Lhaja v Trstu Ts3lto soboto ojoluilie, Rokopisi se ne vra-™J0- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ^nflilfitra la uprarništvo del Lavatoio St. I, I. 1 TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina začelo leto K '4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. MtiiiiriKlil razvoji irropiKie , Zadružno gibanje temelji na prepričanju, se zamorejo obvarovati gospodarski ,* 1‘)si ljudski sloji le potom združitve v ®repke ekonomične jednote zasuženja od fratri vedno bolj prodirajočega kapitalizma. strokovnih organizacij je zadružništvo ec»no orožje neposedujočih ali malo potujočih ljudskih mas proti kapitalističnim ?*°gotcem, bodisi pojedincem, bodisi zdru-*enim v razne trgovske in obrtne družbe. ■ dpogoj slehernega zadružnega gibanja 1® Sosp. in polit, svoboda posameznika, zaradi ®®sar se ni moglo zadružništvo razviti do . • stoletja, to je do onega časa, dokler . Se bilo človeštvo ukovano v gospodarske ltl politične spone. Gospodarska svoboda 1® porodila kapitalizem, splošno odvisnost ^posedujočih mas od imejitel ev produktivno sredstev, a kapitalizem je porodil v ^posedujočih masah stremljenje po gospodki osamosvojitvi, hrepenenje po neod- ■ '®nosti od posedujočega razreda. Delavstvo |® prišlo kmalu do prepričanja, da posa-neznik ničesar ne opravi proti kapitalizmu njega usodnim posledicam, zategadelj se •? začelo združevati v zadruge in se tako *upno bojevati proti razstoči bedi. Da se niso “»Ogle te zadruge ustanoviti dokler ni 1CQelo delavstvo politične svobode, predvsem ^obodnega združevanja, je samo ob sebi j 'kievno. Moderno zadružništvo sloni na težjih pravice in svobode, v čemur se ■stveno razlikuje od raznih ekonomičnih družitev obrtnikov in rokodelcev v sred-Jem in novem veku Vsi člani imajo enake P>'avice in dolžnosti, vsak mora po svojih *®°čeh prispevati za zadružni smoter, a ®sk član je tudi deležen sadov zadrugi-5®§a delovanja. Vsakemu je prosto dano, zadosti danim pogojem, vstopiti in izstopi iz zadruge. . Naravno je, da se je zadružništvo raz-* najprej v onih deželah, kjer so bili v “?*>podarski in politični svobodi posamezna dani predpogoji za to, to je An-“lfižkem in Francoskem in da se je še-le J® priboritvi gospodarske in politične svo-°de razvilo v drugih deželah kakor v Nemčiji, Avstiiji in Italiji. Na Francoskem in Angleškem je na-,‘°pilo zadružno gibanje radi podobnosti j.® že ne enakosti gospodarskega in poli-ctiegH polcžaja skoraj istodobno, namreč ^°li leta 1830 in gojila se je prvotno v . eh imenovanih deželah tudi ravnoista za-, ®žna oblika, in sicer produktivna za-dga. Oče angležkega zadružništva, kateremu je posvetil vse svoje življenje in žrtvoval ogromno svoje premoženje, je tovarnar Robert Oven. V zadružništvu je videl ge-nijalni mož edino sredstvo za organizacijo produkcije in konsuma in stem edino rešitev pred že takrat se pojavljajočimi gospodarskimi krizami. Z ustanovitvijo produktivnih zadrug ni hotel le urediti produkcijo temveč tudi konsum, dvigniti delavske mase na primerno socijalno stališče in rešiti tako socijalno vprašanje. Ponovni puskusi obširne organizacije produkcije in konsuma potom produktivnih zadrug so se morali ponesrečiti, ker so bili zasnovani na preobširni podlagi in so se premalo ozirali na dejanske razmere. Z Robertom Oven so izginile iz angleškega zadružništva več ali manj samostalne produktivne zadruge, kajti od 84 leta 1888 obstoječih produktivnih zadrug, je bilo le 13, ki niso bilo priklopliene konsumnim zadrugam. Toliko večja sreča je bila usojena na Angleškem konsumnim zadrugam. Prva zadruga te vrste je bila ustanovljena leta 1844 od 12 ubogih tkalcev v malem mestecu Rocbdale, katerim je zgodovina zadružništva pridala častno ime „Pioners of Rocbdale", to je Rochdalski pijonirji (sc. zadružništva). Rochdolsko skladišče ki ni v začetku vsebovalo drugega kot nekoliko najpotrebnejš h delavskih živil, je danes jedoo naj večjih svetovnih skladiš'. Po vzoru Rochdalske zadruge so se začele ustanovljati ua Angleškem neštevilne konsume zadruge in danes je ni dežele na svetu, ki bi bila tako prepojena s konsum-nimi zadrugami, ki so ravno tipična oblika angleškega zadružništva, kakor je angleško kraljestvo. Karakterističen znak angleških konsumnih zadrug obstoja v dejstvu, da so istim priklopljene navadno produktivne zadruge, ki producirajo za potrebo in po potrebi teh konsumnih zadrug. Dočim te konsumnim zadrugam priklopljene produktivne zadruge izvrstno uspevajo, ne morejo priti samostalne produktivne zadruge do pravega razvoja. Druge zadružne oblike kakor kreditne, skladiščne, stavbene zadruge itd. se niso na Angleškem posebno razvile. Angleško zakonodajstvo je posvetilo zaslužnemu gibanju takoj v početku naj večjo pozornost. Pravne razmere na temelju samopomoči osnovanih pridobitnih in gospodarskih zadrug so bile za leta 1846, tedaj dve leti po osnutju prve angleške konsumne zadruge, zakonito urejene. Poznejši zakoni iz 1. 1852 in 1. 1863 so dopustili razun zadrug z ne« omejenim jamstvom tudi one z omejenim jamstvom. L. 1876 so bile popolnjene tozadevne pravilne določbe. Kakor na Angleškem, tako so bile tudi na Francoskem prve zadruge produk- tivne zadruge : mejtem pa ko so iste na Angleškem večinoma prenehale, tvorijo produktivne zrdruge še dandanes karakte-' rističen znak francoskega zadružništva, poleg kterih so druge zadružne oblike le i šibko zastopane. Prvo produktivno zadrugo je ustanovil na Francoskem leta 1834 /znani socialistični pisatelj G. B. Buchez. *Tzdatno podpirana od države seje ta zadruga brzo razvijala in ustanovila v kratkem času več podružnic. Pravo produktivno zadružništvo pa se je začelo razvijati na Francoskem in posebno v Parizu še le leta 1848 vsled .neutrudne agitacije Louis a Blanc. Stotine in stotine produktivnih za-jdrug ze je ustanovilo takoj prve dni po ifebruvarski revoluciji; država jih je morala založiti s potrebnim kapitalom in Ikrbeti za brezposelne delavce. Ali kratko Življenje je bilo usojeno Louis Blanc-ovim kadrugam. Pod pretvezo, da so iste ognjišče komunističnega gibanja, jih je razpustil Napoleon III. malo potem, ko se je sklical dne 2. decembra 1851. francoskim cesarjem. Najdelavnejši zadružni agitatorji so bili vrženi v ječe ali pa prognani v tujino. Pod Napoleonovo vlado zastane kakor socijalno tako ž njim tesno spojeno Zadružno gibanje; sleherni svobodni poleti prolstarstva je preganjan ; duševna mora se polastiti francoske dežele. Se le leta 1867 pride Napoleonova vlada do prepričanja, da je nezmiselnost dalje preganjati zadružništvo in uredi isto s posebnim zakonom, ki je še dandanes z malimi pre-membami in dopolnili poznejših let v ve-Jiavi. Produktivno zadružništvo se začne na novo razvijati, francosko-nemška vojska leta 1870, kakor tudi upor komunistov leta z871 prizadene sicer istemu marsikako skelečo rano, ne more pa ustaviti nadalj-nega razvoja. Središče francoskega zadružništva postane zopet Pariz; zasebniki volijo produktivnim zadrugam znatna volila, vlada jim daja zopet izdatne podpore. Na Nemškem se začne zadružništvo razvijati še le po letu 1848 ; na teoretičnem polju sta največ naredila za razvitek istega dalekovidni a nekoliko konservativni ekonomist Airne Hueben in profesor Win-kelblech, na praktičnem polju pa bivši sodnik Schulze Delitscb, katerega delo ie bilo po njegovi smrti nadaljevano od poslanca F. Schenka Schulze Delitscb je ustanovil sicer leta 1850 prvo konsumno zadrugo po uzorcu rochdalske zadruge, glavno pozornost pa je obrnil kreditnim zadrugam. Z njimi je hotel organizirati kredit malega meščanstva, to je malih obrtnikov in trgovcev. Za poljedelski in delavski kredit ni imel posebnega smisla; organizacija poslednjih je b:l življenski poklic Raitfei-sena. Nemške zadruge so večinoma'kreditae zadruge: Od 19.557 leta 1901 na Pruskem obstoječih zadrug je bilo 12.140 posojilnic in hranilnic, 95 surovinskih 2389 produktivnih, 1528 konsumnih, 385 stavbnih, 229 skladiščnih zadrug itd. Zadruge z neomejenim jamstvom. Zakonito urejene so bile zadruge najprej na Pruskem z zako-27. marca 1867, ki je dobil veljavo leta 1873 za celo nemško državo. Avstrijsko zadružništvo je analogično nemškemu in se je začelo tudi istodobno z nemškim razvijati. Koncem leta 1899 obstojalo je v Avstriji 6738 registrovanih zadrug, mej temi 4535 posojilnic in hranilnic, 742 konsumnih, 1461 drugovrstnih zadrug (skladiščnih, produktivnih itd.) Leta 1902 je poskočilo število zadrug na 9147, in sicer 6107 posojilnic in hranilnic, 915 konsumnih in 2158 skladiščnih in drugih zadrug. Iz teh številk je razvidno da zavzamejo v Avstri i sicer kreditne zadruge prvo mesto, a da je tudi število konsumnik in drugovrstnih (produktivnih, skladiščnih i. d.) zadrug upoštevanja vredno. Pravno urejeno je bilo avstrijsko zadružništvo z zakonom od 9. aprila 1898, katerega so poznejši zakoni le neznatno spreminili. V Italiji se je začelo zadružništvo pojavljati še le leta 1864. Tega leta je začel namueč Luigi Luzzatti ustanavljati prve ljudske banke. Bile so to kreditne zadruge, prikrojene popolnoma po Schulze Delitschevem uzorcu in namenjene izključno za potrebe malega meščanstva. Potrebam delavskega kredita je skušal ugoditi Rava z ustanovo delavskih posojilnic („casse operaie"), a potrebam poljedelskega kredita poslanec Leon Wollemborg z ustanovitvijo posojilnic (casse di prestito). Razun kreditnih zadrug nahaja se v Italiji tudi precejšnje število konsumnih, produktivnih in drugovrstnih zadrug, katere vse večinoma izvrstno uspevajo. Kakor ni manjkalo zadružništvu gorečih zagovornikov in propagatorjev, isto-tako mu ni manjkalo tudi srditih nasprotnikov. Od zastopnikov meščanske ekonomije se je očitalo istemu, da omejuje tako težko priborjeno gospodarsko svobodo, od raznih revolucionarnih socijalističnih pisateljev pa se mu je očitalo, da ovira edino pravo rešitev socijalnega vprašanja, namreč rešitev istega revolucijonarnim potom. Slavni francoski minister Thiers je izjavil leta 1850 v državnem zboru, da povzročajo zadruge anarhijo v obrti, cikajoč najbrže na od Louis-a Blanc malo prej ustanovljene produktivne zadruge; Bandrillartj je imenoval iste revne združitve podvržene vsem mogočim negotovostim; Faucher je zatrjeval, da zadružništvo temelji na največji iluziji. PODLISTEK. I. Kavlasa; Dar govora. Poslovenil H, p . i,Verner je že nekoliko let mrtev", je ^■Povedoval Hartman,, ampak njegovo ime jjjj dča k nam od dne do dne, kot da bi (Vregov nositelj v dosegu osebnega našega Juvanja in naših dnevnih interesov, g ®§0ve satire so bile nenadomestne ; nje-Polv 80 zvenele, naj se je že šlo za n‘ epigram ah pa samo za osebni : njegova uredniška razmotrivanja so »UeSčala dovtipom ; njegovi podlistki so j6 ,"ar ubijali s svojo smešnostjo; in ko ,!j on v uredništvu »Ravnopravnosti-*, *a ureditev neobhodnih „krvavih ro-Uje 0v<< gonijalna za počit, tako da so za tej.^°vega urejevanja se zglašali med čita-(;6 . tudi češko-amerikanski inteligentje. tj J® pisal važno, mislil ste, da se smehom b0j^e; če je pisal šaljivo, začelo vas je boj .. 11 okolo srca in trepalnice so se orosile.da Tlačanil je za lonec riža kot mi vsi; ampak če je pisal najbolj navdušeno tirado v slavo veleduhovnikov Češko-atnerikanske Svobodo-mislnosti, čital ste v nji najkrvavejšo obtožbo — namreč, če ste imel zrnce možgan v buči. Veleduhovniki ga nikdar nimajo; oni so čutili samo kadilo in se smehl ali. Verner je imel proti koncu svoje karijere trideset dolarjev na teden; in to si dan na dan ponavljamo kot krasen mythus v vspodbudo in utešenje naših dušic. Kajti mi imamo samo po dvanajst do dvajset dolarjev, in smo sužnji, med tem ko je bil on Dvorski Norec . . . Vsacega leta pa se vsaj enkrat Verner ni pobotal s svo imi delodajalci, naj je bila to senzacionalna „Ravnopravnost“ ali pa „Poročevalec“ za klepetave babe ; in vsakokrat je ustavil za en mesec, tekom katerega je počastil vse svoje znance in neznance s svojim zaupanjem. Ni bilo pomoči za onega umrjočega, na katerem se je ustavilo golobje oko Vernerja: hočeš, nočeš je posodil vse, kar koli je Verner zahteval, In če ni imel one svote v gotovini pri sebi, napisal je šek ali pa si. je sposodil sam „do jutri" v najbližjem rojaškem baru. Ljudje so to vedeli; in če se je razneslo, eš i) četrti nekaka sumljiva naglost in brezbriž nost jednega pasanta za drugega, in pivo je romalo glavno v vrčih „črez ulico". Žive do sedaj ljudje, ki trdijo, da so nekoč zasačili Vernera, ko je ravno „na-pumpal“ samega sebe na vogalu Osemnajste in Bluc Island — ampak teda ne verujem. Od Vernera si ni nikoli nihče izposojaval; jaz sem poskusil to samo enkrat edinikrat, in resultat je bil, da smo si razdelili ono malenkost, katero sem še imel v žepu. Kaj je delal z denarjem, kadar ga je imel, je tajnost in uganka, ki ne bo nikdar razrešena. Ni bil ožepjen, ni pil več kot dvajset plzenskih (20 pollitrov plzenske pive) v enem dnevu in noči, in karte sploh ni igral. Ni imel nikake „velike strasti", o kateri bi bili mi vedeli. Ni bil filatelist in kadil je v mejah normalnosti. Prispevke za društva, kojih član je bil, si je vedno spo-sojeval. Nihče ga ni nikdar videl pošiljati denar v domovino, kjer ni, kot se zdi, imel živega krsta za sorodnika. če je na elktričui koreti koudukter nastavil roko, mu je to Verner vedno odpustil z velikodušnim in velegosposkim migljajem glave. Imel je samo tri neoporečne strasti: spo-sojevati si po polnoči od policemanov policajev) po grošu na elektriko: lepo se oblačiti, in vedno študirati kak prav eksotični jezik, kateri študij je vedno zapustil radi kakega druzega še bolj eksotičnega jezika. Naposled je začel celo študirati amerikanako češčino. Njegova pisma, njegovi govori, njegovi čini, njegovo celo življenje so imeli neizbrisen znak lahkomiselnega ekstempore; njegovo rojstvo je že moralo biti tako, in taka je bila tudi njegova smrt. Bil je Uganka, bil je Parodoks ; bil je Genij v Drobnem. Bil je klasik v izmira-jočem in vedno se zopet oživljajočem narodu amerikanskih Čehov; bil je klasik, po katerem ni nič ostalo — Klasik Efemere. * * * Hartman je pljunil sedem in tridesetič; luža je začela spreminjati svojo gibiljivo rujavost v trudečo črn. „Ampak kaj je vendar z onim darom fantazije, kaj z onim darom govora ?“ prekinil sem ga, kajti bil je že skoro čas za večerjo. „Nimate smisla za slog", me je pokaral Hartman. „Kazite linije moje Hugov-ske ekspozicije, razpoloženje moje slavorisbe. Ste barbar1*. Skesano sem priznal: „ Lačen sem, Hartmane". Vsi imenovani nasprotniki zadružništva so bili preveč otroci svoje dobe, oboževa-telji ekstremnega individualizma, da bi mogli upoznati bistvo in pomen zadružništva se jim je dozdevalo na jedni strani kot povrnitev v srednjeveško in novoveško omejenost gospodarskega življenja na drugi strani pa kot nevarno mamilo ljudskih mas v rokah raznih komunističnih in socijali ■ stičnih agitatorjev. Tudi razne socijalistične struje so in deloma še pobijajo zadružništvo seveda iz popolnoma drugih razlogov kot zastopniki meščanskih strank. Vsakemu je pač znano, kako skeptično sta se držala napram istemu Marx in Engels; tudi avstrijska in nemška socijalna demokracija ni imela prvotno pravega zaupanja v zadružništvo temveč je posvečala svoje moči edino le strokovni organizaciji delavstva. Isto nezaupanje napram zadružništvu opažamo tudi pri raznih francoskih socijalističnih strujah. Mej tem ko dopuščajo posibilisti še kreditne zadruge, v svrho naoave potrebnih gmotnih sredstev za difuzijo socijalističnih idej, zavračajo revolucijonarci načelno za-druŽDO obliko. Število nasprotnikov zadružništva pa se manjša od dne do dne ; veduo boli prodira prepričanje, da je isto poleg strokovnih organizacij, poleg podržavljtnja, podeže-lenja in poobčenja raznih obrtnih podjetij uspešno sredstvo gospodarskega in socijal-nega dvignenja neposedujoč h ljudskih mas in stem sredstvo za konečno rešitev so-cijalnega vprašanja. Štrajk v Ajdovščini. Minoli teden ni prinesel nikake spremembe ne v razmerju stavkujočih nasproti vodstvu predilnice, ne v razmerju stavkujočih med seboj. Stavka teče gladko naprej kakor to odgovarja trdnemu sklepu bojujočih se strank. Vendar gledajo stav-kujoči nemoteno v razvoj stavke. Svesti si pravičnosti stvari, za katero se borijo in spremljani od simpatij vsega slovenskega delavstva, vodijo stavkujoči stavko naprej... Uklonili se bodo pa edino — vspehu. ✓ * * * Minulo nedeljo se je vršil krasno vspeli shod v Bratinovi dvorani. Bil je to zopet pregled stavkujoče vojske. Stavku-jočeje bodril k vstrajnosti tov. Jaklič iz Trsta. Občudovanja vredna je marljivost in požrtvovalnost naših tovarišev Reyer ja in B u d i h n e. Vsled brzojavnega obvestila, se je v četrtek podal v Ajdovščino tov. Skalak. Položaj direktorja Amona je, kakor se vse zdi, omajen in je skoro gotovo, da se več ne povrne na svoje dosedanje mesto. * * * Jutri, v nedeljo, ob 4. uri pop. se vrši zopet shod v Bratinovi dvorani. Tovariši l Obiščite polnoštevilno predstave zagrebškega, gledališča v „Narodnem domu Po tMiosii]) oziroma HoMiiozMili volitvah t Trsta. Z včerajšnjim dnevom so se za vršile občinske oziroma deželnozborske volitve v Trstu. Volilci so — sicer ne v onem številu, kakor je bilo pričakovati z ozirom na novo vzakonjeno volilno dolžnost, izrekli svojo voljo, imenik poslancev, članov no-vfga tržaškega mestnega sveta (deželnega zbora) je izpolnjen. Kar ima slediti sedaj, po volilnem činu, to so sami pripravljalni koraki za sklicanje novega mestnega sveta oziroma deželnega zbora. Volilci so izigrali svojo ulogo, na njih mesto stopa zopet — uprava. Ako hočemo posvetiti minulim volitvam nekaj pripomb, to moramo najprej konstatovati, da je upravni aparat deloval res imenitno. Varnostne odredbe, določene v novem volilnem zakonu so se obnesle izborno. S tega, upravnega stališča tedaj, so volitve, ki so se ravnokar vršile, zares interesantne. Manj interesantne se nam dozdevajo predmetne volitve, če jih razmotrivamo s političnega obzorja. Veliko je bilo nijans in pričakovanj pred volitvami. Marsikateri je vže predvidjal korenito preosnovo dosedanjega mestnega sveta. Bilo jih je, ki so računali z vso gotovostjo na močno opozicijo : 12 slovenskih narodnjakov, 20 in j več socijalnih demokratov, potem nekaj samostojnih kandidatur, potem listo uradnikov, divjakov, kdo bi naštel vse frakcije, ki jih je na bujnost in raznoterost privajeno oko vže videlo v novem mestnem svetu? Nič od vsega tega! Tržaški Slovenci so sicer na presijajen način obranili svojo pozicijo v okolici in presenetili ves bližji in daleki svet se svojo močno afirmacijo v mestu. Socijalisti so sicer prodrli v nekaterih okrajih IV. razreda, a so s teškim trudom spravili skupaj 10 poslancev. — Vse ostalo — 54 poslanskih stolic je pobrala roparska roka dosedanje vladajoče t. zv. libevalno-narodnjaške, laške stranke. Z nestrpnostjo pričakovana močna opozicija, se je na vse zadnje reducirala na 22 poslancev. Seveda, če primerjamo to številjko se številjko 6, ki odgovarja številu dosedanje opozicije v mestnem svetu. neznatne peščice slovenskih poslancev, potem je napredek — res očividen. Na drugi strani je pa res. da se je skupno število mandatov pomnožilo za 26, to je od 54 na 80. Laška liberalna stranka, izraz skrajne narodne podivjanosti, šovinizma, politične in gospodarske krivičnosti napram tržaškim Sloveocem, ta stranka stopa v novi mestni svet z 58 mandati (med katerimi so šteti tudi 4 mandati trgovinske zbornice), dočim jih je dosedaj posedovala 48. Kaj vidimo tedaj ? Da je razmerje v bivstvu ostalo nespremenjeno. Laška liberalna stranka je zopet eakrat prodrla v mestni svet z dvotretjinsko večino. Opozicija je sicer pridobila na moči a ne v toliki meri, da bi mogla direktno paralizirati gospodarsko in politično izkoriščanje javnega življenja v Trstu od strani proslule laška ..liberalne" stranke. Politično tedaj ravno minule volitve ne moremo imenovati posebno interesantnimi. Vspeh novega kurza obstoja izključno v tem, da bo opozicija 22 poslancev, če bode znala modro in previdno izkoriščati položaj, z moralnim pritiskom na javnost, vendar prisilila dosedanjo oligarhijo, da spravi svojo politiko v tir vsaj znosljive vtčine. Za to je pa potrebno, da socijalno-demokratična stranka abstrahira popolnoma od svoje dosedanje taktike napram tržaškim Slovencem in da se drži Moltkejevega gesla : ločeno korakati (se Slovenci) a skupno vdariti — kamoro. Če pa minule volitve niso vže prinesle presenečenja na politično strankarskem polju, je presenečenje bilo splošno na — narodnem polju. Toliko Slovencev v Trstu! Od kedaj ? si je nemirna duša laškega šovena tiho šepetala. Slovenci odločujejo se svo-* jimi kompaktnimi glasovi pri volitvah, ODi nastopajo kakor »formidabile compagine". Od kedaj ? Da se reši uganko na način, ki naj ne žali na izključno italijanstvo Trsta navajenih političnih fanatikov, se je izmislila pravljica o navalu Slovencev in Slovanov („invasione Slava"). Oh, kako ste majhoi! Niti v očigled tako jasne istine nimate poguma da isprevidite istino. Slovenci so v Trstu bili tukaj ravno tako ob zadnjih občinskih volitvah. In ravno tako ob volitvah 1. 1900. — Krivičnost starega volilnega reda in Vaša poželjivost sta le zakrivala to — grenko istino. Danes nas vidit», slednjič — v našem velikem številu. In Vi govorite še vedno o: „invasione slava". Blago si ga Vam ! Ravno minule volitve so postavile na glavo dosedanjo uradno statistiko, one so ob enem na drastičen način obsodile naš zakon o ljudskem štetju, ki sodi vsacega le po »občevalnem jeziku". Se svojimi neovrgljivimi številjkami so vstvarile tržaškemu ljudstvu novo podlago za nadaljni razvoj. Volitve v IV. razredu v mestu so pokazale ne samo narodno zavednost, marveč tudi številjno moč našega delavstva. Treba le zbirati vse moči, treba jih le delati sposobne za gospodarski boj, za gospodarsko osamosvojitev. Ta častna naloga čaka pa ravno — Narodno delavsko organizacijo. Politični razgled. Poraz nemškega kancelarja. V sredo se je v državnem zboru v Berolinu vršila razprava o davčni reformi in sicer o davku na zapuščine. Dočim je kancelar Billovv z vso vnemo branil svoje liberalno stališče, so za njegov načrt glasovali edino liberalci in socijalisti, dočim so vsi poslanci centruma in konservativci glasovali — proti. Bulow mora sedaj ali vladati s tako zv. ,,črnim blokom“ (klerikalci in konservativci) ali pa razpustiti državni zbor. Ker bi ne ena ne druga pot ne rešila krize, ubere Biilow menda tretjo pot demisije. — Osvobojenje in združenje kraljevine Italije. Z velikim navdušenjem je vsa Italija slavila 50. letnico bitk pri San Martinu della Battagha in Solferinu, kjer so se združeni italijanski in francozki pešpolki bojevali za osvobojenje in združenje Italije. — Slavnosti se je vdeležil tudi italijanski kralj. — Posebno se je pa slavilo fran cozko = italijansko bratstvo. Za vse predstave, ki jih pričenši z današnjim dnem priredi vrlo zagrebško gledališče, dobivajo naši tovariši vstopnice, za samih 50 st. v uradu N. D. O. in zvečer pri blvgajni v „Narodnem domu". DOMAČE VESTI. Hrvaško gledališča iz Zagreba. Jutri se priredi vesela češka igra: »Na leto- višču« s velikim komikom Grundom v glavni ulogi. Tovariši! Konsumna zadruga članov N. D. O. je otvorila svojo prvo skladišče v ulici del Bosco štev. 17. Dolžnost je vsacega slovenskega delavca, če Uidi do danes ni zadružnik kon-sumne zadruge, priti v skladišče, da si tamkaj nakupi raznih potrebščin za svojo družino. Šentjakobčani! V Vaši bližini se je odprlo skladišče, na Vas je v prvi vrsti ležeče, da v velikem številu prihajate. Naznanja se ob jednem, da je skladišče odprto ob delavnikih od 7. do 1. ure in od 3. do 8. ure zvečer. Ob sobotah zvečer je skladišče odprto od 9. ure. Ob nedeljah je odprto, od 8 do 11 in pol. N. D. O. Vsi tisti udje N. D. O., ki se mislijo peljati s posebnim vlakom na pevsko slavnost del. pev. dr. »Slavec" v Ljubljano, naj pridejo danes v urad N. D. O., kjer dobijo legitimacije za 8 K. Ob enem se vljudno naprošajo, da vzamejo vsak najmanj po 5 blokov za štrajkujoče delavce v Ajdovščini seboj, ker bodo imeli v Ljubljani priliko iste oddati. Vspeh posebno v Ljubjani priliko iste oddati. Vspeh posebno v Ljubljani ne bo izostal in štrajkovcem bo precej pomagano. Tore:, agitatorji, na delo! Gostovanje zagrebškega gledališča. — Zagrebško gledališče se je — za kratek čas — preselilo v Trst. Drevi, ob 8 */^uri zvečer prične kratka sezona predstav (5), ki jih priredi slavno zagrebško gledališče pod vodstvom velikega igralca in intendanta Andrije Pijana. To je umetniški dogodek prve vrsti. V Trstu, na teh vročih tleh — nam bo izbrana četa najboljših jugoslovanskih umetnikov predstavljala 5 biserov iz domače hrvaške in svetske literature. Dovolj je če pomislimo, da nastopijo velikani a la A n d r i j a Fijan, Borštnik, Marki za Stroz-zi in Nina V a v r a, da se nam pred-, stavijo izborni igralci a la Markovič, gdjica Vilhar itd. To bo gotovo slavje hrvaške gledališke umetnosti, pravi triumf slovenskega genija. Mi priporočamo prav prisrčno vRem našim tovarišem, naj ne zamudijo prilike in pridno obiščejo predstave. Ni smeti pozabiti, da to gostovanje ni navadno gostovanja dobrega gledaloščega ensemblea. Okol-nost, da je umno vodstvo zagrebškega gledališča hotelo priti ravno v Trst, priča jasno, da je dobro vedelo, kolikega kulturnega in narodnega pomena bi bila vspešna sezona v Trstu. Naši mili bratje iz Zagreba hočejo dokazati, da pridejo k nam v Trst ne kakor tu;ci k tujcem, marveč kakor bratje pod streho krvne brade. Vsem tovarišem je N. D. O. priskrbela znatno znižanje cen. Za samih 50 stot. se lahko vsak vdeleži tega nenavadnega vžitka. Vstopnice se dobivajo v uradu N. D. O. in v konsumnem društvu pri Sv. Jakobu. Prva predstava se vrši danes ob 8 x/4 uri. Predstavljaj e [krasna Ogrinovid-eva drama »Hasan aginica" s Fijanom in Markovičem, in dražestno Vavrko in gč. Vih-liar-jevo. . Velika sokolska slavnost dne 4. julija na Opčinah obeta biti nekaj izrednega za tržaške Slovence. Sokoli na konju, Sokoli iz cele Goriške, iz Istre in Kranjske, nastop vseh Sokolov pri prostih vajah, nastop ženskega oddelka in naraščaja, vse to je novo. Popoludne ob 3 in pol l^° sprevod vseh društev po Opčinah, ob 4 1 pol javna telovadba in po telovadbi velik® veselica pod milim nebom. Dve godbi, “? plesišči, paviljoni za pivo in vino, šotori mrzla jedila in sladčics, vse to se bo i®e za majhno vstopnino 60 stotink. Listki *• prodajajo že sedaj v N. D. O. in za zn'! Žano vožnjo po tramvaju na Opčine p® Pr vratarici »Nar. doma«. Slovenski delavci! prihitite polnoš)e vilno na to veliko narodno slavij e, kj® bodo zbrani Slovenci iz vseh krajev, da?e navdušimo za vtrajno narodno delo. Zopetni fiasko Kopača In Falk* V torek dne 22. t. m. je klical in v®®* na zalo važen železničarski shod J°z Kopač vse železničarje brez razlike. Zagj[ tovljal je da bodo na tem shodu sklenik-da mora v najkrajšem času,južna železna’ zidati hiše za uslužbence, da bodo na način imeli železničarji lepa in cena ®ta novanja. Siprlot, Jože pa res ni tepee-Ko je videl, da postaja sedaj po volit?9 vedno bolj hladno med železničarji, si J® izmislil gori navedeno zvijačo. Toda v® y ni nič pomagalo. Na shod je prišlo ce® 13 železničarjev. Ko je denuncijant F® j to videl, je hitro za prihodnji dan skl'c9 pod svojim imenom v gostilno »Intern* cijonal" 6hod železničarjev z ravno is11., dnevnim' redom. Kakor je Falk prejM dan mislil, da je Kopač nepriljubljen, t®8 se je moral drugi dan na lastne oči pr® pričati, da tudi na njegov shod ni pr_18 več kakor 5 železničarjev, vladni komi®8 in 4 stražniki. Sedaj morajo ti gospod) vendar že enkrat izprevideti, da so po®?8 tudi slovenski železničarji zavedni. # .. Skrajni terorizem. Mej delavci K delajo na progi na juž. železnici, se ha j a tudi neko človeče, ki sliši na >® Pečar. Zadnji četrtek je ta človek, ki J. tudi nekak priganjač skušal zopet upli?8 na delavce, češ da se morajo prihodnji9 shoda socijalne demokracije na vsak nac' udeležiti, ako hočejo kaj pridobiti. Ko je pa jeden izmed navzočih naravno9t obraz povedal, da slovenski železniS®^ nimajo ničesar iskati več da so vže organizirani pri pri socijali®^1' V D. O - je surovina Pečar tako razjezil, da je za na vse pretege kričati in pljuvati svoj1*-: sodelavcem v obraz. Da ni prišlo do 8 hujega se ima gori navedena surovina 1 zahvaliti razsodnosti naših delavcev. drugu Pečarju bodemo pa že mi dokaz®!1’ da se ne sme na delu hudi žaliti. Še ?e liko manj pa jim v obraz pljuvat'. Ministerske penzije. — Zdi se, 11 menda je tudi res, da je zakon harmooik®^ ki se nategne in stisne. In poglejte tov® riši! Zakon določa, da dobi vsak minist®r’ ko odstopi, K 8000 pokojnine na leto. Sedaj v zadnjem času je pa p?1-' v navado, da vlada celo poviša to za»^ Dito določeno pokojnino, ne da bi bila 0 državnega zbora v to pooblaščena. Proti tej zlorabi se je nedavno pis80 in tudi v proračunskem odseku grajalo povišanje. O učinku tega protizakonit®^ povišanja ministerskih pokojnin, je dej sociialno demokratični posl. Renner, da . mogoče povišati ministrom pokojnine potom milosti. j, S tem zgubi pa minister svojo ne° # visnost nasproti kroni, ker mika masi8 pokojnina. Ta potrata denarja zadevi! najbolj nižje sloje — delavstvo, ter po vrh tega še drugo pogubno posled1 lov na ministerske sedeže. . . Da je to res, nam dokažeta ta d.,‘ slučaja: Bivšemu ministru Prašaku je določeno 8000 kron pokojnine. Ker je ^ bilo premalo (!!) se mu je dalo 16.000 . Ministru Gessmanu se je pokojnina P°,() šala celo na 24.000 kron ! ! Pa naj ke^( poreče, da se ne splača biti minister P dni, ko se za 6—8000 K, ne zahteva dr"B;i nego da je dotični gospod ,,'povolj1!.^ spolnil dolžnosti ministra, se priučil ho po noči, in po dnevu počivati. A benci ? . m „Vo lksblatt" piše, da se po novefflL,, poviša pokojnina vslužbencem starega ®t! Najbrže do tega še ne pride. Saj, K]e1 j ta ministre, ki bi se spomnil vpokoj6^ vidu žbencev ? To bi mu škodovalo & $ biti na njegovi pokojnini in njeg°v vgledu. Altro che revežu pomagati! ju)* Darovi. Za štrajkujoče delavce v pre dilo^jf. Ajdovščini med svojimi kolegi nabra jv-Č retnik : V. Peldrimovsky 2 K ; H. ben 8ky, Fr. Neumann, A. P anos, Fr. U < Or. Peschitz po 1 K ; A. Podobnik — Skupaj 7 K 40 v. Tovariši! Vsi nocoj ob 8 in četrt y „jtaro8ni 5otn“. N. N._50 K. Jos. Sorn na veselici na vrtu ,, Kontnega društva1* pri sv. Jakobu K 18T3. - Čretnik dodal 2 K in g. Greg, Babič L K. Skupaj K 21-13. Biček Tereza 5 K. • N. 5 K. Leban 2 K. Kovačič Drag., rhtlika 40 v. Dodič, Ladič, Bizjak, Abram, ačer po 50 v. Poljšak in Fegec po 1 K, Mtoonič in Mezgec po 20 v. Zadnik 3 K. n }r gostilni H. Kosiča nabral g. Treven ostilničar v Bazovici 8 K. Gulič 2 K. A1uskovči, Božič in Bufon 4 K., N. D. O. !_Puli K 45'40, Mislej Josip iz Rojana , 2, N. N. kron 50, Delavsko podporno fuštvo K 200. Nabrano v kavarni Balkan K 84-10. Vsem darovalcem najprisrčneja zahvala. ~~~ Nadaljne darove za fitrajkujoče ajdovske Predilce vsprejema urad N. D. O. DOPISI. Iz Doline, 22. junija 1909. — Danes uri zvečer je prišel v Dolino mil. g. *kof Nagi, ker bo jutri delil zakrament Sv- birme. Sprejem je bil dostojen, vendar je poznalo takoj, daje nekako prisiljen, spodnjem koncu vasi pričakovala ga je belska deca z učiteljstvom, cerkveni starešine. duhovščinam nekoliko ljudstva, korpo-rat vno bralno in pevsko društvo „Vodnik“ 2 zastavo, Marijina družba z zastavo, znatno število članov občinskega zastopa z županom 'I1 dež. poslancem Pangercem na čelu. V itr>e šolskih otrok pozdravila ga je ntka učenka, in v imenu Marijine družbe je ®pka članica izročila šopek cvetja. Vas °«rašena zastavami in slavoloki, previdje-z istimi napisi kakor smo vsprejemali ^>skupe našega naroda, brez ozira na to aa danes vsprejemamo šibo, ki nas tepe. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. "■»— Pekarna I sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. '»la na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice in Izdeluje najboljše biš-j(te. — Sprejema naročila za torte, pince, potice tc* > ter postreže na dom. Telefon št. 1190. jfiatevž furlan ul. Antonio Couio 17. (prej Androna del Moro). ima najboljše vino v Trstu, Tovariši! Danes, 26. junija 1909. odDre • svojo brivnico naš tovariš • M Kor. De). Ort Anton Noonk ulica Settefontane št. 13. ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk. ^Prejme mesčenike po najnižji ceni. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: „Dobra gospodinja-, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........„ 2-80 „Štiri ruske »Uke“, povesti .... „ —-60 BENES: „Bro dakovakl odvetnik-. „ 1-50 Kip Gregorfilfia............... 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST llakltl zn dvorane In vrte pri :: zabnuah :: V belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec • TRST. — Ulica Taldlrivo 40. Tovariši členi N. P. 0.1 Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno „TRRTTORIR & > tg hi QIMNRSI0“ (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Squero Nuovo štv. 7. kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni ..Pri stari breskvi". Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. Konsumna Zadruga članov „N. P. 0,“ (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je odprla svoje prvo skladišče v ulici Bosoo štev. 17. Skbdišče |e odprto: vsak dan od 7. zjutraj do 1 pop. in od 3.—8. ure zvečer ; ob sobotah le odprto do 9. ure zvečer; ob nedelja ob 8—10 V„ dop. ODBOR. m TVRDKA Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, vin S. Glounnnl 10,1. n. (zraven restavracije Cooperatlva ex Hacker) prodaja na mesečne ali ted. obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t d. - NAJDOGOVORNEJŠE cene. <9 »TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA" registrovana zadruga z omejenim poroštom. IMazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih atopnloah). — TELEFON it. 952. Hranilno vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po ■0“ 4VI«, -na Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%,—6°/0, na meiyice po 6°/0, na zastave po 57, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Hradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. •ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo |redno-stnih papirje, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje naaja štedlti svojo deco. w''x\\\\w\\\\: J Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4. Člani „N. D. 0.“ dobe 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Wiegele S dr. •• (JVIatija JVtiltonig) •• ul. C. Ghega štv. 10. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruli, naj-finejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gal. Slovenski delavci! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere it. 57. kjer ima na razpolago BV vedno svež kruh raznovrstne sladščlce in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. AUSTRO-A1MEER1KANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BVENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z* obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Kolin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. K NOVO POGREBNO PODJETJE 7\ v Trstu, ul. Tlnceuzo Bellini 13, telefon 1402 tik oerkve av. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo In vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi i izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsako vratnih predmetov mrtvaike stroke. Zaloga voičenlh svod, lastno tovarno. — Prodaja na dehelo ln na drohno. Sprejema naro&lla za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. V. VESNA imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstvo za raščo las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago ■ ......1 Cena steklenici od IOO gr. K 1-50. i m Dobiva se pri založniku : M. ŠKRINJAR, Trst, ni. Solitario 25. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru ln Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najtioliši voščilo (is) C. ia i Velika izbera Galosch -----Cene nizke.---- — Postrežba točna. — Člani „N. D. 0.“ 1 Pozor ! V trgovini jestvinami i ANTON ŽERJAL, t ulita BELVEDERE št. 3. in v Filijalki A. ŽEBJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zaston| ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem neškodljivo, zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotfelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „MORANE“. Morana Cena steklenici od Dobiva se po večjih mirodilnicah. = IOO gr. 50 vin. VINKO SKERK PEKARNA in -SLADClCARNA TRST, ul. Acguedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi naj finejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Delavci! Ce hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v VINOTOČ »lica del Vento 20, (vogal »lice Guardia.) Prepričajte 66, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : Pekarna Jttreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago R vedno svež kruh n in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo »v. Antona novega). Zaloga likerjev v sodčefeih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Tellkl Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) ▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,,A11*Adria“ ni. Nuova štv. It in „Ai fratelli dalmati" ulici Zndecehe štv. $ v svoja vina I. vrst. katerih toči Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobeo. Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO “Wm »AL CASTELLO Dl DORNBERG” kjer toči najboljša vipavska, izborna istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik. Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano .Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik »Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. AJ Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano iostllno s krasnim vrtom : J Ml ritTOTB": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo In črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica delNstria 5t. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. gC Postrežba na dom Pekarna Valentin Kukanja Podpisani priporoča svojo GOSTILNO « d. (ciristriu (Sl kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Posle 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Tret ul. Farneto št. 46 se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0." Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Na novo vrejena Pekarna Karol Trošt TRST, - Čampo S. Giatomo št, 20, - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsak0' vrstne sladščice, čokolado itd., kakor tu«1 najfinejše likerje. Gostilna društua Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka In mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovensk’ časopisi. — Najnovejše avtomatični orgije, katere svirajo izbrane sloven* ske komade. Postrežba točna. Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. IVAN KOŠMERU IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. Iger ima na razpolago vsakovrstne kolonljallj® In druge Jestvine, kakor tudi razne dellk#' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. ** Usi Slovenci v slovensko trgovino! ‘ V. DOBAUSCHEK, TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. f vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago vedno svež kruh - in vsakovrstne sladščice. Jllojz Povh, nrar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in sten- 3uje ............... skih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. ■V~ Slovensko podjetje! ~~SSQ (0 hc co ■u o £ a > o c o c >