jasno razložiti, zakaj ga toži, ter predložiti v izvirniku ali v potrjenem prepisu dokaze o njegovi odgovornosti, kolikor ni teh dokazov v spisih predmeta, ki je dal povod za tožbo zoper sodnika.
öe so dokazi priče, mora navesti ime in priimek vsake priče, kje biva in o čem bo pričala ta ali ona priča.
Ta zahteva se predloži v dveh izvodih.
Öe vloži državljan pri sedišču tožbo za odškodnino zoper državo zaradi škode, ki mu jo je prizadel sodnik v izvrševanju uradne dolžnosti, zastara ta tožba v devetih mesecih (člen 18. ustave) od dne, ko je postal sklep, iz katerega je škoda izšla, pravnomočen; če pa se ta sklep oškodovancu ni vročil ali če se je storila oškodba z drugim opravilom ali z opustitvijo, od dne, ko je oškodovanec zvedel za oškodbo. Za dokazovanje te činjenice sme uporabiti tožitelj vsa določena dokazila. Sodnik se sme braniti zoper to zastaranje v pravdi države zoper njega, dokler ne postane sklep, s katerim je bil obsojen, pravnomočen.
Ölen 29.
Pristojno apelacijske ali kasacijsko sodišče, ki se mu je predložila omenjena zahteva, mora odločiti po členu 28., ali je dovolj osnov, da se sodnik obtoži pri rednem sodišču zaradi kaznivega dejanja.
Ölen 30.
Ko pristojno sodišče prejme to zahtevo, pošlje v petih dneh od dne, ko jo je prejelo, njen prepis tožencu na odgovor ter mu določi za to rok, ki ne sme biti krajši od 20 in ne daljši od 30 dni.
Ko določeni rok poteče, odloči pristojno apela-cijsko sodišče v obči, kasacijsko sodišče pa plenarni seji, a če se tiče zahteva predsednika in podpredsednika apelacijskega sodišča ali kasacijskega sodišča, v rodni obči seji o predloženi zahtevi najkesneje v desetih dneh.
Öe se naperi v tem primeru zahteva zoper enega ali več sodnikov kasacijskega sodišča (člen 28.), odločijo o omenjeni zahtevi ostali neprizadeti sodnikL Öe je naperjena zahteva obenem zoper sodnike nižjih in višjih sodišč, odloči o njej kasacijsko sodišče v plenarni, odnosno redni obči seji (člen 30., dragi odstavek).
Ölen 31.
Öe odloči apelacijsko, odnosno kasacijsko sodišče, da je preiskava zaradi kaznivega dejanja dopustna, dä tožitelju dovolitev za nadaljnje postopanje ter mu jo priobči po pristojnem okrožnem sodišču.
Öe razvidi pristojno apelacijsko sodišče ali kasacijsko sodišče, da tožiteljeva zahteva ni dopustna, odloči tudi o povračilu stroškov, ako ga je toženi sodnik zahteval.
ölen 32.	»
Öe odloči apelacijsko, odnosno kasacijsko sodišče, da je zahteva dopustna, se izvrši nadaljnje postopanje po predpisih zakona o kazenskopravnem postopanju, ‘ odnosno zakona o civilnopravnem postopanju.
Öe se pokaže, da je treba sodnika pripreti, odnosno odrediti zoper njega preiskovalni zapor, mora zahtevati tožitelj takoj, po možnosti še pred odrejenim priporom, na način, določen v členu 28. tega zakona, dovolitev, da se nadaljuj kazensko postopanje. Pristojno sodišče odloči o tej zahtevi v petih dneh.
Ölen 33.
öe se je dala dovolitev, da je preganjanje zaradi kaznivega dejanja dopustno, se mora vložiti tožba zoper sodnika, pri pristojnem rednem sodišču v 60 dneh od dne, ko se je vročil tožitelju sklep pristojnega apelacijskega. odnosno kasacijskega sodišča.'
Tožba za odškodnino se vloži zoper državo (člen 18., tretji odstavek, ustave) po rednem civilnem postopanju.
Ölen 34.
Pravica države do tožbe pri sodišču zoper sodnika za odškodnino po členu 18. ustave zastara v treh letih od dne, ko je postala sodba, s katero je bila država obsojena na povračilo škode, pravno-veljavna.
B. Pred disciplinskim sodiščem.
Ölen 35.
Če stori sodnik disciplinsko kaznivo dejanje, se kaznuje disciplinski.
Sodnik se ne sme obsoditi na nobeno disciplinsko kazen, dokler ni bil pristojno zaslišan ali pozvan, naj se brani po odredbah tega zakona.
Za disciplinsko kaznivo dejanje se smatra:
1.	) če prekrši sodnik dolžnosti svoje službe; in
2.	) če oškoduje z vedenjem v službi ali izven službe sodniški ugled.
Odredbe tega zakona o disciplinskih kaznivih dejanjih in o postopanju veljajo tudi za sodniške pomočnike, sodi pa jim disciplinsko sodišče, določeno v členu 37., točki 1.). Za upokojene sodnike veljajo glede disciplinske odgovornosti odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Ölen 36.
Disciplinske kazni so:
1.	) pismen ukor;
2.	) denarna kazen do trimesečne plače;
3.	) ustavitev napredovanja na višjo plačilno stopnjo za izvestno dobo, najdlje pa za tri leta;
4.	) premestitev k drugemu sodišču iste stopnje s pravico ali brez pravice do povračila selitvenih stroškov:
5.	) postavitev na razpoloženje ministru pravde za službo v drugi stroki;
6.	) upokojitev brez zmanjšbe ali z zmanjšbo pokojnine do 20 % za dobo 10 let;
7.	) odpustitev iz službe. Ob dokazanem siromaštvu se sme priznati odpuščenemu sodniku z isto razsodbo vzdrževalnina največ do polovice pokojnine, ki bi jo imel, ko bi bil upokojen, odnosno njegovi nedolžni rodbini največ do zneska normalne rodbinske pokojnine, ki bi ji pripadala, če bi bil obsojeni sodnik umrl.
Glede denarne kazni sme odrediti disciplinsko sodišče sdmo. v koliko mesečnih obrokih se mora plačati.
Člen 37.
Disciplinska sodišča so dvoja:
1.) Za sodnike sreskih, predsednike in sodnike okrožnih in trgovinskih sodišč je sestavljeno disci-
plinsko sodišče iz predsednika ali njegovega namestnika, štirih sodnikov pristojnega apelacijskoga sodišča in prav toliko njih namestnikov izmed sodnikov istega sodišča.
2.) 'Za sodnike višjih sedišč in podpredsednike apelacijskih sodišč je sestavljeno disciplinsko sodišče iz predsednika ali njegovega namestnika, štirih sodnikov kasacijskega sodišča in prav toliko njih namestnikov izmed sodnikov istega sodišča.
0 disciplinskih kaznivih dejanjih predsednikov apelacijskih in predsednika in podpredsednikov kasacijskega sodišča odloča na prvi in poslednji stopnji redna obča seja kasacijskega sodišča.
Ta disciplinska sodišča sodijo sodniku tudi disciplinska kazniva dejanja, ki jih je storil kot uradnik, preden je bil postavljen za sodnika, kakor tudi upokojenemu sodniku disciplinska kazniva dejanja, ki jih je storil, dokler je bil aktiven sodniki
Spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči apelacijskih sodišč rešuje disciplinsko sodišče kasacijskega sodišča.
Člen 38.
Disciplinska sodišča se morajo ustanoviti pri apelacijskih sodiščih in kasacijskem sodišču vsako leto koncem meseca decembra za naslednje leto. Predsednika in sodnike disciplinskih sodišč kakor tudi njih namestnike po točkah 1.) in 2.) člena 37. postavi za leto dni kralj z ukazom na predlog ministra pravde na dvojni predlog obče izredne seje kasacijskega sodišča.
Disciplinska sodišča odločajo o vseh disciplinskih kaznivih dejanjih z večino glasov.
Ce je stalen sodnik disciplinskega sodišča zadržan, stopi na njegovo mesto namestnik.
Tožiteljske pravice in dolžnosti v disciplinskih stvareh izvršujejo po tem zakonu: pri apelacijskih sodiščih višji državni tožitelji, pri kasacijskem sodišču pa vrhovni državni toži tel j.
Člen 39.
Za izključevanje in izločanje članov disciplinskega sodišča veljajo odredbe zakona o kazenskopravnem postopanju. 0 izločitvi odloči disciplinsko sodišče v tajni seji. Toženi sodnik ima pravico, izločiti po enega sodnika, ne da bi navedel razloge.
Člen 40.
Kolikor ne odreja ta zakon kaj drugega, veljajo predpisi zakona o kazenskopravnem postopanju tudi za postopanje v disciplinskih kaznivih dejan,jih.
Člen 41.
Minister pravde odreja uradoma ali pa po prejetih tožbah, da preiskujejo disciplinska kazniva dejanja sodnikov sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč: inšpektorji ministrstva pravde ali predsedniki okrožnih, odnosno trgovinskih sodišč; disciplinska kazniva dejanja predsednikov okrožnih in trgovinskih sodišč in sodnikov apelacijskih sodišč: inšpektorji ministrstva pravde ali predsedniki in podpredsedniki apelacijskih sodišč; disciplinska kazniva dejanja predsednikov in podpredsednikov apelacijskih sodišč in sodnikov in podpredsednikov kasacijskega sodišča: predsednik kasacijskega sodišča. Disciplinska kazniva dejanja predsednika kasacijskega sodišča preiskuje minister pravde.
Spisi o preiskavah, izvršenih zoper sodnike, se predlože neposredno ministra pravde, ki jih pošlje v 14 dneh višjemu državnemu tožitelju, odnosno vrhovnemu državnemu tožitelju v nadaljnje poslovanje.
Višji državni tožitelj, odnosno vrhovni državni tožitelj mora poslati spise s svojim predlogom disciplinskemu sodišču. Ko je disciplinsko sodišče zaslišalo sodnika, zoper katerega se je izvršila preiskava, odloči o tem, ali naj se uvede disciplinska preiskava ali ne. Odlok mora obsezati vse točke ob-dolžitve ter mora biti obrazložen.
Čo odloči disciplinske sodišče, da disciplinska preiskava ni dopustna, ima pristojni višji državni tožitelj, odnosno vrhovni državni tožitelj, pravico pritožbe na višje disciplinsko sodišče, odnosno na redno občo sejo kasacijskega sodišča. Pritožba se vloži v osmih dneh. Zoper odlok, da je disciplinska preiskava dopustna, ni pritožbe.
Sodnik ima pravico, dokler se še preiskuje njegovo disciplinsko kaznivo dejanje, odrediti branitelja izmed advokatov, sodnikov ali sodniških pomočnikov. Kolikor se zdi organu, ki mu je poverjena preiskava, primemo, sme dopustiti obdolženemu sodniku in njegovemu branitelju neomejen ali delen pregled spisov o izvršeni preiskavi.
Člen 42.
Ko je disciplinsko sodišče odločilo, uvesti disciplinsko preiskavo, odredi predsednik sodnika, ki zasliši obdolženega sodnika, izpraša priče, ako je treba, pod prisego, ter uradoma preišče vse potrebne okolnosti in dokaze, potom pa vroči vse spise pristojnemu tožitelju, ki poda v 14 dneh disciplinskemu sodišču svoje predloge, po katerih naj se preiskava ali dopolni ali ustavi ali pošlje stvar v razpravo; obenem navede <vse točke obdolžitve.
Ta odrejeni sodnik ne prisostvuje ustni razpravi in reševanju stvari.
Če je stvar izčrpno preiskana in razvidi disciplinsko sodišče, da je sojenje dopustno, odloči, da se pošlje stvar, tudi ne da bi se uvedla preiskava, takoj na razpravo. Ta odlok mora biti obrazložen ter mora obsezati vse točke obdolžitve in vse, česar je treba za razpravo.
Člen 43.
Če razvidi disciplinsko sodišče po postopanju, izvršenem po členu 42., prvem odstavku, iz vsebine preiskovalni!) spisov, da je treba disciplinsko postopanje ustaviti, odloči, da se preiskava ustavi. Zoper ta odlok se sme višji državni tožitelj, odnosno vrhovni državni tožitelj, pritožiti na višje disciplinsko sodišče (člen 41.), če ni predlagal sam, da- se preiskava ustavi. Ko postane odlok o ustavitvi disciplinskega postopanja pravnomočen, se priobči obdolženemu sodniku po pristojni službeni poti.
Če razvidi disciplinsko sodišče, da je treba preiskavo dopolniti, vrne stvar s svojimi pripombami vred odrejenemu organu, da postopa po teh pripombah.
Če razvidi disciplinsko sodišče, da je treba poslati stvar na ustno razpravo, izda o tem pismen odlok. Zoper ta odlok kakor tudi zoper odlok po členu 42., tretjem odstavku, ni pritožbe. Ko sodišče tožencu priobči ta odlok, mu vroči tudi imenik sodnikov pri razpravi.
Tožitelj in toženec imata pravico, v osmih dneh od dne, ko se je odlok vročil, pregledati spise, podati nadaljnje predloge in navesti nove dokaze. Dopustnost teh predlogov in dokazov oceni disciplinsko sodišče: zoper to ni pritožbe. Ko poteče ta osemdnevni rok, odredi predsednik dan razprave ter pozove državnega tožitelja, toženca in njegovega branitelja kakor tudi potrebne priče in izvedence, obenem pa izda druge naredbe, ki so potrebne za nemoteno izvršitev razprave.
Člen 44.
Če smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo, bodisi uradoma, da je treba zaslišati pričo ali preskrbeti drugo sredstvo, da so stvar razjasni, tega pa ni mogoče izvesti pred odrejeno razpravo, se razprava preloži.
Razprava je ustna hi tajna; vendar pa sme toženec zahtevati, naj ji prisostvujejo tri osebe, ki jih odredi sam.
Razprava se začne s čitanjem odloka, po katerem so je poslala disciplinska stvar na razpravo (člen 42., tretji odstaveki, in člen 43.. tretji odstavek), ter se vrši po predpisih zakona e kazenskopravnem postopanju.
Če toženi sodnik, najsi je prejel poziv o pravem času, ne pride k razpravi in ne opraviči izostanka, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi brez njega, ko se je prečita! njegov zagovor, če je bil vročen ali če že obstoji v spfeih.
Člen 45.
Disciplinsko sodišče se posvetuje v tajni seji ter sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri ustni razpravi.
Z razsodbo se toženi sodnik oprosti kot nekriv ali pa proglasi za krivega in obsodi na disciplinsko kazen. Razen na kazen se obsodi toženec tudi na povrnitev stroškov, provzročenih z disciplinskim postopanjem: drugače pa trpi stroške država. Braniteljevo nagrado plača vselej toženec sam.
Razsodba se takoj razglasi ustno z razlogi vred ter se pošlje najkesneje v osmih dneh višjemu državnemu tožitelju, odnosno vrhovnemu državnemu tožitelju.
Če toženi sodnik umrje, preden postane disciplinska razsodba pravnomočna, se postopanje ustavi.
Člen 46.
Zoper razsodbo, ki jo je izreklo disciplinsko sodišče apelacijskoga sodišča, je dopusten priziv na disciplinsko sodišče kasacijskega sodišča, zoper razsodbo, ki jo je izreklo disciplinsko sodišče kasacijskega sodišča na prvi stopnji, pa na redno občo sejo kasacijskega sodišča.
Priziv sme vložiti pristojni tožitelj in toženec ali njegov branitelj v osmih dneh od dne, ko se je raz sodba vročila. V tem roku imata toženec in njegov branitelj pravico, pregledati spise disciplinskega predmeta. Priziv se odda onemu disciplinskemu sodišču, ki je izreklo razsodbo.
Če pa se glasi razsodba na kazen iz točk 3.) do 7.) člena 36., se mora poslati uradoma višjemu disciplinskemu sodišču, odnosno redni obči seji kasacijskega sodišča, najsi ni ne toženec ne tožitelj vložil priziva.
Višje disciplinsko sodišče sme razsodbo, zoper katero se je vložil priziv ali ki jo pretresa uradoma, odobrit^ razveljaviti ali predrugačiti. Vendar pa višje disciplinsko sodišče ne sme izpreminjati razsodbe nižjega disciplinskega sodišča na toženčevo škodo, če ni vložil tožitelj priziva.
Ko višje disciplinsko sodišče na priziv ali uradoma pretrese razsodbo nižjih disciplinskih sodišč. odloči v tajni seji.
Člen 47.
Ko postane razsodba, s katero je toženi sodnik obsojen na disciplinsko kazen, »pravnomočna., jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje, ministrstvu pravde in neposrednjemu starejšim obsojenega sodnika, da se vpiše v njegov uslužbenski list; obenem pa odredi, česar je treba, da pristojno oblastvo izvrši kazen.
člen 48.
Po triletnem neprikornem službovanju od dn ko je bila obsodba izrečena, sme zahtevati sodnik od disciplinskega sodišča, ki ga je obsodilo na poslednji stopnji, naj se iz njegovega uslužbenskega lista izbriše, kazen pismenega ukora. Zoper odlok tega. sodišča ni pritožbe.
Člen 49.
Disciplinsko sodišče sme skleniti tako pri odločanju, ali naj se uvede disciplinska preiskava, kakor tudi med disciplinskim postopanjem, bodisi na toži-teljev predlog, bodisi uradoma, v tajni seji. Aa se sodnik začasno odstrani od službe, če razvidi po značaju ali teži disciplinskega kaznivega dejanja, da bi bilo za državno službo škodljivo, ko bi se obdržal v službi, doMer se ne presodi kaznivo dejanje, s čimer se pravnomočno dovrši disciplinsko postopanje.
Ta pravica pripada disciplinskemu sodišču tudi takrat, kadar se uvede zoper sodnike in sodne pomočnike kazensko postopanje ali odredi njih pripor zaradi dejanj, kaznivih po občem kazenskimi zakonu.
Zato imajo kazenska sodišča dolžnost, takoj obvestiti neposrednjega sta rej šino obdolžene osebe, zoper katero uvedejo kazensko postopanje ali ki jo denejo v pripor ali v preiskovalni zapor. Staroj šina mora to takoj sporočiti pristojnemu apelacijskomu sodišču.
Če se uvede zoper sodnika kazenska preiskava zaradi hudodelstva ali zaradi pregreška, da je razžalil kralja, ali zaradi pregreška iz brezčastnih nagibov, se mora odrediti njegova začasna odstranitev od službe.
Člen 50.
Zoper sklop, s katerim disciplinsko sodišče izreče ali odobri začasno odstranitev- od službe, se sme pritožiti sodnik, zoper sklep, s katerim disciplinska sodišče odkloni predlog tožiteljev, da se odrčdi začasna odstranitev od službe, pa višji državni tožitelj, odnosno vrhovni državni tožitelj, na višje disciplinsko sodišče (člen 41.). Pritožbo je treba vložiti v treh dneh.
Redna obča seja kasacijskega sodišča kot disciplinsko sodišče odloča tudi v takih primerili na prvi in poslednji stopnji.
Začasna odstranitev od službe prestane najkesneje s pravnomočno razsodbo, s katero se toženec oprosti kot nekriv.
Člen 51.
Disciplinsko sodišče sme izreči s sklepom, s katerim odredi sodnikovo začasno odstranitev od službe, da se mu za čas, dokler traja začasna odstranitev, ustavi tretjina plače. Iz ustavljenega dela plače se poravnajo po dovršenem postopanju stroški disciplinskega postopanja, če se sodnik obsodi
Ce se sodnik oprosti, se mu mora pridržana plača takoj izplačati.
Člen 52.
Če se ugotovi v disciplinskem postopanju, da gre tudi za dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu, se disciplinsko postopanje, ko je bil zaslišan tožitelj, prekine, spisi pa se pošljejo pristojnemu rednemu sodišču v nadaljnje zakonsko postopanje.
Dokler se vodi postopanje pri kazenskem sodišču, ni dopmstno disciplinsko postopanje. Ko postane sodba kazenskega sodišča pravnomočna, se pošljejo spisi v postopanje pristojnemu disciplinskemu sodišč«.
Ölen 53.
Če obsodi kazensko sodišče sodnika na kazen, s katero je združena po zakonu samem ali po obsodbi izguba službe, izreče pristojno disciplinsko sodišče brez preiskovanja razsodbo o odpustitvi iz službe ter to sporoči pristojnemu oblastvu in ministru pravde, da se prejemki ustavijo, ako ni izrečeno v razsodbi kaj drugega (člen 36., točka 7.).
Člen 54.
Oe so obsodi sodnik s sodbo kazenskega sodišča na drugo kazen ali se obtožbe oprosti, sporoči to njegov neposrednji starejšina ministru pravde, ki odloči, ko jo zaslišal višjega državnega tožitelja, odnosno vrhovnega državnega tožitelja, ali naj se dotični sodnik izroči disciplinskemu sodišču.
Člen 55.
Povračilo škode, ki bi jo prizadel sodnik komu s prekršitvijo dolžnosti svoje službe, se pri disciplinskem postopanju ne more zahtevati.
Ölen 56.
Na zahtevo ministra pravde odloči pristojni personalni senat kasacijskega sodišča, ali je kaj zakonskih osnov, da se proglasi mesto izvestnega sodnika za izpraznjeno v primerih, v katerih določa tako zakonsko posledico ta zakon (člen 23., tretji odstavek).
Člen 57.
Minister pravde nadzira izvrševanje disciplinskih razsodb.
öe se glasi razsodba disciplinskega sodišča tako, da je treba sodnika premestiti, se izvrši ta premestitev na način, naveden v tretjem odstavku člena 22., z dostavkom, da mora sprejeti sodnik enako izpraznjeno mesto, ki se mu podeli.
Člen 58.
Disciplinska kazniva dejanja, ki imajo poleg disciplinske odgovornosti za posledico kazensko odgovornost zaradi hudodelstva ali zaradi pregreška Iz brezčastnih nagibov, zastarajo čez 30 dni. Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarajo čez tri leta.
Pravica, pokreniti disciplinsko postopanje zaradi teh poslednjih kaznivih dejanj, zastara pred rečenimi tremi leti, če ni odredil minister pravde, odnosno starejsina sodišča (člen 41.), v enem letu od dne, ko je zvedel za ta kazniva dejanja, da se po-kreni zaradi njih disciplinsko postopanje.
Z vsakim opravilom o preiskavi, disciplinskega kaznivega dejanja se prekine rok zastaranja in to začne teči šele od poslednjega opravila.
g podano ostavko ali z zahtevo pokojnine se ne ustavi nadaljnje postopanje in sojenje disciplinskega kaznivega dejanja.
Člen 59.
Ce zahteva obsojeni sodnik ali, če umrje, njegova rodbina ali višji državni tožitelj, odnosno vrhovni državni tožitelj, zaradi pozneje pribavljenih novih dokazov obnovo disciplinskega postopanja, odloči disciplinsko sodišče, ki je izreklo prejšnjo razsodbo, po izvršeni naknadni preiskavi, kolikor je potrebna, predhodno o tem, ali je taka zahteva dopustna. Ce razvidi, da je dopustna, izda, ko je postopalo po členu 42. in naslednjih členih, nov odlok o disciplinskem kaznivem dejanju. Če se zahteva za obnovo disciplinskega postopanja zavrne, je dopustna pritožba na višje disciplinsko sodišče v osmih dneh od 'dne. ko se je odlok vročil.
Vlil. poglavje.
Nadzorstvena pravica.
Člen 60.
. Trhovno nadzorstvo nad poslovanjem sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč vrši minister pravde po stalnih sodnih inšpektorjih.
Stalni sodni inšpektorji imajo dolžnost, po nar vodilih ministra pravde izredno pregledovati sodišča ter podajati o njih poslovanju in o stanju pri sodišču poročila tako ministru pravde kakor tudi kasacij-»ke*n» sodišču. Natančnejše odredbe o pravicah in dolžnostih stalnih podnih inšpektorjev predpisuje o sodnem poslovniku.
Minister pravde sme dodeljevati stalnim sodnim inšpektorjem tudi drage administrativne posle ministrstva pravde.
Za stalne sodne inšpektorje se smejo postavljati pravniki, ki imajo pogoje iz člena 3., drugega in tretjega odstavka.
Stalnih sodnih inšpektorjev je pet. Sodni inšpektorji imajo čin, plačo, sodniško doklado in ostale prejemke sodnikov apelacijskoga sodišča.
Stalne sodne inšpektorje izvoli obča seja kasacijskega sodišča izmed kandidatov, prijavljenih na natečaj, ki ga razpiše minister pravde v «Službenih Novinah».
Za vsako izpraznjeno mesto stalnega sodnega inšpektorja izvoli kasacijsko sodišče v redni obči seji štiri izmed prijavljenih kandidatov, od katerih predlaga minister pravde enega kralju v potrditev.
Odredbe tega zakona o stalnosti, odgovornosti, upokojevanju in disciplinskih kaznih veljajo tudi za stalne inšpektorje.
IX. poglavje.
Sodniške plače.
Člen 61.
Sodniki sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč se postavljajo s položajno plačo, ki jo imajo uradniki 6. skupine I. kategorije po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., ter napredujejo v 5. skupino čez štiri leta od te postavitve, v 4. skupino čez pet let od tega napredovanja, v 4. skupino a) čez štiri leta od tega napredovanja in ^ 3. skupino čez pet let od tega, na-predovanja -— s položajno plačo teh skupin, samo da napredujejo sodniki sreskih sodišč v 3. skupino po dovršenih 22 službenih letih.
Starejšine sreskih sodišč imajo isto plačo kakor sodniki1 teh sodišč po letih sodniške službe.
Predsedniki okrožnih in trgovinskih sodišč in sodniki apelacijskih sodišč se postavljajo s položajno plačo, Id jo imajo civilni uradniki 4. skupine I. kategorije, ter napredujejo čez dovršenih 14 let sodniške službe v 4. skupino a), čez štiri leta, prebita na predsedniškem položaju ali na položaju apelaoijskega sodnika, ali čez 18 let sodniške službe v 3. skupino s položajno plačo te skupine. Sodniki nižjih sodišč s 3. skupino ali s 4. skupino a) se postavljajo za sodnike apelacijskoga, sodišča in predsednike okrožnih in trgovinskih sodišč z isto skupino.
Podpredsedniki apelacijskih sodišč se postavljajo s položajno plačo 3. skupine I. kategorije ter napredujejo čez štiri leta, dovršena na tem položaju, v 3. skupino a). Sodniki apelacijskih sodišč in predsedniki okrožnih m trgovinskih sodišč napredujejo čez osem let, prebitih na tem položaju, prav tako v 3. skupino a).
Predsedniki apelacijskih sodišč, sodniki kasacijskega sodišča in podpredsednika kasacijskega sodišča se postavljajo s položajno plačo 2. skupine I. kategorije. Cez štiri leta, dovršena, na tem položaju, napredujejo v 2. skupino a).
Predsednik kasacijskega sodišča ima plačo državnega podtajnika.
Glede osnovne plače veljajo za vse zgoraj omenjene osebe kakor tudi za sodniške pomočnike predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Ce se postavi sodnik (člen 1.) s položaja, ki je po plači enak položaju, na katerega se postavi, se vštejejo leta, ki jih je prebil na poslednji prejšnji plači, za prestop v višjo skupino na novem položaju. Za višjo skupino se šteje tudi oni čas, ki ga je prebil sodnik na razpoloženju, če se vrne v državno službo.
Člen 62.
Položajne plače sodnikov, podpredsednikov in predsednikov sodišč za 2, skupino a), za 3. skupino a) in za 4. skupino a), ki so določene v členu 61. tega zakona, znašajo na leto:
za 2.	skupino a).................. 45.000	Din;
za 3.	skupino a).................. 39.000	Din;
za 4.	skupino a).................. 18.000	Din.
Člen 63.
Sodni pripravniki imajo položajno plačo 9. skupine I. kategorije z osnovno plačo, ki jim pripada po službenih letih po zakonu o civilnih uradnikih.
Pristavi sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč imajo položajno plačo 8. skupine z osnovno plačo, ki jim pripada po službenih letih po zakonu o civilnih uradnikih. Ko dovrše na tem položaju pet službenih let, napredujejo v 7. skupino.
Tajniki okrožnih in trgovinskih sodišč imajo plačo 7. skupine z osnovno plačo, ki jim pripada po službenih letih po zakonu o civilnih uradnikih.
Tajniki apelacijskih sodišč in kasacijskega sodišča imajo plačo sodnikov okrožnih sodišč, samo da smejo imeti tajniki 3. skupine le pri kasacijskem sodišču.
Člen 64.
Sodnikom, omenjenim v členu 61., in sodniškim pomočnikom, omenjenim v členu 63., pripada stanarina po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Kolikor niso službena razmerja, pravice in dolžnosti sodnikov in sodniških pomočnikov urejene s tem zakonom ali z drugimi zakoni, veljajo tudi zanje predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
.	Člen 65.
Poleg plače in stanarine se določa sodnikom in sodniškim pomočnikom posebna sodniška doklada, in sicer:
sodniškim pripravnikom po 200 Din na mesec; pristavom, tajnikom okrožnih in trgovinskih sodišč po 600 Din na mesec;
sodnikom sreskih, okrožnih in trgovinskih sodišč in tajnikom višjih sodišč po 1000 Din na mesec, sodnikom okrožnih in trgovinskih sodišč pa po dovršenih 14 letih sodniške službe po 1500 Din na mesec; starejšinam sreskih sodišč po 1200 Din na mesec; predsednikom okrožnih in trgovinskih sodišč in sodnikom apelacijskih sodišč po 2000 Din na mesec;
podpredsednikom apelacijskih sodišč po 2500 Din na mesec;
predsednikom apelacijskih sodišč in sodnikom kasacijvskega sodišča po 3000 Din na mesec;
podpredsednikoma kasacijskega sodišča po 3500 Din na mesec; in
predsedniku kasacijskega sodišča 4000 Din na mesec.
X.	poglavje.
Odsotstvo.
Člen 66.
Odsotstva od dolžnosti se dajo samo v nujni potrebi.
Predsedniki in starejšine sodišč smejo dajati od-sotstva sodnikom in sodniškim pomočnikom svojega sodišča do vštetih 5 dni, med katere se ne šteje dan za potovanje.
Minister pravde sme odrediti starejšine sodišč, ki dovoljujejo odsotstva od 6 do 10 dni; odsotstva, daljša od 10 dni, pa dovoljuje minister pravde.
XI.	poglavje.
Čin sodnikov.
Člen 67.
Cin med sodniki odrejajo položaji, ornem j eni v členu 61.; med sodniki istega položaja pa odreja čin plača. Ce so položaji in plače enake, je po činu starejši oni, ki je prišel prej na položaj, odnosno na plačo enakih položajev.
Ce dobita dva ali če dobi več sodnikov z ukazom z istega dne enake položaje, odnosno enake plače, je po činu starejši oni, ki ima več let državne službe; ob enakem številu let državne službe odloči večje število let sodniške službe, če pa bi bilo tudi to enako, odloči doba starosti
Vse spore o činu rešuje starejsina dotičnega sodišča. Zoper njegov odlok je dopustna, pritožba na personalni senat kasacijskega sodišča.
Obči seznamek aktivnih sodnikov in sodniških pomočnikov se sestavi po tako določenem činu ter se vodi v ministrstvu pravde; en njegov prepis pa se pošlje kasacijskemu sodišču.
XÜ. poglavje.
Prehodne in končne odredbe.
Člen 68.
Minister pravde izvrši prevedbo sodnikov in sodniških pomočnikov po tem zakonu dne 1. aprila 1929. po službenih letih, ki jih bodo imeli na ta dan.
Za čas sodniške položajne službe se mora raču-niti oni čas, ki jim je priznan po položajni plači po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, odnosno po členu 1. uredbe o razvrstitvi za resort ministrstva pravde, in sicer po odbitku treh let za pripravljalno službo. Ce so dobili sodniški položaj pred tem triletnim rokom, se jim odbije za pripravljalno službo ta krajši rok.
Sodniki nižjih in tajniki višjih sodišč, ki bi se morali prevesti dne 1. aprila 1929. v nižjo skupino, obdrže skupino, ki jo imajo; toda za nadaljnjo napredovanje morajo izpolniti zgoraj določene roke.
Minister pravde odloča o vseh vprašanjih glede položajnih in osnovnih plač; zoper njegove odloke je dopustna pritožba na državni svet.
Minister pravde rešuje tudi druga sporna, vprašanja glede sodnikov, kolikor ne spadajo ta vprašanja v področje sodišč. Zoper njegov odlok je vselej dopustna pritožba na državni svet.
Člen 78.
Dokler se ne izenačijo sodni zakoni, voli stalne sodne inšpektorje vsak poedini oddelek kasaeijskega sodišča za svoje sodno območje.
Člen 79.
Svetniki apelacijskih sodišč, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, pri nižjih sodiščih v Sloveniji in Dalmaciji, se izenačijo glede plače in sodniške doklade s sodniki apelacijskih sodišč.
Člen 69.
Člen 80.
Sodnim pristavom in tajnikom, ki so izvrševali stalno po dosedanjih zakonih sodno oblast brez naslova «sodnik» kot sodniki z opravljenim sodniškim izpitom, se štejejo ta leta za sodniška, tako da se prevedejo dne 1. aprila 1929. po odredbah iz člena 68. tega zakona na sodniški položaj.
Člen 70.
Ukinja se položaj inšpektorjev ministrtva pravde, določen s členom 27. zakona o sodnikih za kraljevino Srbijo z dne 4. marca 1911.; sedanji inšpektorji, postavljeni po tem zakonu, pa se dajo na razpoloženje ministru pravde.
Člen 71.
Opravljanja sodniškega izpita so oproščeni oni, ki so sodniki in tajniki višjih sodišč ob času, ko stopi ta zakon v veljavo.
Dokler se ne izenačijo zakoni o sodnem postopanju za vso kraljevino, ustanovi minister pravde po dosedanjih predpisih komisije za opravljanje sodniških izpitov za vsako poedino pravno območje.
Sodniški izpit kandidatov je obenem advokatski izpit in obratno.
Dokler se ne izenačijo sodni zakoni, opravlja kandidat sodniški izpit iz zakonodajstva, ki velja dandanes v sodnem območju, kjer službuje, in postaviti se sme za sodnika samo v onem sodnem območju, iz čigar zakonodajstva je opravil izpit.
Člen 72.
Za pridobitev kvalifikacije po členu 3. tega zakona se uvažuje enako kakor sodniška služba služba pri pravosodnih oddelkih prejšnjih pokrajinskih uprav (deželnih vlad) kakor tudi služba tajnikov ali od-sekovnih šefov državnega pravobranilstva in tem enakih uradnikov državnih zastopništev, načelnikov državnega pravobranilstva in njih namestnikov, ki imajo 5 let sodniške službe in sodniški izpit.
Člen 73.
Sedanji pisarji in tajniki sodišč prve stopnje, avskultanti, pravni praktikanti in beležniki, ki so dovršili kot redni slušatelji pravno fakulteto in opravili izpite, a nimajo sodniškega izpita, imajo dosedanjo plačo, doklado in ostale prejemke, dokler ne opravijo sodniškega izpita. Čas službovanja, določen v členu 8. za opravljanje sodniških izpitov, se jim šteje za prebitega pri kateremkoli sodišču.
Člen 74.
Vsi oni predmeti glede disciplinskih kaznivih dejanj sodnikov in sodniških pomočnikov, ki ostanejo nedovršeni v času, ko se sestavljajo edinstveno kasa-cijsko sodišče in nova apelacijska sodišča, se morajo rešiti po tem zakonu.
Člen 75.
Minister pravde se pooblašča, da izda posebno uredbo o ocenjanju sodnikov in sodniških pomočnikov. Člani višjih sodišč in predsedniki okrožnih sodišč se ne ocenjajo.
Člen 76.
Postavljeni predsednik in postavljena podpredsednika kasaeijskega sodišča predsedujejo, dokler se ne izenačijo sodni zakoni, v enem izmed oddelkov onega pokrajinskega najvišjega sodišča, ki so mu pripadali pred postavitvijo.
Člen 77.
Dokler se ne ustanovi državno tožiteljstvo (državno odvetništvo) za vso kraljevino, izvršujejo pravice in dolžnosti višjih državnih tožiteljev (višjih državnih odvetnikov) v disciplinskih stvareh sodniki apelacijskega sodišča, ki jih odredi obča seja apelacijskoga sodišča. Dolžnosti vrhovnega državnega tužitelja (vrhovnega državnega odvetnika) pa izvršuje oni sodnik kasaeijskega sodišča, ki ga odredi obča seja dotičnega oddelka kasaeijskega sodišča.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1929.; takrat izgube moč vsi zakoni, ki so veljali doslej v poedinih oblastih in se nanašajo na predmete, urejene s tem zakonom.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 24. septembra 1928.; št. 61.660.
Aleksander s. r.
Minister pravde:
M. A. Vujičič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
M. A. Vujičič s. r.
L. S.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
dr. A. Korošec s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
)S. br. 3676.	3—2
Razpis.
Odda se mesto dnevničarja, ki bo opravljal služiteljsko in vratarsko dolžnost pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani proti mesečni plači do največ 1000 dinarjev in s prostim stanovanjem.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje naj se vlože osebno najkesneje do dne 31. decembra 1928-
v tajništvu velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Prošnjam je treba priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi in dosedanjem poklicu kakor tudi uradno-zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti za shi-žiteljske in vratarske posle.
Ob enakih pogojih prosilcev se bodo vpoštevali predvsem upokojeni orožniki ali policijski stražniki, ki imajo za razpisano mesto potrebno fizično sposobnost.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1928.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
L. št. 927.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. decembra 1928.
	Srez	Ostalih !	grS Z 'o	Ozdra- 1 vdih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
	Skupini!, tifumih bolemi.					
	Brežice		4				4
	Črnomelj		2		1		1
	Kočevje		1				1
	Krško		1	i			2
	j Litija		1		i		.
	Ljubljana, srez . .	2	i			3
	Ljubljana, mesto .	4	i	i		4
	Novo mesto . . .	14		8		6
	Radovljica ....	1	.	.		1
	Skupaj .	30	3	11		22
	Griža. — Dysenteria.					
	Ljubljana, mesto .	1	.	.	.	1
	1 Novo mesto . . .	.	i	.	.	1
	Skupaj .	1	1	• 1 •		2
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
äkrlatinka.		— Seariatina.			
Brežice		1		.		1
Črnomelj ....	4	2			6
Kamnik ......	13	1	i		13
Kranj		2				2
Litija 			11				11
Ljubljana, srez . .	13	4	2	i	14
Ljubljana, mesto .	1				1
Radovljica ....	10	.	1		9
Skupaj .	55	7	4	i	57
Ošpice. —		Morbilli			
Kranj		3	2	4		1
Kočevje		1		1	.	.
Logatec			i	•		1
Radovljica ....	i			•	1
Skupaj .	5	3	5	.	3
Da vica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice		6		6		
Kamnik		1	i	1	.	i
Kranj		1	.	1	.	.
Krško		1		1		
Litija			i			j
Ljubljana, srez . .	i				i
Ljubljana, mesto .	5				5
Logatec			i			l
Novo mesto . . .	' i				1
Skupaj .	16	3	9		10
Šen. — Brysipelas.					
Brežice		3	.		•	3
Krško		2		i	.	1
Ljubljana, mesto .	2	.	.	•	2
Skupaj .	7	.	1	.	6
Vranični prisad. — Anthrax.					
Kranj 		•	i	.	.	i
V Ljubljani, dne 13. decembra 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega žuoana mariborska
oblasti.
L. br. 1021/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov» vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je črtan dr. Velimir Čovič, zdravnik v Topolščici, ker je premeščen k dispanzerju v Banji-luki.
V	Mariboru, dne 7. decembra. 1928.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
P. br. 6601/13—28.	»—3
Razpis stalnih učiteljskih služb v mariborski oblasti.
Na osnovnih šolah v mariborski oblasti so razpisane stalne učiteljske službe.
Prošnje, in sicer za vsako službo posebe, naj vlože prosilci (prosilke) pri svojem šolskem upravitelju najkesneje do dne 10. januarja 192 9.
Popolni razpis učiteljskih služb glej v Uradnem listu 116 z dne 14. decembra 1928.
V	Mariboru, dne 8. decembra 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor dr. Kotnik a. r.
Vet. br. 869/54.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 17. decembra 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena; z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Čakovec: Podturen (Ferketinec in Podturen po 1 dvorec). Prelog: Dekanovec (Novakovec 1 dvorec).
Sustave c.
Celje: Velika Pirešica (iStudenci 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj goved.
Maribor, levi breg: Jablance (Jablance 1 dvorec), Zgornja Voličina (Zgornja Voličina 1 dvorec).
Garje konj.
Murska Sobota; Gornji Petrovci (Gornji Petrovci 1 dvorec).
S v i n j s k a k u g a.
Celje: Žalec (Žalec 1 dvorec),. Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg, 2 dvorca). Dolnja Lendava: Dolga vas (Dolga vas 1 dvorec). Ljutomer; Hrastje-Mota (Hrastje 1 dvorec). Maribor, desni breg; Cigonce (Cigonce 1 dvorec), Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 6 dvorcev), Recenjak (Recenjak 1 dvorec). Prevalje; Dravograd (Dravograd 1 dvorec). Ptuj: Mezgovci (Mezgovci 18 dvorcev), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Žalec (Vrbje 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Zgornja Kostrivnica 1 dvorec), Sladka gora (Ložanska vas 1 dvorec).
V Mariboru, dne 17. decembra 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem.
Preds. 274/30—28.	3—3
Razpis.
Pri upravnem sodišču za Slovenijo s Prekmurjem v Celju se odda služiteljsko mesto.
Prosilci naj vlože svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje (prošnja s kolkom za 5 Din, priloge pa s kolkom za 2 Din) najkesneje do dne l. januarja 19 2 9. pri podpisanem predsed-ništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo priložiti prošnji vse dokumente, naštete v členu 12. uradniškega zakona.
Ker mora vršiti služitelj ponajveč fizična dela, ae bodo vpoštevali predvsem oni prosilci, ki so močni in krepkega zdravja.
Upravno sodišče za Slovenijo s Prekmurjem v Celju,
dne 8. decembra 1928.
S 14/28—39.	2445
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Franc Ferlič, posestnik v Vo-lald št. 14, pošta Trata pri Poljanah nad Škofjo Loko.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 14/28—3 o prezadolženčevi imovini, je po § 167. k. r. odpravljen, kor so temu pritrdili vsi upniki.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek HL,
dne 7. decembra 1928.
S 14/28—10.	2446
Potrditev prisilne poravnave.
Potrjuje se poravnava, sklenjena dne 26. novembra 1928. med konkurznim dolžnikom Antonom Bučarjem, trgovcem v Brežicah, in njegovimi upniki r,a 20 % njih terjatev, plačljivih do dne 15. februarja 1929.
Za točno izvršitev jamčita Štefanija Bučar in Marijan Treppe,, tvorničar — oba v Brežicah.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 5. decembra 1928.
S 20/28—3.	2465
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Maksa P1 a u c a, trgovca z delikatesami v Ptuju.
Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik dr. Aleksander Poznik, predstojnik okrajnega sodišča v Ptuju.
Upravnik mase: dr. Ivan Fermevc, odvetnik v Ptuju.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ptuju dne 2 4. d e c e m b r a 1 9 2 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. februarja 1 9 2:9. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. februarja 19 2 9. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IH.,
dne 15. decembra 1928.
Gg la 691/28—2.	2444
Oklic.
Franc Marinčič, posestnik v Bezeni, je vložil zoper Franca Vodopivca, posestnika v Bezeni št. 38, tožbo zaradi izpolnitve pogodbe s pripadki.
Prvi narok' za ustno razpravo se je določil na dan 17. januarja 192 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je sedanje bivališče Franca Vodopivca neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Škapin, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L a,
dne 11. decembra 1928.
Nzk. Kupšinci/1.	2474
Razglas o napravi nove zemljiške knjige.
Poizvedbe na licu mesta zaradi naprave nove zemljiške knjige za katastrsko občino Kupšince se prično dne 7. januar j a 1 929. v občinski pisarni kupšinške občine.
Vsi posestniki nepremičnin, ležečih v navedeni katastrski občini, in vse druge osebe, ki jim je iz pravnih razlogov do tega, da se poizvedo posestne razmere, lahko pridejo in povedo vse, kar utegne pojasniti in varovati njih pravice.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek VI.,
dne 18. decembra 1928.
E 627/28—8.	2447
Dražbeni oklic.
Na predlog Ane Svašnikove, preužitkarice v Travi št. 29, ki jo zastopa dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju, bo dne 19. januarja 1929. ob devetih pril tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trava, in sicer samo zavezani stranki lastne polovice vi. št.' 28: hiša št. 29 v Travi s skednjem, kolnico in pripadajočimi zemljišči (njive, travniki, pašniki in gozdi) v skupni izmeri 10 ha 27 a ”72 m2 in solastninskimi pravicami do ^inke vi. št. 49, katastrska občina Trava (1 njivska, 1 travniška, 14 pašniških in 1 gozdna parcela v skupni izmeri 51 ha 69 a 32 m2), cenilna vrednost, po odbitku bremen, ki jih je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek, 9594 Din, najmanjši ponudek 6392 Din. Vadij: 960 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek H.,
dne 20. novembra 1928.
E 796/28—13.	2409
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vL št. 181.
Cenilna vrednost: 11.875 Din 15 p; najmanjši ponudek: 7916 Din 76 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 26. novembra 1928;
E 783/28—17.	2451
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stranska vas, vi. št. 88.
Cenilna vrednost: 9731 Din; najmanjši ponudek: 4865 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 11. decembra 1928.
E 189/28—6.	2407
Dražbeni oklic.
Dne 11. j an u ar ja 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vince, vi. št. 233.
Cenilna vrednost: 8776 Din; najmanjši ponudek: 5850 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 16. novembra 1928.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 1596/28 k št, 1585/28.	2470
Objava.
Po § 58. disciplinskega štatuta z dne 1. aprila 1872., drž. zak. št. 40, se objavlja, da je gospodu drju. Franu Irgoliču, odvetniku v Mariboru, ustavljeno izvrševanje odvetništva za dobo enega meseca, pričenši z dnem 21. decembra 1928.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1928.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št, 46/25.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. decembra 1928.:
2 bankovca po 100 Din; 1 rumena usnjena listnica, v njej 1 nakaznica bolniške blagajne in 90 Din; 1 zlat uhan z belim safirjem; 1 rjava ženska ročna torbica, v njej 2 ključa in 60 Din; 1 gladka srebrna doza z vrezom v cirilici; 1 črna ročna torbica iz sukna s 130 do 140 Din; 1 biserna ogrlica; 1 rjava listnica, v njej 260 Din in 1 vojaška odpustnica; 1 zelenkasta usnjena listnica, v njej 1 nakaznica za premog na ime: Černač in približno 10 bankovcev po 10 Din; 1 siv kožuhast otroški ovratnik; 1 rjavokarirana športna čepica Kettejeve firme.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. decembra 1928.:
1	ženska rjava denarnica, v njej 1 robec in manjša vsota denarja; 1 evidenčna številka 15-109; dva bankovca po 100 Din in 7 bankovcev po 10 Din;
m raševine; 1 visok ženski čevelj, 2 para podpet-nikov in 1 par rjavih trakov; 1 pes buldog; 1 moška nikljasta zapestna ura; 1 črna usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 nožnica častniške sablje; 1 star nahrbtnik z raznimi jestvinami; 1 zlat prstan brez kamenčkov; 1 bankovec za 100 Din; 1 bankovec za 10 Din; 1 moški dežnik. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 2 ženska dežnika, 2 moška dežnika, 1 dežnik v palici, 3 palice, nekaj krogov za ščedilnik, 1 knjiga «Ruski dvor», 1 vreča, 1 moška srajca, 1 usnjena rokavica, 1 par starih rokavic, 1 galoše, 2 nahrbtnika s staro obleko, 1 denarnica z gotovino, 1 samokres, 1 steklenica, 1 sekira (plen-kača), 1 torbica za akte, 1 ravnilo, 11 tablet kleja, 1 svilen šal, 1 ženska torbica in 600 starih znamk, 1 obešalnik iz medenine, 1 pločevinasta cigaretna doza, 1 otroška ročna torbica, 1 železna ženska ura,
1	nogavice, 1 šolska knjiga in 1 volnen šal. — V vozovih električne cestne železnice so se našli ti-le predmeti: 1 par belih moških rokavic, 1 torbica za akte z enim parom nogavic, 1 denarnica s 4 Din,
2	žarnici, 2 ženska dežnika, 3 moški dežniki, 1 palica in 5 bankovcev po 10 Din.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. decembra 1928.
ŠL 1641/28.	2473
Razglas o licitaciji.
Podpisano županstvo razpisuje tajno ofertno licitacijo za zidarsko delo pri zgradbi nove šole v Ravnah.
Načrti in pogoji so na vpogled v občinski pisarni in pri županu.
Pravilno kolkovane ponudbe z označbo «Oferta» na ovitku naj se pošljejo najkesneje do dne 3 1. j a-nuarja 192 9. podpisanemu županstvu.
Županstvo občine šoštanjske okolice,
dne 18. decembra 1928.
Razne objave.
2476 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. decembra 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 336,700.258-43
Posojila........................... 1.657,987.544-59
Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70
Račun začasne zamene................. 270,111.773-72
Dolg države......................... 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-— Saldo raznih računov................. 488,084.161-03
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond........................ 11,513.173-57
Novčanice v obteku................. 5.370,776.940—•
Državni račun začasne zamene . .	270,111.773-72
Terjatve države po raznih računih 290,854.407-86
Razne obveznosti.................... 725,591.480-32
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—•
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde.............. 83,055.870-—
8.920,280.808-47
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Razglas glede rentnega davka na obresti hranilnih vlog.	. 2466
Dne 1. januarja 1929. se uveljavi novi zakon o ne-posrednjih davkih, po katerem se bodo obdavčevale obresti hranilnih vlog z 8%nim davkom na rente.
Ta davek obremenja po členu 70. navedenega zakona davčne zavezance, t. j. v tem primeru vlagatelje. Pobirali pa ga bodo ob izplačevanju ali kapitaliziranju obresti denarni zavodi, kjer je denar naložen.
Podpisani člani Društva bančnih zavodov v Sloveniji bodo torej odbijali po zgoraj citiranih določbah zakona o neposrednjih davkih od dne 1. januarja 1929. vlagateljem 8%ni davek na rente ter ga odvajali državni blagajni.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1928.
Češka industrijalna banka, podružnica, Ljubljana.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana.
Jadransko-podunavska banka, podružnica, Ljubljana.
Jugoslavenska banka, podružnica, Ljubljana.
Komercijalna banka, podružnica, Ljubljana.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana.
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana.
Obrtna banka, Ljubljana.
Prometna banka, Ljubljana.
Prva hrvatska štedionica, podružnica, Ljubljana.
Zadružna banka, Ljubljana.
Zadružna gospodarska banka, Ljubljana.
Celjska posojilnica, d. d., Celje.
Jugoslavenska udružena banka, podružnica, Maribor.
2469
Razid društva.
2420 3- 3 Poziv upnikom.
Tamburaške društvo «Danica» v Cezanjevcih pri Ljutomeru se je prostovoljno razšlo.
Stanko Zavratnik s. r.
2429 3-2 Poziv upuikom.
Krojaška produktivna, nakupovalna in prodajalna zadruga, r. z. z o. z. v Celju, se je po sklepu občnega zbora z dne 17. oktobra 1928. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve podpisanima likvidatorjema do vštetega dne 30. januarja 1929.
V Celju, dne 28. novembra 1928.
Likvidatorja:
Josip Tomažič s. r., krojaški mojster v Celju, in Jakob Fric s. r., krojaški mojster v Gabrju.
Firma: Termotehnički zavodi, d. d. v Račjem pri Mariboru, je prešla po soglasnem sklepu delničarjev na občnem zboru z dne 5. decembra 1928. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo terjatve podpisanima likvidatorjema najpozneje do dne 15. januarja 192 9.
V Račjem pri Mariboru, dne 7. decem-
bra 1928.
Likvidatorja:
Fran Gogala s. r. in Franc Jerebič s. r., oba v Mariboru.
2471	Objava.
Izgubil sem izpričevalo VI. razreda III. državne realne gimnazije v Ljubljani iz šolskega leta 1927./ /1928. na ime: Božo Prevoršek iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Božo Prevoršek s. r.
Računski zaključek Delniške družbe pivovarne «Union» v Ljubljani
za poslovno leto 1927./1928.
2467
Račun bilance.
	Din	P
Posestva		22,844.860	—
Stroji		12,600.379	—
Založni sodi		2,005.857	—
Prevozni sodi		460.429	—
Mobilije		49.500	~
Gostilniški inventar		278.957	-I
Priprave za natakanje steklenic ....	366.143	-
Vozovi		156.627	_
Vprežna živina		50.076	—
Zaloge		14,642.401	45
Dolžniki in garancije		22,923.121	67
Vrednostni papirji		1,122.853	24
Gotovina		82.113	22
	77,583.317|58	
Delniška glavnica		Din 12,000.000	P
Rezervni sklad ....	Din	534.932-65 Davčni rezervni sklad	.	.	„	187.500-— Rezervni sklad izgub	.	.	„	275.000-— Vojni rezervni sklad	.	.	„	12.500.— Kapitalni rezervni sklad . „33,069.481-44	34,079.414	09
Upniki		28,757.558	94
Menice		741.367	20
Nedvignjena dividenda		9.682	—
Dobiček: donos iz lanskega leta . Din 70.287.49 v letu 1927./1928	 1,925.007-86	1,995.295	35
	77,583.317	58
Račun dobička In izgube.
	Din	P		Din	P
Sirovine		14,360.770	39	Donos dobička iz lanskega leta ....	70.287	49
Režije			23,175.504	95	Račun piva, kvasa in špirita		54,534.916	61
Davki		12,568.802	41			
Odpisi		2,504.831	—			
Dobiček		1,995.295	35			
	54,605.204	10		54,605.204	10|
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1928.
Objava.
Po sklepu XIX. rednega občnega zbora z dne 6. decembra 1928. se bo izplačevala za kupon št. 19 družbenih delnic dividenda za leto 1927./1928. v znesku 7 Din, in sicer izza dne 1. januarja 19 2 9.
Dividendo bosta izplačevali ali blagajna Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa blagajna Delniške družbe pivovarne «Union» v Ljubljani proti predložitvi kupona.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne «Union» v Ljubljani.
Računski zaključek Delniške družbe združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem za poslovno leto 1927./1928.
Račun bilance.
2468
	Din	P	, ' " 		- 	 - 		Din	P
Posestva		1,098.340	—	Delniška glavnica		2,000.000	—
Stroji		1,013.520	—	Upniki		1,076.707	95
Založni sodi		40.500	—	'v.		
Mobilije		36.707	—			
Zaloge		50.190	-			
Gotovina		2.311	68			
Izguba: prenos iz leta 1926./1927. Din 829.170-65					
v letu 1927./1928	 5.968-62	835.139	27			
	3,076.707j95			3,076.707195	
Račun dobička in izgube.
	Din	P!		Din	P
Režije		60.085	78!	Prodaja materiala in provizije		211.064	68
Davki		13.341	52	Izguba:		
	143.606		prenos iz leta 1926./1927. Din 829.170-65		
Prenos izgube iz leta 1926./1927.	. . . |	829.170	65	v letu 1927./1928.	. . „	5.968-62	835.139 27	
II 1,046.203|95				1,046.203951	
V Laškem, dne 30. septembra 1928.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.