ŠTEVILKA LETO LIH, 20. AVGUST 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 4 STRAN 8 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 12 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 V dolini veliko prostih delovnih mest Potrebe po delavcih izkazujejo zgornjesavinjska podjetja in zavodi Ravnateljica Andreja Hramec: »Lepih spominov na leta v šoli ne bo zmanjkalo« Dolga življenjska pot Pavla Goličnika iz pekla do občinskega priznanja MINI MARKETING d o o. Stranice BENCINSKI SERVIS STRANICE SUPERMARKET MOZIRJE f1AGER 1 \U*¿ M DRUŽINSKA POZA M ARCA RITA ALI KLASIKA PRIPRAVIMO V SAMO 8 MINUTAH! SAMO: DOMOV ® .n5V4A4-88l Oglasi 915 Savinjske novice št. 31, 6. avgust 2021 Vsebina Občina Rečica ob Savinji Pričeli z obnovo pobreške ceste....................................5 Gradnja širokopasovne infrastrukture Na seznamu tudi pet zgornjesavinjskih občin.................5 Luče Promocija presejalnih programov uspešna...........................7 Afriška prašičja kuga Kampanja ozaveščanja za preprečevanje pojava bolezni pri nas....................................10 Mozirski gaj Za odličen obisk gre zahvala tudi lepemu vremenu......................11 Planinsko društvo Ljubno Postali ponosni lastniki zemljišča na Travniku.....................15 Ribiška družina Mozirje Spoznavajo osnove ribolova, znanja preizkušajo v praksi........15 Gorska kolesarka Monika Hrastnik Pred svetovnim prvenstvom četrta v Mariboru..............................19 Antonio Mlinar Delamea Z dvema streloma potopil vijoličaste.............................................20 Maraton v Cazinu Čeplak Pozničeva v teku na 12 ur pometla s konkurenco.................20 Ljubija Voznik osebnega vozila nepravilno prehiteval in trčil v voznico ........21 Planina Podvežak Planinec zdrsnil v brezno in se hudo poškodoval...................21 Tretja stran Absolutna globalizacija v zadnjih zdihljajih Po podatkih nacionalnega statističnega urada smo imeli v juniju v Sloveniji 901.700 delovno aktivnih oseb, kar je bilo za pol odstotka ali za 4.700 oseb več kot v prejšnjem mesecu oziroma za dva odstotka več kot v istem mesecu prejšnjega leta. Več delovno aktivnih oseb kot junija letos je bilo nazadnje novembra 2019 (za 50 več). Število zaposlenih oseb se je junija na mesečni ravni povečalo za pol odstotka na nekaj več kot 805.800, število samozaposlenih oseb pa se je povečalo za 0,4 odstotka na nekaj več kot 95.800. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je bilo junija število zaposlenih in samozaposlenih oseb višje za dva odstotka. Število delovno aktivnih oseb se je v prvem polletju letošnjega leta, glede na povprečje prvih šestih mesecev leta 2020, najbolj povečalo v zdravstvu in socialnem varstvu (za pet odstotkov), najbolj pa se je zmanjšalo v gostinstvu (za osem odstotkov). Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih oseb najbolj zmanjšalo v izobraževanju, in sicer za več kot sto na približno 76 tisoč, najbolj pa se je povečalo v gostinstvu - za štiri odstotke na nekaj več kot 34.800. Glede na isto obdobje lanskega leta je bilo junija letos v izobraževanju za 2,4 odstotka več delovno aktivnih oseb, v gostinstvu pa za 0,7 odstotka manj. Kakšna so gibanja na lokalnem trgu dela, lahko preberete v tokratni temi tedna. Večji zaposlovalci v regiji pravijo, da je v tem trenutku skoraj nemogoče dobiti nove kadre, zlasti ko gre za prosta delovna mesta v proizvodnji. Zaradi takšnega stanja so delodajalci, ki so dobesedno zasuti z naročili, prisiljeni »uvažati« delovno silo, ne samo iz republik bivše Jugoslavije, ampak tudi iz drugih držav vzhodnega Balkana. Da bi bilo stanje še bolj nenormalno, smo v letošnjem letu priča hitri rasti cen surovin in repromaterialov, pri čemer določenih elektronskih komponent, tako imenovanih čipov, sploh ni mogoče dobiti v razumnem roku in po razumnih cenah. »Poslovno leto je povsem drugačno, kot smo si kadarkoli lahko predstavljali. Lahko povem le, da se pogovarjamo z vedno novimi možnimi dobavitelji, da poskušamo čim prej zaznati manke in jih naročiti, kjer se da, vzeti, kjer dobimo, ker so se dobavni roki že tako razvlekli. Za zdaj naročil ne zavračamo, tudi naši kupci še čakajo, da dostavimo končne izdelke,« je za časnik Finance pred dnevi izjavil predstavnik enega od največjih slovenskih izvoznikov. Zdi se, da se s tem čas absolutne globalizacije izteka. Evropska podjetja so spoznala, da je bolj kot kupovati sestavne dele po najnižjih cenah iz držav Daljnega vzhoda pomembno imeti stabilne dobave in posledično stabilno proizvodnjo, vse bolj pomembno vlogo pa ima tudi trajnostna komponenta proizvodnje, pri čemer dolge logistične poti seveda predstavljajo velik minus. Več o gospodarskih gibanjih v naši dolini pa v prihodnji številki Savinjskih novic. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 33, 20. avgust 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, š3,20, avgust 2021 3 Tema tedna V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SKORAJ 150 ODSTOTKOV VEC PROSTIH DELOVNIH MEST Potrebe po delavcih izkazujejo veča zgornjesavinjska podjetja in zavodi Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da stopnja registrirane brezposelnosti upada. Konec letošnjega julija je bilo v Sloveniji za 21 odstotkov manj registriranih brezposelnih oseb, upad v evidenci brezposelnih je še večji v Območni službi Velenje, na Uradu za delo (UD) Mozirje pa celo nad območnim povprečjem. Na mozirskem UD je v primerjavi z enakim obdobjem lani tudi več delovno aktivnih prebivalcev, delodajalci pa so na območju Zgornje Savinjske doline v obdobju od januarja do julija 2021 sporočili za skoraj 150 odstotkov več prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani. Podatki so torej vzpodbudni, stanje na trgu dela še vedno kaže trend zmanjševanja brezposelnosti in povečevanja zaposlenosti. BREZPOSELNOST MOČNO UPADA TUDI V NAŠI DOLINI Konec julija 2021 je bilo v Območni službi (OS) Velenje, ki pokriva Upravne enote Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje, registriranih 3929 brezposelnih oseb, stopnja registrirane brezposelnosti je znašala okoli 73 odstotka. Omenjeni odstotek predstavlja najnižjo brezposelnost v zadnjih dvajsetih letih na tem območju. V primerjavi z lanskim julijem to predstavlja 30,9 odstotka manj, medtem ko je slovensko povprečje 21 odstotkov manj. Se večji upad brezposelnosti beležijo na UD Mozirje. Tukaj je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljeno 360 oseb, kar je za 41,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na Uradu za delo Mozirje so delodajalci v obdobju od januarja do julija sporočili 731 prostih delovnih mest, kar je za 148 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, na velenjskem UD je bilo povpraševanje delodajalcev višje za 75 odstotkov. Sicer pa so v OS Velenje v tem obdobju zabeležili 5605 prostih delovnih mest, ki so jih sporočili delodajalci. Tudi prijav v evidenco je bilo v letošnjem letu v OS Velenje občutno manj, in sicer kar 44 odstotkov manj. In spet še večja razlika na mozirskem UD, saj je bilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v evidenco brezposelnih prijavljenih kar 51 odstotkov manj oseb (224 prijavljenih). Poleg tega se je na območju naše doline v tem času zaposlilo 286 brezposelnih oseb oziroma 15 odstotkov več kot lani. V OS Velenje pa se je iz evidence zaposlilo 2617 oseb ali 0,2 odstotka manj. GOSTINCI OSTAJAJO BREZ DELAVCEV Delodajalci so v Napovedniku zaposlovanja za prvih šest mesecev letošnjega leta na območju OS Velenje napovedali 1795 zaposlitev. Poleg tega so glede gibanja zaposlenosti optimistični tudi za drugo polovico leta. Na območju UD Mozirje so največ potreb po delavcih izkazali BSH Hišni aparati Nazarje, Deosov Center starejših Gornji Grad, Golte, KLS Ljubno, Kovinopla-stika Benda. Poleg tega tudi v naši dolini različne profile delavcev iščejo gostinci. Tako kot po vsej državi so si tudi pri nas številni gostinski delavci zaradi izredno negotovih razmer delo poiskali v drugih panogah s prostimi delovnimi mesti. Kot ugotavljajo v OS Velenje, brezposelnih oseb s področja gostinstva v njihovih evidencah praktično ni, hkrati pa skorajda ni barov in gostiln, kjer ne bi potrebovali novih kadrov. DO USTREZNIH KADROV Z RAZLIČNIMI USPOSABLJANJI V vseh območnih službah, tako tudi v Velenju, se srečujejo z velikimi strukturnimi neskladji na trgu dela, kar pomeni, da težko zagotavljajo delavce za posamezna področja. Kader usposabljajo tudi prek programa Aktivna politika zaposlovanja, s katerim zavod pripravlja nabor ukrepov na trgu dela, ki so med drugim namenjeni večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev. Na UD Mozirje je bilo do julija v omenjene ukrepe vključenih 109 brezposelnih oseb. Šestintrideset se jih je vključilo v ukrep Usposabljanje in izobraževanje; 45 v ukrep Spodbude za zaposlovanje; 28 v ukrep Kreiranje delovnih mest, od tega 24 v Javna dela. Skupaj je OS Velenje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključila 890 oseb. ŠEST ODSTOTKOV VEČ DELOVNO AKTIVNIH NA OBMOČJU UD MOZIRJE Dandanes je trg dela zelo dinamičen, brezposelnost se zmanjšuje, priliva v brezposelnost je v tem obdobju manj, več pa je odliva oziroma zaposlovanja. Pozitiven je tudi trend rasti delovno aktivnih prebivalcev. 41,1 odstotka manj brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani je bilo konec julija na območju mozirskega urada za delo. V maju 2021 je bilo na območju OS Velenje 51.545 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je 4,3 odstotka več kot lanskega maja. Odstotek je še večji v UD Mozirje, in sicer je bilo delovno aktivnih 6671 prebivalcev ali 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je v Sloveniji letošnjega maja znašala 77 odstotka, v OS Velenje pa 7 odstotkov. V primerjavi z majem 2020 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 2,7 odstotne točke. Na UD Mozirje znaša stopnja registrirane brezposelnosti 5 odstotkov in je nižja za 2,7 odstotne točke, na UD Velenje pa 1,8 odstotka in je nižja za 2,6 odstotne točke. Tatiana Golob 917 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Aktualno, Iz občin OBČINA SOLČAVA Asfaltirali cesto do kmetije Gradišnik Občina Solčava je uredila in asfaltirala 850 metrov lokalne ceste do turistične kmetije Gradišnik v Logarski dolini. Projekt so financirali s sredstvi za uravnoteženje razvitosti občin za leto 2021 in znaša nekaj manj kot 100.000 evrov. PRENOS ZEMLJIŠČA NA OBČINO Občina bo po opravljeni investiciji naročila odmero ceste, lastnik zemljišča pa bo del, kjer poteka lokalna cesta, brezplačno prenesel na občino, za kar je že sklenjena predpogodba. Barbara Rozoničnik Županja Katarina Prelesnik, občinski svetniki in okoliški domačini ob otvoritvi asfaltiranega odseka ceste do kmetije Gradišnik (foto: arhiv občine) OBČINA REČICA OB SAVINJI Pričeli z obnovo pobreške ceste V rečiški občini se je pričela obnova ceste Spodnja Rečica-Trnovec-Pobrežje-Homce. Občina je v dogovoru s koncesionarjem, celjsko družbo VOC, izdala dovoljenje za popolno zaporo lokalne ceste in dela javnih poti. Kot navajajo na spletni strani Občine Rečica ob Savinji, se bo popolna zapora izvajala fazno glede na lokacijo in zahtevnost gradbenih del na posameznih odsekih. Zapore cestnih odse- kov so predvidene do konca decembra. VZPOREDNO OBNOVA OSTALE INFRASTRUKTURE Vzporedno z obnovo ceste bodo obnovili javni vodovod in razsvetljavo ter posodobili telekomunikacijske in elektro napeljave. Lastnikom objektov bo omogočen dostop, prosta bo tudi intervencijska pot. Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Dela na območju Novega naselja potekajo normalno Občina Gornji Grad v Novem naselju prenavlja pet odsekov cest v skupni dolžini okrog 600 metrov. Dela bodo predvidoma zaključena v septembru. Ob obnovi cest v tla polagajo električne vode, menjajo vodovodne cevi, urejajo priklope na kanalizacijske vode gospodinjstvom, ki to še nimajo urejeno. Na odsekih, ki se urejajo, bo tudi nova javna razsvetljava. Ob zaključku del bodo ceste dobile novo asfaltno prevleko. Pri mostu čez Dreto v smeri Nove Štifte bo narejena klančina, ki omogoča dostop z otroškimi in invalidskimi vozički in bo imela manjši naklon kot sedaj, da bodo invalidi lažje prehajali do pločnika ob glavni cesti. Pred leti se je zaključila ureditev trškega jedra. Na odseku proti Novemu naselju so bila urejena parkirišča, sedaj se dela izvajajo od parkirišč dalje. Štefka Sem Ob obnovi cest v tla polagajo električne vode, menjajo vodovodne cevi, urejajo priklope na kanalizacijske vode gospodinjstvom ... GRADNJA ŠIROKOPASOVNE INFRASTRUKTURE Na seznamu tudi pet zgornjesavinjski občin 8000 gospodinjstev iz skupno 29 občin, med njimi tudi v občinah Luče, Rečica ob Savinji, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, ki doslej niso imela širokopasovne povezave in kjer ni bilo tržnega interesa za izgradnjo širokopasovnega dostopa do interneta, bodo to infrastrukturo kmalu dobile in s tem tudi možnost izkoriščanja številnih priložnosti, ki jih omogočajo sodobne digitalne tehnologije. V okviru prvega odpiranja javnega razpisa ministrstva za javno upravo za gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture je bilo dodeljenih dobrih 17,5 milijona evrov javnih sredstev. Trije izbrani operaterji so prejeli sklepe, ki so osnova za sklenitev pogodb, po podpisu katerih se bo delo lahko začelo. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 5 Organizacije ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Petdeset let požrtvovalnega dela za invalide Lani je minilo petdeset let od ustanovitve Občinskega društva telesnih invalidov Mozirje, ki se je nekoliko kasneje preimenovalo v Društvo invalidov Mozirje, z ustanovitvijo občin pa je dobilo današnje ime Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje. Njegova humanitarna naloga je ves čas bila pomoč pri razreševanju različnih težav članov tako na socialnem kot zdravstvenem in pravnem področju, predvsem pa druženje in aktivnosti, ki spodbujajo vključevanje invalidov. V DRUŠTVU PREKO 770 ČLANOV Prvotno so slovesni dogodek ob zlatem jubileju načrtovali 3. decembra lani, na svetovni dan invalidov, vendar ga zaradi znanih okoliščin takrat ni bilo možno izpeljati. Zato so se v restavraciji Gaj v Mozirju delegati in podporniki društva zbrali v soboto, 7 avgusta, ko so obenem izvedli zbor članov. Od ustanovitve do danes se je v društvo včlanilo preko 2400 članov; danes šteje 576 članov s statusom, 195 članov brez statusa in 40 simpati-zerjev. Organizirano je preko poverjenikov, ki po občinah skrbijo za obveščenost članov o vseh dejavnostih. Predsedniku društva Antonu Gračnerju (levo) je med drugimi čestital predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. NA NEPRAVILNOSTI JE POTREBNO OPOZARJATI »Združujejo nas skupne težave, želje po druženjih in medosebnih odnosih. Srečanja in druženja so marsikomu edino razvedrilo, ker so v življenju za marsikaj prikrajšani, zaradi drugačnosti ali osamljenosti,« je na slovesnosti povedal predsednik društva Anton Gračner, ki je poudaril, da je država sicer z zakoni delno zagotovila pravice invalidom do nadomestila zaradi invalidnosti, izgube delovnega mesta, zdravstve- pirajo delovanje društva tudi s finančnimi sredstvi. ŠTEVILNE AKTIVNOSTI DRUŠTVA Društvo za svoje člane poleg strokovne pomoči v smislu zagovorništ-va invalidov ponuja različne vrste srečevanj in druženj. Organizirajo rekreacijske in kulturne dejavnosti, kopalne dneve v termalnih zdraviliščih, večdnevna letovanja, večkrat letno obiščejo bolne in ostarele, se z njimi pogovorijo, da jim nekoliko preženejo osamljenost, in jih tudi skromno obdarijo. Najbolj potrebnim dodelijo tudi finančno pomoč. ŽELIJO SI ZGOLJ ENAKE MOŽNOSTI Na slovesnosti ob 50-letnici delovanja društva so najbolj prizadevnim in dolgoletnim članom podelili priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije. Člani z več kot petletnim delovanjem so prejeli zahvale, tisti z več kot desetletnim delovanjem pa častni znak društva. Podjetja in posamezniki, ki društvu finančno pomagajo, so prejeli zahvalo za donacije. Slovesnosti so se udeležili in društvu izkazali podporo predstavniki sorodnih organizacij iz okolice in širše, čestital jim je tudi predsednik zveze Drago Novak, ki je dejal, da inva- Najbolj prizadevni in dolgoletni člani so prejeli priznanja in zahvale. Vodstvo društvo skozi čas > 1969-1971 Franjo Cesar > 1971-1972 Vinko Vipavc > 1972-1976 Tomo Kordič > 1976-1980 Jurij Prica > 1980-1984 Martin Petrin > 1984-1994 Ciril Pečovnik > 1994-danes Anton Gračner nega in socialnega varstva, poklicne rehabilitacije, zaradi zmanjšane delovne zmožnosti, vendar je trg delovne sile zasičen, delodajalci pa izkoriščajo ali ignorirajo predpise. »Vse manj je poklicnih prekvalifikacij, vključevanja v redni delovni proces in posebne programe za invalide. Dolžni smo, da opozarjamo na nepravilnosti in da se borimo za to, kar nam je država prej zagotovila z ustavo in zakoni.« Gračner je še izpostavil, da večina občin in tudi nekateri podjetniki v dolini razumejo in pod- lidi ne zahtevajo več, ampak si želijo zgolj enake možnosti, zato bodo storili vse, da se odstranijo ovire, ki vodijo v diskriminacijo. Pohvalil je zgornjesavinjsko društvo za aktivno delovanje, predvsem dolgoletno organizacijo srečanj invalidskih društev v Logarski dolini. Da je bil dogodek slavnosten tudi s kulturnega vidika, sta zbranim zaigrali in zapeli sestri Katja in Mojca Brezovnik iz Radegunde, poznani kot Duo opala, ter poustvarjalki ljudskega petja Ivana in Mojca Žvipelj. Tekst in foto: Vesna Petkovšek 6 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Zdravstvo, Organizacije LUCE Promocija presejalnih programov uspešna V Zdravstveno vzgojnem centru (ZVC) Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje s predstavitvami programov na terenu spodbujajo vključitev prebivalcev v presejalne programe DORA, ZORA in Svit. V Lučah so prvi petek v avgustu s pomočjo celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) promovirali vključitev v omenjene programe, obiskovalcem stojnice pa so na njihovo željo izmerili krvni tlak in odgovorili na različna vprašanja s področja njihovega dela. Izvajalka programa Svit v ZVC je Marija Božnik. OBČINA GORNJI GRAD VODILNA V REGIJI Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem čre- V programu Svit se je na vabilo odzval naveden odstotek vabljenih po občinah: Gornji Grad 74,63 1 Nazarje 68,72 Mozirje 64,90 Luče 62,41 1 Solčava 60,87 Rečica ob Savinji 59,15 1 Ljubno 54,50 Odziv ljudi na stojnici Zdravstveno vzgojnega centra Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje v Lučah je bil zelo dober. (Foto: arhiv ZVC) vesu in danki. V program se vključujejo moški in ženske v starosti med 50 in 74 let. V zadnjem obdobju se v ZVC ponovno bolj zavzemajo za sodelovanje občanov v programu Svit in odzivnost ljudi je spet večja. V prvi polovici leta so se s sodelovanjem v programu izkazali prebivalci ob- čin Zgornje Savinjske doline, gornjegrajska občina pa je s 74,36-odstotno odzivnostjo vodilna v celjski regiji. Za dobro promocijo programa, ki rešuje življenja, je ZVC Nazarje dobil pohvalo s strani NIJZ OE CELJE. Štefka Sem 5. SEJEM DOMAČIH DOBROT V VARPOLJAH Oskrbeli so se lahko tako domačini kot turisti V kampu Menina se je na sejmu domačih dobrot glihalo in barantalo. Dogodek je pripravilo re-čiško turistično društvo in na prireditveni prostor privabilo rokodelce domače in umetnostne obrti ter ponudnike kulinaričnih dobrot. Tako doma- čini kot turisti so se lahko oskrbeli s kmetijskimi pridelki, pecivom in uporabnimi izdelki. KMETIJSKI PRIDELKI, KOZJE MLEKO, SUHOMESNATE SPECIALITETE Na stojnicah je bilo moč opaziti kmetijske Na stojnici Lidije Slatinšek so vabile kvačkane igrače in unikatni kosi nakita, ki so navduševali tako otroke kot odrasle. pridelke in proizvode iz kozjega mleka Anice Bider. Na domače jogurte in druge izdelke iz kravjega mleka je stavila kmetija Jerše. Marta Solar je razvajala s sladkimi breskvicami in ročno pletenimi igračami. Za lačne je poskrbela Ivica Pustoslemšek z domačim kruhom, rezanci in pecivom. Vsi tisti, ki prisegajo na meso, pa so lahko poskušali tako domačo zaseko in ostale suhomesnate proizvode pri Boštjanu Rihterju. ZA VSAKO BOLEZEN ROŽ'CA RASTE Ljubitelji ročno oblikovanega lesa, ki so rabili kak uporabni izdelek, so se ustavili pri Tomažu Podbregarju. Članice Društva zeliščarjev Sipek so s čaji iz zelišč obiskovalce prepričevale, da za vsako bolezen »rož'ca« raste. Polstene izdelke je nudila stojnica Spele Orešnik. Na stojnici Lidije Slatinšek so vabile kvačkane igrače in unikatni kosi nakita, izdelki iz lesa za dom in osebno rabo pa na stojnici Anje Stampar. Za promocijo domače občine in doline je organizator poskrbel s promocijskim materialom, rožami iz krep papirja in degustacijo suhome-snate specialitete - želodca. Tekst in foto: RŠ Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 7 Intervju RAVNATELJICA OSNOVNE SOLE MOZIRJE ANDREJA HRAMEC Ravnateljica Andreja Hramec: »Najbolj se je v letih, kar delam, spremenil odnos staršev do otrok in šole. Starši imamo do otrok zelo visoka pričakovanja.« (Foto: osebni arhiv) Andreja Hramec je svojo službeno pot začela in končala na Osnovni šoli Mozirje. Zadnjih petnajst let je bila ravnateljica, prej svetovalna delavka in pomočnica ravnatelja. Pretekli šolski leti sta bili izredno naporni, saj so se učenci in pedagoški delavci zaradi epidemije srečevali s številnimi izzivi. Učenci so se veliko časa izobraževali na daljavo, ob vrnitvi v šolo pa so bili učenci in zaposleni prisiljeni upoštevati številne omejitve. Tudi drugače je kot nekdanja Mozirjanka s krajem močno povezana, čeprav že dlje časa živi na Prihovi. V veliko veselje so ji vnuki, za katere bo v pokoju imela več časa. Prav tako se bo lahko več posvečala delu na vrtu, ki jo sprošča, in branju knjig. Zeli pa si videti še nekatere dele sveta, saj z možem rada potujeta. - Kako dolgo ste bili ravnateljica mozirske šole in kaj ste delali prej? Študij psihologije je bil od nekdaj moja želja. Vedno me je vleklo k otrokom in z veseljem sem sprejela možnost za zaposlitev v svetovalni »Lepih spominov na leta v šoli ne bo zmanjkalo, čas pa je za pisanje novih« službi, ki sem jo dobila na šoli v Mozirju. Dvajset let sem bila svetovalna delavka, nato pomočnica ravnatelja in petnajst let ravnateljica šole. Delo ravnatelja je zelo raznoliko, obsega široko področje in na žalost tudi veliko birokracije. Poleg pedagoškega vodenja se je ravnatelj prisiljen ukvarjati s pravnimi zadevami, financami in številnimi drugimi obveznostmi, za kar te ne usposobi nobena fakulteta. Spremembe so pri našem delu stalnica in temu moraš slediti. Delo nikoli ne postane monotono, vsak dan je drugačen. Zjutraj narediš načrt, dan pa prinese svoje. To je včasih naporno, po svoje pa zanimivo in tudi lepo. - So se generacije šolarjev v Mozirju zmanjševale ali povečevale zaradi priseljevanja? Kar se tiče števila otrok, kakšnih velikih sprememb v zadnjih letih ni. Število učencev običajno niha okrog številke 400. Lani smo imeli povečan vpis na račun novih priseljencev, ki so prišli v novozgrajene bloke v Mozirju. Šolo je obiskovalo 413 učencev. Letno se v povprečju vpisuje okrog 40 šolskih novincev. Občasno pa pridejo večje generacije. - Situacije, kakršna je bila zadnji dve leti, je bila za vse nova. Kako je izbruh koronavirusa vplival na vašo šolo in učence? Covid-19 je prinesel veliko sprememb. Tu ni bilo časa za postopno uvajanje, kot je to običajno v šolstvu. Na takšno situacijo in spremembo ni bil pripravljen nihče. »Poleg pedagoškega vodenja se je ravnatelj prisiljen ukvarjati s pravnimi zadevami, financami in številnimi drugimi obveznostmi, za kar te ne usposobi nobena fakulteta.« V času, ko smo prešli na delo na daljavo, številni učenci niso imeli ustreznih računalnikov in internetne povezave. Na začetku prvega vala smo se najbolj ukvarjali s tem, da smo vse učence opremili s šolskimi računalniki in tablicami. Nekateri učenci so imeli velike težave z internet-nimi povezavami in posledično tudi s sledenjem pouka preko računalnika. Določen čas je terjala tudi vzpostavitev informacijskega okna, kjer smo uredili spletne učilnice. V drugem valu smo bili na spremembe mnogo bolje pripravljeni. Imamo več računalni- ške opreme. Tako učenci kot tudi učitelji so zdaj veliko bolj vešči uporabe računalniških programov in tehnologije. - Ali so vsi otroci enako čutili te spremembe, delo od doma? Otroci so imeli v tem obdobju zelo različne pogoje za delo, zato so se tudi razlike med njimi drastično povečale. Večina učencev se je uspešno soočala z izzivi izobraževanja na daljavo in izkazali so se kot odgovorni in zreli posa- »Kot psihologinja bi rekla, da se nekatere vsebine obravnavajo prezgodaj. Res pa je tudi, da so učni načrti prenatrpani.« mezniki. Bilo pa je tudi veliko težav. Zaradi zahtevnosti snovi in slabše motivacije za delo predvsem v zadnji triadi in tudi pri najmlajših, ki še niso sposobni sami delati preko računalnika in brez podpore staršev praktično niso mogli slediti pouku. - Se je šolanje od doma poznalo pri učnem uspehu? Ocene so višje kot v preteklih letih. Trudili smo se, da je bil učni proces in ocenjevanje čim bolj prilagojeno učencem. Učitelji so bili pri ocenjevanju znanja prizanesljivi in empatični do otrok. Posamezni učenci naše šole pa so bili kljub delu na daljavo zelo uspešni na tekmovanjih in so dosegli zavidljive rezultate. Tudi na nacionalnem preverjanju znanja so učenci dosegli rezultate nad republiškim povprečjem, kar pomeni, da v primerjavi z ostalimi slovenskimi šolami nismo delali slabo. - Se je ob tem pokazala tudi socialna šibkost družin, nekaterim namreč topel obrok za otroka v šoli pomeni veliko? »Pridobili bomo tri učilnice, sanitarije in dovolj veliko zbornico za celoten kolektiv. V sedanjih prostorih zbornice in pisarn se bodo uredili upravni prostori in garderobe za učence.« Na šoli smo v času drugega vala epidemije za učence in srednješolce pripravljali tople obroke. V prvem valu smo družinam, katerih otroci imajo subvencionirano prehrano, pomagali z naro- 8 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Intervju, Organizacije čilnicami za nakup hrane v trgovinah. Družine, ki so se v času epidemije znašle v stiski, so lahko za pomoč zaprosile tudi preko obrazca, ki smo ga objavili na šolski spletni strani. - In kako je prepoved druženja vplivala na šolarje? V času dela na daljavo smo bili na podeželju pravzaprav privilegirani. Otroci so se kljub prepovedi precej družili. Ob vrnitvi otrok v šolo smo opazili določene stiske. Pri tistih, ki so že prej težko navezovali stike, je to obdobje to težavo še »Knjižnica je v dveh etažah, prostori so svetli, barviti in učenci, ki so že sedaj radi posegali po knjigah, se bodo odslej v knjižnici še raje ustavljali.« povečalo. Ker je delo potekalo v »mehurčkih«, so se učenci družili le znotraj oddelkov, zato je bilo neprimerno manj možnosti za vzpostavljanja socialnih stikov, kar seveda ni najbolje vplivalo na šolsko klimo. - Menite, da se od učencev v osnovni šoli zahteva preveč? Ob uvedbi devetletke je bil prvi razred zamišljen kot uvajalno obdobje, zdaj pa se po prvih mesecih začne resno delo. Večina otrok pri šestih letih je že zrela za šolo, so pa med njimi ogromne razlike. Veliko učnih vsebin se v devetlet-ki obravnava leto prej kot v času osemletke. Kot psihologinja bi rekla, da se nekatere vsebine obravnavajo prezgodaj. Res pa je tudi, da so učni načrti prenatrpani. »Covid-19 je prinesel veliko sprememb. Tu ni bilo časa za postopno uvajanje, kot je to običajno v šolstvu. Na takšno situacijo in spremembo ni bil pripravljen nihče.« Najbolj se je v letih, kar delam, spremenil odnos staršev do otrok in šole. Starši imamo do otrok zelo visoka pričakovanja. Velika večina želi, da bi imel njihov otrok v šoli same petice. Starši smo postali do svojih otrok tudi pretirano zaščitniški. Otroci so premalo samostojni, preveč naredimo namesto njih, po drugi strani od njih zahtevamo stvari, ki jih ne zmorejo. V želji, da bi znali kar največ, jih vpisujemo v številne obšolske dejavnosti in jim prenatrpamo tedenski urnik. Pozabljamo, da otroci potrebujejo čas, ko niso usmerjeni, ko lahko razvijajo svojo domišljijo, predvsem pa, da potrebujejo mamo in očeta in ne šoferja, ki jih vozi od ene do druge dejavnosti. - Obeta se povečanje šolskih prostorov, kaj boste pridobili? Vse kaže, da se bo uresničila naša velika že- lja in potreba po povečanju šolskih prostorov. Projekt je bil s strani Občine Mozirje prijavljen na razpis in, kot kaže, smo prejeli odobrena sredstva z ministrstva za izobraževanje. Dogradili bomo spodnji del šole, kjer so učilnice prvega in drugega razreda. Ta trakt se bo podaljšal. Pridobili bomo tri učilnice, sanitarije in dovolj veliko zbornico za celoten kolektiv. V sedanjih prostorih zbornice in pisarn se bodo uredili upravni prostori in garderobe za učence. Tako bomo končno zadostili smernicam, sprejetim za gradnjo osnovnih šol ob uvajanju devetletke. - Letos ste se razveselili nove knjižnice. Kar dolgo ste čakali nanjo, kajne? Nad knjižnico smo vsi navdušeni, tako učenci kot zaposleni. Arhitekti so naredili zelo funkcionalen in všečen projekt. Adaptacija stare telovadnice je zajemala predelavo dela v knjižnico, drugi večji del, večnamenski prostor, pa je ostal namenjen raznim prireditvam, predavanjem, proslavam in določenim športnim aktivnostim. Knjižnica je v dveh etažah, prostori so svetli, barviti in učenci, ki so že sedaj radi posegali po knjigah, se bodo odslej v knjižnici še raje ustavljali. Pridobili smo tudi tri kabinete za individualno delo. - Če bi še enkrat začeli znova, bi se še vedno vrnili v šolstvo? Nič ne bi spremenila. Verjetno sem imela srečo, da sem delala v dobrem kolektivu, kjer sem se počutila prijetno in imela ves čas ravnatelje-vanja podporo večine sodelavcev. Lepe spomine imam tudi na številne generacije učencev. Na težave, ki so se občasno pojavile, pa sem vedno gledala kot na izziv. Vsak dan sem rada prihajala v službo. Priznati pa moram, da je bilo zadnje leto izredno naporno. Družbene razmere v ljudeh pre- bujajo nestrpnost in nezadovoljstvo. Številne omejitve so povzročile kar nekaj sprememb, s sodelavci smo se srečevali bolj na kratko, večinoma preko računalniških ekranov, zato nismo več tako povezani med sabo kot v preteklosti. »Večina učencev se je uspešno soočala z izzivi izobraževanja na daljavo in izkazali so se kot odgovorni in zreli posamezniki. Bilo pa je tudi veliko težav.« Želim si, da bi se v dobro vseh stanje čim prej vrnilo v normalo. Lepih spominov na leta v šoli pa je obilo in jih kljub »suši« zadnjih let ne bo manjkalo. - Je vaš naslednik že izbran? Nova ravnateljica je že izbrana. Svet zavoda je za ravnateljico izbral univ. dipl. psihologinjo Petro Klepec. - Sedaj boste imeli več časa. Kaj boste počeli, kar je doslej ostajalo na čakanju? Prvo, kar bi želela nadomestiti za nazaj, je to, da si ogledam še kakšen bolj oddaljen košček sveta. Rada potujem in upam, da bodo možnosti za to kmalu, trenutno pa je seveda vse odvisno od korone. Moja velika želja je videti Galapagos in nacionalne parke v Združenih državah Amerike. Za branje knjig nisem imela nikoli dovolj časa, prednost je vedno imela strokovna literatura, sedaj bi rada v roke vzela tudi še kakšno lahkot-nejše branje. Imam tudi tri vnuke, vsi so še predšolski in vsi se že veselijo, da bodo pri babici in dediju preživeli več časa, kot so ga do sedaj. Veliko imam za postoriti okrog hiše in tudi moj mož nestrpno čaka, da bom več doma, predvsem pa, da bom vzela kuhalnico v svoje roke. Štefka Sem MOC MOŠKEGA ŽALOVANJA Za preseganje spolnih stereotipov o procesu žalovanja Slovensko društvo Hospic v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sklopu projekta Enakih možnosti pripravlja pilotni projekt Moč moškega žalovanja. Slednji je namenjen podpori moškim v procesu žalovanja ob izgubi bližnjega, službe, razvezi, hišnega ljubljenčka. Ti namreč redkeje poiščejo pomoč. Zato tako za mlajše kot starejše moške pripravljajo vikend intenziv, ki bo od 3. do 4. septembra v Počitniškem domu v Možnici. Na njem bo predstavljen program podpore za žalujoče, ki pospešuje predelovanje ter omogo- ča podporo in povrnitev lastnih moči za soočanje s stisko. Z njim želijo organizatorji presegati spolne stereotipe o procesu žalovanja. Prav tako želijo zmanjšati občutek izoliranosti in nerazumljenosti, opolnomočiti žalujoče za sprejemanje lastnega čustvovanja ob izgubi bližnjega, razviti veščine učinkovite in varne komunikacije v povezavi z izgubo, izboljšati duševno zdravje in telesno počutje v procesu žalovanja za ponovno vključitev v življenje in delo. RŠ Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 9 Gospodarstvo, Oglasi AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA I/ • v v • v • • I I • • Kampanja ozavescanja za preprečevanje pojava bolezni pri nas Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK). Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane »zaskrbljujoče regije«. EFSA je zato že lansko poletje v sodelovanju z lokalnimi pristojnimi organi v regiji začela s kampanjo ozavešča-nja, letos pa jo je razširila na dodatnih devet držav. Kampanja, ki je namenjena predvsem rejcem, letos poleg Slovenije poteka še v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Grčiji, Hrvaški, Kosovu, Severni Makedoniji, Srbiji, Bolgariji, Češki, Estoniji, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški. ZNATNA ŠKODA ZA PRAŠIČEREJO IN GOSPODARSTVO Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna pre- poved lova na nekaterih območjih). PREPREČITE ŠIRJENJE IN PRIJAVITE SUMLJIVE PRIMERE Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozavešča-nju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti pra-šičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lo- vskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov. Nikolaus Kriz, vodja enote za zdravje živali in rastlin EFSA, je dejal: »EFSA je znanstvena organizacija, odgovorna za pripravo ocen stanja in priporočil državam, ki jih ogroža afriška prašičja kuga, da lahko pravočasno zaščitijo živali in gospodarstvo. V lanskem letu smo se odločili, da znanost prenesemo na teren in pokažemo, da se agencija EFSA res zavzema za rejce in druge, ki živijo v senci te grozne bolezni. Kampanja je bila v prvi skupini držav dobro sprejeta, zdaj pa nadaljujemo pot po terenu z našim sporočilom: Odkrivajte, preprečujte in poročajte.« Kampanja dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje APK v Evropi že izvajajo Evropska komisija in druge mednarodne organizacije ter države same. Več o kampanji preberite na spletnem mestu www.efsa.europa. eu/StopASF. 10 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Ljudje in dogodki POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Za odličen obisk gre zahvala tudi lepemu vremenu V Mozirskem gaju je bila med 12. in 15. avgustom tradicionalna poletna razstava, ki si jo je ogledalo preko 5000 obiskovalcev. Upravljavci parka na čelu z Darkom Be-letom so z udeležbo zelo zadovoljni in se ob tem že ozirajo na prihajajoče dogodke. GREDICE ZACVETELE V POLETNIH BARVAH V parku so tokrat, po skoraj dveh letih, zopet lažje zadihali. Storili so vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pritegnili čim večje število obiskovalcev. Poskrbeli so za gredice, ki so cvetele v poletnih barvah, uredili objekte, Začarana vas je iz mesca v mesec bogatejša, postavili so šotore in podobno. Na ogled je bila razstava slikarja Tomaža Pozniča. Ljubitelji ptic so s ptičjimi pevci, papigami in skobčevkami napolnili voljere. Člani Društva za želve Slovenije so pripeljali vrsto želv, od majhnih do precej velikih. 27. RAZSTAVA EKSOTIČNIH ŽIVALI BIOEXO Za piko na i so poskrbeli člani Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Na ogled so pripeljali še več svojih ljubljenčkov kot običajno. Pitonom kot zvezdam razstave so se pridružili anakonde, kajman, več vrst genskih variacij panterje- vih kameleonov, eksotične ptice, varani, teguji in podobna plazeča bitja. Pod petimi strehami šotorov so namesto v rastlinjakih ljubljanske biotehnične fakultete tradicionalno razstavo eksotičnih živali letos postavili širom parka. Poskrbeli so tudi za spremljajoči program, kot je iskanje zaklada, delavnice Zvezde razstave so bili tudi tokrat pitoni, ki so z velikostjo vzbujali vzdihe občudovanja. premagovanja fobij, strahu pred kačami in ptičjimi pajki, postavili so točke dotika, kotiček za poslika-ve obraza in podobno. Obisk je bil več kot odličen, je povedal Darko Bele, ki se že ozira naprej. Sredi septembra bo v parku tekmovanje v aranžiranju cvetja, ki bo služilo kot predtekmovanje za izbor slovenskega udeleženca na olimpijadi poklicev. Tradicionalno, že 11. tehtanje najtežjih buč, bo 25. septembra, razstava buč pa bo potekala do 10. oktobra. Na dan zaprtja parka bo zopet podeljeno kolo pony, za katerega se bodo preko všečkov borili na Facebooku vsi, ki se bodo z njim fotografirali. Upravljavci parka so se z dobaviteljem tudi že dogovorili za nakup čebulic tulipanov. Slednji so letos kar za 80 odstotkov dražji, saj je kitajski trg pripravljen pokupiti ves pridelek čebulic, ne glede na ceno. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Na letošnji razstavi je bilo na ogled tudi nekaj res velikih želv, ki so jih obiskovalci z radovednostjo opazovali. Motivov za fotografiranje ob sprehodu skozi park ni zmanjkalo. Poseben kotiček so tokrat dobili tudi bradate agame in kameleoni, ki so navduševali s pestrostjo barv. Začarana vas je pritegnila najmlajše, ki so radovedno proučevali domovanja vil, palčkov, trolov in drugih pravljičnih bitij. Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 11 Ljudje in dogodki PAVEL GOLICNIK IZ SMIHELA NAD MOZIRJEM Dolga življenjska pot iz pekla do občinskega priznanja Med dobitniki letošnjih priznanj, ki jih ob jurjevem podeljuje Občina Mozirje, je tudi Pavel Goličnik iz Smihela nad Mozirjem. 2e peto leto skrbi za urejenost okolja v občini, ki je zavoljo njegove prizadevnosti iz leta v leto lepše. Za prejetim priznanjem pa je trnjeva življenjska pot, ki jo je z namenom, da se morda kdo iz nje kaj nauči, podelil za bralce našega tednika. DELALI Z VESELJEM IN SE ZRAVEN UČILI Pavel se je rodil leta 1959 na kmetiji Jesevnik v Smihelu nad Mozirjem. Na otroštvo ga veže kup lepih spominov, ki jih je doživel skupaj s sestrama in štirimi brati. Bilo je veliko dela, a so delali z veseljem in se ob tem marsikaj naučili, tudi potrpežljivosti in vztrajnosti. Traktorja takrat še ni bilo, zato so vse delali ročno. Spomni se še prvega električnega pastirja, ki so ga kupili leta 1967. Prvih pet razredov osnovne šole je obiskoval na podružnici v Smihelu, leta 1970 pa je prišel v ravno takrat novo osnovno šolo v Mozirje. Srednjo šolo je obiskoval v Šentjurju, saj je bil določen za naslednika, torej bodočega gospodarja kmetije Jesevnik. Sledilo je 15-mesečno služenje vojaškega roka v Prištini, od koder se je vrnil oktobra 1979. Takrat se je ravno zgodila nesreča na Golteh, ko je gondola padla na tla. »Smučišča so takrat vseeno obratovala, morali pa smo tja gor hoditi peš,« je povedal. AKTIVEN NA MNOGIH PODROČJIH V tistem času je bil zadružni direktor Rudi Gabrovec, ki je spodbujal združevanje mladih. Ustanavljali so se aktivi mladih zadružnikov, ki so postajali stična točka mladine in gonilo družbenega življenja. Hodili so na kmečke igre in dosegali lepe rezultate. Takrat so začeli tudi z organizacijo Ovčarskega praznika v Smihelu nad Mozirjem. Pavel je bil dolgoletni predsednik, mladi zadružniki pa so se preimenovali v Društvo podeželske mladine. Bil je tudi član gasilske trojke Smihel in planinec, mar- kacist. Zavzemal se je za postavitev razglednega stolpa na Boskov-cu, ki ga sedaj ni več, sedaj pa je gonilna sila za postavitev novega. Kot član kulturnega društva je sodeloval v mnogih gledaliških igrah. Od leta 1975 naprej se je veliko gradilo, saj so bili krediti zelo ugodni. »Najbrž ni betonske plošče ali ostrešja v Smihelu, kjer nisem bil zraven, saj smo radi pomagali drug drugemu in se zastopili med sabo,« je dejal. Sam pri sebi je mislil, da bo pil do svojega 25 leta, potem bo pa nehal. A prijatelji so se počasi oženili, on je pa ostal sam. Pri 33 letih je zbolel na trebušni slinavki, hudo, da je komaj preživel, pol leta nato ni pil, potem pa nazaj na stara pota. »Bil sem delaven, ves čas sem delal, zraven pa tudi pil. Nekaj mi je manjkalo, če nisem bil zvečer popolnoma pijan. Težko rečem, koliko sem spil, povem pa, da kolikor sem pač mogel. Vse do leta 2014, Pavel Goličnik pravi, da je za odločitev, 40 LET V PRIMEŽU ALKOHOLA »Alkohol je bil v mojem življenju prisoten od konca osnovne šole naprej. Sicer takrat ne v tako hudi obliki, a vseeno. Pri vsakem delu je bil zraven, na veselicah, tudi pogrebih, vedno. Lahko rečem, da sem z njim aktivno sodeloval 40 let,« je Pavel povedal iskreno. Lokalni pijanci so se mu vedno zdeli pravi frajerji, o katerih so vsi govorili. Niti ne v slabšalnem smislu, ampak bolj kot, kako jim je lepo, ker se za nič ne sekirajo. Vedno so bili dobre volje. Alkohol pa ga je po drugi strani motil, ker so dekleta v njegovo družbo prišla in odšla. Ko je kazalo na resnejše razmerje, ga je vsaka zapustila, ker on pač ni hotel pustiti alkohola. Ta mu je bil še vedno pomembnejši, leta pa so tekla. pot iz zasvojenosti potrebna ne prisila. ko smo en dan s kolegi popivali. Ko sem se vračal domov, seveda peš, saj sem že zdavnaj ostal brez vozniškega izpita, sem padel in obležal. Peljali so me v bolnico, kjer so ugotovili zlom lobanjskega dna. To mi je dalo misliti. Naslednjič me čakata invalidski voziček ali krsta. Ob odpustu iz bolnišnice mi je nevrolog postavil kar datum, kdaj naj se oglasim na pogovoru v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.« In res je šel na pogovor, v katerem je zdravnici dejal, da upa, da se bo sam odvadil. Odvrnila mu je, da lahko upa, a da to redkim uspe. Dobil je termin za naslednji obisk pri njej, a se je vmes pregrešil, ko je na Mozirski koči iz navade naročal in nato spil pivo, dva. Spoznal je, da brez pomoči iz pekla odvisnosti ne bo zmogel. SPOZNAL, KAJ VSE MU JE ALKOHOL VZEL Na zdravljenje se je podal po prvem novembru istega leta, tam pa ostal do sredine marca prihodnjega. Imel je čas, da je spoznal, kaj vse mu je alkohol vzel, ne pa dal, o čemer je razmišljal prej. Povedal je, da je zaradi pitja ostal brez družine, doma pa so se dogovorili, da je kmetijo nasledil mlajši brat. Po zdravljenju je postal pričevalec svoje zgodbe. Anonimni alkoholiki se v Mozirju srečujejo v župnijskih prostorih in na eno izmed srečanj je prišel domači župnik Sandi Koren. Vprašal je, če bi bil kdo pripravljen o svoji zgodbi spregovorit mladim in Pavel se je takoj javil, da bo on. Zato, da lahko še drugim spregovori o tem, kaj vse človeku alkohol vzame. Pred slabimi petimi leti se je preko javnih del zaposlil na Občini Mozirje. Njegova skrb je košnja javnih zelenic, obrezovanje živih mej, pobiranje smeti in podobnega. Od njegovega prihoda na to delovno mesto je kraj iz leta v leto lepši, čemur le redki ne bi pritrdili. Sam je dejal, da ima za motivacijo pogled nazaj. »Nikoli ne smeš gledati, koliko dela te še čaka, na primer košnje. Vedno moraš gledati nazaj, na opravljeno, na recimo pokošeno, koliko lepše je, kot je bilo prej.« Za prizadevnost pri tem delu in njegov doprinos k boljši družbi je letos prejel občinsko priznanje. To mu veliko pomeni, saj vidi, da je končno na pravi poti. Brez sramu pa se ozre nazaj in spregovori tudi o desetletjih z alkoholom. »Tale prispevek, ki ga piševa, naj služi temu, da se morda kdo vendarle zamisli, brez česa ostaja in kaj vse gre mimo njega, ker se vdaja alkoholu. Sam pravim, da sem prehodil pot od pekla na zemlji do nebes na zemlji in to želim vsem, ki so zasvojeni. Vem, da samo zasvojenec razume zasvojenca, zato to lahko rečem,« je Pavel še dodal in se nato z nasmehom podal na traktor in naprej na delo, ki ga opravlja z največjim veseljem. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 12 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Zgodovina in narodopisje i Jezikoslovni pisec Franc Lekše (1862-1928) (2) Zveza smrdljiva voda je v Zadrečki dolini, kot piše Lekše, v njegovem času pomenila 'petrolej. Le še najstarejši govorci narečja se v tem pomenu spominjajo izrazov smrdljivka in smrdljivec, poznajo tudi petrolem, mlajši pa uporabljajo sicer širše znano petrolej. PETER WEISS Spoznavamo življenje duhovnika in jezikoslovnega pisca Franca Lekšeta. Zakaj? Bil je rojen v spodnjem Zadretju, v vasi Pusto Polje, potem je bil skoraj tri desetletja župnik v Lučah (kjer je tudi pokopan). Na jezikoslovnem področju je v zadnjem desetletju 19. stoletja prispeval nekaj objav o predvsem knjižnem jeziku, zapisal pa je tudi kar nekaj besed iz govora Pustega Polja, kjer se govori zgornjesavinjsko narečje. IZ KNJIŽNEGA JEZIKA V začetnih dveh objavah, ki bi lahko spadali tudi med prispevke iz jezikovnega svetovanja, se je izrekel proti tako imenovanemu eljkanju, torej izgovarjanju črke l, kot da je Ij, v glagolskih oblikah za moški spol ednine; ta se je začel uveljavljati okoli leta 1890: jede[l], govori[I]. Danes govorimo na tistem mestu w: jede[w], govori[w]. Lekše je zapisal: »Kajti I se ni nikdar govoril v književnem narečju našem. Trubar in Bohorič poznata samo f, poznejša doba pa w.« Kar ostro je zapovedal oblike pojasnjevati namesto pojasnjevati (danes je uveljavljeno zadnje), maša namesto meša (uveljavilo se je prvo), vže namesto uže in že (uveljavljeno je zadnje), časi namesto včasih (danes uporabljamo slednje), na žalost ali žal namesto žalibog in žalibo-že (danes se uporabljata prvi dve obliki), preprost namesto jednostaven (danes večinoma uporabljamo enostaven; v govorih zgornjesavinj-skega narečja malo spremenjeno prvo - preprast - pomeni 'nepreudaren, nespameten'). Pri Lekšetu se najde še marsikaj drugega jezikovnega in jezikoslovnega iz knjižnega jezika. Presojal je z upoštevanjem rabe in zgodovinskega razvoja, največkrat črno-belo (Lekšetova priporočena oblika izpodrine po njegovem mnenju slabšo ali manj ustrezno). Niansiranja ni, ker jezikoslovje v tistem času še ni bilo dovolj razvito, hkrati pa si je bilo težko zapomniti preveč podrobnosti. IZ ZGORNJESAVINJSKEGA NAREČJA Besedo bik v pomenu 'nesežgan kamen med apnom' Lekše objavil z razlago leta 1890, dopisal pa je, da se govori »po Zadretju, po gornji Savin-ski Dolini«. Pozneje se je ta beseda uporabljala tudi za 'kos jalovine v premogu' in gre z opuščanjem premoga kot kuriva v pozabo: ohranjena je pri Lekšetu in v po njem prevzeta v natančnejše slovarje. * Župnik Pran Le«e t. Na PolieU v ¿a-Mit)ak| dolini Fc vCtraJ po dotamtjui hotelir; umrl t. Pran L a k le, liiMkojenl f upnik, fbkdjnifc it bil okros let ¡upnik v Lutsh is je slovel po ivoitl IsrcJni pjjtoJJutnKJSil. Kdorkotl Je »rti al r.a njttova vraift. vsafc, pa r.aj [e t>tl klerikalec ali liberalec, Nemec «H ^'ovtaec, 1« bdi »prejet t uprav »tero-ikvimsko lostdJutH-.Hila, (Untnutlike stadije ¡c fcnnial sa Suiiku, ta to Te ime: rano-tO. ci/tir !: jjriJiittjcv zlasti ni Hrvatskem, ti krm d prllaietetvo |e pokojnika verafn t nacreiifJrtm aadifuriom dr BauerJem. ki |e noleti kaj rad ifrlbiJal k njemu v Lnfe na Il!ovB&. V svojih m ta lilh letih k je Ltfc-fc tiidoco bi vil & slavisti!» lit te priobit! celo vrsto razprav s stovtMi;™ lirike v prvrh letnikih -Onm In S nien prifrien ta e«t*n sponflul Vest o smrti Franca Lekšeta (dnevnik Jutro, 4. februarja 1928) Lekše piše, da se na tem področju uporablja glagol spleveniti, ki pomeni nekaj med 'vzeti' in 'ukrasti': »Pustil sem ruto in mi jo je nekdo splevenil.« Besedo uporabljajo le še redki govorci (v Spodnjih Krašah tudi v pomenu 'skrivaj oditi, uiti,' kot potegniti jo), drugi pa prepoznavajo njen pomen iz sobesedila. Danes upada raba še ene narečne besede, ki je pri Lek-šetu navedena s pomenom: zlobiti se 'pretiti, žugati komu s čim; najbrž tudi 'groziti': »On se mu je zlobil, da ga bo nabil.« Danes je beseda, kolikor se sploh uporablja, znana v pomenu 'pripravljati se, nameravati': Dolgo se že zlobim, da bom šla k njemu. Namesto pri Lekšetu zapisanega glagola dr-siti se se danes uporablja širše slovensko drsti-tise (za ribe). Glagol zasegati je rabljen le še redko, pomeni pa pri Lekšetu 'očitati' in pri govorcih v spodnjem Zadretju mogoče tudi 'zmerjati. V Zgornji Savinjski dolini telige pomenijo 'jarem' te-ližnek pa je 'psovka nerodnemu človeku. Lekše-tov zapis iz leta 1891 je bil osnova za navedbo be- vsega skupaj približno 20 drugih besed iz Lekše-tovih objav. V članku Narodno blago: iz Zadrečke doline je Lekše leta 1895 navedel in razložil dve narečni posebnosti: predpoldanka je obrok med zajtrkom in južino ali kosilom. Dodal je še: »v tem kraju so: fruštek, predpoldanka, južina, mala ju-žina in večerja. Kosilo je le pri gospodi in pa v postnem času, kadar jedó ob 11. uri.« Predpoldanka je ponekod v Zgornji Savinjski dolini še znana kot '(dopoldanska) malica, razlike med južino in kosilom, kot jo je opisal Lekše, ni (v narečju se govori južina), mala južina je v spominu starejših znana kot '(popoldanska) malica,' in sicer okoli štirih popoldne in predvsem za dninarje. - Zvezo priti komu v préstale iz iste objave je Lekše ne prav jasno razložil takole: »Ako A vidi, da B beži, pa mu A po bližnjici ali sicer kako nasproti pride, pravi se, da mu je v prestale prišel.« Gre torej za to, da nekdo nekoga prestreže, tako kot v navadni rabi v knjižnem jeziku zapišemo ali rečemo, da je kdo prestregel sporočilo, žogo, udarec ali napad. Mlajši govorci narečja zveze priti komu v prestale ne govorijo in tudi poznajo jo nasploh le redki. (O splošni jezikovni rabi danes se ne da reči nič gotovega: ko je bila velika večina prebivalstva, kot v Lekšetovi mladosti, še kmečka, so bile posebnosti v načinu življenja in v jezikovni rabi redke in zanemarljive, danes pa je toliko starostnih, generacijskih, poklicnih, stanovskih, krajevnih in vseh drugih razlik, da je posploševanje sede in pomena v Pleteršnikovem slovarju, poleg Lekšetov nagrobnik na pokopališču v Lučah skoraj nemogoče. Na podeželju se govori narečje - tako si vsaj mislimo in takšen se nam je zdel svet še pred več kot pol stoletja. Ko gledamo podrobnosti po družinah, pa ugotavljamo mnoge jezikovne razlike in posameznosti, tako kot v različnih življenjskih slogih.) POD ČRTO Franc Lekše ima z desetletnim publicističnim delovanjem zasluge pri uzaveščanju nekaterih pojavov v knjižnem jeziku ter za pot nekaterih narečnih besed in zvez v slovenske slovarje in s tem v slovensko jezikovno zakladnico. Jezikovno in z objavami je bil naš, in čeprav ni bil velik, ostaja zapisan kot marljiv in nepogrešljiv. Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 13 Nasveti AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE Prek DoberAvto.si do nakupa rabljenega avta brez dvoma V Sloveniji se proda približno trikrat več rabljenih kot novih vozil. V preteklem letu je tako lastnika pri nas zamenjalo nekaj več kot 200.000 rabljenih vozil. Nedavna raziskava Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) je pokazala, da kupce rabljenih avtomobilov najbolj skrbijo skrite oziroma prikrite napake, pomanjkljiva servisna zgodovina in prirejanje prevoženih kilometrov. Pri kupovanju rabljenega avtomobila je zato ključno, da imajo kupci točne in verodostojne podatke o avtomobilu, ki jih zanima. AMZS je kot rešitev zasnoval spletni portal DoberAvto.si. Ta na slovenski trg vozil prinaša večjo mero transparentnosti in napredna orodja, posledično pa boljšo uporabniško izkušnjo z namenom, da bosta nakup in prodaja avtomobila karseda poštena in brezskrbna, prometna varnost na naših cestah pa še boljša. TRANSPARENTEN PRIKAZ ZGODOVINE AVTOMOBILA Novo spletno mesto DoberAv-to.si na pregleden način združuje funkcionalnosti, ki uporabniku pomagajo pri sledenju zgodovine avtomobilov in njihove »kondicije«, ter oglase rabljenih vozil, ki jih je zaščitnika interesov voznic in voznikov odločili, da zasnujemo portal, ki omogoča transparenten prikaz zgodovine avtomobila in prijazno uporabniško izkušnjo. Prepričani smo, da bomo s por-talom DoberAvto.si prispevali k bolj urejenemu in preglednemu trgu rabljenih vozil, s tem pa tudi k boljši prometni varnosti, saj je poznavanje tehničnega stanja vozila eden od predpogojev varne vožnje«, je povedala direktorica družbe AMZS Lucija Sajevec. Oglasi na portalu so tako za kupca kot prodajalca brezplačni. Za vpis rabljenega avtomobila se mora prodajalec na portalu zgolj prijaviti, Ima pa možnost, da svoj avtomobil izpostavi s pomočjo izpostavljenega oglasa, pri čemer se znesek storitve zaračuna glede na število dni oglaševanja. Člani AMZS lahko pri tem izkoristijo članski popust. ZDRUŽITEV PODATKOV O ZGODOVINI VOZILA IN OGLASA Spletno mesto DoberAvto.si je nadgradnja Avtologa, spletnega orodja pod okriljem AMZS, prek ka- rabniki preverijo dostopne podatke o zgodovini vozila, kot so podatki o prevoženih kilometrih skozi leta, spremembe lastništva in tudi (ne)uspešnost tehničnih pregledov. V iskalno polje je treba vnesti le identifikacijsko številko vozila (VIN oziroma številko šasije) in na pregleden način se izpiše vse, vozil manjši kot leta 2019 - predvsem zaradi manjše prodaje novih avtomobilov. To pomeni, da se je zaradi manjšega prirastka novih vozil naš vozni park še bolj postaral. Po podatkih iz uradne baze Odprti podatki Slovenije (OPSI) je bila povprečna starost osebnih vozil na zadnji dan minulega leta 11,13 leta. Katero od navedenih meril je za vas najpomembnejše pri nakupu rabljenega avtomobila? Ohranjenost /O število prevoženih kilometrov 39)1 % Nakup od prvega lastnika 7t1 % Potrjena servisna knjižica % Opremljenost avtomobila z ji o/ naprednimi asistenenimi sistemi % Slovensko poreklo 2,2 % AMZS Zakaj bi se odločili za nakup rabljenega avtomobila? Zaradi nižje CDne v prirrterjavi i novim 66% 7«rocti manjše lipube vrednosti Orngc 29% 3% 1 Zaradi cenejšega vzdrževanja 1% fl Zaradi nižjih stroškov zavarovanja (npr. ne sklenem kasko la varovanja) 1 7o AMZS mogoče na portal vpisati hitro in enostavno. »Slovenski trg rabljenih vozil je približno trikrat večji od trga novih vozil, ni pa skrivnost, da se pri prodaji rabljenih vozil dogajajo tudi najrazličnejše manipulacije in nepoštene prakse. V AMZS smo se zato v skladu z našim poslanstvom terega se dnevno izvede več kot tisoč poizvedb o zgodovini vozil. Gre za pomoč pri sledenju »zgodovine« avtomobilov, saj združuje različne javno dostopne podatke, ki se o posameznem vozilu beležijo ob tehničnem pregledu. S pregledno zasnovanim prikazom teh podatkov lahko upo- kar se je z avtom dogajalo v preteklosti. »Spletno mesto DoberAvto.si vse te podatke o vozilu združuje z oglasi za rabljena vozila, uporabnikom pa lahko prikaže tudi tehnične podatke, lastnosti, vpliv na okolje in skupno oceno avtomobila. Na ta način ponuja kupcem zelo natančno sliko avtomobila, za katerega se zanimajo,« je prednosti spletnega mesta predstavil vodja AMZS servisa Jurij Kočar. TRG RABLJENIH AVTOMOBILOV OSTAJA ŽIVAHEN Lani je bilo v Sloveniji prodanih približno 54.000 novih avtomobilov, lastnika pa je, po podatkih sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zborni-cl Slovenije, zamenjalo nekaj več kot 200.000 rabljenih vozil. Trg rabljenih avtomobilov torej tudi v času epidemije koronavirusa ostaja živahen, čeprav so omejitve in spremenjene navade kupcev vplivale na povpraševanje in ponudbo. Prirast novih in uvoženih rabljenih vozil v letu 2020 je bil za 26.000 POLICIJA NEDAVNO OBRAVNAVALA POSKUSE GOLJUFIJE Po nekaterih podatkih imata kar dve tretjini rabljenih avtomobilov, ki so naprodaj pri nas, prirejeno število prevoženih kilometrov. Te manipulacije so zelo razširjen pojav tudi v drugih državah. V zadnjem času je sicer na voljo nekaj orodij in ukrepov, ki zmanjšujejo možnost tovrstnih prevar - takšen je na primer obvezen vpis prevoženih kilometrov na tehničnem pregledu. A vse prevečkrat kupci rabljenih avtomobilov kupujejo mačka v žaklju. Zaslužki pri (pre)pro-daji rabljenih vozil so namreč tako mamljivi, da se nekateri prodajalci in preprodajalci poslužujejo različnih načinov nepoštenih praks povečevanja vrednosti avtomobilov v svoji ponudbi - od prikazovanja v nesrečah poškodovanih in slabo popravljenih avtov za tehnično brezhibne do neposredne kraje nakazanih kupnin za avtomobile, ki jih kupci nikoli ne vidijo. Policija je nedavno obravnavala tudi več poskusov goljufije pri prodaji rabljenih osebnih vozil prek spletnih strani z oglasi. NK 14 Savinjske novice št. 32, 13. avgust 2021 Organizacije, Oglasi PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Postali ponosni lastniki zemljišča na Travniku Planinsko društvo Ljubno ob Savinji šteje 222 članov. Občni zbor, ki bi ga morali imeti že v začetku leta, so zaradi epidemije koronavirusa izvedli šele poleti, za to pa so si izbrali zunanjo lokacijo ob ribiškem domu. Prisluhnili so poročilom, se spomnili pokojnih članov, še posebej gospodarja koče na Travniku Alojza Poljan-ška, in potrdili plan dela v upanju na boljše epidemiološke razmere. OD PRVEGA DO DRUGEGA VALA Predsednik društva Bernard Štiglic je povzel lanskoletno dogajanje, ki je bilo precej okrnjeno. Ob začetku epidemije so zaradi zagotavljanja zdravja udeležencev prekinili z vsemi aktivnostmi. Odpadel je tudi tradicionalni pohod na Travnik. Ob koncu maja so imeli spomladansko delovno akcijo na Travniku. Konec maja so tam začeli z dežurstvi, ki so potekala po planu do sredine oktobra. Jesensko delovno akcijo so izvedli v zmanjšanem obsegu, saj so že veljali ukrepi drugega vala epidemije. NAKUP ZEMLJIŠČA NA TRAVNIKU Namesto odpadlih dejavnosti Predsednik Bernard Štiglic je člane društva razveselil z novico, da so postali lastniki zemljišča na Travniku. (Foto: osebni arhiv) so izpeljali drugo zelo pomembno delo, in sicer nakup zemljišča na Travniku, kjer stoji koča. Zemljišče je bilo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V začetku decembra lani je bil v uradnem listu objavljen javni razpis prodaje zemljišč. Oddali so ponudbo in bili januarja letos obveščeni, da je bila njihova ponudba izbrana kot najugodnejša. Zemljišče so odkupili in od 8. marca je Planinsko društvo Ljubno ob Savinji v zemljiški knjigi za- pisano kot lastnik. Ker pa so lani izgubili oskrbnika koče, so letos izbirali novega. Po tehtnem razmisleku in ob strinjanju njegove družine je nalogo prevzel Miha Marovt. POT XIV. DIVIZIJE Poročilo o delu so podali tudi markacisti in vodniki ter nadzorni odbor. Zbrane je poleg nekaterih drugih gostov nagovorila tudi Manja Rajh, predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora. Omenila je obnovo poti XIV. divizije, ki se konča na Ljubnem. Pohod naj bi bil leta 2023, na Ljubnem pa bi bil slovesen zaključek. Trasa poteka po poteh štirinajstih planinskih društev, načrtujejo, da se bodo enkrat na leto vsi sestali in jo skupaj pregledali. Štefka Sem RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE f • *ll • • «I v • I« Spoznavajo osnove ribolova in znanja preizkušajo v praksi Mladi ribiči so se ob strokovnih nasvetih Martina Širclja (stoji na levi z očali) in drugih mentorjev učili vezave umetnih muh. Vodstvo mozirske ribiške družine si prizadeva v svoje vrste privabili čim več mladih, na katere bi lahko prenesli svoja znanja in izkušnje. Vsak petek popoldan se mladina z mentorji srečuje ob ribniku, kjer spoznavajo osnove ribolova in pridobljena znanja preizkušajo v praksi. MARTIN ŠIRCELJ UČIL IZDELAVE UMETNIH MUH Na drugi petek v juliju so se mladinci zbrali ob prav posebnem gostu. Obiskal jih je namreč Martin Šircelj, ki širom Slovenije mlade ribiče uči vezave umetnih muh. Sircelj je tudi avtor Muharskega priročnika za mlade ribiče, torej več kot primeren za podajanje osnov te veščine. V skupnem prostoru v ribiškem domu so se lotili vezave svojih prvih umetnin. Mentor je bil strog, saj ve, da je za izdelavo dobre umetne muhe, ki v največji možni meri posnema tisto iz narave, potrebna spretnost, predvsem pa natančnost. Izdelali so vsak svojo muho, ki jo bodo lahko ob prisotnosti mentorjev preizkusili ob ribolovu na Savinji. IZVEDLI TRADICIONALNI CELODNEVNI MARATON Najbolj zagrizeni člani ribiške družine pa so se 10. julija zbrali na tradicionalnem maratonu. Skozi ves dan je trnke namakalo 15 ekip, sestavljenih iz dveh ribičev. Prijemov je bilo zelo veliko, kar kaže, da je ribji živelj v ribniku zelo dober in bogat. Ulovljenih je bilo preko 300 kilogramov rib. Skoraj polovica od tega so bili amurji. Seveda je bil ulov takoj stehtan in vrnjen nazaj v vodo. Največjo ribo je ulovil mladi Luka Pek, njegov amur je tehtal 765 kilograma. Zmago pa sta letos odnesla Tom Čopar in Vinko Gostečnik. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 15 Oglasi 16 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Oglasi Športniki premagujejo epidemično I v« • I • I v • v I vzdušje in dosegajo navdušujoče uspehe www.sportnik-zg5.si Mercator tSH SAVA A M ? AVAHOVA L NI CA t rTf»j /{JŽ!? STEVER ^^ ocdpffli? Vmsfca W9t Masinafc B/S/H/ Da je Športnik leta Zgornje Savinjske doline projekt, ki povezuje in ustvarja prijetno, zdravo vzdušje v naši širši lokalni skupnosti, se je izkazalo že večkrat v različnih oblikah in načinih. Pomoč občin, sodelovanje in odločanje žirije, organizacijska ekipa prireditve, srečanje športnikov in drugo so koristno delovali več kot polovico leta. PROJEKT LANI ODPADEL ZARADI EPIDEMIJE Zaradi epidemije v letu 2020 je bil projekt odpovedan, ker po besedah vodje Iva Milovano-viča športniki niso imeli enakih pogojev. Celo še huje je bilo, eni sploh niso mogli trenirati, mno- gi ne tekmovati. Takšna odločitev je bila potrebna tudi zaradi razglasitve epidemije in splošnih omejitvenih ukrepov. V letošnjem letu so se razmere že spomladi spremenile na boljše, deloval je spodbudni olimpijski naboj, vnema in motivacija za doseganje dobrih rezultatov v športu so se zelo povečali. O PRIREDITVI ODLOČAJO TUDI PREDSTAVNIKI OBČIN Po posvetu s predstavniki občin in potrditvi tima pooblaščencev za šport in rekreacijo s strani županov je vodja projekta Milovano-vič oblikoval organizacijski odbor. Sestala se bo športna komisija, 1. oktobra pa bo v Savinjskih novicah objavljen glasovalni obrazec z imeni predlaganih športnic in športnikov. Predvideno je, da bo zaključna prireditev Športnik leta 2021 Zgornje Savinjske doline 14. januarja 2022 ob 18. uri v nazarski športni dvorani. V IZVEDBO VKLJUČENI OBČINA IN OSNOVNA ŠOLA NAZARJE To bo nedvomno velik prispevek Občine in Osnovne šole Nazarje. Športnike bodo razglasili le za leto 2021. Kolegij zgornjesavinjskih žu- panj in županov je potrdil sodelovanje občin na osnovi že utečenega koncepta kot doslej. Brez enotnega sodelovanja in denarne podpore s te strani ter pomoči gospodarstva zaključne prireditve ne bi bilo mogoče organizirati. Prav tako so zaupali sodelovanje vsem dosedanjim predstavnikom občin, ki skupaj z vodjo projekta Mi-lovanovičem tvorijo zaupanja vredno komisijo za predlaganje in na osnovi javnega glasovanja izbor športnikov leta. Zupan občine Nazarje Matej Pečovnik je zagotovil podporo projektu z uporabo vseh potrebnih prostorov športne dvorane v sodelovanju z osnovno šolo. BREZ MEDIJSKE PODPORE IN FINANČNE POMOČI PRIREDITVE NE BI BILO Športna dvorana je zelo primerna za izvedbo dogodka ob razglasitvi najboljših športnikov ob zagotovitvi varnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa. Prav tako je že zdaj vzpostavljeno sodelovanje z ravnateljico OŠ Nazarje in šolskim pevskim zborom, ki bo zapolnil del kulturnega programa. Vodja prireditve se dogovarja z zvestimi dosedanjimi in novimi pokrovitelji ter vabi še nove k podpori uspešnih športnic in športnikov k organizacijski in materialni pomoči. Poleg informiranja občanov o poteku priprav in izvedbe projekta v Savinjskih novicah (z možnostjo glasovanja o najboljših športnikih) bo s prvimi predlogi za športnike ponovno oživela spletna stran www.sportnik-zgs.si, kjer bo prav tako lahko potekalo glasovanje. Gotovo še vedno navdušeni z olimpijskimi presežki naših športnikov, ki razveseljujejo Slovence in prebivalce naše doline, lahko pričakujemo močno podporo najboljšim z glasovanjem zanje ter obiskom prireditve. Tekst in foto: Jože Miklavc Doslej je bila zaključna prireditev projekta največkrat v mozirski športni dvorani. Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 17 Oglasi R fl rr ža/m&sasm ¿med? fofaMe POGREBNA SLUŽBA J PRIMOŽIČ K AMN05E5TV0 OD 1994 SPOSTLJIVOST tif ZANESLJIVOST * KVALITETA NA OBMOČJU CELOTNE ZG. SAVINJSKE DOLINE ! VSE STORITVE NA ENEM MESTU: - pogrebne in pokopališke - cvetličarske - kamnoseške HOFBAUERJEVA UL 22, MOZIRJE 0 051 649 780 24/7 ^^ www.primozic.sl info@pnmozicsi 18 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi GORSKA KOLESARKA MONIKA HRASTNIK Pred svetovnim prvenstvom četrta v Mariboru V Mariboru se je gorska kolesarka Monika Hrastnik pomerila še na zadnji tekmi v spustu pred odhodom na svetovno prvenstvo. Kljub temu da se je po pohorski strmini pognala neustrašno, je tekmo končala na četrtem mestu. Za aktualno evropsko prvakinjo je to najboljši izid na tekmah za svetovni pokal v Mariboru. Naslednja tekma bo v Italiji, kjer se bodo kolesarke pomerile za naslov svetovne prvakinje. TEŽKA DIRKA ZARADI NAČETEGA TERENA »2e prva vožnja za trening je bila drugačna kot v soboto, še več se je naredilo lukenj, bolj spolzko je bilo, tudi več prahu. Težko držiš krmilo in linijo, zato sem zadovoljna, da sem konec tedna končala brez padca. Bila je res težka dirka, na koncu ti že skorajda zmanjka mo- či, ampak veš, da moraš stisniti. Punce so zelo hitre, časi so zelo skupaj,« je za medije po tek- mi povedala 27-letnica iz Lepe Njive. Štefka Sem V Mariboru so nastope Monike Hrastnik spremljali tudi njeni domači. LJUBNO OB SAVINJI Pohod na Rajhovko vedno svojevrstno doživetje Med prireditvami Flosarskega bala je zelo priljubljen tudi pohod na Rajhovko, hribček z 815 metri nadmorske višine, pod vznožjem katerega so postavljene vsem dobro poznane ljubenske skakalnice. Letos se je pohoda udeležilo kar dve desetniji pohodnikov, ki so se iz centra Ljubne- Letos se je pohoda udeležilo kar dve desetniji pohodnikov. ga preko Vrbja podali na dobro poldrugo uro dolgo pot mimo Krilezove domačije, mimo tamkajšnje največje skakalnice po sprva dokaj strmi poti do vrha Rajhovke. Marsikdo od udeležencev je lahko ob poti prvič od blizu videl »ljubensko velikanko«, torej smučarsko skakalnico, na kateri vsako leto prirejajo tekmovanje v smučarskih skokih za ženske v svetovnem pokalu. Tudi na vrhu Rajhovke so bili nekateri prvič, zato je bilo zadovoljstvo še toliko večje. Po krajšem počitku in osvežitvi so se pohodniki vrnili v dolino po drugi poti, mimo kmetije Bukovnik v dolino, kjer je bilo v znanem ljubenskem gostišču poskrbljeno tudi za malico, najmlajša in najstarejša udeleženka pa sta bili deležni simboličnih daril s strani organizatorja, torej Občine Ljubno. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 19 Šport, Oglasi ANTONIO MLINAR DELAMEA Z dvema streloma potopil vijoličaste Mozirjan Antonio Mlinar Dela-mea, nogometaš ljubljanske Olim-pije, je v tretjem krogu prve slovenske nogometne lige poskrbel za evforijo navijačev svojega kluba. Z dvema goloma je v veliki meri poskrbel, da so dobili prvi letošnji večni derbi proti Mariborčanom. POKAZAL IN DOKAZAL SVOJE KVALITETE Antonio, ki se je v začetku tega leta vrnil iz Združenih držav Amerike, tamkajšnjega kluba New England Revolution, nazaj v ljubljansko Olimpijo, nadaljuje z dobrimi predstavami. Branilec je na dosedanjih tekmah pokazal in dokazal svoje kvalitete, ki pa se ne kažejo zgolj v obrambi. Kar nekajkrat je že udaril proti nasprotnikovim vratom, najnevarnejši pa je ob prekinitvah. Da je temu res tako, je v okviru 3. kroga prve slovenske nogometne lige pokazal v Stožicah. 1. avgusta se je namreč odvijal prvi večni derbi in nanj so se igralci obeh ekip, tako ljubljanske kot mariborske, odlično pripravili. NAJNEVARNEJŠI PO PREKINITVAH Izkazalo pa se je, da so bistveno boljšo uigranost in taktiko pripravili Ljubljančani. Slednji so bili najnevarnejši po prekinitvah, saj so Vabljeni na ogled razstave Spoglecto z očakom v avlo prostorov Savinjskih novic v času uradnih ur. ■ [Uprauni renter Mosrrje, prvo nadstropje desno) Antonio Mlinar Delamea je za OIimpijo dal kar dva gola od treh. (Foto: NK Olimpija) od treh kar dva zadetka realizirali na ta način. Strelec obeh, po skoku z glavo, je bil Antonio Mlinar Delamea. Prvega je dosegel v 37. minuti po podaji iz prostega strela in drugega v 56. minuti po izvajanju kota. Obakrat je bil podajalec kape-tan Olimpije Timi Max Elšnik. Tretji gol za Olimpijo je v 52. minuti dosegel Almedin Ziljkic. Edini gol za Maribor pa je po izvedeni najstrožji kazni v 67. minuti dosegel Blaž Vr-hovec. Antonio Delamea se je v začetku tega leta vrnil iz Združenih držav Amerike, tamkajšnjega kluba New England Revolution, nazaj v ljubljansko Olimpijo. Mlinar Delamea je po poškodbi odšel iz igre v 77. minuti, nastopil pa potem že naslednji teden, ko je Olimpija v gosteh premagala Tabor Sežana. Na tekmi proti Kopru 15. avgusta Antonio ni igral. Benjamin Kanjir MEDNARODNI TEKAŠKI KROŽNI MARATON V CAZINU Čeplak Pozničeva v teku na 12 ur pometla s konkurenco Tekaška ekipa Burt iz Cazina in Zveza ultra-maratoncev Bosne in Hercegovine je organizirala prvi mednarodni krožni maraton. Obenem je bilo to prvo državno prvenstvo na 50 in 100 kilometrov. Prvo soboto v avgustu se ga je udeležilo veliko število ultra tekačev iz različnih držav. MOZIRJANKA ZASTOPALA SLOVENIJO Med maratonci je bila tudi Bernarda Čeplak Poznič iz Mozirja, ki je v Cazin odpotovala kot gostja na povabilo organizatorja. Ultratekačica je odlično zastopala Slovenijo, v teku na 12 ur je zasedla prvo mesto. Tekma je potekala v petih disciplinah, in sicer tek 6, 12 in 24 ur ter na 50 in 100 kilometrov. VEČERNI START SE JI JE OBRESTOVAL Ker so tekmovalci lahko izbirali čas starta, se je Čeplak Pozničeva odločila, da bo nastopila v večernem časovnem intervalu. Razmere na pro- gi so bile namreč zaradi visokih temperatur zelo težke. »Proga na stadionu je bila krožna in dolga le 350 metrov in večerni start, ko so temperature zraka padle, se mi je obrestoval,« ni skrivala zadovoljstva Mozirjanka in dodala, da je za tovrstno tekmo potrebna vrhunska psihična in fizična pripravljenost. To namreč ni tekmovanje s sotekmovalci, temveč s samim sabo. »Prav tako sem na tekmi bila »suport« prijateljici Nataši Robnik, ki je bila prva v kategoriji 24 ur. Sicer ni lahko biti ob sotekmovalcu, ko se pojavi kriza, a sva skupaj zmogli in se domov vrnili zadovoljni, saj sva uspešno zastopali Slovenijo,« je še povedala Čeplak Pozničeva. RŠ Bernarda Čeplak Poznič je v teku na 12 ur zasedla prvo mesto. (Foto: osebni arhiv) 20 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Kronika IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • PADLA MED DELOM Golte: 9. avgusta so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o poškodbi pri delu na Golteh. Zaposlena v hotelu je pri hoji padla in se hudo telesno poškodovala. O poškodbi pri delu je bilo obveščeno okrožno državno tožilstvo. • NI PORAVNAL KUPNINE Mozirje: 10. avgusta je občanka obvestila policiste, da je po pošti poslala artikel v tujino, kupec pa ji kupnine ni poravnal. Po izsleditvi storilca dejanja v tujini bo podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. • RAZGRAJAL V LOKALU Nazarje: 10. avgusta so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v gostinskem lokalu v Nazarjah. Ob prihodu policistov na kraj je kršitelj pod vplivom alkohola kljub opozorilom in ukazom policistov nadaljeval s kršitvijo, zaradi česar je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve. • ŠE ENA SPLETNA GOLJUFIJA Mozirje: 11. avgusta je oškodovanec obvestil policiste o goljufiji pri spletni prodaji. Prodajalec ga je preslepil, da je kupljeni izdelek iz zlata, izkazalo pa se je, da ni bil. Po izsleditvi storilca dejanja bo podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. • NAJDENO EKSPLOZIVNO TELO Mozirje: 11. avgusta so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o najdbi eksplozivnega telesa v Mozirju. Kraj dejanja so policisti zavarovali do prihoda bombnega tehnika, ki je poskrbel za eksplozivno telo. • RAZGRAJAL V STANOVANJU Loke pri Mozirju: 12. avgusta je prišlo do kršitve javnega reda in miru v stanovanju v Lokah. Ob prihodu policistov na kraj je kršitelj pod vplivom alkohola kljub opozorilom in ukazom policistov nadaljeval s kršitvijo, zaradi česar je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. • PREPELJALI OBOLELO OSEBO Ljubno ob Savinji: 13. avgusta ob 8.43 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske (SV) v spremstvu dežurne ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči (NMP) Brnik poletela na Ljubno ob Savinji. Od tam je prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so zavarovali kraj pristanka helikopterja. • ZAPLEZANA PLANINCA Robanov kot: 13. avgusta ob 16. uri sta se v Robanovem kotu zaple-zala planinca. Posredovali so člani GRS Celje, dežurna ekipa za posredovanje v gorah z Brnika in helikopter SV. Helikopter je planinca prepeljal v dolino. • LEŽAL NA PLOČNIKU Mozirje: 13. avgusta so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Mozirju. Ker je vinjeni kršitelj ležal na pločniku, je mimoidoča oseba obvestila osebje v tamkajšnji zdravstveni postaji, od koder so prišli na kraj z namenom pomoči. Kršitelj je pričel groziti medicinskemu osebju in jih pozivati k pretepu. Ob prihodu policistov na kraj je kršitelj pod vplivom alkohola kljub opozorilom in ukazom policistov nadaljeval s kršitvijo, zaradi česar je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve in izdan plačilni nalog. • PLIN SE JE VŽGAL Nazarje: 14. avgusta ob 8.14 je na Savinjski cesti v Nazarjah ob me- njavi plinske jeklenke v lokalu prišlo do vžiga plina, pri čemer sta dve osebi utrpeli opekline. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali mesto dogodka, pregledali in prezračili prostore ter nudili pomoč reševalcem NMP Mozirje pri oskrbi poškodovancev na kraju dogodka. • PLANINCA NAŠLI NEPOŠKODOVANEGA Okrešelj: 14. avgusta ob 16.08 so na območju med Okrešljem in Mrzlo goro pogrešali planinca. Aktivirani so bili člani GRS Celje in helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo gorske reševalne službe na krovu. Območje so deloma pregledali, nato pa so zaradi drugega posredovanja morali prekiniti z iskanjem s pomočjo helikopterja. V iskanje je bila vključena tudi policija, policijski helikopter in varnostni organi Avstrije, ker je šlo za mejno območje. Osebo so nepoškodovano našli ob 19. uri. • NEPRAVILNO PREHITEVAL IN TRČIL Ljubija: 14. avgusta, nekaj po 19. uri so policisti na relaciji Mozirje-Letuš obravnavali prometno nesrečo. V njej se je huje telesno poškodoval 42-letni voznik osebnega vozila, ki je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v 21-letno voznico osebnega vozila, ki je bila v nesreči lažje telesno poškodovana. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorje, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine, nudili pomoč vlečni službi, s tehničnim posegom iz-nesli ponesrečenca iz vozila in nudili pomoč reševalcem NMP pri izvleki ponesrečenca iz drugega vozila. • POHODNIK PADEL IN SE POŠKODOVAL Okrešelj: 14. avgusta ob 19.28 je na poti na Okrešelj padel poho-dnik in se poškodoval. Člana GRS Celje sta ga oskrbela in pospremila v dolino • PLANINEC ZDRSNIL V BREZNO Planina Podvežak: 15. avgusta zvečer so bili policisti obveščeni o gorski nesreči na območju planine Podvežak. Pot od Moličke planine proti planini Ravne poteka nad več brezni, planinec pa je poškodovan obležal v enem od njih. Njegov padec je videl naključni mimoidoči in takoj poklical na pomoč. Reševanje je bilo izredno kompleksno. Dostop do ponesrečenca je bil otežen, v breznu so bile krušljive skale, delo s helikopterjem so ovirali tudi močni sunki vetra. V breznu je bil poleg velikih skal tudi trd zbit sneg. Kljub težavam je reševalcem, znancema poškodovanega planinca in posadki v zraku moškega iz globine brezna uspelo spraviti do točke dviga z jeklenico v helikopter. Planinec je med padcem utrpel hude telesne poškodbe in bil prepeljan v UKC Ljubljana. • GASILCI ODPRLI VRATA Mozirje: 15. avgusta ob 17.40 so na Praprotnikovi ulici v Mozirju gasilci PGD Mozirje odprli vhodna vrata in vrata kopalnice, v kateri je bila starejša nepoškodovana oseba. Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 21 Ljudje in dogodki, Matična kronika, Zahvale t6a/t smo-. „P Julija Pred 50 leti ZANIMANJE ZA KOŠARKO Zanimanje za košarko ni prisotno samo v večjih mestih. Tudi med našo mladino si je po vseh košarkarskih prireditvah, ki smo jih lahko spremljali v zadnjih letih v Jugoslaviji, košarka pridobila ustrezno mesto. Po vseh večjih krajih se odvijajo košarkarske prireditve. Ena izmed zadnjih je bila pred kratkim v Mozirju, ko je z izbrano mozirsko ekipo igrala mlada ekipa Olimpije, ki jo je vodil Borut Basin - Taubi. Verjetno ni treba naglasiti, da so zmagali Basinovi igralci, moramo pa zapisati, da so se Mozirjani krepko upirali. Rezultat je bil 132:67 za ekipo Basinovih igralcev. Matična kronika za maj in junij POROKE • Dajčman Primož in Topolovec Teja, oba iz Lenarta v Slovenskih goricah • Uranjek Marko in Hudovernik Janja, oba iz Žalca • Tisaj Klemen iz Logatca in Lužnik Žnidaršič Eva iz Ljubljane • Mastnak Grega in Pur Nataša, oba iz Zabukovice • Skledar Peter in Oblak Mateja, oba iz Logarske Doline • Blekač Marko in Praznik Klavdija, oba iz Juvanja • Lobe Franc in Cilenšek Tina, oba iz Iga • Markošek Nejc in Šorn Tjaša, oba iz Ljubljane • Slapnik Jure in Strmšnik Mojca, oba iz Rovta pod Menino • Hočevar Jan in Gabrovšek Neža, oba iz Vrhnike • Goličnik Lovro in Praprotnik Viktorija, oba iz Radegunde • Planovšek Matej in Mekiš Maja, oba iz Dobletine • Fale Peter z Ljubnega ob Savinji in Kotnik Rebeka iz Nazarij • Kovač Anže in Božnik Anja, oba iz Vojnika • Drofelnik Anže iz Florjana pri Gornjem Gradu in Štrukelj Teja iz Smartnega ob Dreti SMRTI • Steblovnik Anton iz Mozirja • Padežnik Slavko iz Vranskega • Kocjanc Kristina iz Ljubije • Gluk Alojzij iz Smartnega ob Dreti • Nerat Cirila iz Nazarij • Lesjak Maks iz Mozirja • Ermenc Terezija z Ljubnega ob Savinji • Speh Štefanija iz Mozirja • Poličnik Jožefa iz Juvanja • Poličnik Franc iz Juvanja • Brezovnik Helena iz Radegunde • Repenšek Jožefa iz Mozirja • Brglez Roza iz Radmirja • Jerše Helena iz Bočne • Volovlek Janez iz Primoža pri Ljubnem • Terbovšek Jože iz Okonine • Kramer Marija iz Konjskega Vrha Pred 40 leti POTROŠNIKOM V MOZIRJU ODLEGLO Ko so odprli novo samopostrežno trgovino v Mozirju, je bil takšen naval, da marsikdo ni vztrajal med množico. Mnogo je bilo radovednežev, ki so donedavna dvomili, da bo nova trgovina zadostila njihovim željam. V prvih dneh je bil promet daleč nad pričakovanji, 100-odstotno večji od povprečnega v stari poslovalnici. Prvi dan so prodali za 45 starih milijonov dinarjev. To je za živilsko trgovino veliko! Oprema omogoča sodobno in zdravstveno neoporečno poslovanje. Na založenost ni bilo pripomb. Pred 30 leti POSLEDICE VOJNE BODO HUDE Na vso srečo neposrednih posledic in škode ob minulih vojaških spopadih v Zgornji Savinjski dolini ni bilo. Brez škode in posledice pa vseeno ni šlo. Zaradi izpada jugoslovanskega trga in zaradi močno omejenih možnosti izvoza je gospodarstvo občine Mozirje že kar v izrednih razmerah utrpelo škode za 75 milijonov dinarjev. Na občinskem izvršnem svetu so ocenili tudi izpad dohodka občinskega gospodarstva, če se bodo zaostrene razmere nadaljevale do konca leta. V tem primeru bo posredna škoda dosegla številko najmanj 387 milijonov dinarjev. Pripravila Tatiana Golob Kje si, sreča, ko te iščem bos in gol? Daleč v višini. Grenke pesmi, ki kapljajo z mojih lic, moji so spomini. In ko da me krade čas, in tihi mrak mi lega na obraz. Črni konji čez nebo, nič več ne bo, kot je nekdaj bilo. (Gal Gjurin) ZAHVALA Daleč v višine je odšel naš dragi mož, oči, dedek, stric, boter, tast, svak in zet Peter BREZOVNIK 28. 6. 1960 - 30. 7. 2021 Ob neizmerni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo gasilcem PGD Rečica ob Savinji, ki ste častno in srčno pospremili svojega predsednika na zadnji poti. Prav tako se tudi zahvaljujemo gasilcem Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline, praproščakom in OZVVS Zgornje-savinjsko-zadrečke doline. Hvala vsem prijateljem in sorodnikom, ki nas v teh težkih trenutkih niste pustili same, za vso podporo in pomoč. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana, župniku Jožetu Bre-zovniku in diakonu Stanku za pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za vse pristno odpete pesmi, Simonu Brezovniku za zvok trobente in obema govornikoma za vse izrečene besede. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo ali pa z mislimi pospremili našega dragega Petra na njegovi zadnji poti in ki ga boste skupaj z nami ohranjali v spominu. Vsi njegovi 22 Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Zapustila nas je draga teta Ana GORIČAR p. d. Grmova Janda 18. 6.1931 - 8. 8. 2021 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, in znancem. Posebna zahvala medicinskemu osebju, patronažni službi, posebej pa še sestri Sonji Robnik Herman. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, govorniku g. Romanu Čretniku, pevcema in diakonu g. Stanislavu Čeplaku. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvale, Oglasi i Ljubljeni nikoli ne umrejo, dokler živijo tisti, ki jih imajo radi in se jih spominjajo. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta in dedija JožetaJESENIČNIKA 26. 3. 1931 - 8. 8. 2021 se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sosedom za darovane maše, sveče in cvetje, za topel stisk roke, izrečena sožalja in gospe Ivi-ci za ganljiv govor. Posebna zahvala pa družinama Joška Orešnika in Tinka Lenka za nesebično pomoč, kadarkoli jo je potreboval. Naj vam Bog povrne. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hčerka Suzana in vnukinja Minja Pogrebna služba - cvetličarna HSf MORANA H Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿0S GSM: 041 672 115 anitirt.mtjrana.si t-maü: informa ra na. ji Aleksander Sleljluvíiifc a ^ . ?Jan/lje Itu, 33"U Bras uvte Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Mnogo prerano nas je zapustil naš ljubi mož, ati, dedi, sin in brat Jani TRATNIK 21. 6. 1954 - 4. 8. 2021 Iz Nove Štifte Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala g. župniku Alojzu Ternarju za darovano sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem, moškemu pevskemu zboru, gasilcem, praporščakom, ga. Vesni za lepe besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 33, 20. avgust 2021 23 Za razvedrilo 24 VROČA KRI OB ZBADLJIVIH ZDRAVIČKAH V okviru 51. Lučkih dni so člani Društva upokojencev Luče z zabavno igranim program obudili spomin na poroko nekoč. Prikazali so zadnji del »ohceti« s pobiranjem »rajtnge« in petjem zdravičk. Zdravičke so bile dobronamerne, a tudi zbadljive in so lahko povzročile med svati nemalo vroče krvi. Gre za napitnice v rimah, ki so si jih svatje običajno kar sproti izmišljevali in v njih želeli zdravja in blagostanja, z njimi pa so med seboj tudi obračunali za zamere in neporavnane račune: »Nevesta je ptička, ženin pa ptič, tak dolgo jo bo kljuvav, da bo čisto zanič.« NA PLAŽO Z BURGERJEM ALI JUHICO? »Fotr« Miha Robnik ves čas kuha, peče in cmari. O tem nas ažurno obvešča preko socialnih omrežij, kjer lahko sledimo njegovemu kuharskemu ustvarjanju. Zadnjič pa smo ga ujeli tudi v snemalni akciji, kjer ni pripravljal svojih slastnih burgerjev. Se obeta nekaj novega na Fotrovi mizi? Ali pa je Mihu v teh dneh prevroče za peko in si bo raje eno lahko dietno juhico skuhal? Verjetno tudi on ni povsem imun na »plažno linijo«. Pustimo se presenetiti. V COPATIH NA ŠIHT Na Gorenjskem klancu se je pred dnevi pojavila replika bloka TEŠ 6. Pri domu Davida Kovača so agregat postavili strokovnjaki iz Ljubi-je in firme »Al-štrom« v čast Davidovih 40 let in zaposlitve v šoštanj-ski elektrarni. Po več kot 20 letih dela specialista na CNC rezkarjih in vseh drugih zahtevnih del v bivši Butejevi tišleriji, kamor je hodil kar v copatih čez cesto. Da bi ostalo nekaj komoditete tudi sedaj, so mu, šala - mala, postavili okrog 7 m visok hladilni stolp in reaktor na pelete, da bi tudi v bodoči službi še naprej užival v neškodljivih izpuhih. Križanka, Informacije STVARNA LITERATURA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE James Lovelock: Novacen: Prihajajoča doba hiperinteligence James Lovelock (1919) je eden najzanimivejših svetovnih mislecev, avtor koncepta Gaje, ki temelji na celoviti povezanosti vsega živega na Zemlji, sedaj pa tudi avtor nove temeljne zamisli, nove geološke dobe »novacen«. Po Lovelocku gre za novo geološko dobo (po antro-pocenu), ki bo zaznamovala prihodnost na našem planetu. V dobi no-vacena, ki se je po mnenju Loveloc-ka že začel, se bo tehnologija sčasoma izmuznila naši zmožnosti, da jo obvladujemo. Pojavila se bo umetna inteligenca, veliko zmogljivejša in hitrejša od človeka. A za razliko od številnih distopičnih napove- di Lovelock meni, da le-ta naj ne bi imela namena uničiti človeštvo na Zemlji ali ga strogo pokoriti. NOVACEN Priha dobi hipennl e I igencr JAMES LOVELOCK Slovarček: EKSHORTA - Soi&ks pridig, napsvnr MILTON ■ angkiki pesnik )n puisLik ijölin) SENOl - ¡jiiHslvcri? Malajskem polotoku; Reši lev prejšnje križanke j vodo ravno]; SP E KTAKEL POKRIVA L O. AVB A, O L U P. LE E L AGAVA. ANDREJA, iT. UZI, GRADIV J A. DISTRIKT, Oi ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Dragi zvesti naročniki Savinjskih novic, že desetletja se srečujemo vsak petek. Obveščamo vas o dogajanju v naši dolini, za vas pripravljamo nasvete, življenjske zgodbe, radi se z vami zabavamo, z nami sodelujete v nagradnih igrah, skupaj hodimo na izlete... Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega Časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne prispevke in dokumentira bogat utrip življenja v naši dolini. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate. SPLETNI PORTAL Med prispelimi pravilnimi odgovori Iz prejšnje številke je bil žreb naklonjen Nadi Rihter, Šmiklavž 68, Gornji Grad. Nagrajenka prevzame darilni bon v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do 3. septembra 2021. In prav zaradi tega, dragi prijatelji, se vam želimo na nek način oddolžiti, zato smo za vas pripravili nagradno igro, v kateri lahko, če boste izžrebani, dobite darilni bon za 20 EUR, ki vam ga podarja market Kfift -a. ' Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod S j vinskih novic plačate manj kot pri vašem prodajalcu časopisov. ■ Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. ■ Dostava na drug naslov Med dopustom ali med dalj Jo odsotnostjo vam Savinjski novice dostavimo na drugi želeni naslov. * Popusti NaroinikE Savinjskih novic imajo 15 i. popust pri objavah osmrtnic, zabval, malih oglasov in čestitk bralcev. ' Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. N a$rad n o v p ra ša nje KUPON ^T. e NavediLe vsaj dve trgovini v naši dolini, ki jih je Kea prenovila. I i - 1 ] ) I Ime in priimek: Moj naslov: Tel/GSM; izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga do torka, 24. avgusta, pošljite na naslov: Savinjske novice, šmiMska cesta 2, 3330 Mozirje. Med ¡1 ra vora h no prispelimi pravilnimi odgovori borno iizrehali dobitnika darilnega bona, ki ga podarja trgovsko podjetje Kea. Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica 1, 3330 Mozirje moiiqe@trgovinejager.wm, teh n i ka. mozi rj e{2 trgovi ne j a g e r, eom, te k sttl.mo rf gtrcjovl nej sge f-tom Delovni čas: P0N-50B; 7:00-20;a0, Ni D: ZAPRTO riAGER d ' ILJfn 1/dKO ¡>OCMt rtirrd Jjjroi i.t.t, iwoifli;!kiifh(i!9,Jliti^j I lr?ovi ni j j^f r.-iom. VeEj žh noil ikijt: «. deetj|pro4ijr3leg. ZAilSHOKiR IVI A Ifljlrtj: i::iE:Ž :> 7? ■ ■ ■ Piiiiicr; priMii nci ¿0 ('"i Ct £ krsmirapi re šitki SVINJSKO PLEfE RifJifniA Tki! StMlnlkPLAiin 650glas - EfLI, KRIM .............k i £ H*, inx. ii . 11 tV. ti /.i 121 Ig, nereiHtb» s j J i b94 mn, ogrevanja d-jlfiOir1. desni, levi LUBENICE Pirr.t pomni brei iiinjeflianja. h Z >. 9 cm J. j Plamen