Koniitentom baake posuj« mo «■ Murska Sobota, 11. junija 1992 Leto XLIV St. 23 • Cena 55 SIT lasali so ,2Polni| J. VOTEK lovanje so pri le s sodno A 7000 let Balatona Smrtonosni strel na Ivana Krambergerja pod ji paiišču. Š. S., Foto: N. J Majda horvat PDLJOOPSKRBA povprečjem Pregovora ica VREME 15. junij, ponedeljek, VID 16. junij, torek, GVIDO 17. junij, sreda. ADOLF Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 dolguje najemnino odnosa med njimi in pri delu, nepriiavlje i pod pet tisočakov. V nedeljo proti večeru je v Jurovskem Dolu pri Lenartu ugasnilo življenje 56-let •rano podjetje ) pred stečajem Vsa kmetijska mehanizacija rezervni deli! '"ir., ’ 'rl' delan, ne glede r!;_JU* '*J| SO Vratu nMrGolio nove spodbudne obrestne mere za sred stva na vpogled in depozite, prodaja deviz podjetjem po ugodnem te SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so unovčljivi na vseh poštah v republiki Hrvaški. • nahrbtne škropilnice SOLO • nahrbtne in vrtne kosilnice če je megla na dan Vida, je pšenica malo prida. Ce trs pred Vidom odcvete, se dobrega vina nadejati smete. Je Antka spala ob Avaru str. 11 jNaS^Pentano1 A? C \* ^ug> potovici me k, । *J>Ji Prevrv>L4k 1 zaradi nizkih plač, na delo. ma VESTNIKOV KOLEDAR II. junij, četrtek, BARNABA 12. junij, petek, ADELA 13 junij , sobota, ANTON Pa dovanski 14 junij, nedelja, METOD, sv. nsa i dogovor o izpolnitvi n' spremenilo, direktor imela daljnogled, zato je bil strel natančen in smrtonosen. Zadel ga je v levi predel prsnega koša, Ivan Kramberger pa je kmalu zatem umrl. Medtem je osumljeni, ki so ga prijeli dve uri po dogodku, že priznal uboj in motiv: na negovskega dobrotnika, ki je imel ta dan v Jurovskem Dolu politični shod, je streljal iz osebnih razlogov, zaradi močne antipatije. Več o tragediji v Jurovskem Dolu preberite na 8. strani. Na sliki: Ivan Kramberger v odprti krsti, preden so ga včeraj popoldne pokopali na negovskem poko- t Pd O' M CIZI a pr n rv iuui ■ 'z I inču- c ludi soustanovitelj je PrekinižanS’ M JE bil posrednik ^ntacii ^delovanje tudi zaradi , Ul končnega kupca. 1 hajde??? lem pozivajo občinski 'Ztednj seSllev a'' 1Ezave podjetja S slovenske politične scene je na silo odšel človek, ki je bil svojevrsten fenomen in enigma hkrati - Ivan Kramberger. Nedvomno je bil prav zaradi maloprej zapisanega in politične moči, ki jo je poosebljal, človek, o katerem je vredno temeljito razmisliti. Ob tem pa je potrebno upoštevati njegovo posbenost in na tej osnovi rekonstruirati temeljne vzvode njegovega delovanja. Kontroverzen, kakor je bil, je bil kljub vsemu odsev nekega časa in soustvarjalec tega časa, in to ne po naključju. Čeprav se je zdelo, da je vse njegovo delovanje oziroma življenjska pot svojevrstna »improvizacija«, ni bilo tako. Krambergerje bil nedvomno človek z roba, in to ne v slabem pomenu besede. Njegov preboj na eni strani in življenjska pot na drugi to lahko samo potrdita. Zato tudi ni naključje, daje poosebljal ponižane in razžaljene, kot mu to pripisujejo vsi kronisti. Zaton starega in vzpostavljanje novega sistema z gospodarsko krizo neusmiljeno mečeta na površje siromaštvo in s tem ponižanost in razžaljenost. Ne kaže namreč zanemariti, da so se vse spremembe dogajale mimo njih, kazale pa so se ravno na njih. S psihološkega ah socialnega vidika je težko ocenjevati Krambergerjev občutek in odnos do tega sloja prebivalstva, razen seveda s faktografskimi podatki o materialni pomoči in podarjenih dializnih aparatih bolnišnicam Ob vsem tem pa je potrebno postaviti v nekoliko drugačen kontekst njegovo politično aktivnost. S socializacijskega vidika smo problem poskušali osvetliti. Nedvomno pa njegova vloga ni pomembna samo pri ocenjevanju Krambergerja politika, ampak tudi v odnosu do politike in teže v politiki Gledano ravno skozi težo v politiki, je potrebno priznati, da je bil, ne glede na svojo kontroverznost, prav zaradi zaupanja petine volilcev pomemben blažilec hujših stresov in političnih konfrontacij znotraj »oficiel ne« politike. Kljub svoji »pikantnosti« in včasih tudi vulgarnosti m celo žaljivosti je bil kot politik z roba in za rob pomemben varnostni ventil za sproščanje negativnih »energetskih« učinkov. Še posebej se mi zdi to pomembno za ta Čas, ko so se pritlehne predvolilne igre »oficielne« politike že začele in ko se je prag netolerantnosti v tej politiki gledano skozi borbo in očitke levega in desnega izredno dvignil. Zato in pa zato, ker je predstavljal petino Slovencev, njegovega političnega delovanja ne moremo obravnavati kot ritual. Ali pa kot ritual, ki bi se prevesil v upor ali mit, zato je njegovlimor toliko bolj iracionalen. Vprašanje je, s čim imamo opravka sedaj po Krambergerju - upajmo, da z mitologijo, ki jo je gradil on sam. n- Ostavk, Nadaljevalo se bo nestalno vreme, v popoldanskem času so možne plohe ali nevihte. kmetje ponovno predlagajo, da država presežke odkupi in jih izvozi. Ko so govorili o reorganizaciji za-družnišlva, sc opozorili predvsem na pobude o ustanavljanju specializiranih zadrug, do katerih prihaja tudi v Pomurju. Slovenska ljudska stranka ni proti ustanavljanju takšnih zadrug, vendar pobude za lo ne smejo prihajati iz živilskopredelovalnih organizacij pač pa od kmetov. Marjan Podobnik sc je oh obisku v soboški ohčmi seznanil ludi s položajem srednje kmetijske šole v Rakičanu in se zavzel za lo, da šola dobi vr njena odvzela zemljišča, saj si brez leh m mogoče zamišljati uspešnega dela te izobraževalne ustanove Na lej šoli hn že to nedeljo (udi kongres slovenske kmečke mladine, na kalerem bodo mladi prav luko spregovorili n problematiki kmetijstva in o težavah, s katerimi se srečujejo. L KOVAf Umreti in preživeti ali od rituala do mita hnv' feiE !noran>o videti vsaj s 5^3? terjatve nezadovoljni delavci iščejo plačilo za svoje >rezizhodnem položaju, vix^-.4li v t niMrstvu za delo je v KAZač?1?0 ,lv,c 'n usposabljanje kapitt kl” 5 milijonov lo oktobra podjetja »J ^.i" tisoč? Jn’ 2 milijona. ven-*rdireki8010?01 Vložki pa so ' I,'''bioit* Vlofcl Marjana Preloga, " h"' Pomurske plače nad slovenskim Bodo vikendi v Istri ostali vaši str. 5 Prežitki z ZIJTKA str. 3 in str. 10 Težave, s katerimi se v lem trenutku ubadajo kmclijci, (er reorganizacija zadružništva so bili » ospredju razprave na seji upravnega odbora občinske podružnice SLS v Murski Soboti, ka terc se je udeleži) ludi v.d predsednika Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Zaradi ležal s prodajo na tržiščih republik nekdanje Jugoslavije se pomurska živi Iško predelovalna industrija uhada s problemom zalog, posredno pa težave črnijo že tudi kmetje Če ležav ne bomo rešili, bodo tudi kmetje že kmalu poslali »brezposelni«, so predstavniki občinske podružnice SLS opozorili Marjana Podobnika, ki je obljubil, da ho organiziral sestanek predstavnikov ustreznih repu bliskih organov s pomurskimi kmetij d, na katerem bodo skušali poiskati najboljše rešitve. Problemov zalog mlečnih izdelkov ni možno reševati / omejevanjem odkupa mleka, /ato ^i.. n.i 1 । breko' 1 i', ' ,l' zaposlenih delav- frišlQ J JUnij) za^e’Ja M^-CO iz I jutomera f«d.na nihrl ’ Pa 'Vdi za Podjetje, ki je in h^pisalj binC ni .naše1 rešitve Te so Je 1*14.’“® direhnr°’ da 5? za stečaj podjetja, Jeiti U|emo |e ne vjdi druge poti, lahko " d ah konec agonije s steča Lendavska vlada in župan ostali str. 3 VEČ KOT MORJE IN SONCE HTP SIMONOV ZALIV. d.d. IZOLA telefon: (066) 62-221, telefaks: 62-222 "M' Vestnikovci se tudi letos nismo izneverili >i j(. L soboto, 6. junija) bilo na izletu v Vrhni- 1 “ras!ii ° ,cm lflbko preberete v reportaži, ta h' J velil- je tehnični muzej Slovenije, ki •str , ’lm zanimanjem. Vukovarja str. 18 Pokojninski zakon str. 6 Spleti kni'ii ' n> mogel ni, 'eijaive n;J°’ 4a denarja za plače m POROV«?14’ da ,ud' sam veliko ne h 'steča ? ? uPn|M. -G ir podle> ' so se s 3 / podpisi *aH' 'tratv-'1- '/prav bodo nekateri aktualno po svetu Z Dunaja piše Volitve v Avstriji in evropski trend v desno Nedelja. 24. maja, bo v analih avstrijskega zgodovinopisja ostala zapisana kol dan. ko so se dogajale stvari, ki jih m pričakoval nihče. Moški konzervativni ponos se je na la dan nekje okrog pol sedmih zvečer po daljši odsotnosti zopet vrnil na v zadnjih nekaj letih izredno trpeča lica prvakov avstrijske Ljudske stranke. Thomas Klestil, človek, ki je bil še pred petimi meseci popolna neznanka na avstrijskem političnem nebu, je kot kandidat Ljudske stranke suvereno potolkel kandidata Socialdemokratov in medijsko dosti bolj znanega Rudolfa Streicherja. In to s skoraj 15% naskoka. Življenje je torej polno presenečenj in sedaj so končno enkrat prišli na vrsto tudi socialdemokrati. Uspehi zadnjih parlamentarnih volitev in uspešna pogajanja nekdanjega ministra za promet Rudolfa Streicherja z Evropsko skupnostjo so politični uspehi, na katere medijsko učinkovitost so se avstrijski socialdemokrati zanašali Zaradi tega predvolilni kampanji tudi niso namenjali toliko pozornosti. Vendar se vseeno postavlja vprašanje, zakaj ljudje sploh volijo kandidata, kot je recimo Thomas Klestil, kandidata, ki ga do pred kratkim še sploh niso poznali Razlago za izid avstrijskih predsedniških volitev lahko najdemo v niti ne tako oddaljenih dogodkih iz slovenske politične zgodovine Da bo zgodba še bolj logično jasna, vas pozivam, da si prikličete v spomin, kaj se je pred leti dogajalo na volitvah za slovenskega predstavnika v predsedstvo nekdanje Jugoslavije, kjer sta si naproti stala v političnih bojih preskušeni nekdanji partizan ter za takratno slovensko politično sceno popolnoma neznan mlad yupy. Partizan je odšel nazaj v gospodarstvo, mladi yupy pa se je zavihtel v višine slovenske in tudi mednarodne politike. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na predsedniških volitvah v Avstriji. Sociologi, ki se ukvarjajo z volitvami, pravijo temu fenomenu »volitve iz protesta«. Vseeno pa obstaja bojazen, kam lahko v prihodnosti takšne volitve iz protesta vodijo oziroma kakšne osebnosti lahko potem na takšnih volitvah pridejo na oblast. Vodja avstrijske svobodnjaške stranke in človek, ki med svojimi še zmerom prisega na uspešnost zaposlovalne politike v tretjem Reichu, Jorg Haider, je, recimo, pred kratkim izjavil, da bo postal avstrijski kancler še pred koncem tega tisočletja. Kaj bi takšen sunek v desno pomenil zj avstrijsko zaposlovalno politiko in predvsem za politiko do tujcev, si lahko zaenkrat še samo predstavljamo Vendar pa kaže, da smo res priče času, ko levica ni več levica in desnica ne več desnica. Tako v Nemčiji kot tudi v Avstriji se s hitrostjo preseljevanja narodov na Balkanu formirajo desne koalicije vseh strank na oblasti, katerih glavna politična tema postajajo slovanske selitve na Zahod. Od politikov, ki si svoj politični kapital nabirajo na nesrečni usodi stotisočev, pa Evropa ne more pričakovati nič dobrega. \ ANDREJ HORVAT i globus WASHfNGTON - Ruska federacija je uradno postala članica Mednarodnega denarnega sklada. S sporazumom, ki ga je podpisal ruski predstavnik za zveze z IMF Konstantin Kagalovski, je Rusija postala 165. članica sklada. JANINA — Policija na severu Grčije je sporočila, daje v maju prijela 34294 Albancev, ki so ilegalno prestopili grško mejo, in jih prisilila, da so se vrnili v Albanijo. RIO DE JANE1RO - V tem brazilskem mestu je potekala mednarodna konferenca o okolju in razvoju. Na njej so razpravljali o vse večjih ekoloških težavah, pa tudi o prepadu med bogatim Severom in revnim Jugom Konference se je udeležilo kar okrog sto voditeljev držav in številne delegacije, med njimi tudi slovenska. ALŽ1R — Libijski predsednik Moamer Gadafi skuša po svojih močeh posredovati za ustavitev spopadov v BiH. Zato je po telefonu poklical srbskega predsednika Miloševiča in predsednika BiH Izetbegoviča ter od njiju zahteval, naj sedeta za pogajalsko mizo Danska ostaja v ES Zunanji ministri Evropske skupnosti so se v Oslu dogovorili o prihodnjih usmeritvah, potem ko seje Danska na referendumu odrekla sporazumu iz Maastrichta. Že na začetku sestanka ie bilo povsem jasno, da nihče ne namerava izključiti Danske iz ES Povedali so, da bo ES sprejemala odločitev skupaj z Dansko in ne proti njej. Hkrati so se zunanji ministri dogovorili, da bodo v svojih državah vendarle ratificirali sporazum iz Maastrichta, za rešitev danskega problema pa bodo verjetno zaprosili pravne strokovnjake. Mirovna misija Nata Generalni sekretar pakta Nato Manfred W6rnerje sporočil, da je severnoatlantska vojaška zveza sprejela pomemben sklep o prevzemanju vloge v mirovnih misijah v Evropi, in sicer zunaj meja svojih članic. To pomeni, da bi utegnili zavezniške enote v kratkem razporediti, seveda v okviru mirovnih misij, na območju nekdanje Jugoslavije ali Gorskega Karabaha. Nato pa bi lahko svoje enote in opremo ponudili tudi Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, če bi se ta odločila za mirovno posredovanje. Padla poljska vlada Poljski parlament je po dolgotrajni razpravi izglasoval nezaupnico kabinetu premiera Jana Olszewskega, prvi vladi, ki je bila sestavljena po demokratičnih večstrankarskih volitvah. Sklep je bil sprejet v napetem ozračju, ki je nastalo potem, ko so poslance seznanili s seznami agentov in sodelavcev nekdanje obveščevalne službe. Odpiranje dosjejev o nekdanjih ovaduhih varnostne službe je omajalo ugled najvišjih državnih inštitucij, saj je bil med »komunističnimi agenti« omenjen tudi predsednik Walensa. Ta je za novega premiera predla ga) predsednika narodne stranke Waldemarja Pavvlaka. Gorbačova obsodili na smrt Ilegalna mednarodna organizacija Islam in krščanstvo je obsodila na smrt nekdanjega sovjetskega predsednika Gorbačova. Usmrtili naj bi ga kot krivca za mednacionalne spopade v nekdanji ZSSR in za gospodarsko zmedo, pa tudi kot udeleženca v lanskem avgustovskem prevratu. Organizacija navaja, da bodo članom, ki bi izvršili smrtno obsodbo, plačali pet milijonov dolarjev. WASH1NGTON Vse ameriške banke in druge Finančne ustanove so v skladu z ukazom predsednika Busha zamrznile vse premoženje in premoženjske pravice ZRJ ter premoženje, ki si ga ta še lasti v imenu nekdanje SFRJ BONN — Generalni sekretar Nata Manfred W6mer je izrazil zaskrbljenost spričo odločitve Nemčije, da se bo umaknila iz evropskega programa gradnje vojnih letal ABU DABI - Zalivske države nameravajo v približno petih letih poenotili svoje carinske tarife in valuto. Sporazum so sklenili na sestanku ministrov sveta zalivske zveze za finance in trgovino. Opozicija si želi obnovo ZSSR Ruska opozicija je v dnevniku Sovjetskaja Rosija objavila načrt obnove Sovjetske zveze Parlamentarne skupine Rusije, Ruski komunisti in Zveza za podeželje in kmetijstvo so podrobno opisale svoja stališča do politike, gospodarstva in vojaških vprašanj Zavzele so se za postopno uvedbo tržnega gospodarstva pod nadzorstvom države. Pri tem naj bi se zgledovali po Kitajski, preobrazba gospodarstva pa naj bi trajala 10 let. Najprej pa naj bi razveljavili sklep o odpravi ZSSR. Opozicija se zavzema za pogajanja o ustanovitvi nove zveze in obnovitvi sovjetske ustave. PREBLISKI Ju gos la vij o znam na pamet, a se kljub temu v čem zmotim. Gianni De Michelis. zunanji minister Italije Z vsemi voditelji ki so vpleteni v jugoslovansko krizo, se tikamo Le gospod iz Zagreba zahteva, da ga imenujemo gospod predsednik. Cvrus Vanče, posebni odposlanec OZN Ne morete zahtevah od vseh držav. naj spoštujejo človekove pravice po merilih, ki so jih postavile le nekatere države To bi bilo nepra- vično in neizvedljivo. Salto mortale Bulatoviča Črnogorski predsednik mag. Momir Bulatovič je v govoru v parlamentu resolucijo OZN št. 757 ocenil kot »zahtevo brez alternativci in poudari), da se ne kaže slepiti, da bo mogoče ob uveljavitvi teh ukrepov živeti ah preživeti Uvedba druge stopnje sankcij bi bila po njegovem mnenju začetek vojne in katastrofe, ki je ne bi bilo mogoče preprečiti. Prvič je javno obtoži! visoke oficirje JA, da so ravnali na lastno pest, se brez pooblastil spuščali v politične pogovore in ravnali v nasprotju z ustavo ZRJ. Zahteval je, naj prihodnja zvezna vlada, v kateri naj bi bili ljudje, ki niso »obremenjeni s hipoteko dosedanje politike« in se niso kompromitirali v očeh mednarodne skupnosti, v celoti prevzame nadzor nad vojsko. Nevarnost na Vzhodu Poljska in Nemčija bosta ob zaostrovanju krize in nemirov na območju nekdanje Sovjetske zve- ze vojaško sodelovali. Ta izjava poljskega obrambnega ministra Jana Parysa je izzvala hudo reakcijo v političnih krogih v Varšavi, ki že dlje časa izražajo nezadovoljstvo z novo vojaško doktrino poljske vlade. Med kritiki politi čnih, sistemskih in kadrovskih potez v poljski vojski je tudi predsednik Lech Walensa, ki je ponudil svojo koncepcijo obrambe Toda Jan Parys, prvi civilist na položaju obrambnega ministra, že od začetka ignorira stališča Walense, ki je po položaju tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Nekje v Avstriji naj bi se prikazovala Marija: prikazovala se je tudi v Medžugorju in danes je tam morija. Na Češkem in Slovaškem so bile volitve in po objavi rezultatov se je začelo govoriti, da bo nekdanja Češkoslovaška najbrž naslednja država, ki bo začela razpadati po jugoslovanskem vzorcu. V Sloveniji, tej državi, ki je prepojena z nekim čudnim sa-mozatajevanjem in licemerstvom, ki se duši v ignoranci pravnega reda in v malodušju in ki je zagrenjena ter pritajeno triumfalistična obenem, so ubili politika, manijaka in ekscentrika Ivana Krambergerja. Čas je, da nas začen ja spreletavati srh. Ne srh, zona. Sarajevo gori. Nekdo je rekel, da bo Sarajevo nehalo goreti, ko bodo začeli bombardirati Beograd Toda, kaj je to, kaj je v teh besedah ’ Je to želja po uživanju v gladiatorskih prizorih ah pa je spregovoril instinkt, ki pravi, da se tolikšna krivica lahko poravna samo tako, da gre zob za zob m glava za glavo? Bombardirati Beograd? Toda postavite sc na njihova mesto. Pa tudi če se ne morete, če vam je njihova pozicija preveč tuja, poslušajte izjave njihovih politikov. Seveda se bodo uprli, seveda bodo streljali nazaj. In to bo začetek svetovne vojne Italijani pravijo, da jim nič ne morejo, ker da imajo samo okrog Beograda stacionirane rakete tipa frog, ki ne sežejo do Italije Premestiti da bi jih mo Li Peng. kitajski premier Tudi ES podpira resolucijo OZN * Mednarodna skupnost je začela odločno izvajal nostnega sveta OZN o ostrih ukrepih proti Srtiji in Č™ žav Evropske skupnosti je tudi uradno sprejelo sklepe nizacijc. V Bruslju so sporočili, da bodo ukrepi veljal1" ',^9 kler odgovorni za nasilje v BiH ne bodo pokazali razuia 1' obnovitev miru na tem območju. ‘ Čeprav ni članica OZN, se je ukrepom s vetrn ne pridružila tudi Švica. V Bernu so najostreje obsodili srus p na BiH in sporočili, da je Švica videnih pretrgali vse '«■ ^jr prometne in finančne stike s Srbijo in Črno goro, tliM pripravila ludi določene kazenske ukrepe za tista podje’1 • pov proti tretji Jugoslaviji ne bi spoštovala, »srt’’ Parlamentarna skupščina Zahodnoevropske umK •' resoluciji pozvala ministre, naj proučijo vojaške ukrer . [[(|j. uvedbe embarga svetovne organizacije proti Srbiji in janski vojaški poveljniki pa so se pogovarjali o vtogi« ki , ^^ijjk la imeti italijanska vojska pri izvajanju sankcij OZN Črni gori. Tako hi v primeru mednarodne akciji' na nje Jugoslavije italijanska vojska dajala ustrezno rodnim četam, sama pa se v vojaške operacije ne w vključevala. Uradni Tokio je sporočil, da bo ustavil trgovanje z publiko Jugoslavijo. Judi uradna Praga podpira sankllf prav meni, da le-fc ne bodo dovolj. Madžarska vlada je P'" bo delovala v skladu r. resolucijo OZN in da bo vse uki hiji in t rni gori dosledno izvajala. Kanada sporoča, da izvajala popoln gospodarski emhargo, Jalova letala pa * pristajali na avstralskem ozemlju. Se je Beograd zdramil J O Mednarodni skupnosti je barbarskih napadov ~ a£tf , druga mesta v BiH dovolj, zato odgovornim za ta 1 oblastem v Beogradu, vse močneje žuga tudi z vojas** vitev agresije na BiH Kot kaže, je to uvidelo tudi W|0(n»J/ sedstvo Jugoslavije, ki je voditelje bosanskih Srbov P _ povei'1^ ustavijo napade na Sarajevo. Pozvalo jih je tudi, predstavniki modrih čelad OZN in zagotovijo tališča. Le to naj bi bilo pod nadzorom mirovnih s Strah pred bombardiral111 Beograda ,,>> V Srbiji ne izključujejo možnosti, da bt prišlo bardiranja Beograda. General Božidar Stevanovič, p jj vojnega letalstva in protizračne obrambe, je poveda^. protizračne obrambe v polni bojni pripravljenosti, drznil napasti Beograd, pa bodo »pričakali temu Prirt")S„ sibs^ Stih, da bi Zahod lahko pripravljal »nasilno zarneoL^^^k sli j, je govoril tudi srbski zunanji minister VladiSla ( Evropsko vojaško posredo^ Na zasedanju skupščine Zahodnoevropske unij|J rečeno, da ni izključeno morebitno evropsko vili* na območju nekdanje Jugoslavije. Po mnenju te odn ^eriS’1 / bi Evropa vojaško posredovala po možnosti skupaj; jatelji Hkrati so izrazili dvom, da bodo samo g°sp° ti Srbiji in Crm gon pripomogli k ustavitvi vojne na t Jugoslavije Dobre ljudi ubijajo, mar ne? V ŽARIŠČU rali do obale, to pa bi opazili ameriški vohunski sateliti. Toda do Budimpešte, do Tirane, do Zagreba, mogoče celo do Ljubljane pa njihove rakete letijo. Zakaj jih ne bi izstrelili? Saj nimajo česa izgubiti, samo dobijo lahko. Ne pozabimo se vprašati še nečesa: Kaj so jim že prodali in kaj jim bodo pripravljeni prodati Rusi? Katere rakete in koliko? To je godlja. Ne moreš jih pustiti in ne moreš jih bombardirati. Vsenaokrog je ubijanje in priznati je potrebno, da smo se nanj kar dobro privadili. In to v kako kratkem času! Ponavljam, kar sem že zadnjič napisal na tem mestu: tisti, ki se imajo po svoji moči in po svojem položaju odgovorne za to človeštvo, se morajo zavedati, da je dolgotrajno nasladno ubijanje nalezljivo. Ljudje si polnijo oči s krvavimi prizori in čisto nič se jim ne zdi več lagodno živeti v kulturi. Zdi se jim, da bi bilo bolje, če bi živeli po nagonu. Kramberger je bil nagonski politik Biti politik, to se ne pravi samo -- biti nečimern Politik je tisti, ki hoče delati za javno stvar. Tega nočejo vsi. Predvsem tistim se to ne zdi vredno, ki imajo dovolj pod palcem Za Krambergerja se zdi, da je imel dovolj pod palcem. Čeprav je mogoče kdaj tudi pretiraval Nedvomno pa je imel dovolj zase Kljub temu se je želel ukvarjati z javnimi stvarmi. Bil je nagonski dobrotnik. Kramberger je bil manijak. Beseda mamiak pride od »ma- ma«, Kar i'" . m blaznost Lahko • di: silovit navdih nijak, tisti ne m lrt stega je P01*^ buta m P^onca.P0?^ če do svojega X« is«. »ars longa, vita ptt» ’ f naše: kdor ima " )n,d* kogar je obs«* Ji-živi kratko. h(, eksc H Kramberger J k p/ [J Kako pa naj čD y pregrozno grabeč nemir- P .uy iP’ ko! Naj se mar k čredi. 0 \ fč Ge Kramber^ ' ja / kakorkoli ve J«*-^ o )( tuis nil. nisi ’ *' jJ nič razen dobr^^,. sem misli! ni' • a Kramberger nt ek^’' politik, manijam , £ ga morilec ne človeški nagom sladm ples snid'^ Lj,i. ubijat« se n1 , e]o. .p'4, uhiiala, k> instinkt se Ute1* nem mstiHk«;1’ „ s« • najde žrtev. nagon in kog uf- ta umre mlad- |Ch Kdor tudi se .^ii^fr sh^ne pol^ štev m se to/1 vOjl^ ’ i<-no mislijo, da J-vanje Poli<^ ' stvEtajen*”*^ ktivnega pfi’ posameznikov J j^li d ko se začenja d' J dna. DioniziČne^ etzsche STRAN 2 aktualno doma Soboški rekord rekordov J^r tri poslanske seje zapored! 5 prejšnjimi zasedanji, ki so se vlekla kot jara kača, so ce, osnovne šole in gimnazijo, r d»kZarLr ii ^“P^ine tokrat v rekordnem času opravili Občinska vlada pa bo poslej ime- r 1 stie. Zir»a’ .. iKUPsclne tokrat v rekordnem času opravili T* era u' ” . lenosti zbora združenega dela in druzbenopo-dirorDjnaJPrei nadal!«vali s 14. skupnim zasedanjem vseli hS''1, 1)4 k tl z nenehoim dvigovanjem rok — nekdo je pr>- “"»I*4« zrežirano cirkuško predstavo - po hitrem j, '•■HiifhjV L5*?*’*1' rr510 odlokov. Tako so »prižgali zeleno ? nfliin CUn .^hega občinskega proračuna, ki je znašal ne-J/jSIhdisem n °V Zanj j* značilna relativno visoka javna ti ir 'ootjnso d * r.acun financiranja javnih zavodov in državne upra-Mtsom ar a I” so Porabili za naložbe, to je najvišji delež v r^Hnii, n 14 obnovo in asfaltiranje 25,7 kilometra lokalnih tik!’1,151 Bineti iroVIc^* os!!ovne $ole v Fokovci h. Edina pripomba je oatrebe 1 ’ kl menijo, da je bilo 2 milijona SLT premalo za ‘vij, v ‘bi nalogah in > “ ?‘utarna in ' T f L. kjer so se i ° članov skrčijo I*UleJ2!‘?v« čas ubadd Tudl odloka Stroki1!’ pravnih orga jki‘karsenav«uje r/'a 0 določitvi km,. n “ r«8lasiivi 'h pomenit n'h 'n z8°do ^za^e,a Topa ve-Sevalnih JaV,"h VZg°j’ • r«Mr n »vodov E"°«'*Uh Informacija o beguncih je pokazala, da jih je v soboški občini že več kot 500, do tega 439 iz BiH. Med njimi je kar 227 otrok in 170 žensk, razseljenih oseb iz Hrvaške pa 120. Nov zbirni center pa pripravljajo na Hodošu, Tudi 13, skupna seja soboške občinske skupščine je potekala v znamenju glasovanja. Za direktorico Doma oskrbovancev Rakičan so imenovali VIJOLO BER-TALANIČ, za v. d. direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda Stefana vučaka, za v. d, direktorico Skupnosti osnovnošolskih vzgojno-izobraževal-nih zavodov ANICO SAPAČ, imenovali pa so tudi predstavni- ke občine in ustanoviteljev v vrt- fežitki z ŽIJTKA l * • im** l • LfFhhk. ”• ■■ /ra^uk i na 7^mplivLi nbli ta nomGd in tn w •• m *tast« kji na zemeljski obli to pomlad in to 'J*"1 fakšn^UI ^hko zraslo kdaj v prihodnje. Kar se t1* । tki ne zgodi nikoli več. Sile, ki je bila potreb' 8nala naprej, ni mogoče nikoli več ujeti in zbrati »J^a, ki mu t .'"'k Fn“ 8' termo- tknkakor pravi dogodi toda "'koli več ' " ihni ker Ce °l’ Pcno e ^Povratno ^ope1 s'e V “Eh« L* obrne za ve-i^^;. .................. t "sime, m on(. ki so ekološki ter ekonomični. V človeškem žijtku je dobro živeti tako, da gre malo v izgubo. Prireditev ŽIJTEK. za katero se je zdelo, da jo je organiziralo Društvo za varstvo okolja Pomurja, da bi se počastilo za svojo dvajsetletnico, pa smo potem slišali, da je vse skupaj pripravila zelena frakcija SDP, je bila namenjena varovanju narave, v ne-povrat pa je pognala veliko energije, Torej je bila dobra prireditev’ f^‘1 »e ve^T*" 8radu ie preživelo prejšnje čase. S prežit-Ba»z« 0 haj — zato je soboška občinska dvojna So hili Dii €rsamzira|a posvet. ito#1Veils,(eeaP. rj,n Sostoljubni obenem, kakor se za sosede i * 'h.p^^at iLl u tud’ spodobi. Pikri so bili, ker so jim ho-lS/1* ždj^J^ljubni* 0 da p ^'hov grad velik in največji, ne nare-'^l.'. totrJk so n» £? so pač P« svoji gorički naravi. . ■ 'Ho . n P'hati\aVt*u 10kral ,€ odkrili jerihonske trombe, v *o pihar nasPr°ln« smeri. Z jeribooskimi trombami - No 3'^ovitj j ’.vanF v navadni smeri, rušili zidioe. Zdaj pa ' |C Krad P^lrebno dali v zakup poMUMraiknin. Mon",k •• rtdta« hudo začete antilrobljah. I 'H "kr,, a »’‘Vknii? na Razstrelili gln, !(„ Pojmov, ki na lej strani Mure običajno „ - r-f-jmr, Li u lej strani Mure običajno K «Ma vta , uporabljajo črtne kode-^, mi, ki imajo oP^’ potrebnega še veli nja. Pa še nekaj- i bi morali nekje z „ delovna skupin« pri dala nalogo, da zb«£ je o najbolj o* jah. Nevtralni reda bi potem ugoWvll> k 1 so najbolj ustrezn _ da bo PO'^no " gramske in strojn narediti neki predpisovati, ampak šne predkonkuren Tud. trgovci se tnnr J > na nek. standard* * • lovanja informacij, vsaki posamezni'«,^ kakor se nekomu ta > bolje. Pri Metka za trgovino je bila prta, kije^^> projekt. Moram združenje že osem * W lo angažira, sta bila o tem di* P sikstera sedela, kaj je i populariziraj na to m bila pr p majhen odstotek diran. Za skih blagajn pa 1^ isr 70 odstotkov kodt* p Zdaj pa je d^^ bo približno blaga, trgovinaP J pd । bem položaju. d» za posodabljanle'^^\. Socialno partner^0 na trhlih nogah , jziroma socialnem marčevskih O socialnem partnerstvu oziroma aklualni temi, je v resnici že od inmcv^o— Tj« do, zbornico in sindikati nekakšno zatišje. Po " ^b, i* ja z vladne strani klic po spremembi kolektivo1" 4 ds " pomeni znižanje izhodiščne plače. To pa se ob der poraba vedno bolj širi, zdi ta hip nesmiselno- Prej ali slej bo moral začeli delovati tridelni organ, sestavljen iz predstavnikov zbornice, sindikatov in vlade. V tem okviru bi se do sklenitve socialnega pakta nedvomno laže dogovarjali ne le o plačah in cenah, temveč tudi o gospodarskem razvoju in sociali. To pa jc za delavce gotovo odločilnega pomena. Brez celostne gospodarske politike, kjer mora svoj lonček pristaviti tudi delavska organizacija, je namreč dogovor o plačah in cenah ne-smiselen. Hkrati pa je res, da najbrž še nobena vlada ob tak šm brezposelnosti, ki smo ji priča pri nas, ni sprejemala socialnega sporazuma, saj bi preveliki de! delavstva ob tein ostal nezadovoljen. Sindikate, zlasti svobodne, seveda najbolj zanima dosledno uresničevanje določil iz podpisane kolektivne pogodbe. V prvi vrsti se namreč zavzemajo, da hi izhodiščna plača omo- gočala pf trd, saj jebiU . v februarju, v % siotkov nižja s*> bruto 1‘mo. da bila celo bi moral bi। £ J. zlog. deli-kalno« karkoli govoriti. Nisem jih značilnih domačinov ,n5d”» doma iz kraja glavne ali signalne luči. Z vgrajenim mikrofonom in zvočnikom pa je omogočeno, da voznik med vožnjo telefonira brez slušalke. »V zadnjem času kažejo veliko zanimanja za nakup mobitelov številna podjetja, zlasti zasebna. Doslej smo v Pomurju prodali 35 mobilnih telefonov, večinoma v sobo ški občini, najmanj pa v lendavski kjer sta se zanj odločila !p Nafta in en obrtnik V ljutomerski občim smo doslej prodali štiri mobilne telefone, v radgonski pa pet. Pri tem nisem štel osem mobilnih telefonov, ki sojih nekateri zasebni pod- kn'" pr*'** kmetijstvo. Republiški kmetijski inšpektorat. Zeleni Slovenije in novinarji smo pred dnevi prejeli TURISTIČNO ZAVAROVANJE Mitu. :meni o hr *|r/u' ?.e8uncih? »Ti zajeten kup materialov (zapisnik z zbora občanov. Sporočilo za javnost in zahteve), med katerim je tudi zahteva krajanov Gočove in drugih, da se preneha z vsemi aktivnostmi gradnje usnjarne v Gočovi. Od občine torej zahteva jo, da preneha z vsemi nadaljnjimi aktivnostmi in jim sklepe skupščine posreduje do 10. juni videl, sem pa slišal, da jih je veliko zaprosilo za stalno bivališče. »Dokler stvari ne bodo jasne, ne bi rad o tem ničesar povedal Lahko rečem le na splošno, da gre za precej velik objekt ob razmeroma majhni reki in nedota- obravnavali Slovence v Istri in Hrvate v Sloveniji. Uradnega stališča še ni, tudi nobenega davka mi do sedaj še ni bilo treba plačati. Nekaj se bo prav gotovo spremenilo že zaradi tega, ker bodo predpisi različni,« meni Vinko Lukač. Najbolj pa ga jezi neodločnost občinskih organov, ki se sklicujejo na republiško vlado, čeprav imajo sami dovolj po- Ta teden naj bi se torej zadeve dokončno razrešile, kajti do 15. junija naj bi tudi Zavod za zdravstveno varstvo pripravil pisno poročilo o ustreznosti ali neustreznosti načrtovane gradnje. Za izdelavo analize je odgovoren Emil Žerjal z Inštituta za varstvo okolja ZZV Maribor, ki je povedal le ndslednje: ti kn|W m ure M’n'Mrstvo za Vinko Lukač je eden od številnih lastnikov počitniških hišic v Istri. Živi v Ljubljani (resda zadnja leta več ob morju kot v mestu), po rodu pa je doma iz H rastja-Mote v Prlekiji, kamor se še vedno vsako jesen rad vrača. In kako se počuti ob dejstvu, da ima počitniško hišo v drugi državi? »Prav gotovo ho odnos nekoliko drugačen kot do sedaj, že zaradi (ega, ker sta to sedaj dve različni državi in bo lastništvo temu primerno regulirano. Zaen; kral na občini pravijo, da oni sami ne bodo nič ukrepali proti zasebnikom, dokler se državi medseboj- 'Milo v JPOm I‘ p* ie i 'JV 5 'vetom, je prijeten občutek, ki zagotavlja varnost l.r le nrv’ U a>ena zahteva komuniciranja današnjega in jutriš- l On Gre za ** naj bi vseboval t i. mobitel, kar je okrajšava za mobil-postaie ? *nosn' brezžični radijski oddajnik in sprejemnik, ki je ! s telefonskim omrežjem. Na 1a način lahko z mo- । $a načina ,' ‘tino telefonskega naročnika kjerkoli po svetu. Pred-“"ikn mobiif, U1,lciranja |e, dj jr možno z običajnim telefonom pukli-hol dvema '™*nM brez omejitev, pri čemer pa je zagotovljena vse 1e|ef °h> D'ma telefonoma. Enostavno rečeno: mobilni lele-'vivnu,- Vuribr, nanj pa sc lahko priključi tudi telefaks, po telefonskih linijah. '“njevai, klicne rad,oronske mi- ki niso enostavne. Do 15 junija naj bi to končali.« Ijave telefonskega omrežja, dva posameznika odločila za nakup inohi tehi, en interesent pa je tudi pri Gradu na Goričkem, saj ni možno na drugačen način vzpostavili zvez. Prav s to vrsto zvez naj bi omogočili boljše komuniciranje med kraji, kjer ni običajnega omrežja,« nam je povedal ŽELJKO PRI MO RAC, referent za naročniška razmerja pri PTT-podjetju Murska Sobota Veliko zanimanje tudi v Pomurju V Pomurju opažajo, da je letos čedalje večje povpraševanje po mobilnih telefonih še posebno v trgovskih dejavnostih, kar je seveda povezano z možnostmi hitrejšega sklepanja kupčij. To je v sedanjih razmerah velikega pomena. Zato postaja mobilni telefon nepogrešljiv spremljevalec poslovnežev in politikov, pa tudi mikaven pripomoček za petične, (n kakšna jc njegova cena9 Na prvi pogled dokaj zasoljena, saj je treba odšteti kar S tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. To pa je seveda nedosegljivo za žep marsikaterega občana. " '* mobue] om<, . V mobil A? 's cm 8 " Pr|obalnegj n^m v"^ "kfonsl? °b no al' sla' *a'(i. rt. omrežje Ne dialekt. ^ »50 i« ,ZMl'tev ha- £1» dalijo se je v'd'omi ^ova sesl^). " M L* b' $e kdo hoie) Moti '7a” na“j svojo ibl 'ako ko1 šle- kiIn me’ Krasa Tak0 nun . v g! Jc zaposlen v tu-13 v nati°Co,snahd uPra-KavaPolJ'nesia P« ‘o 120 a fdne teEa dne 30, ^nska^oiLh0’ byIe,Jka 'J*, toda i 20°-hrvaških di-se .ene ?'VI° "as opozorl, seznjie n tedensko. visje L°do Prav gotovo V hote polkov Pn50 cene V'ŠK za »»h Le »»m. da v teh Razumem .... če so izgubili družino, hišo, se nimajo kam vrniti, vendar morajo potem spoštovati neke predpise, ureditev. Poslušam (udi italijanski radio, njihov odnos do Slovenije in Hrvaške je pozitiven. Marsikaj se govori, vendar >sve u svemu svako ima jednu rezervu«.« . . 'ednosti.. • me ne spravi nihče; poglejte, kaj so nare- 'hpiVez 1 • pred kakim hotelom, polnim tujcev Kljub *tlttitve ka’ h e ' negotovosti: kako bomo plačeval npho 1 “niialnine1 ° l zemlje in počitniških hiš, kaj je s pručilom '^ Prav zanj« F tl^jfl^ p1 zadnjega I1'" p a za ugotavO« nazaj, začel velja« I** p« » .n« .uiidv. k- STRAN 6 • * c u * I i i ^.»i in Lrelep M na Go-^•očišče mater z n, Samo ** 7 vendar ki ^rico sem ’’ njeno majico in 16 ie dekhr- sP?znala zato, igral, občinskL POkvaril slušni Sl? or8 Rdečega * društvo te obrn,|a "a le v 'akega d ' ' Poprav? u Slove,"ji Priti So n,hvora v Marih^^'^ S'u- % * krnica v ^ar'bo-*«foka X e ni ž«>ela lo-^aj za zdaj še ne sociala, šolstvo, zdravstvo Aida spet sliši Konec aprila se je družina Cavčič — mati z dvema otrokoma — podala na pot reševanja lastnih življenj s še številnimi begunci iz Sarajeva in drugih ogroženih krajev Bosne. Vseh skupaj je bilo za šest potnih avtobusov. Nameravali so ostati v Zagrebu, kjer jim je prijatelj že prej obljubil pomoč ter zagotovil, da lahko ostanejo, kolikor časa bo pač potrebno. Toda kako grenko so bili razočarani, saj je bila pomoč samo na jeziku, ko bi jo bilo potrebno uresničiti, seje prijateljstvo izgubilo, kdo ve kam. Tako se je družina Cavčič podala naprej, v neznano, pristala pa v Sloveniji, v zbirnem centru za begunce v V idoncih. Kot vsi drugi, tudi ona upa, da bo konec te nore vojne že danes. V Ljubljani na Servisu slušnih aparatov so takoj začeli reševati problem (er mi predpisani slušni aparat dali takoj, brez ovezne čakalne dobe. Zataknilo pa se je pri plačilu Na receptu je namreč prostor, kjer se vpiše plačnik, ostal prazen. Skupaj z organizacijo Rdečega križa smo stopili v akcijo in polovico vsote zagotovili iz občinskega proračuna, drugo polovico pa bo Zveza društev slušno prizadetih nakazala OO RK. Naša Aida si je v eni sapi, ko je videla aparat, že vse skupaj namestila v uho, preizkušala s svojim »pa, pa, pa« ujeti pravilen zvok in skočila k mamici z besedami: »Cujem, čujem!« Potem smo sedle k mizi in vsa grenka usoda se je izlila pred mano. Pristopile so tudi druge ženske, otroci. Tu jim je dobro, a kaj je to proti domu, očetu, »ba-kici«, ki so ostali v Bosni. Aida bi sedaj morala končati 3. razred posebnega Centra za usposabljanje slušno prizadetih na Koševu. Mamica jo doma vsak dan vozi 15 km v šolo in nazaj, saj se zaveda, da edino izobrazba otroku zagotavlja prihodnost. S tem da njen otrok ne sliši, se je pomirila, svojo službo je pustila in se popolnoma posvetila otroku in domu. Zakaj Aida ne sliši, še danes ne ve, dedno zaznamovana ne more bili. Aida namreč na eno uho ne sliši popolnoma nič, na drugo pa le delno. Zdaj je najvažnejše, kje je njen očka, ali je še živ. Pred tednom dni so se po telefonu pogovarjale z njim, dobro je, njihov dom še stoji, vendar je prestre Ijen. Pretresena in pomirjena hkrati sem opazovala ljudi, telefoni ves čas zvonijo, poslušam njihova sporočila: »Ali ste živi, kako ba-ka, tata, naša kuča?« Izredno dobra organizacija pomoči jim lajša težave, otroci se navidezno brezskrbno igrajo na dvorišču, ženske kuhajo, perejo, Čistijo. Popoldan sem se vračala domov v kombiju civilne zaščite, ki je peljal deset begunskih otrok v Zdravstveni dom v M. Soboto k zobozdravniku, zjutraj pa je isti kombi peljal ženske na zdravniški pregled. Ne razumem, kdo in zakaj si izmišlja, da Slovenija nič ne naredi za begunce. Veliko naredi, veliko več, kot sta le hrana in streha, vendar moraš to sam videti. Ne more pa jim zamenjati doma, vrniti mrtvih, ponovno združiti družine; kaj takega pričakovati je nesmiselno. To pa ne pomeni, da vse drugo ni vredno truda in pohvale. Za Medobčinsko društvo slušno prizadetih Murska Sobota Sonja Svenda Samski optimisti ?Per osamljenost VI 'M bol« im. ** • i hin-- s,*arem a, J ,n,a? pester, od srečanj, izletov in leto- 3* tid.il ne da*;V.oaFe’ vanJ do organiziranja okroglih Zvočni signal za varen korak čez prehod dospvna'' od zno S? '»etal? ? s.lovU. seveda društvo »Ove ki X. tudi V S l »cini Me, in £ < nji! pova-;"jega }: ? lz takšnih kruta " p" J' Počt pI^ljeval-, Uj. jnto z d Strajno ^Pr 'GpObn m P°vab' K1 tor^stva j ^"»tjenosti n •'rit? n ''vrlin Prijatelj. V^ih^vil« S ' Vendar ;'-Kr Ss * n, * na ?Lt,c ^dl-I k? dn’ 'til' ni? ^>edsednica h:S sredno vedet, i , skrbeti za m0j0’ nov M arč^ bil vedno »o* ljudi. • • -J Čk-k bergel "j| siva. Seje^«« uresničiti čin? foto- STRAN 8 kmetijska panorama r reorganizaciji Kmetijske zadruge Panonka Zadruge po meri kmetov ^nennu^^^^^kšne kmetijske zadruge, v katerih bodo lahko se bodo razmere razolet 4d|DZ'un j*'' S'O,*e ‘nferese. in ne takšne, v katerih hoitii i,'P' AIk.1 'j3 1 “fugi- Z različno organiziranostjo zadružništva se da bi h-rv v?Pko preizkušalo, vendar nobena oblika ni ^.“'"preleklosii' * kl*M'*je.z ni» resnično zadovoljni. Prav slal« iz- ?Š'r* da večino kmetov nove oblike or-tatrik č|lnov , Z3n'niajo. To bi namreč lahko sklepali anjih zadrug, saj je bila udeležba na njih izredno se bodo razmere razpletale dru- “ it doslej k‘^drugi Pan™ka. “ Za najv«ejo M so bila že odk?"664 ■sve,a in a«, Pohodi'''’ mne-e Ogibali k te-»^nebi kazal° r£ J}se> žavamaK1^’1118 stru’ ^gAi brs,OJne ^*»ezo zJa b' se P°ve' >rav bH^, ^nonka. *t>akU^ da n ^l', da ,^prom|s. saj ne h dT“6e v ,akš-bi vs^ slVe£ m°goče ‘ m?Prej PoveJ^^,e os,a’ C kfJ^ovale v i^^Pneposio branila ne--. / neki “T funkc%. , črtanje reSuj^jo C'1)aotern k:,ipne s!uibe. ^5"« afi vd^ b°do za' m Dr J« vpliv % veti- < Pa vt pred' 4 'P'*1 pri na- stopanju na tržišču. Tisti, ki so snovali novo organiziranost Pa-nonke, so verjetno imeli pred očmi vsa ta dejstva, vprašanje pa gače, kot je zamišljeno. Sodeč po zborih, ki so jih opravili na terenu, je veliko kmetov, ki se vsaj zaenkrat v nove zadruge ne bodo včlanili. V mnogih primerih bodo ostali zunaj zaradi plačila članskega deleža in obveznosti, ki jih s članstvom v zadrugi sprejemajo, za nekatere pa bodo ovira slabe izkušnje, ki so jih imeli z zadrugo. V sedanjem času, ko na tržišču vlada la- Člani Kmetijske zadruge Panonka se bodo o novi organiziranosti zadružništva odločali na referendumu, ki bo v nedeljo, 14. junija. Referendum bo na že običajnih mestih po vaseh od 7. do 12. ure. Na zadnji seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Panonka so strnili razprave in predloge, ki so jih dobili na zborih članov, največ pripomb pa je bilo prav na račun višine članskega deleža. Po prvotnem predlogu naj bi ta delež znašal 500 mark v tolarski protivrednosti, vendar so se odločili, da delež zmanjšajo na 300 mark. je, kako se bodo zadeve razpletale. Res da so pripravili nova zadružna pravila, o prihodnji organiziranosti pa se bodo člani odločali na referendumu, vendar pa z ustanovitvijo novih zadrug vse pravice in obveznosti prevzamejo novi člani. S samim glasovanjem na referendumu sedanji Člani namreč ne prevzemajo nobenih pravte in obveznosti, saj jim po referendumu vse to ugasne. Pravice in obveznosti bodo pridobili šele, ko se bodo včlanili v novo zadrugo in vplačali članski delež. Novi člani bodo na ustanovnem zboru lahko tudi spremenili zadružna pravila, prav tu pa nastopa bojazen, da ko rekoč anarhija, je takšno obnašanje ali pa morda celo previdnost kmetov pričakovati. Po drugi strani pa je prav zdaj po treba po organiziranosti v zadruge še toliko večja, saj je cilj zadružništva, da poveže posamezne proizvajalce in jih zaščiti pred monopoli. Ko sem se v teh dneh pogovarjal z enim od večjih pridelovalcev, mi je povedal, da se bo moral povezati v zadrugo, saj sicer v prihodnje ne bo mogel več sejati na večjih površinah. In če se zaradi nepovezanosti čuti ogrožen večji pride lova-. lec, potem se bodo moraii tega prej ali slej zavedati tudi manjši kmetje, saj z manjšimi količinami tržnih presežkov in nepovezani ne bodo konkurenčni na tržišču. Tudi na tržišču bo namreč mora) prej alt slej zavladati večji red in brez ustrezne organiziranosti bodo ti kmetje potegnili krajši konec. Zadružno premoženje je nedeljivo, zato bodo lastniki premoženja sedanje zadruge njeni na sledniki, torej nove zadruge in člani teh novih zadrug. Realno je pričakovati, da bo vsaj v začetku število novih članov nekoliko manjše, prav od teh pa bo najbolj odvisno, koliko novih članov se jim bo pozneje še pridru žilo. Če bo reorganizacija zgolj zato, da zadostijo zahtevam zakona, ne bo pa bistvenih vsebinskih sprememb, potem nove zadruge ne bodo dosegle svojega namena. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da nikakršna zadruga ne bo pomagala, če se ne bodo hkrati tudi spremenili pogoji gospodarjenja v kmetijstvu. To pa ni več izključna naloga zadrug, pač pa države. LUDVIK KOVAČ Opravljanje gojitvenih del v zasebnih gozdovih Mno mlečna kriza ^IrtJ^rinlh izdelki nadaljujejo tudi pri pomurskih mlekarjih, linjih 'V' se kopičijo, mlekarji pa pritiskajo . I Kil ni . I •—J-VJ .vpn.jv, H'“""■“J" I 'Kuzn '*80slovan 5:, "8e, ki so nastale zaradi izpada na tržiščih ________________________ "ostrujejo tudi li-tn, -»^»ovan k-h republik. Z. zalogam1 najbolj kol kače pa vsaj le » J do. v ^nurskih mlekarnah. Ptatito tudb da se odkup "ukrtL ? sijali manj normalno, ugouv'iuj p . .flh mCsecih so v normalizira. V prvih obsega lanskoletne "''tkarnah d-. c g li že skoraj polovic^o - S m1 5e i?. J" ,ri^ države pri reševanju p dite nositi /■ Mi sa' nesprejemljivo, da bi m h saj oddaja ’ J 0 ^"aniret , .i rejce pomemben dohodka Pa J1™ ? območju obuli 6 tisoč kmetov, ta nV1K kovaC . ',a dnevno okoli 2,5 milijona tolarjev. LUDVIG 4 # Člani Sadjarskega društva Pomurja bodo na zemljišču KZ Pa- A H ? i. W> - nonke v Otovci h uredili sadni vrt. V njem oodo vse stare vrste jabolk iz Slovenije ter druga, sadna drevesa, ki uspevajo v Pomurju. S pripravo zemljišča so začeli pred nedavnim, sadike pa bodo posadili 8. novembra. Takrat bo tudi srečanje sadjarjev iz Slovenije, Madžarske in Slovaške. Pa Še to. Vsaka sadika bo imela tablico z imenom vrste in priim- kom svojega »botra«. D. Fujs ^Jnia reformacija v evropski ' doE(lv Pasuse miuiijski ministri I tropske Sku|im»ri 11 Potrebo" a kakšna kmetijska reforma znotraj držav ^tiiji A b' b'H njihovi proizvodi 4c naprej konku- 0*^ Reforma je pravzaprav rezultat najmanj r h1 ^ stva J ''bralcev med agrarnimi ekonomisti in politi-k^h v spiski i©^ 'Dne kmetijstvo SkupnoM čedalje več in zato u i a lulmost: ? * Evr»pi (predvsem Virci) jr gotovo eden moli- kj/.^'1'rn,, nhf' dokazuje tudi to da gr* kur proračuna /M.,pogo|tn • er Pa kmetje dejansk.. dvMjo zgolj slabih hjmgo ’ troski e,° ^rumen upravljahki »paral v Bruslju m i-^rutn’ nastal’ 1 upravljanjem ugrnmnih presežkov. Vrtiva," ‘tem iPr*ds,ai,|ja kompromisni pv.it log portugalske h*,ak*N reh^,mtse^,leln obdobju predseduj* KS in ki je al-['"0’h pri^akomisije ES, predloženemu že lansko leto. Ir L^thu SnU*"evan^ pogajanja o liberalizaciji svetovne ^tr*etnln,Sne®a sporazuma o svuMpI trgovini (GATT 1^1» le uredil " a"d Irade). /nniruj teh pogajanj iiM T ^»utku * ,ud’ vP,aš»nja med-.modne agrarne pohti-'inai,, .ai*ri|iv * odevajo predvsem na ogromne presežke v *•* kmetici50 v'soke, v posameznih državah zajamčene Jskih proizvodov. 19% v svoji vzreji več kot 2,5 glave goveda na hektar, enostavno ne bodo deležni neposrednih državnih plačil. To zmanjšanje naj bi vsebovalo tudi ekološko sestavino, saj so raziskave podtalnice na območjih, kjer je ukvarjanje z živinorejo izrazito intenzivno, opozorile na za človeka škodljive količine nitratov v vodi. Ukrepi naj bi po teh predvidevanjih prinesli 15% znižanje cen mesa ter zmanjšali presežke z dosedanjih 750 000 na samo 350 000 ton. agrarne 0 n ■ ' ene zn. KmetiV so « v % ta postopno zman jšalo ' -a s seda- li« vrt it It'1 ' T) za tono. Da bt ''»n ne bilo %ak predvsem trnetje namesto clo-»'oCenih, minimal-4rlase dobival* IW" 'J Telefon: (062) 605-464, 605-233 Se Darila za potnike Vestnikovega vlaka Na Vrstnikovem vlaku smo izžrebali naslednje številke na vozovnicah potnikov, ki dobijo darila v naši upravi; 590,349. 468, 329, 136, 487,40, 394, 598, 494, 233, 480, 198. 400, 300, 553, 197, 39, 231. Darila dvignite do konca tega meseca. STRAN 1C kulturna obzorja ARHEOLOGIJA Je mlada Antka ležala ob Avaru? Razlika med Avari in Madžari bi lahko bila podobna razliki med Anti in Slovani, vendar ™ Ce so namreč Avari aziatski predhodniki Madžarov, Anti pa so ena od vej selečih se Slovanov, to še ne pomeni, da je etnogeneza Slovencev in Madžarov s temi, recimo jim dejstvi, enakovredno pojasnjena. Ik?111 kdo v t Mo od živečih Madžarov je potomec živijo lT' Madžarov:Mari Madžari so prišli v kraje, lisšl''1*’ kolik«, Madžari iz iste smeri kot Avari in so svoje ‘,*l> ki s« , J..F' * ostalo, izpodrinili. Kakor se je zgodilo tu-kak,,, , tako pred Avari kot pred starimi Madžari. r smo rekli, zdaj ni ‘ vprašanje. kdo v,eCe svo ^bv^Amov ln kdo od Bred d°lg0 50 h‘-že ob Blat lt? fl,ri Ma Jei'Muzeuma v e rd en od *' * |U 'M»k*vu le ua I ie i i bkraJlnskem obL?nxa več,na kra-bij1 J« bi|0 u 'h" ■! i '1*0« 10 PO/nejr p, „ „! 'f*1 '«41 drugi driJ. P,. .J pravi arheo-f* a Kje Da t VnaPrej ne n kib"ah- > Wr Pojasnitvi tega k lkoPanin ’ naberejo d^f'krn? M£d *" Kr F. H" uprj- naJ’ Sr' “Pase'J4*- ‘«o- se ze veseli Sl mlada Antka. CM k ■S,0Venskih S? 'H k 1|'.rkn,u've SS, ^“lerial S* 1 Vo- UU o r, 11 4, , , “ a ‘OhU imet. \ b'^ro Mih 'nši Zgodo p« abe - Ir cedi, ne pa po časovnem redu. Na prvem mestu so v našem primeru potemtakem Anti. Anit dandanes nastopajo skorajda izključno v križankah pa še to samo v ednini. Tam, kjer piše »star Slovan« je potrebno vpisati Ant Sploh pa naj bi to bile »nekatere skupine slovanskih plemen v času selitve Slovanov na Balkanski polotok«. Prvič jih omenja zgodovinopisec Jordan v 4. stoletju, v 6. stoletju med njimi in Slovani naj ne bi bilo razlik. Potem pa so nenadoma spet skupaj s Slovani napadli Bizanc. Vrag vedi, kako so se potem naenkrat spet odločili, da so začeli razlikovati. Bizantinci so z njimi pozneje, čeprav so jih napadli, sklenili zvezo, da bi se skupaj borili pred Avari Ki pa so Ante potem pospravili in po letu 602 se o njih ne piše več. Avari so tudi Obri imenovani. V Karpatsko dolino so prišli v 2. polovici 6. stoletja; 567 so skupaj z Langobardi uničili Gepide, nakar so nekako še Langobarde pripravili do tega, da so odšli v Italijo. Bizantinci so jih enkrat pošteno namlatili, to naj bi izkoristili Slovani, ki da so dotlej v Podonavju živeli pod njihovo oblastjo in, kakor kaže, so se Avari Slovanom po vsem tem na veliko posvetili, pritiskali so nanje tako dolgo, da so si ti-okrog 744. v pomoč poklicali Bavarce in tako prišli pod njihovo ter Frankovsko nadoblast. Franki so za nameček spravili iz zgodovine tudi Avare, uničili sojih v vojnih pohodih okrog leta 800. Balkan* ski polotok so tisti čudni kraji, kamor naj bi potovali stari Slovenci, da bi prišli v svoje današnje kraje. Kar je po vsej priliki debela neumosl, ki meče čudno luč na vse te antsko-avarske zgodbe Zakaj naj bi namreč tisti, ki so se mudili, recimo, lam nekje na današnjem Slovaškem ali okrog Dunaja, šli na Balkan ski polotok in potem od tam sem nazaj v panonske in alpske kraje? Tudi arheolog Vimdor pravi, da so Slovani živeli ne samo okrog Blatnega jezera, ampak tudi na tleh današnje Avstrije. Prav težko je verjeti, da hi Čehom in Slovakom kdo kdaj pripovedoval zgodbe o balkanski naselitveni smeri Nam pa so jih, celo častiti gospod Finžgar je svojega Iztoka Pod svobodnim soncem podil tam okrog, preden je prišel sem gor na sever. Slovanski Veneti so po abecednem vrstnem redu bolj zadaj, po časovnem pa čislo na začetku P« pisanju slovaškega zgodovinarja Paula Josefa Satan ka (1795 1861) se prvič omenjajo, tam okrog leta 750 pred Kristusom, ko so Grki, po »nekem določenem vendar temnem izroči iu«, zvedeli, da ob reki Frida n, ki se izliva v »severozahodno morje«, živijo Veneti m da je v njihovi deželi ogromno jantarja. Z venetologi naprej Naši uradni slovenski zgodovinopisci so si to in drugo Safari-kovo pisanje, v katerem govori o _____- • Sedem tisočletij časa, lepo po vrsti... venetskem izvoru Slovanov, zataknili za uho že zdavnaj. Tako pravijo slovenski venetologi Bor, Savli in Tomažič. Po njihovem so Veneti predniki Slovencev, povrhu pa tudi »prvi narod, ki je iz indoevropskega ljudstva nastal v Srednji Evropi«. Veneti so po trditvah omenjenih venetologov nosilci Kulture žarnih grobišč, ki se je razvila že v 13. stoletju pred Kristusom. Današnji Slovenci smo jasni in razločni potomci Venetov,- vendar je ideologizirano zgodovinopisje, ki je moralo sodelovati pri ustvarjanju »bratske in enotne skupne jugoslovanske daljnje preteklosti«, to načrtno ignoriralo. Šafarik torej nima prav, toda še manj prav imajo »projugoslo-vanski zgodovinopisci«. Po mnenju venetologov je njihova terapija o pradomovini Slovencev nekje za Karpati povsem neutemeljena in anahronistična. Temelji na ^izsiljenih akademskih domnevah in na povsem samovoljnih razlagah na osnovi arheoloških najdb, ki same po sebi niti nimajo ustreže dokazne moči, ker jih lahko povezujemo tudi z različnimi, celo nasprotujočimi, si razlagami«. Tako pišejo v knjigi z naslovom »Novo sporočilo knjige Veneti naši davni predniki«. V tej knjigi je zapisana tudi ugotovitev, da se Slovani nikjer in nikoli niso imenovali Veneti, »le pod Madžari so Slovenci tudi sami uporabljali zase ime Ven-di.« (str 45). Ugotovitev je kajpada resnična s tem dodatkom, da je zunaj dvomil edino to, da so Madžari tako imenovali prekmurske Slo vence. Ali pa so se tako imenovali (udi Slovenci sami, je drugo vprašanje. Živi in mrtvi so bili pomešani med seboj Zmeda o resnični etnogenezi Slovencev je očilno popolna in arheologija po besedah arheologa Vandorja še zdaleč m tista, ki bi jo lahko kar tako razpletla. Kdor bi od razstave, ki je na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju, pričakoval kaj takega, bi pričakoval preveč. Razstavljeni predmeti so pač manjši del že dolgo znanega arheološkega gradiva, ki mu pravijo »Keszihely- ska kulturna skupina«. In nič drugega. O Vendih oziroma Venetih na razstavi torej ni mogoče zvedeti nič »nadaljnjega«. Vemo samo to, je rekel doktor Vandor, da so se ljudstva med seboj mešala, o kakšni nacionalni ali etnični pripadnosti pa ni na predmetih ničesar. Tisto ljudstvo, ki je prišlo na novo področje, je nekaj sprejelo in nekaj dalo. Tatarska ljudstva, ki so navalila na Slovane ob Blatnem jezeru, so od njih, saj so bila ta ljudstva nomadska in trdnih bivališč niso poznala, sprejela način gradnje bivališč. Pokopavali pa so se različno, nadaljuje Vandor. Panonski Avari so se pokopavali skleletno, grobišča Slovanov pa so bila žarna. »Našli smo grobišča, na katerih so bili sredi pokopali Avari, naokrog pa v žarah Slovani Imamo tudi primer, ko je bil avarski skelet pokopan ob slovenski ženski. katere ostanki so bili upepeljeni in spravljeni v žari.« To, da je bila oseba v žari slovanskega porekla in ženskega spola se v arheologiji sklepa po dveh biserih in sponki — kar vse so tudi našli v žari. Po letu 833 je moravski knez-Pri bi n a iz Nilre skupaj s svojim sinom Kocljem na otoku z imenom Blatenski kostel (Zalavar) dal zgraditi utrdbo. Leta 850 je bila v Blatenskem kostelu zgrajena prva cerkev, pozneje pa še nekaj drugih, pravijo viri. Okrog cerkva so bili grobovi, ki so za arheologe najpomembnejša najdišča. To zadnje dobro tisočletje, od Pri bi novega m Kocljevega časa sem, je od vseh sedmih, kolikor jih zajema razstava, še najbolj enoznačno in najbolj verjetno pojasnjeno. Še najbolj, nikakor pa ne popolnoma. Za one čase pa je potrebno in bo na veke vekov ostalo potrebno imeli, kakor smo rekli slutnjo in pa zmožnost, da se sklepa po negativnih virih tudi po tistem, česar ni. STEFAN SMEJ —forum kulturnega foruma-------------------------> Preimenovanje A) Moj ded se je rodil v Stanjevcih, moj oče pa v Soboti. Zato štejem Soboto za svoj »domači kraj«, čeprav sem se jaz rodil drugod in živim že dolgo zunaj Prekmurja. Kako se imenuje domači kraj, kako domača pokrajina, pa ni vprašanje, ki bi ga smeli reševati samo s stališča stroškov, temveč je treba upoštevati zgodovinska, jezikovna in druga načelno važna stališča. ' Gospodarnost pa se mora izražati v lem, da rešitve ne drobimo na delce, temveč jo obravnavamo enotno, hkrati, sistematično. S to željo pišem o zadevi z naštevanjem meni znanih podrobnosti. B) LJUDSKA RABA Na ustanovnem občnem zboru Kluba prekmurskih akademikov (KPA) je bita 4. točka samostojnih predlogov: uporaba domačih ljudskih imen. Glavni strokovni poročevalec je bil Jožef Maučec iz Bogojine. Načelno smo sklenili, da izdamo zemljevid Prekmurja. Maučec je vztrajal pri imenu »Slovenska krajina«, čeprav smo mnogi menili, da je primernejši izraz »Prekmurje«. Toda Maučec in drugi katoličani so se sklicevali že leta 1933 na hrvat-sko propagando, da so Prekmurci Hrvati. Zato smo pristali na uporabo obeh imen: Prekmurje in Slovenska krajina. To se vidi tudi iz pravil Kluba prekmurskih akademikov (danes v Arhivu Slovenije). 9. aprila je odbor KPA sprejel sklep: KPA založi zamljevid Slovenske krajine, ki ga je izdelal Jožef Maučec. Pri tem je bilo dosledno izvedeno načelo, ki ga omenja tudi predlog 15 duhovnikov na 11. strani Vestnika z dne 14. maja 1992: krajevna imena se morajo ravnati po ljudski rabi. To pomeni: Sobota brez »Murske«, Veščica (ne pa Vasica), Duga ves (ne pa Dolga vas)! Prosim duhovnike, naj zastopajo to stališče tudi glede imen zunaj Sobote. C) K ljudski rabi spadajo tudi stara imena. Mala Kaniža, Tu-ropolje. Radgonska cesta, Fazanerija pa še kaj drugega. Ta morajo ostati. To je del zgodovine našega kraja. Č) V zvezi z Radgonsko cesto je treba takoj upoštevati jasno načelo, ki velja tudi v Ljubljani: ceste naj se imenujejo po krajih, ki povezujejo Soboto z drugimi mesti. Torej: Lendavska cesta (proti Beltincem), Bakovska cesta, Kroška cesta, Porabska ali Monoštr-ska, Goričanska ali Moravska cesta. D) ZGODOVINSKA IMENA Predvsem bi upošteval stara, nesporna imena po osebah, ki imajo neposredno zvezo s Prekmurjem. To je zlasti KOCELJ, najsposobnejši slovenski, panonski knez (madžarski zgodovinarji ga imenujejo »Kocel szloven fejedelem). Po njem bi imenoval nekdanjo Glavno ulico (od odcepa ceste proti stari gimnaziji do glavnega trga — nekoč hotela Dobrai, sedaj je menda Zvezda). Cesto pred luteransko cerkvijo bi imenoval Cesto Stefana Kuzmiča. Bivšo Cerkveno ulico: Cesta Mikloša Kuzmiča. Trubarjev drevored naj ostane. Zdi se mi pa žaljivo za Prekmurce, da bi se po Štefanu Kuzmiču — omenja ga celo Leksikon Cankarjeve družbe — imenovala kaka stranska utica. Pa še to: ne zdi se mi nujno govoriti o Kocljevi ulici ali cesti, temveč bi si upal reči po prekmursko: Koceiova. Prekmurščina je kot naj izrazitejši preostanek panonske slovenščine izredna kulturna dragocenost. Zato tudi v Ljubljani stalno odklanjam pisanje črke »v« namesto »l«, na primer; »voliVec« namesto »voliLec« in se sklicujem na to, da prekmurščina jasno loči »tkaLca« (L!) od »delaVca« (V!), torej ni treba, da osiromašimo slovenščino s pretvarjanjem obeh glasov v »u« in pišemo z »v« (tkauc, delauc). Za Kocljem in obema Kuzmičema bi še porabil imena Temli-na, Severja, Košiča. E) NAŠI VRSTNIKI Nimam pomislekov zoper imena slikarjev Jakoba, Pandurja in Vrečiča. O pisatelju in pesniku Avgustu Pavlu vem premalo, zato se o njem ne izražam, mislim pa, da ni treba preimenovati Šolskega naselja, če je res šolsko. O Francu Ivanocyju moram priznati, da mu zamerim spremembo priimka Rodil se je kot Kodela. Zakaj ni ostat pri lem? Pa še kaj drugega mi pri njem ni všeč, zato se ne pulim za njegovo cesto ali ulico. Pri [vanu Zelku me ne moti okoliščina, da je bil katoliški duhovnik, temveč to, da se na njegove navedbe ni mogoče zanesti. Tako je bil v Vestniku objavljen pogovor med Branko Žun-cem in Zelkom. Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da sta Prekmursko muzejsko društvo ustanovila Zelko in Vilko Novak. To pa ni res. (Dalje prihodnjič) dr. Vladimir Škerlak/ kulturni koledar 9 kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA; V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gyorgya Zale. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljena dela učencev, ki so bili na likovni koloniji Ex tempore. MURSKA SOBOTA: V čitalnici pionirskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v soboškem gradu je odprta razstava Kolumb in doba odkritij. Odprta bo do 25. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost mladih 92 in likovni svet mladih v knjigi Razstava bo odprta do 20. junija. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja kipar Jože Ravnjak iz Velenja. Razstava bo odprta do 18. junija. MURSKA SOBOTA: V mali galeriji je na ogled priložnostna razstava likovnih del ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev — lovcev. Razstava bo odprta do 20. lunija. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava sedem tisočletij ob Blab J PISANJE, Zavod RS za šolstvo nem jezeru Razstava je na ogled in šport DOMUS Ljubljana: vsak dan od 10 do 18. ure. Vpo- Ferdo Godina: GLAS SA-nedeljek je zaprto. Razstava bo ------------- " odprla do 31. avgusta. PRIREDITVE: 19. junija ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert pianista Federika W. Gulda. V programu so dela Haidna, Bethovena, Liszta, Skerjabina. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane razstavljajo člani LIKOS-a Razstava bo odprta do 3. julija. MURSKA SOBOTA. V prostorih Ljubljanske banke razstavljajo učenci likovne delavnice, ki jo vodi Ditka Petkovič. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8. do 18. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8, do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. oo 15. ure. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Milena Blažič: KREATIVNO MOTNE PTICE, Državna založba Slovenije in Pomurska založba Murska Sobota: Marko Kerševan VSTOP V KRŠČANSTVO DRUGAČE, Cankarjeva založba. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Turški manjšini v Bolgariji je (podobno kot Albancem v Srbiji) dolga desetletja slabo kazalo. Turki niso imeli nobenih pravic, nasilno so jih tudi selili v Turčijo. Sele po padcu Todorja Živkova so se stvari bistveno spremenile na bolje tudi za pripadnike turške manjšine. Na našem posnetku je videti posebne vrste rokoborcev v mestecu Korčan, kjer živi turška manjšina. Ti se pomerijo med seboj vsako leto na dan, ko otroke obrežejo po muslimanskem obredu. Ta dan je nekakšen praznik, rokoborci pa uživajo sloves, podoben tistemu, ki ga imajo na Japonskem rokoborci suma. Ostanki ruske carske družine Londonski Times zatrjuje, da so ruski arheologi našli posmrtne ostanke zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in članov njegove družine, ki sojih likvidirali pred 75 leti. Našli so kosti carja, njegove žene Aleksandre, petih otrok in štirih dvorjanov, ki so jih pokopali v gozdu blizu Jeka terinburga, 1360 kilometrov vzhodno od Moskve. Dve okostji sta pokopani posebej in arheologi domnevajo, da gre za najmlajšo carjevo hčer Anastazijo tn eno od njenih sester. To naj bi potrdilo domnevo, da sta preživeli prvo streljanje, ker sta imeli pod obleko »oklep« iz nakita, vendar soju kasneje kljub temu ustrelili. Znanstveniki bodo končno potrditev o identifikaciji dobili s primerjavo genetskega materiala, ki jih bodo vzeti iz ohranjenih pramenov las članov carske družine. Kadilo iz svetopisemskih Ameriški biblicist Venyi Jones je med izkopavanjem ob Mrtvem morju našel večjo količino kadila, ki naj bi bilo del dragocenosti, odnesenih iz drugega judovskega templja pred njegovim uničenjem. Ko ga je dat analizirati, so ugotovili, da je v kadilu 12 od 15 sestavin, kolikor jih je bilo po judovski sveti knjigi Talmudu v kadilu, ki so ga prižigali pri obredih. V Talmu- časov du so poslikani tudi obredni predmeti, uporabljeni v drugem templju, ki je bil uničen leta 70 ob rimskih osvajanjih. Na enem od zvitkov Kumrana je navedenih 64 mest, kjer naj bi bile skrite dragocenosti in obredni predmeti iz drugega templja. Jones je med prvo odpravo leta 1988, ki jo je organiziral, da bi preveril navedbe v kumranskih rokopisih, našel posodico z • v* oljem za maziljenj*1 . a tud. bila del temp« inventarja. Znansivetu m, da je najdba kad b * dokaz, da so v rokopisih pravilno na skrivališča naj*®? gocenosti iz tempja --nja, zaveze in obrednih oblačil >• (. kov. Upa, da bo P |t bo razvozlal navod U kopisih. te dragoceni šel. Carjevi dragulji HLIMOR^ Ko vampeži korakajo mimo Na naših peščinah opazimo nekaj dejstev. Predvsem bode v oči ogromno debeluhov. Mogoče ne toliko debeluhov kot vampežev. Vampež je razmeroma slok moški z ogromnim trebuhom, ki mu visi prek kopalk. Opažamo pa še druga dejstva, med tujci je malo vampežev. med našimi ljudmi ogromno Verjetno gre za nepravilno prehrano, velike količine manj kakovostne hrane. Tu je še drugo dejstvo — premalo gibanja, premalo športa. Razlika je torej jasna. Tu so »bajski« in vampeži. »Bajs« je v celoti debet, vampe žu pa v glavnem visi le trebuh. Spominjam se prizora izpred let. Kopali smo se na Savi. Bilo nas je kakšnih pet ali šest. Prišli smo v leta, ko se za- čne nabirati salo, če se človek premalo giblje. Ležali smo na lesenih »pričnah« m opazovali lepotice iTudi med njimi je bilo dosti zavaljenih.) Večina nas je bila še kar postavnih. le Pišta in Custi sta počasi že vstopala v kategorijo vampežev. »Gremo malo naokoli.« je predlagal Pišta. Nihče se ni odzval. »Kdo gre?« je ponovil Končno je vstal Gusti »Rejva« Oba sta stala ob »prični«. Gusti je pogledal Pišto, Pišta pa Gustija. Oba sta prišla do čudne ugotovitve. »Ti si pa vampež. veš,« je rekel Gusti. Pišta je bi! užaljen: »Ne. ti si vampeži« Tudi Gusti je bil užaljen: »O. to pa ne. sebe poglej!« »Ti se poglej!« Sedaj sta bila oba užaljena. na ton, ka bi se spuca nesnago, pa bi k a Ikra l smo ekološke ivnj der boja proti začnolo s Ekologija," Radgoni: "Embalaža- ški občini 50 se izjasnili, ka neščejo meti lederne fabrike, JJriiAtvc ra varstvo okolja on z ce;iin kupon prireditef ŠC6 očuvati naturo kre Mure. Vsi k a so se okoli toga vsega pisali, so pokadili telko toba ton našon okolji zadiijšili, či pogučavali pa nebi fudno pa odneso cejli te dim ij pa oko 1 i Zahtevala sta arbitražo. »Kaj mislite, kdo je vampež. jaz ali on?« je vprašal Gusti. Pozorno smo si ogledali oba. se odlično zabavali in končno izrekli oceno: »Oba sta težka vampeža!« Sedaj sta bila še bolj užaljena, med njima se je začela razvijati nekakšna solidarnost. Pišta je zajel sapo, potegnil trebuh vase in napihnil prsni koš. Videti je bil kar čeden, pravi atlet. Gusti je ponovil »operacijo« s podobnim uspehom. Napela sta mišice in se ogledovala Potem sta spustila zrak in se spet spremenila v vampeža. »Malo vaje, pa bova spet v formi.« je menil Gusti. »Greva'« je rekel Pišta. Napihnila sta se, se ozrla po skupini m zmagoslavno odšla. Mi smo se valjali od smeha, onadva pa sta ponosno korakala po kopališču in st ogledovala lepši del človeštva, ki seveda tudi m mogel ostati čisto ravnodušen do obeh čednih atletov. Težava je bila v lem. ker se nista mogla kaj prida pogovarjati. Čedalje bolj sta tudi izgubljala kisik »Ne morem več.« je čez čas rekel Pišta. »Jaz tudi ne.« je rekel Gusti. Poklapano sta se vrnila. Kapitulacija, poraz, priznanje stanja, karkoli, vrnitve ni. Vampež hodi ob noseči ženi, ona je v sedmem mesecu, kljub temu je ona manj trebušasta kot on. Vseeno pa večina vampežev ne obupa, ponosno prenašajo svoje breme in si domišljajo, da >tapravi dedec< mo- Po dolgem in težavnem dogovarjanju so le premagali strah pred selitvijo dragocene razstave z naslovom Carierova umetnost v Sankt Peters-burg. Tako je Ermi-taž naposled odprl vrata tej zbirki dragotin — do 21. junija bodo nampreč razstavljeni kosi nakita, med drugim tudi tistega, ki pripada družini Romanov. Ogrlica in uhani na sliki pa so last Daisy Fel-lows. 0 Sizif« Starogrški - upornem SizUu. ..^vall \ govi okrutno n* dan mora od . U * Vti vega m nepričakovanega jba*0* On Sprejel boš povabilo na prijetno Z' vno v svojem starem elementu S tem s« cej prijetno avanturo, ki tt bo nakopa' kaj hitro znašel. drugo p a bo te čas .. L STRAN 12 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Kako razmnožimo praprot? , Šifra: Centiba 94 razumeti. Usode ljudi so si podobne, iste značajske poteze in iste bolezni pa se lahko ponavljajo pri povsem različnih ljudeh. Naj mi bralci oprostijo, če je tako, cilj je vedno dati pravo sliko in samo o tem bralcu. Tudi današnja dlan ni izjema. Če je le mogoče, se izogibate podrejanju in spoštovanju zakonov. Z intuicijo se spretno izogibate možnim nevšečnostim, ki bi jih nespoštovanje lahko povzročilo. Pri tem vam pomaga še zadostna količina razsodnosti. Tako sc stvari obračajo vam v prid. Predstavljate si svet, v katerem je polno lepih, estetsko oblikovanih predmetov in v tem znate uživati. Zaradi uspeha počenjate več stvari naenkrat, prehitro sklepate, zato pa vse rešitve in rezultati niso pravilni in vam po godu. In to samo zalo, ker bi radi doživeli in imeli vse hkrati in naenkrat. Večini bralcev, pa tudi vam svetujem, da si uredite svojo osebnost in življenje v okolju, kjer živite. Brez trdnega jaza ni mogoče uspevati in ne napredovati. Seveda pa je to najtežja človekova naloga v njegovem življenju. Že prvi poskusi se obrestujejo. To bo veljalo tudi za vas. Praprot, ki jo gojimo v lončku, se je lepo razrasla in je že kar prevelika za svojo posodo. Poskusimo jo razmnožiti: imeli bomo dve rastlini namesto ene. Liste praproti obmemo navzdol in jih s trakom rahlo povežemo. Z nožem ločimo zemljo od sten lončka. Nato vzamemo rastlino iz njega, razrežemo koreninsko balo in zemljo na dvoje. Režemo od vrha navzdol Ne-reže- mo ravno skozi sredino, ker je korenina stara in debela in bi rastlino preveč poškodovali, ampak bolj ob kraju. Odrezani del naj ima liste in korenine. Razple-temno liste in delo končamo s škarjicami: odstranimo poškodovane liste in korenine. Odrezane dele posadimo v lončke: najprej damo drenažno plast kamenčkov ali črepinj, na vrh malo zemlje, na zemljo korenine in liste, nato pa zapolnimo lonček z vlažno zemljo. Zemlje ne tlačimo. Če se potem sesede in je je premalo, je še nasujemo. Zalijemo šele po tednu ali dveh, vmes pa praprot redno rosimo z mlačno vodo. Vzdrževanje likalnika r ■ । ► ■ 7' b^ri^Sk1 P01 Se sreču' ! P° neka Jkr,vn°st' vaših uvod“ ; ^ni, se ’ 0 ^nosh o črtah ^^"^čidel te rubri bralcev 'Z° razli-^eali podnt mogoče vča-pn-n' Pravd ponavUanja. ‘ ki ga t a,nPak "a X tako treba tudi Pri izbiri življenjskega partnerja pa ste preveč izbirčni, že najmanjša napakica vas moti. V vse možne zakonske partnerje vkla-pljate svoj razum in čustva enostavno ne morejo v pravi luči privreti na dan. Najraje bi imeli zelo bogatega moža, ki bi vam zagotovil varnost in zadovoljeval vaše potrebe in želje, če pa se le pojavi pravi, ste naenkrat neodločni in zbegani. In tako se je nemalokrat vse prehitro končalo. Po drugi strani pa ravnate tudi nepremišljeno in vse skupaj se še toliko bolj zaplete. Uredite si svoje prehrambene navade, težave s prebavili vas bodo spremljale lep čas vašega življenja. Otresite se svoje trmoglavosti. »Slabi« prijatelji Starši so zgroženi, ker se je njihov desetletni sin spoprijateljil z dvanajstletnikom, ki kadi, krade in gleda filme o nasilju. Sinu bi najraje prepovedali druženje s tem prijateljem. Strokovnjaki pravijo, da so prijatelji zelo pomembni za razvoj otrokove osebnosti. Starejši ko je otrok, večjt vpliv imajo nanj prijatelji in manj starši, bratje in sestre. Zato je skrb staršev, kadar ima otrok slabe prijatelje, upravičena. Otroci si iščejo težavne prijatelje iz zelo različnih vzrokov. Lahko je to občudovanje, ker je prijatelj tako pogumen in močan, ali pa strah pred sošolci in tovariši pri igri. Starši pa kljub temu ne bi smeli otroku strogo prepovedati takšnega prijateljstva, sicer ga bo to še bolj privlačilo. To pa ima lahko zelo slabe posledice: otrok bo začel lagati, da je dogovorjen s kakim drugim prijateljem, starši bodo izgubili njegovo zaupanje. Starši naj raje povabijo na dom starše otrokovega prijatelja. Lahko jim sicer povedo, da jih skrbi, vendar naj si od tega pogovora ne obetajo preveč, saj so ti starši verjetno že skušali »prevzgojiti« svojega otroka. Starši sina naj spodbujajo, da bo prijatelja povabil na dom. Tako bodo imeli oba na očeh in morda bodo celo ugotovili, da ima prijatelj tudi dobre lastnosti. Sinu naj odkrito povedo, kaj jim pri njegovem prijatelju ni všeč. Verjetno bodo tako ugotovili, kaj ga pri njem privlači. Kuhajte z nami Krompirjev zapečenec VAL • MURSKI VAL SKladb je imenitna zloženka iz mladega krompirja, čebule in manjših količin mešanega mletega mesa. K tej jedi se prilega sveža sezonska solata. Ploskev, s katero likate, čistite z gobico, namočeno v razstopino detergenta, nikoli pa z grobim čistilnim sredstvom. Trdovratne madeže zdrgnite s hladnega likalnika s kosmom kovinske volne, madeže od škroba pa tako, da še toplega zdrgnite s krpico, namočeno v olivno olje. Marsikdaj se lahko madežem na likalni ploskvi izognete s tem, da tkanin ne likate $ prevročim likalni- kom. Pozorni morate biti tudi, da v likalnik, v katerega smete nalivati le destilirano vodo, ne dajete vodo iz vodovoda. Če destilirane zmanjka, stalite raje led iz zamrzovalnika ali vzemite prekuhano vodo. Destilirane vode ni priporočljivo kupovati na bencinskih črpalkah, saj je namenjena akumulatorjem in ji včasih dodajajo kislino, ki bi likalnik poškodovala. L PRIJAVNICA ; feSJSfeKB'*«" f;; te' čR &AYS Kand5, Crawford & Zucchero ~ “rU€e Springsteen «1»L it 4r*y Of Lovers * Mamas aad The Papas ^nlr j ^AST^^SKE ZABAVNE GLASBE JLf 4 - Helena Blagne ' 11 I Z - Karli Gradišnik Za 4 obroke potrebujemo: 70 dag očiščenega debelejšega krompirja, 2 srednje debeli čebuli, 30 dag mešanega mletega mesa, 2 del goste kisle smetane, skodelico zelenjavne juhe, 4 žlice olja, sveže mleti črni poper, sol in žlico sesekljanega peteršilja. Krompir in čebulo očistimo. Krompir narežemo na malo debelejše, čebulo na zelo tanke ploščice. Mleto meso rahlo popražimo na žlici olja in ga zalijemo / malo zajemalko vode. Pokrito dušimo 10 minut in odstavimo. V nepregorno posodo (v njej jed tudi serviramo) zložimo v plasteh kakor strešnike na plošče narezan krompir, potresemo meso, nato zlagamo čebulo. Vsako vrsto posebej solimo in popramo. Z zlaganjem nadaljujemo, da porabimo vse sestavine. Vse skupaj prelijemo s preostalim oljem (3 žlice) in zelenjavno juho. Zloženko porinemo v naprej pogreto pečico na 220° C in pečemo približno 40 minut. Smetano zmešamo in prelijemo po zelenjavi. Zapečenec naj se peče še 15 minut, da se svetlo rjavo obarva. Preden ponudimo, jed potresemo s peteršiljem. Naslov lastnika:-------------------------------------------- |----------------------------------------------------------- Po domača:__________________________________________________ ■ Stanovanjska hiša Je: a) stara, dobro ohranjena b) nova Kratek opis kmetije:----------------------------—------.---- । Posebnost:________________________________________________ Prleške in prekmurske kmetije, ki imajo urejeno dvorišče, vrt in okolico ter vzorno kmetujejo, prijazno do okolja, prijavite do 13. junija 1992 na naslov: VESTNIK, Titova 29, 69000 Murska Sobota. ZA ŽIVLJENJA VSEDNO O* ^kNsiri i?^A — Ans. Henčka Burkala • pjLoG| K' D°M - Ans. Amona Birliča h . ^kkAh?^AR>fr?J?**nskogoriški kvintet Ehkt ' B^OVPAifi^ ®^ETU — Trio Petra Einka it ’ 'JE — Ans. Franca Miheliča DOMAČI LJUBLJENCI Šolanje psa Križ kraž Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija p.p. 380.61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraž. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 24. junija 1992. 6 2 4 I [ 3 5 , t S T *’*» $9 do četrtka, IH junija 1992, na naslov IK , ‘ Murska Sobota, za glasbene lestvice. št. 19__ \JS ‘^•er ~ ”«Mov V prejšnjem sestavku smo spoznali, kako naučimo psa ubogati na povelje »poleg« in »sedi«. Danes spoznajmo povelje »stanje na mestu«. Ko peš uboga na povelje »sedi«, ne da bi morali pri lem uporabljati roko ali jermen, lahko nadaljujemo z naslednjim ukazom »sedi — stoj«. S psom ob levi nogi in zjermenom v levi roki napnemo povodec tako, da je lik nad pasjo glavo. Ukažimo mu. »Sedi stoj!« in se sprehodimo okrog njega. Če se poskuša premakniti ali zamenjati položaj, hitro potegnemo jermen. Vaja naj bo kratka. Čez dan jo večkrat ponovimo, dokler pes ne obsedi, ne da bi se hote! premakniti. Postopoma popuščamo napetost jermena. Ves čas ponavljamo povelje. Ko pes uboga brez jermena, širimo krog hoje okoli njega do takšne razdalje, da nas več ne vidi. Uspeh te vaje pomeni pomemben korak naprej v odnosih med psom in nami: mi mu bomo zaupali, da to, kar mu je naročeno, tudi naredi, on pa bo vedel, da če ostane na mestu, bomo spet prišli nazaj. Kakor pri vseh drugih vajah, je tudi pri tej zelo pomembno, da psa bogato pohvalimo, če je vajo pravilno izpeljal. V nasprotnem ga ne grajamo, le pohvale mu ne izrečemo. Vaš naslov .............................. STRAN 13 odsevi mladosti Gumbek pripoveduje Sem gumbek na Špelini bluzi. Speli sem všeč, ker se svetim. Z mano ravna lepo. Se nikoli me ni izgubila. Sem zelo majhen. Prišit sem skozi štiri luknjice. Jaz in moji bratci na bluzi smo okrogle oblike. Doma sem na levem rokavu Špela Sraka, 2. r, OŠ Veržej Stari predmeti S petrolejko so svetili, ko še ni bilo elektrike. S kolovratom je babica predla prejo. S statvami so iz preje delali blago. V krušni peči so pekli kruh. Ko je bila peč zadosti vroča, so z greblico potegnili žerjavico ven, nato z omelom očistili pod in z loparom dali kruh v pec. Iz smetane so v posebni posodi (»motulnici«) delali maslo. V peči so kuhali hrano za prašiče. V lončene lonce so naložili krompir in nalili gor vodo. Na ognjišče so dali lesen valjar, nanj dali lonec, nato pa so ga z »burklami« porinili v peč. Za pranje perila so namesto pralnega prašita uporabljali pepel Milo so delali doma tz svinjskih kož, stare masti in iz lužnega kamna. Ko je bila masa kuhana, sojo zlili v posebno posodo, kjer se je strdila. Potem so narezali koščke mila. Perilo so prali v potoku. Pomagali so si s posebno desko — prtjačo. Maša Horvat, 2. b OS Beltinci Torej toliko o zgodovini, kajti o Publiju Aetiju Viatorju in njegovi ženi Liciji več nima smisla pisati. Ta, po vsej verjetno ljubeči se rimljanski par je skoraj zanesljivo hodil po zemlji, po kateri danes tečejo ulice ali stojijo hiše. Le kaj sta počela takrat9 Morda sta se držala za roke, ko sla se sprehajala po livadi, kjer zdaj stojijo Zvezdini kostanji, ali pa sta morda zvečer sedela na bregu Ledave, zrla proti Rimski cesti in čakala, da se bo utrnila zvezda. Zapustila sta nam nagrobni spomenik, ki so ga vzidali v steno katoliške cerkve. Imeni obeh Rimljanov sta verjetno vse, kar vemo o prvih prebivalcih mesta, ki takrat to še sploh ni bilo. Ravno tako ne nameravam razmišljati o imenu tega prašnega mesta, kljub temu si, verjetno prvi, upam trditi, da nekdanji prebivalci našega mesta svojega kraja nikoli niso imenovali Jelš-nica. To si je izmislil kakšen raziskovalec ali zgodovinar, ki si tega naziva sploh ne zasluži. Mogoče, pravim, mogoče bi pristal na naziv Olševa, ki nam ga je omenil učitelj, takrat še tovariš, Erniša. Prekmurci »džauši« nikoli niso rekli jelša, prevod nemškega imena ulsnitz v Jelšnico pa je lahko le prevod, nikakor pa ne naziv za kraj ali mesto, kjer so nekoč živeli naši predniki Nič pa ne bi imel proti temu, če bi vsem globokoumnim razpravam navkljub, mesto poimenovali za Belmuro, kar je nekoč že bilo in za to obstajajo dokumenti. Ce pa že ni bil kraj, se je tako reklo dvorcu, ki je stal na tem mestu, ali pa zemljišču, na katerem je ta dvorec stal, da ne bi kdo morebiti slučajno dvigal prahu zaradi takšne malenkosti O Turkih tukaj ne bo govora Naj pridejo danes, če si upajo! Takrat so prišli, požgali mesto in Rad bi verjel v neka j lepega Da, resje. Rad bi verjel v nekaj lepega, svetlega, v nekaj, kar bi osrečilo vse ljudi. Resje, da sem nekoč že verjel, da je pri nas vse lepo in dobro, । da pri nas ne more biti vojne, lakote, brezposelnosti.. Vse to je bilo zame nekje daleč, skoraj neresnično. Pa danes’ Iskanje poti v novi čas je terjalo svoj davek, ki smo ga morali plačati. Soočili smo se z vojno in njen priokus čutimo še zdaj, saj ni daleč od nas. Priča so številni begunci. Prisotni sta tudi brezposelnost in lakota. Čeprav smo samostojni, priznani, je pred nami še vedno negotovost jutrišnjega dne. Bodočnost nas mladih je nejasna, a obupali ne bomo Delali bomo za boljši in lepši jutri nas vseh Tudi mi moramo najti in doseči svoj življenjski cilj, čeprav pot do njega ne bo lahka Torej za nas ne velja: »Rad bi verjel v nekaj lepega«, ampak moramo verjeti, da nam bo lepše in boljše. BOŠTJAN MESARIC, 8,b, OŠ Bakovci/ Dva nora lopova V davnih Časih sta živela zelo nora lopova. Enemu je bilo ime Ju-žek, drugemu pa Lujzek. Nekega večera sta se odločila, da oropata trgovino, ne da bi vedela, da jo je nekdo že oropal. Ko sta se odpravljala zdoma, sta zagledala papir, na katerem je pisalo: »Ce bo kdo videl lopove pri delu, naj samo pokliče policijo « Južek je rekel: »Kaj če bi midva oropala trgovino in povedala policiji, da jo je nekdo že oropa), pa ne veva, kdo je to bil Se strinjaš?« Lujzek je odvrnil: »Kaj pa če ugotovijo, da sva bila to midva?« »Eh, kaj bi ugotovili, saj niso tako pametni!« mu je dejal Južek. »Pridi, greva!« Ko sta prišla do trgovine, sta pred njo zagledala avto, pred njim pa dva neznanca. Mislila sta, da sta to lopova. Lujzek je dejal: »Pokličiva policijo!« »Prav imaš,« je menil Južek. Tako sta tudi storila. Toda na policiji so jima rekli, da sta nora, saj sta pred trgovino policista, in ne lopova. BORIS VORŠIC, 2. r., OŠ Mala Nedelja šli proti Dunaju (morda so se vračali!?). Toda na travnikih južno od mesta jim je trda predla. Tistemu kraju se je ravno tako kot danes reklo Mdzge. Tam se je bil strašen in krvav boj, saj so še dolgo po tistem boju, dokler se spet ni vse pozabilo, rekli Mii-zgam Krvave Miizge. Tudi pn Zidih se ne bomo ustavljali. Ti imajo pri razvoju mesta pomemben delež, saj so pretežno kmečkemu prebivalstvu s svojimi poslovnimi navadami pripomogli k »evropski naravnanosti«. Da, da, saj to je zanimivo, toda s tem se morajo ukvarjati zgodovinarji Da ne bi hodil njim v zelje, bo bolje, da se ukvarjamo z dogodki ali ljudmi, ki so v novo življenje mesta po vojni prinesli spomine, imena trgovin po židovskih trgovcih, citirali ali omenjali gospodo ali soloh oomemb- neže tistega časa, se z nostalgijo spominjali veselih ali žalostnih dogodkov, ki so bili zdaj že deset ali veliko več let za njimi, pa še štiriletna noč je bila vmes, ki je tiste dogodke še bolj oddaljila in zgostila kopreno preteklost, v katero je bilo zavito mesto s svojimi ljudmi vre. To so bili ljudje, ki so imeli stik s prejšnjim stoletjem, če dru-igače ne, prek staršev, ki so jim zanesljivo pripovedovali kaj zanimivega ravno tako kot zdaj oni meni. Poslušanje o življenju v starih časih pa je imelo vedno masično moč, ki je poslušalcu vzdramila domišljijo. Priznajte si, da je tudi vas že marsikdaj ob takem poslušanju obsedla želja, da bi živeli v tistih časih! Nekako lepši so bili in izvirnejši. No, no, nekoč je bilo lepše kot danes . . . Še danes živijo ljudje, ki bi vedeli povedati, kje je bila Bolčova apoteka, kje je stala Heimerjeva, Ascherjeva, Schvvarzova, Čehova. Bergerjeva ali kajtijazvem katera trgovina, ki je takoj po vojni dobila novo ime, ljudje so pa še dolgo uporabljali stara. Stari kmetje, na primer, še danes vedo, da so pri Kardošu kupovali železninarske izdelke, in pozabili so že, da se je tista trgovina pozneje imenovala Plavica. Njihova »železna bauta« je bila pri Kardošu, pa če se ji je kdaj reklo Plavica ali tudi kako drugače. Spominjam se starega Kardo-ša, kako je sedel pred to trgovino ali gledal skozi okno v pritličju. Potem ko so mu odrezali obe nogi, so ga vsak dan, če je le bilo lepo vreme, nosili oblečenega v progasto pižamo na pločnik pred trgovino, kjer je na navadnem stolu z naslonjalom nemo opazoval nove čase in nove ljudi in tu in tam komu odkimal v pozdrav. Mogoče pa celo niti odkimal ni. Da, da, morda niti odkimal ni, samo gledal je • • • Precej za središčem mesta, za spomenikom, ki so ga naši postavili z rusko pomočjo, stoji v parku Szaparyjev grad. Edini v naši pokrajini še dobro ohranjen in takšen bo, hvala bogu, ostal. Pisarne so v njem, muzej, gostilna — ima življenje. Drugi tod naokoli so skoraj vsi po vrsti obsojeni na propadanje, kol so propadli časi, v katerih so bili zgrajeni. Redki so, ki se spominjajo zadnjega grofa Szaparyja. Po prvi vojni je bii diplomat in se je v našem mestu malokdaj pojavljal. Bankrotiral je, grad pa so prodali na javni dražbi. Žalosten konec soboških grofov! Po vojni so si grad ogledali njegovi potomci. Kaj so si mislili ali kaj so povedali takrat — tudi tega se morda še kdo spomni No, la grof Sza-nary je imel dva osla — kot grof seveda še vse drugo —, in ko ju je nekoč hlapec gnal po mestu, ga je trgovec, ki je stal pred svojo trgovino — takrat so trgovci kaj radi stali pred svojimi trgovinami in vabili kupce —, vprašal, kam gredo vsi trije. Navihani hlapec je menda odvrnil, da mimo četrtega. O mladem Szaparyju se je govorilo, da si je kot grofovski sin marsikaj privoščil in da pri svoji razposajenosti ni imel mere. Ce ga je prijelo, je prihaja! v Staro ali Mojstrsko ulico z lovsko puško na ramah, in če je kje na dvorišču zagledal petelina, ga je kar počil. Ali veste? V Sloveniji so 3 škofije, pod Hrvaško pa še vedno spada župnija Razkrižje. To je najkrajši odgovor na 60. vprašanje. Gre seveda za škofije Ljubljana (tudi nadškofija), Koper in Maribor Knjižno nagrado Knjigarne in papirnice DOBRA KNJIGA Murska Sobota pa bo tokrat prejel TOMAŽ TRPLAN, Murska ulica 106, Krog. Čestitamo! KUPON št. 62 Na travnih oglasil petelin. Po «51 avtomobil in zalajal J pes. Stopila sem na travnik bleščal v jutranji sem počasi in X stopila na cvetlico M'" brenčala čebela m ut ' na cvet Dolgo je sede« in srkala sladko med^1 la sem dalje. Po ‘^'1^1,'. rile prijetne vonJave,„al,a od* obstala Bila sem o*«"** pote cvetočega m ‘ nika. Zmotil meje je živahno letal s Sedla sem na rob tr j seboj sem zagledala so lazile na vse s‘ran LortHi; niškimi bilkami so n sc nvl 1, murni. Sklonila setn cvet m ga poduhala. C vetoči travnik je' bil Nabrala sem ških cvetlic in se P . nii.:* proti domu. Lica • hladna pomladna Kf travniku sem prež’ P°!dan' Lidija IggJ Ali veste našteti dosedanje slovenske himne? Naš Tomaž Imam brata Tomaža, ki je star štiri leta. Ko delam domačo nalogo, mi rad nagaja. Še najbolj je vesel, če se grem z njim igrat v peskovnik ali pa se gugava, skačeva in kolesariva. Večkrat se tudi stepeva. Ko babica kuha kosilo, se najraje igra v kuhinji. Zlaga igrače, ki mu jih je kupila teta Joža. Pravi, da so to velike hiše. Zvečer pa rad gleda risanke, vendar kmaiu zaspi. Zato ga mama odnese v posteljo. Zjutraj prvi vstane in nas vse zbudi. DANIELA ŽITEK, 2. c, OŠ II M.Sobota Rojstni Po pouku sem • domov Iz kuhinje j v šalo Hitro setn od Preoblekla »m se a a« domačo nalogo Z Jasmina. Počasi s t-na in šolci Anita, Simo , g,. Prinašali J postregla pecivo. 'Ur^ palčke m se druge »nn» pletli >n sem na orgle Zeto > Radio je ■g«l«k®C<5 je slišalo v kuhinjo_e|Ca sala s Simonom, Sp "" । P '1 smo jedli tih, so vsi odšli , -me me te ^raj^ £ ta leta, nabralo s: J• . Urška OŠ Janka Rib'«’ Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Petnajstletnici RK Bakovec in RK Bakovci so postajali čedalje močnejše rokometno središče v Pomurju, kar je bil rezultat načrtnega dela ne le s člansko ekipo, temveč tudi z drugimi selekcijami. V tekmovalni sezoni 1988/89 je zasedla članska ekipa Bakovec v slovenski ligi sedmo mesto s 23 točkami in za dve mesti izboljšala uvrstitev v prejšnji tekmovalni sezoni. Slabše pa so v slovenski ligi tekmovale rokometašice Polane, saj so zbrale le 4 točke in izpadle iz lige. Na zadnjo tekmo z Burjo pa Polana sploh ni odpotovala in jo je izgubila z 0:10. Tudi pomurske ekipe v drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod se niso izkazale, saj je Krog kot najbolje uvrščena ekipa zasedel šele šesto mesto. Radgona je bila sedma, Toko iz Crenšovec pa zadnji. Zanimivo pa je, da je bil najboljši strelec v ligi Radgončan Merčnik, ki je dal 128 golov, drugi pa Meolic (Krog) s 128 goli Rokometaši Kroga — člani slovenske rokometne lige. Stojijo od leve: Babič, Lukač, Peterka, Kovačič, D. Titan, Šernek in Roškar; Čepijo: Legenič, Meolic, A. Kolmanko. Virag, Varga. A. Titan in D. Kolmanko; manjkata: Lapošl (trener) in J. Kolmanko (teh. vodja)- Srečko MeolK državni mlad in5 / sta ekipi Bak°VvonkJi^ movali zunaj pomurski žensk' . je zmagala P°'an*^ in 11 . ' pred Radgono, ' p • f» ii točk v J I ICUK ’ r . I.-članski ligi s0 ™ |6 1 i sedli Bakovci s j|( pred Krogom, J’ 12 točk. Ob / tmce RK f'J Polani predah m ,0 ppP a Ijavo na X/ mednarodni turnir. ' > Po več letih mrtvila je bil v Murski Soboti zopet ustanovljen rokometni klub Polet, ki je pred leti uspešno deloval, saj je članska ekipa nastopala celo v drugi zvezni ligi. Soboški rokometaši so se vključili v tekmovanje pomurske lige. V pomurski članski ligi je naslov prvaka osvojilo moštvo Mladinca iz Murskih Crnec in se uvrstilo v drugo slovensko ligo vzhod s 25 točkami pred drugim moštvom Bakovec, 24, in drugo ekipo Kroga, 21 točk. V pomurski ženski rokometni ligi pa so tekmovale le tri ekipe. Zmagala je Radgona pred Bel-tinko in Mladincem Po izpadu rokometašic Polane so v slovenski ligi v tekmovalni sezoni 1989/90 sodelovali le rokometaši Bakovec, ki so tokrat tudi praznovali 15-letni-co delovanja. Tretje leto tekmovanja so zasedli peto mesto in uvrstitev zopet izboljšali za dve mesti v primerjavi s prejšnjo sezono. Med pomurskimi ?rk«sba iz Bako- Dl pripravili komemo-‘^•hič. in« odbili svojim članov, ki $0 v preteklosti veliko prispevali k razvoju in dejavnosti društva. Po mimohodu gasilskih enot in tehnike pa bo osrednja proslava $ kulturnim programom. Na jubileju bosta govorila obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša in predsednik DPZ skupščine Slovenije dr Ludvik Toplak. V kul turnem programu bodo sodelovati; godba na pihala iz Bakorec id mladi gasilci iz Puconec. Ob tej pri lož nosi i bodo zaslužnim posameznikom pode lili občinska in republiška gasilska priznanjs in odlikovanja. Gasilsko društvo Puconci spada po kategorizaciji soboške občinske gasilske zveze med krajevne centre in je temu primerno tudi organizirano in opremljeno. Društvo je številčno eno najmočnejših med krajev nimi centri, vključuje pa desetine pionirjev, pionirk, mladincev, mla dink m članov Nenehno skrbijo za pomlajevanje, saj so imeli že leta 1936 prve naraščajnike. Uveljavlja se tudi na tekmovalnem področju, saj je pionirska desetina sodelovala celo na republiškem tekmovanju Razpolagajo pa tudi z dvema gasilskima cisternama, orodnim vozilom in drugim potrebnim orodjem in opremo. Na voljo imajo tudi gasilski dom. ki so ga začeli etapno graditi že leta 1952 in ga dokončali leta 1962. Puconski gasilci pa se tudi ponašajo z eno najbogatejših spominskih zbirk (žigi, fotografije, um forme, dokumenti, zastave, prapori, priznanja in pokali). Pričakujejo, da se bo slovesnosti ob praznova njo 101) letnice društva udeležila večje število gasilcev, krajanov io gostov. F. M. t..."č- jih je v naši pokrajini že nekaj. Upa, da bo ta projekt uresničil v dveh letih. Koze niso zahtevne živali, poleti so na paši, pozimi pa se hranijo S senom in zobom. Na Marjanovi farmi je za posten še en delvec, v sirarni pa jih bo še nekaj Jani D -----Ljutomer--------- Center za manj razvite V ljutomerski občini so začeli z izvajanjem programa šolanja manj razvitih otrok pred 35 leti. Na začetku v oddelku redne šole. 1979. leta pa so zgradili novo šolsko poslopje in ga poimenovali po pesniku Cvetku Golarju. Tačas pa je na tej šoli ie 34 učencev. V okviru šole deluje enota delavnic pod posebnimi pogoji, v katero je vključenih 18 odraslih manj razvitih oseb. Zadnja tri lela deluje v šoli tudi razvojni oddelek, ki je namenjen predšolskim manj razvitim otrokom Tačas ga obiskuje 7 otrok. Na šoli Cvetko Golar pa razmišljajo, da bi se preusmerili v center pomoči duševno manj razvitim od najlažjih do najtežjih oblik. Pridobiti si hočejo kaka 2 hektarja zemlje, ki bi ju obdelovali. F KLEMENČIČ Je violina dragocenost? Ni tako dolgo, ko smo pisali o Francu Baranji iz Šatovec, ki se ponaša s staro violino, za katero trdi, da je izdelana v delavnici Anto-nutsa Stradiuartsa v Cremoni v Italiji. Ondan pa seje oglasil v našem uredništvu in pokazal pisno izvedensko mnenje. V njem sicer ni trditve, da je violina iz omenjene delavnice, piše pa, da je stara od 200 do 230 let. Upanje Franca Baranje, da ima dragocenost, torej ni več lažno. Vprašanje pa je seveda, kdo bi lahko zanjo odštel nedoločeno vsoto denarja. Imetnik bi violino odstopil državi Sloveniji, ko bi le-ta poskrbela za njegovo socialno varnost. Š. s. bol a. Zanimiv dogodek v gradu Rakičan. Kobila Nina, pasme poni, je namreč skotila žrebička, ki je prvi te vrste pri Konjeniškem kluba Murska So- (FM) Alojzija Tanc iz Kocjana je stara 100 let Kardinalova nečakinja Boreča Mladost v Makedoniji — na 'vdno pod vtisi dogodkov, ki so se zvrstili pred ? ‘b ■ °stj ne hi Morda 100-letnice sploh ne bi praznovala, '.Si* JWej£ Zm°Sla je torej toliko moči, da je |„ 'Si kjer je jj °blekli so jo * »svetešnji gvant« in jo popeljali šestili'*-<>vesna mašna daritev, ki so jo popestrili še Si^ki ** najhoi'-* ma"ik“l0- Mariborski škof je prav tako zaže-Al ^ki. J5*’ Pa še svoj blagoslov ji je poslal na lepo obli- -ll^tUT'1 m narodlla , “ i . Poročila s ^niU^r m i?®?!1 po po ln ’ T.J j.s'U:£boval v ^^raJ^Makedo- ' ‘ni" in•U‘, dobrse" i.‘'r- ^“rja r>'J?'a Preživela Os. ' ! Sikr Se ie n n Pr,stala v m, .M - v^‘ desetle-nanja od OVlnarjeva hve- ■ ? - me - azurnela z ?'? okla umr/enpretr“l0' 'a A okt in 9s‘a,d sem Kje je hčerka? — Dolgoletna vdova — Maša na dvorišču — Škofovski blagoslov Makedoniji birmal tedanji skopski škof Gnidovec, Slovenec, o katerem teče postopek, da bi ga razglasili za blaženega. Alojziji Tanc spomin ni ope šal, čeprav je stara 100 let. Starost, ki jo učaka le malokdo. Morda jo je ona tudi zato, ker jesen življenja preživlja v miru in skrbni negi, tudi duhovni. Od sveta pa le ni odrezana, saj je vasica Kocjan tik ob vinski cesti, ki pelje Čez Kapelo, na njenem domu pa imajo tudi telefon. Žani mivo (ali pa žalostno), je, da so se vrata njenega doma odprla za neznanega obiskovalca šele po tem, ko jo je poklicala soseda — po telefonu. S. SOBOČAN stelji. STOLETNICA — Alojzija Tanc zadnja leta preždi v glavnem v po- Fred tridesetimi leti so se v krajevni skupnosti Tišina zavzeto lotili urejanja okolja. Med drugim so tudi zasadili veliko dreves, posebna značilnost pa je bil drevored žalujk ob glavni cesti od cerkve do mostu. Ta drevored, ki je vzbujal pozornost mimoidočih, sicer ni bil vzdrževan tako, kot bi bilo to potrebno. Vsekakor pa je bil v pnaos krajanom. Toda pred nedavnim je tišinski drevored žalujk doživel klavrno usodo. Nekdo si je dovolil drevored posekati, ne da hi na lem mestu zakadi! drugo drevje. Komu je bil v napoto? Tako se sprašujejo mnogi, ki jim je pri srcu lepota narave in ohranjanje naravne dediščine. Na dlani je, da bi se dalo drevored žalujk očistili tam. kjer je bilo 10 potrebno, ne pa ga enostavno uničiti. Pri tem se ludi postavlja vprašanje, ali ne bo kmalu na vrsti tudi čudovit drevored kostanjev pri cerkvi ali kak drug drevored. Kaj takega, da bi uničili vse lepote, ki jih je ustvarila prejšnja generacija, si v krajevni skupnosti Tišina, zlasti pa v kraju samem ne bi smeli dovoliti, zlasli pa ne na tak način, saj so prav parki in drevoredi ogledalo urejenosti kraja. F. M. S. S. Srečanje cerkvenih pevcev Temni oblaki so se umaknili sončnim žarkom, ki so obsijali jaso ob cerkvi sv. Ane v Boreči. Prekrasno okolje, množica poslušalcev in pevci iz Martinja, Boreče, Dolenec, Bakovec, Markovec, Martjanec, Sobote in od Grada so ustvarili enkratno nedeljsko popoldne. Bilo jih je 150, poslušalcev pa trikrat toliko. Pevci se niso zbrali, da bi pokazali, kdo bolje obvlada cerkveno pesem, srečali so se, da bi se skupaj poveselili ob svojem lepem poslanstvu. Mogočno je zadonela tudi pesem Spet kliče nas venčani maj. S. KALAMAR V Murski Soboti še ena banka V pritličju zgradbe ABC Pomurke na Lendavski 11 v Murski Soboti, kjer so bile do nedavna pisarne odvetnikov, so začeli s preureditve-nimi deli. V teh prostorih naj bi že prihodnji mesec odprli novo bančno enoto Slovenske združene kmetijske banke. V Soboti ho tedaj že pet bank, saj že delujejo Pomurska banka, Abanka, LIKU banka in SKB banka. Turistična kmetija ob lendavskem jezeru G. G. V’,, e a %”jc -j pa sm P« v va- Pravza- W Olroc; v lem d« "'iri^odšti^ , OMalapr, - n|rijtvo sre Čanje, saj se že dolgo nisla videli Še več: mati je bila pred leti v velikih skrbeh zanjo, ker sploh m vedela, kje je. oziroma ali še živi. Prezreti ne kaže tudi, da je Alojzija nečakinja prvega (in doslej edinega) slovenskega kardinala Messie po rodu iz Hrastu-Mote l e-la ji je ob obisku pri njem, ko je imela komajda štiri lela, daroval Marijin kipec, ki ga hrani še zdaj in na slovesnosti ob stoletnici je bil na vidnem mesiti. Pa še to: hčerko Milico je v Bitoli v Psujte v Vestnik JI k .Vi 'h Pionir drevesničarstva na zahodnem Goričkem in hkrati pionir ustanavljanja Slovenske kmečke zveze Ljudske stranke, Anton Kous, z žulji prislužen denar vlaga v napredek kmetijstva. Potem ko se je pred leti z bogatimi v sosednji Avstriji pridobljenimi izkušnjami vrnil na »krpe« svoje hribovite zemlje, je bil prvi, ki je ugotovit, da je na tej zemlji in sorazmerno majhnih površinah prihodnost ob strokovnem in intenzivnem delu. V sodelovanju s KZ Pa-nonka seje odtočil za vzgojo brezvirusnih sadnih podlag in cepljenih sadik, Podlage je dobival v začetku prek KZ Panonke od njenega m zozemskega kooperanta. Zdaj jih dobiva od KZ Panonke, ki je pred leti s pomočjo nizozemskega kooperanta uvedla »vzgojo« brezvirusnih sadnih podlag, Anton Kous vzgoji leino 10 do 20 tisoč sadnih cepljenk, letos celo prek 20 tisoč. Odločil se jct da bo z zaslužkom, ki ga je prigaral z vzgajanjem sadnih cepljenk, in s pomočjo posojila svoji sedemčlanski družini zagotovi! še dodatni zaslužek s kmečkim turizmom. Naložba v sodoben objekt, v katerem je 70 sedežev in 13 ležišč za goste, so včasih visoke obrestne mere velika obremenitev. Zato so doslej uspeti usposobiti !e izletnikom namenjen del ponudbe. Prenočišča bodo gostom ponudili prihodnje leto. Sicer pa je Kousova turistična kmetija na enkratnem prostoru ob velikem ledavskem akomulacijskcm jezeru na obronkih hribovitega Goričkega. Gostje tako ob pristni domači hrani in kapljici lahko uživajo tudi v veslanju in ribarjenju, nabiranju gob in drugih gozdnih sadežev. Kupijo pa lahko tudi domače specialitete. STRAN 15 šport ------Športni obrazi- Petnajstletnik v članski ekipi Hokej na travi je šport, ki se je v Lipovcih uveljavil že pred leti, ko so tamkajšnji mladinci postali državni prvaki. Ta šport še danes v tem kraju privablja mlado in staro. Zato ni naključje, da hokejisti Lipovec prepričljivo vodijo v prvi državni ligi in so najbliže naslovu državnega prvaka. Načrtno skrbijo za naraščaj in v svojih vrstah imajo tudi nekaj obetavnih hokejistov. Med te prav gotovo sodi tudi 15-letni Franc Maučec, učenec osmega razreda beltinske osnovne šole. Po končani osnovni šoli namerava nadaljevati šolanje na srednji lesarski šoli v Mariboru in nadaljevati očetov poklic. Sprva se je začel ukvarjati z nogometom in igrat za pionirje in kadete Potrošnika iz Belti-nec. Pred dvema letoma pa se je posvetil hokeju na travi, za kar ga je navdušil trener in igralec Stefan Mesarič. Že na prvih tekmah se je pokazalo, da gre za nadarjenega hokejista. Po enem letu igranja med pionirji so ga že lani jeseni uvrstili v člansko moštvo. Sedaj je stalni član prvega moštva in tudi dober strelec. Največ golov — štiri — je dosegel na tekmi s Triglavom iz Predanovec. Hokej ga veseli in ga namerava igrati tudi v prihodnje. Močno pa si želi, da bi v Lipovcih dobili svoje igrišče, saj sedaj morajo vse tekme igrati v Murski Soboti, s čimer pa so prikrajšani tudi gledalci. Kot kaže, se bodo Lipovčanom uresničile želje, saj je krajevna Športni ribolov------------------------------- skupnost že odkupila potrebno zemljišče, izdelane pa imajo že tudi idejne načrte. V Lipovcih naj bi zgradili hokejsko igrišče z umetno travo, igrišče pa bi lahko uporabljali tudi za mali nogomet in druge športe. Pri tem pričakujejo finančno pomoč republike in občine ter raznih pokroviteljev. Sami pa so pri- pravljeni pri tem veliko pomagati. Prav tako si želi, da bi prišel v mladinsko državno reprezentanco. Sicer pa najraje igra v moštvu s Štefanom Mesaričem, ki mu pri njegovem razvoju veliko pomaga. Z zgraditvijo lastnega igrišča in večjo materialno podporo ima hokej na travi v Lipovcih lepo prihodnost. F. M, Mali nogomet Zelkov memorial v Bakovcih V športnorekreacijskem centru v Bukovcih bo v nedeljo, 14. junija 1992, ob 8. uri tradicionalni turnir v malem nogometu za memorial odli- . enega nogometaša Mure Ferija Zelka. Organizator turnirja je Klub malega nogometa Bakovci, katera ekipa je bila zmagovalec zadnjega turnirja. Sodelovalo bo 60 moštev, ki tekmujejo v petih občinskih ligah. Karate---------------- Jakovljevičeva prva V Trbovljah je bilo državno prvenstvo v karateju za pionirje in pionirke v borbah v absolutni kategoriji. Sodelovalo je 84 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov, med njimi so bili tudi predstavniki Beitinec, Radgone tri Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Pri mlajših pionirkah je bila Mojca Tuš (GR) četrta; pri mlajših pionirjih je Matej Škandali zasedel četrto, Tadej Šticl četno, Matjaž Zrim šestnajsto (vsi MS) in Ruben Uršič (Beltinci) Štirinajsto mesto. Ekipa Murske Sobote je bila šesta. Med starejšimi pionirkami je zmagala Sabina Jakovljevič, Vesna Zadravec je bila četrta, Nina Gaber pa šesta (vse MS). Ekipno je bila Murska Sobota druga. Med starejšimi pionirji je Tomaž Pivec zasedel drugo mesto. D. Škandali Laszlo Ligeti — predsednik PD Lendava Planinski shod v Lendavskih Goricah Lendavski planinci pripravljajo v nedeljo dopoldne v Lendavskih Goricah (pri vaškem domu) tradicionalno srečanje pomurskih planincev. Gre za vsakoletni shod, ki ga planinci pripravljajo v drugi občini. O planinski dejavnosti in nedeljskem shodu smo se pogovarjali s predsednikom PD Lendava Laszlom Lige-lijem. — Pomurci smo precej oddaljeni od hribov, a vendar imamo precej ljubiteljev gora in narave. Kaj menite o tej dejavnosti v lendavski občini? »Planinci iz lendavske občine so se več let združevali v planinskem društvu Hotiza ali pa so bili člani drugih planinskih društev v Pomurju. Pred okrog šestimi let: pa je bilo ustanovljeno PD Lendava, ki danes združuje okrog 40 planincev. V glavnem gre za starejšo populacijo in posamezne družine, ki 'te navdušujejo nad lepotami in privlačnostjo gora. Večina njih samostojno ali v manjših skupinah obiskuje razne gore, predvsem v Sloveniji. Ker pa smo Lendavčani zares precej oddaljeni od gora, je to povezano z večjimi stroški in tudi porabo več časa.« — Kakšen pa je sicer program dejavnosti vašega društva? »Naš program je predvsem usmerjen na organizacijo raznih pohodov in srečanj. Tako organiziramo nekatere skupne pohode z drugimi društvi, kot so pohod na Snežnik. Kum, Stol in drugim. Poteg tega se udeležujejo vsakoletnega spusta po reki Muri za Dimekov memorial in pohoda ob Maratonu treh src na Kapelo in Janšev Prh. Letos smo organizator 12. tradicionalnega srečanja pomurskih planincev. Skrbimo pa tudi za vzdrževanje okrog 40 km pomurske poli, ki poteka na območju lendavske občine.« — Tako kot druga društva se tudi planinci srečujete s pomanjkanjem denarja. Kako si zagotavljate potreben denar? »Nekaj sredstev za našo dejavnost dobimo iz proračuna in članarine. Pomagajo nam tudi nekatera podjetja in obrtniki. Slednji so nam pomagali tudi sedaj pri organizaciji nedeljskega shoda v Lendavskih Goricah. Največ sredstev smo dobili od Nafte. Sicer pa planinci sami namenjajo denar za to dejavnost.« — Letos ste bili v skupini pomurskih planincev, ki je bila na Kilimandžaru. Kako pa ste prišli med planince? »S planinstvom sem se začel resneje ukvarjati pred desetimi leti, že prej pa sem sam hodil v planine. Narava me je vedno privlačevala. Bil sem član PD Hotiza, ko pa je to sem se včlanil v PD Maitco , ska Sobota. Sedaj pa kot pet let član PD *j Moj najzahtevnejši pano-t f letos na 5895 metrov visok _ mandžaro. Prehodil s A Olimp i Grčiji in venske vrhove. Seveda p ostali najlepši spomini • nji pohod. Al '•""a”7,' , na Kilimundzaro, Mv slapove v ZambabivejU. I Južna Afrika je bila po"“ nimiva.« - ■ Kakšni pa so ob td> nadaljnji načrti? »i »Vokviru društva bomo . prihodnje skrbeh za t ne pohode v glavnem v k Sloveniji, več skrbi P“ rali nameniti ludt vKJ * mladih članov v nase Sam pa načrtujem, da-pinc pomurskih plan"1 skal švicarske Alpe. 'n goče tudi Materhorn p. čni načrti pa so poh^ ' king v Južni Ameriki« - V nedeljo tor srečanja pomovj^ f $ ti cev. Kako ste se pripre shod? »Letošnji shod porm nincev smo pripravili v p okolju Lendavskih nje se bo začelo ob H- |llt< nostnimi nagovori m programom, v M* delovali lendavski kujemo, da se 8a b? ^0 veliko planincev tn popravi!1 Lendave in okouce■ smo tudi šaljive in igre ter srečelov. Na * m sta tudi prekmurski ‘ -lendavska kapljica * Znani pomurski prvaki Sklenjeno je bilo pomursko prvenstvo za pionirje, mladince in člane v športnem ribolovu. V članski konkurenci je ekipno zmagala prva ekipa Radgone s 100 točkami pred prvo ekipo Murske Sobote. 70, drugo ekipo Radgone. 63, in prvo ekipo Ljutomera, 54 točk. Med posamezniki je bil najboljši Miro Matjašec (GR I) pred Mirkom Božičem in Danilom Hladnom (vsi GR I), po 94, ter Štefanom Gjergje-kom in Zoranom Vidicem (oba MS i), po 79 točk. V članski reprezentanci PZLD Ljutomer, ki bo sodelovala na državnem prvenstvu na Ptuju in jo bo vodil Janko Božič, bodo nastopili: Mirko Božič 72, Miro Matjašec 54, Danilo Hladen 54, Željko Mavrič (vsi GR) 42 in Andrej Škerget < Ljut.) 29 točk. V tekmovanju mladincev je ekipno zmagala ekipa Ljutomera s 97 točkami pred Mursko Soboto, 85, in Lendavo, 82 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Tanja Lesjak (Ljut.) pred Alešem Fišem (oba Ljut.), Boštjanom Cizmazijo (MS), po 94, Samom Škergetom (Ljut.), 91. in Gorazdom Doma (Lend.), 88 točk. Reprezentanco sestavljajo prvi trije, vodi pa jo Andrej Škerget. V pionirski konkurenci je zmagai Gorazd Rengeo, 94, pred Boštjanom Ovsenjakom, 85, Petrom Gonterjem, 70, Dejanom Knausom, 64, in Dušanom Knausom (vsi MS), 58 točk Pionirsko reprezentanco sestavljajo prvi trije, vodi pa jo Zoran Vidic. Tekmovanje pionirjev in mladincev bo I L julija 1992 ob Šmartinskem jezeru. Atletika------------------------a---------------------- Madjar in Kolar v finalu Na finalu srednješolskega atletskega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani. sta sodelovala tudi Madjar (Lendava) in Kolar (ESŠ MS) ter dosegla solidni uvrstitvi. Madjar je zasedel v skoku v daljavo z rezultatom 645 cm peto, Kolar pa v teku na 400 m s časom 53,45 šesto mesto. V Mariboru je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal TOP-12. Sodelovalo je tudi 11 pomurskih atletov. Najbolje so se odrezali v štafeti 4 x 100 m (Špur, Šterman, Kegl. Horvat), ki so z rezultatom 45.12 postavili pomurski rekord. Od preostalih tekmovalcev velja omeniti Špura v teku na 200 m s časom 23,26, ki je zasedel četrto mesto. Šterman je bil sedmi. Madjar osmi in Kegl 12. V teku na 800 m je Kolar zasedel četrto mesto s časom 2:02,40. Gonter je bil deseti, Kerčmar pa enajsti. Horvat je skočil v višino 185 cm. M. Šeruga Solidne uvrstitve v Milanu Pomurski atletinji Marija Števanec iz Borejec in Manuela Pergar iz Murske Sobote, sicer članici IBL Olimpije iz Ljubljane — sta sodelovali na finalnem tekmovanju najboljših evropskih ženskih ekip v Milanu in dosegli solidne uvrstitve. Števanečeva je bila v teku na 400 m s časom 57,29 deveta, v teku na 800 m pa je dosegla čas 2:10,98 in zasedla enajsto mesto. Števanečeva je tudi tekla v štafeti Olimpije 4 x 400 m - ekipa je zasedla deveto mesto. Pergarjeva pa je tekmovala na 1.500 m in s časom 4:44,64 zasedla trinajsto mesto Med 18 ekipami je zasedla IBL Olimpija sedmo mesto. G.G. Kegljanje---------------------------------------------- Kvalifikacije za II. SNL---------------------- Prva tekma Stonjci :Ižakovci Prihodnjo nedeljo se igra prvo kolo kvalifikacij za drugo slovensko nogometno ligo. V kvalifikacijah sodelujejo štirje prvaki: Ižakovci (Pomurje), Stojnci (Ptuj), Era (Šmartno) in Pobrežje (Maribor). Prvo tekmo (v nedeljo igrajo Ižakovci v gosteh s Stonjci, povratna pa bo v sredo, 17. junija, v Ižakovcih. Zmagovalec obeh srečanj bo igral z zmagovalcem srečanja Era:Pobrežje. Prvo tekmo pa igrajo Ižakovci, če se uvrstijo v drugo kolo, v gosteh. Zmagovalec se uvrsti v 11. S N L. F. M. Kegljanje------------------------------------- Nova naslova Kardinarjeve in Steržaja V Ljubljani in Celju je bilo državno prvenstvo dvojic v kegljanju. Nosilca zlatih odličij s svetovnega prvenstva Marika Kardinur in Har-ry Steržaj sta osvojila državna naslova v dvojicah. Kardinarjeva je skupaj s Petakovo podrla 1826 kegljev (Kardinarjeva 950). Steržaj pa je prvo mesto zasedel skupaj s Kirbišem. Podrla sta 3692 kegljev (Steržaj 1842). Kardinarjeva je tudi postavila rekord kegljišča Maksa Perca s 489 podrtimi keglji. F. M. Vrbančičeva in Štaman športnika šole Šolsko športno društvo na ljutomerski gimnazij'•= ' letu pripravilo številna športna tekmovanja za razredi-^^jjfOi posameznike. Največ zanimanja med dijaki je bilo V gomet. Tekmovanja so točkovali in izbrali najboljše Sti in športnike. Na točkovanje je vplivala tudi । najboljšo športno skpnost na šoli so tako izbrali 3. čkami. Za najboljše športnice so izbrali: Alenko Vrbanj- 7.1 jr mi pred Matejo Sever 250, in Manuelo Kuhar, 233 KK ga športnika šole so izbrali Marka Štamana s 515 kom Prelogom, 364, in Igorjem Smaucem, 360 nnostp* Tjo ki so prejeli praktične nagrade, najboljša razredna skup • f fi no nagrado. Rokomet---------------------------- ' Krog prvi v Celju V Celju je bilo rokometno tekmovanje pionirje' met, na katerem so sodelovale ekipe iz vse Slovenije^.1 tem tekmovanju predstavljali pionirji Kroga in se 1 saj so zasedli prvo mesto. Rezultati - Krog—lz°la dar (T.) 13:9 in Krog-Jadran 10:5. j Vodi Radenska (GR) V tekmovanju pomurske kegljaške lige je Nafta premagala Radensko (Ljutomer) s 5:2 (Horvat 879, Peric 837 — Steržaj 869, Kovačič 861). Po petih kolih vodi Radenska (GR) s 23 točkami pred Nafto 22, Radensko (MS) 21, Radenska (Lj) 20, Mura 13 in Obrtno združenje MS 6 (očk V prijateljskem kegljaškem srečanju ženskih ekip Radenske in Nafte so zmagale Lendavčan-ke z 2.205:2.067 podrtih kegljev. Najboljše pri Nafti so bile: Var-gova 393. Zalikova 382 in Ščapo-va 377. pri Radenski pa Kardinarjeva 438, Žižkova 351 in Kaučičeva 343 podrtih kegljev. M. Žalik II. SRL — vzhod--------- Polet premagal Radensko V zadnjem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod je Polei v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagal Radensko iz Radgone z 29:21. Najboljši strelci: Čemela 11. Krefi 7 in Slamar 6 za Polet ter Ambrus 5. Žulodec 5 in Mer-čnik 3 za Radensko. Mladinec je v Murskih Črncih premagal Novo opremo z 22:18. Najboljši strelec je bil Makovec s 6 goli Velenje pa je premagalo RazkriZje z 31:25. NajuČinkovitejši pri Razkrižju je bil Bede kevič s 14 golt. Košarka----------------- Polovičen uspeh V (reljejn in četrtem kolu prvenstva v slovenski košarkarski ligi vzhod za pionirke m mladinke je Pomurje iz Murske Sobore doseglo polovičen uspeh Pionirke so premagale Kozme tiko Frodito s 7530 in izgubile z Api-som 11:31. Najboljše strelke pri Po murju: Pušenjakov a. in A. Horvatu-va, po 16. Žekševa. 14 in Merčeva, 10. Mladinke Pomurja so premagale Kozmetiko Frodito s 53:45 ter izgubile z Apisom 49:72. Najučinkovite pri Pomurju sv bile: ivančičeva 25. Fri-škičeva 24. Lutarjema 19 in La rova 19 košev. 7 Tibaut Predstavljamo vam Tretje mesto največji uspeli Mlad0? tekmovalni s6?*??.'; ]et' uspeh Pred 'I klubu lotili > Organiziral' so vklAjuj, za dekleta ,n movanje, najp*W murja, PO«" sko ligo vzhod. ia|e , r |( de odbojkarice P .jpje, in pomurske P « tošnji tekmovalo * največ doslej , jle iz ligi vzhod so zi'- t0£tf. zaradi odvzem^^ zasedle PeI0m'^ka uvrščena pom (l e tega pa so se , del državnega * ||lfJ ' stva za P^^^^kiP^jjieG bdjše mrju v LjubU^ |„a^ , l mesto in osvoj' Ijo. Dve igralk'^* tra Šlebingef m । v pa sta bil' pionirsko repr^„, J deklet vezani z delom (eh ^«3 va Kepeja- ‘^čujfLifp uspehih pa ’ na pol Mlado O karskih murja iz dn ? namreč dogo v d Pomurska odbojka je v zadnjih letih dosegla velik napredek tako v množičnosti kot kakovosti. To zgovorno potrjujejo tekmovanje Vigrosa iz Murske Sobote in Emonacommercea iz Ljutomera v slovenski moški odbojkarski ligi ter drugo mesto Sobočanov in uvrstitev v prvo državno ligo, pa tudi sodelovanje treh pomurskih ekip v drugi slovenski moški odbojkarski ligi (Radenci, Veržej in Pomurje) ter petih ekip v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi (Mladost, Puconci, Pomurje, Ljutomer in Cven). Tokrat predstavljamo našim bralcem odbojkarski klub Mla- dost iz Murske Sobote, katerega ženska ekipa je dosegla v minuli Odbojkarice Mladosti iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Ladislav Kepe (trener), Petra Šlebinger, Sandra Zver, Andreja Drevenšek, Jana Stoti; Čepijo: Sonja Kepe, Damjana Devetak, Anja Cipot rn Marina Radič, Foto: N, Juhnov ekipi združit*1- STRAN 16 šport Mladen Hubek (Nafta). 4 gole (Potroš- Jože ni k), STRELCI SNI. 15 golov . Robert Sahari (Nafta). ^,ei*nje hok ■■ J|stov Lipovec in Triglava iz Predanovec je vselej zanimivo. Foto: F. M. "a travi Delavske športne igre fni finalist “^slednja “'SVcd" 11 OdU^i dvr finalist Za ^t ,n'L sr«ann" t hos,d Sv,^V .Mahf|- , •kl bD' ^1, Prepričljiva zmaga Nafte iz Lendave V Lendavi so bile prve delavske športne igre, ki sta jih popravila Svobodni sindikat Slovenije. Krajevni svet občine Lendava. Sodelovalo je 12 ekip, tekmovali pa so v malem nogometu, tenisu, odbojki, kegljanju, streljanju, pikadu, ri bolovu in šahu Največ uspeha so imeli delavci Nafte iz Lendave, ki sov skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto. T^ci '^'It 12 12 12 12 12 I0 8 4 3 0 2 2 3 4 6 8 35:1] 24:16 19:26 15:25 12:28 21 16 10 8 5 L. Z tenis Rezultati — mali nogomet: I. Nafta, 2 Variš, 3. Mercator Umverzal; tenis — moški: I. Nafta. 2. O$ Lendava, 3, Skei Varstroj; odbojka — moški: I Nafta, 2. Skei Varstroj. 3 Elekiromaterial, ženske: I. Nafta. 2. OS Lendava, 3. Flcktro-malerial; kegljanje — moški; I. Nafta, 2 Skei Varstroj. 2 Ilirija, posamično: I. Horvat, 2. Folšo. 3 Požagi, ženske: L Nafta. 2. AB( Pomurka. 3. Elekiromate-ria), posamično: I Sčapova, 2. Guldova, 3. Žalikova; streljanje — moški: I Pia nika, 2, Skei Varstroj, 3 Mercator, posamično: I Draškovič (Pl), 2. Zadravec I Nafta), 3. Maučec (Pl), ženske: I Nafta, 2 Planika, 3. OŠ Lendava, posamično: L Lovrak (Nafta). 2 Ščap (Planika), 3 Piherčnik (Nafta), pikado: L Elektroma-lerul, 2 3 Mereatcriii Nafta, posamično: I Fcharjeva, (Elekl). 2. Kulčarjeva (Merc ), 3. Tišlerjeva (Elekt ); ribolov: I Skei Varstroj, 2. Ilirija, 3 Lek, posamično: L Hozjan (Skei), 2 Doma (Lek), 3 Kerman (Ilir ); 5»ah: 1. Nafta. 2. Variš. 3. OŠ Lendava Skupni vrstni red: I Nafta 52, 2. Ski Varstroj 32, 3. OŠ Lendava 22, 4 Planika 22. 5 Ilirija 20, 6. Mercator Univerza!, 19, 7 Logo IR, 8 Flchro material. 14, 9 Variš 14, 10 AR( Pomurka 8, 1 L Lek 4 in Policija 2 točki. Horvata .Milu '“•skemu . J'princsel edi in ki 2asedel odl' t dht>clhi)1 L kl'Poi'ovil Uvr ta. 'Urn,rkv “^cijskem It (i^^rsk. j”1 v Mursk. <4^ v lu,t" M dH 1 »-dn„ ?Jr«" 'G' Mednarodne kasaške dirke v Radgoni Prireditev, kakršne se ni bilo! M M. (J. Konjeniški Hub Slovenske gorice Lenart in Podjetje l ucky comp., d o.o . iz Križevec pri Ljutomeru,pripravljala na dirkališču v Gornji Radgoni velike mednarodne kasaške dirke, ki bodo v soboto, 13. junija 1992, oh 14. uri Med desetimi dirkami sporeda z doslej največjim denarnim skladom velja posebej omeniti srečanje evropskih predstavnikov iz držav članic PEGAT v dveh tekili za pokal Slovenije Tekmovalo se ho z izžrebanimi dobrimi ali slabim, domačimi konj: Poleg lega bo v središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa najhitrejša dirka, laka imenovani lov na rekord stadiona. v kateri sla lavorita Dyna mile Lobell (Marko Slavič, mlajši tz Ključarovec) in Hig Touch (Lojze Gorjanc, Brdo). Zanimiva pa bo prav gotovo tudi atraktivna vožnjirVlada Rančigaja. Prireditev hi morala biti na hipodromu v Ljutomeru, vendar pa, kol kaže, niso našli skupnega jezika, zato so se organizatorji odločili za Radgono, katere tekmovalna sleza je predvsem znana po novih rekordih. Pričakujejo, da si bn to en-kraino prireditev ogledalo veliko ljubiteljev kasaškega športa od blizu in daleč '°ikQ ruy Po dirkah pa bo veseli del prireditve na sejmišču F Maučec Rekord Marka Slaviča, troboj dobila Slovenija * tžM' ir ' *’ kl '*'> r 'h Premaga- Ms ’ OS b 1 3. Oc “faslo.če, 2. Koper, 4 Ob praznovanj 1lOJelnice K K Maribor so bile v Kamnici velike kasaške dirke. Na sporedu je bilo šest zanimivih dirk Posebej velja omeniti medna rod no piijateljsko srečanje treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije za pokal ( a-sinoja, v kateri je zmagala Slovenija v sestavi: Lovrenčič, Slavič. C vetko Lo vrenčič (Leticija) je bil drugi. Slavič (Nike Sarah) tretji in ( velko (Dominant) šesti V središči: zanimanja obiskovalcev je bila najhitrejša dirka, v kateri je zmagal 8-letni ameriški žrebec Dynam:te LobelJ na vajetih Marka Slaviča iz KI jučarovec z novim rekordom hipodroma I J7,4. Tn je bila že tretja zaporedna zmaga Slaviča Med dvdetniki je zmagal l omi (M Slavič), v četrti dirki pa je zmagala Arniki (Sagaj). K- Glažar '0/1 umi ra '‘Plembr;, v Motokros----------------------- Boštjan Kampuš nepremagljiv V Oseku sla bili dirka za državno prvenstvo in mednarodna dirka za pokal Aipe-Jadran v motokrosu. Najuspešnejši tekmovalec je bil Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, član (MIK Radenci), saj je zmagal v razredu do 125 cem v obeh vožnjah za državno prvenstvo in po štirih dirkah vodi brez izgubljene točke s 161) (očkami. Prav laku je Kampuš zmagal v tretji dirki za pokal A1pe-.Jadran v obeh vožnjah in po treh dirkah vodi s 150 točkami. S tem je tudi največ prispeval k vodstvu Slovenije s 366 točkami pred Avstrijo, 295, in Italijo, 202 ločki. V dirki za državno prvensvo v razredu do 80 ccm je bil Oliver Rogan (Solina) peti in je po petih dirkah na treljem mestu z 9X točkami. SNL Olimpija 38 28 6 4 96 18 62 Maribor 38 24 9 5 75 29 57 Izola 39 22 12 5 62:22 56 Živila Naklo 38 14 17 7 47:36 45 Gorica 38 14 15 9 59 37 43 Ljubljana 38 16 11 11 54 38 43 Koper 39 15 13 11 37:31 43 MURA 38 16 9 13 5646 41 Publikum 38 13 13 12 40:48 39 Slovan 38 13 12 13 49:38 38 Rudar (V) 38 12 12 14 57:62 36 Svoboda 38 12 12 14 45 54 36 POTROŠNIK 38 13 10 15 47:59 36 Zagorje 38 13 9 16 47:43 35 Steklar 38 11 12 15 52:73 34 NAFTA 3B 12 9 17 50:62 33 Primorje 38 11 11 16 41:58 33 Rudar (T) 38 11 B 19 45:59 30 Domžale 38 5 13 2D 25 55 23 Medvode 38 9 5 24 26 76 23 Jadran Lama 38 4 6 28 22:88 14 11. SNL vzhod Železničar 25 13 8 4 33:19 34 Dravograd 25 13 6 6 39 29 32 GIDOS IT.) 25 12 7 6 49:34 31 Dravinja 25 11 7 7 42:22 29 BELTRANS 25 9 9 7 33:29 27 Korotan 25 11 5 9 29:25 27 Kovinar 25 9 B 8 3L33 26 Hmezad 25 9 7 9 29:30 25 Sl Gradec 25 8 8 9 37:32 24 Pohorje 25 9 6 10 28:36 24 Pekre 25 7 7 11 27 30 21 Rače 25 7 7 11 32:39 21 Impol 25 8 5 12 31:39 21 Središče 25 3 2 20 21:65 8 PNL Rezultati — 22. kolo ČrenšovcnBakovci 2:1 Tigop Lipa Ljutomer 11 IžakovcuRakičan 5:1 TišinaOdranci 2:2 BistricaPolana 2:8 Dobrovnik:Dobrina 1 4 Ižakovci 22 14 3 5 49 24 31 Dobrina 22 11 7 4 38:24 29 Ljutomer 22 9 8 5 32:22 26 Bakovci 22 B 9 5 46:30 25 Odranci 22 9 6 7 28:32 24 Crenšovci 22 10 3 9 33:35 23 Tišina 22 7 6 9 26:35 20 Dobrovnik 22 6 7 9 31:40 19 Tigop Lipa 22 5 f 9 26:38 18 Rakičan 22 7 4 11 31:45 18 Polana 22 6 5 11 40:40 17 Bistrica 22 5 4 13 39:54 14 I. MNL MS Rezultati — 22. kolo ŠalovcuHodoš 3:1 Bratonci Cankova 1:2 Čarda:Filovci 3:0 GančanhPuconci 2:1 □ukležovje:Grad 4:0 SerdicaJromejnik 1:1 Dokležovje 22 15 5 2 68:14 35 Carda 22 14 6 2 37:17 34 Gančani 22 10 9 3 51:32 29 Serdica 22 9 7 6 32 25 25 Cankova 22 8 9 5 38:32 25 Sa lovci 22 10 5 7 34:41 25 Bratonci 22 7 7 8 3730 21 Puconci 22 6 7 9 44:32 19 Grad 22 4 9 9 29:37 17 Tromejnik 22 3 8 11 24:54 14 Hodoš 22 5 2 15 22:54 12 Filovci 22 3 2 17 19:67 8 L ONL Lendava Rezultati — 18. kolo Mladost : Kobilje 3:1 Nafta B : Kapca 2:2 Olimpija : Nedelica 0:2 Renkovci Panonija 4:0 Hotiza prosta Hotiza Renkovci Kobilje Nedelica Mladost Kapca Nafta B Olimpija Panonija PRL 16 16 16 1G 16 1G IG 16 16 11 9 9 7 G G 5 4 1 3 6 2 3 4 3 5 0 2 54:20 32:15 36 18 26 21 39:28 25:35 30:46 16:42 12 45 25 24 20 17 16 15 15 Slovenska nogometna liga Dragocena zmaga Nafte, remija Potrošnika in Mure V štiridesetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je prijetno presenetila lendavska Nafta, saj je v Rogaški Slalini z visokim rezultatom 4.1 premagala Steklarja nn si tako ustvarila možnosti, da se še naprej bori za obstanek v slovenski ligi. Gole za Nafto so dosegli: Hranilovič 2 ter Sabjan in Dovečer. NAFTA: Palatinuš 6, Molnar 6, Ratajec 6, Novak 6, Djurdjevič 7, Drvarič 7, Sabjan 6, Hranilovič 7, Bubek 7, Dovečer 7. Pal 6 Potrošnik je v Beltincih igral z Eurospek-trom iz Ljubljane 0:0. Beltinčani so zamudili nekaj lepih priložnosti za gol PO1ROŠNIK: Irgolič 7, J. Zver 7, Čontala 7, Mertiik 6, Vbroš 6, Baranja 6, (Zrim —), Hartman 7, M. Zver 6, (Celec —), Škapcr 7. Soboška Mura pa je gostovala v Domžalah in igrala 0:0. Tudi Sobočani so zamudili priložnosti za gol. MURA: Černjavič 8, Cener 6, Po-savac 7, Kovačič 8, Granov 8, Kokaš 7, (Vort —), Prekazi 7, Belec 6, (Baranja - ), Vickovič 7, Kukič 6, Šarkezi 6. V predzadnjem kolu igrajo: Nafta : Zagorje. Mura Publikum in Maribor : Potrošnik. I0 9 8 6 Milan Kukič (M ura), golov : Štefan Skaper (Potrošnik), golov : Dušan Vickovič (Mura), golov : Mario Zver (Potrošnik), golov Nenad Hranilovič (Nafta), golov : Emin Prekazi (Mura). Damir Rob (Nafta), Peter Voroš (Potrošnik). Marinko Šarkezi (Mura), gotov : Roben Kovačič (Mura). 3 gole gola Miroslav Graj (Nafta), Dejan Baranja (Potrošnik). Mdjenko Dovečar (Nafta), Jože Kokaš (Mucaj. Mario Ružič (Nafta). Borci Forjan (Potrošnik), Robert Helec(Mura). Feri C elec (Potrošnik). 11. SNI. vzhod Zmaga Beltransa in poraz Gidosa V predzadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Beltrans v Veržeju s 4:1 prepričljivo premagal Pohorje iz Ruš. Strelca za Beltrans sta bila: Brunec 3 ter Z Osterc en gol. Kovinar pa je v Mariboru nepričakovano visoko premagal Gidos iz Turnišča s 4:1. Časten zadetek za Gidos je dosegel N. Koveš iz enajstmetrovke. V zadnjem kolu se v Turnišču igra pomurski derbi med Gidosom in Bel-transom. Pričakujejo, da si bo srečanje ogledalo veliko ljubiteljev nogometa. Nafta premagala reprezentanco V prijateljski nogometni tekmi je Nafta, član SNL, premagala reprezentanco Občinske nogometne zveze Lendava s 4:3. Reprezentanti so z goli Lackoviča, Sijanca in Kljubera vodili že s 3:0, vendar so igralci Nafte v drugem polčasu uspeli doseči štiri gole in zmago. Strelca sta bila Dovečer in Sabjan s po 2 goloma. Pred IGO gledalci je sodil Bukovec iz Lendave. F. Bobovec Športna napoved Tudi tokrat nogometna tekmovanja niso minila brez presenečenj. pa je Marjan Klement, Grad 172 b, pravilno napovedal osem lipov. Zgrešil je le napovedi za srečanji Potrošnik : Ljubljana in Kovinar : Gidos. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Mur- Kljub teinu ska Sobota, Titova 29. Pravilna rešitev športne napovedi št. 15 Pari Rez. Potrošnik : Ljubljana Steklar : Nafta Domžale : Mura Beltrans : Pohorje Kovinar : Gidos Črenšovci : Bakovci Tigop Lipa : Ljutomer Bistrica : Polana Bratonci : Cankova Mladost : Kobilje 0:0 I :4 0:0 4:l l :4 2:1 2:8 1:2 3:1 Tip 0 2 0 2 0 2 2 Naš gost v športni napovedi št. 16 je Anton Zadravec tz Velike Polane, trener Polane in selektor občinske nogometne reprezentance Lendava. Prognoziral je takole: Pari It Mura : Publikum Nafta : Zagorje-Maribor : Potrošnik Primorje : Olimpija Rudar (T) . Steklar Slovan : Živila Naklo Medvode : Svoboda Ljubljana : Rudar (V) Koper : Gorica Gidos . Beltrans 2 0 0 ženske Končna lestvica moški Priimek in ime ter naslov 6 6 6 6 t 1 0 0 6 12 13 5 6 6 Bakovci Polana Mladinec Polet 5 3 3 0 0 2 3 G 7 4 4 3 2 4 4 5 G 222 183 214229 205 222 19017S 209 228 136 76 120 84 6868 45 141 PPRL - Zaostali tekmi Krog : Ormož 31 28 Ormož: Krog 29 25 Končna lestvica V Vohsbcrgu v Avstriji je hii mednarodni turnir v judu. Med 220 tek movalci so bili tudi soboški judoisti in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Nap bolje so sc odrezali. Cuk (50), Ma-zuuzi (60) in Kcrcc (7B). ki so zasedli tretja jnesla Hašaj m D. Vehah s(j bila pel j, Horvat sedmi, Frnisa. Lazar in Kos pa deveti T K Ormož Krog Radgona Bakovci Videm Judo 0 0 o o D ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 16 TIP 1 MURA : Publikum 2. NAFTA : Zagorje 3. Maribor : POTROŠNIK 4. Primorje : Olimpija 5. Rudar (T) : Steklar 6. Slovan Živila Naklo 7. Medvode : Svoboda 8. Ljubljana : Rudar (V) 9. Koper : Gorica 10 GIDOS : BELTRANS Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Titova 29, najpozneje do sobote, 13. junija 1992 Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih rešitev. 2 0 STRAN 17 kronika Gasilski jubileji 90 let GD Korovci V Korovcih je bila v nedeljo gasilska slovesnost, na kalen so proslavili 90-letnico delovanja gasilskega društva. Slovesnosti so prisostvovali številni gasilci iz okoliških društev in iz Avstrije. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, pripravili pa so tudi kulturni program. Slovesnosti je prisostvoval tud: predsednik GZ Slovenije Ernest Ečrv. Gasilsko društvo Korovci so v času delovanja opravili pomembno poslanstvo na področju požarnega varstva in reševanja, v zadnjih letih pa tudi doseglo viden razvoj. Ob jubileju so tudi podelili republiška in občinska priznanja in odlikovanja. (fm) Iz oči v oči v Vukovarju (Ali: Kako človek, potem ko preživi občutek, da je izgubil vse, verjame, da ima vendarle upanje ...) Pravzaprav, ali bo za Borisa Trt-funovskega vojna kdaj sploh končana? Njegova golgda se nadaljuje. Je mladenič, čigar izpiti obraz ni prekrila niti urejena brada. Okrog njega $0 številni bolnišnični pripomočki. Na njegovem vratu se maje verižica z majhnim Kristusom na razpelu. gardista Damjanoviča: tukaj je v bolnic i Fantje izgubljajo potrpljenje V rovih |ih grizejo podgane Ce pomolijo nos. streljajo četniki Odstopanja pa ni. Tudi jaz bi jim pomagal. tudi tak. v vozičku . Motorist je umrl Poročafi smo že o prometni nesreči Franca Žilavca s Tišine, ki je 20. maja padel s kolesom z motorjem in se po tedanjih ugotovitvah poškodoval lažje. Pel dni pozneje pa mu je poslalo hudo in so ga domači odpeljali v soboško bolnteo. 2 madj ga od lam prepeljali na z nje v bolnico v Maribor be so bile namreč hude 'N di nnh 2. junija umrl. I vo nesreča ne bi bila la . . čna, ko bi voznik imd n|o varnostno čelado. 60 let GD Pečarovci Preteklo nedeljo so gasilci v Pečarovcih proslavili 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pregledali prehojeno pot, ki je bila uspešna ter ob navzočnosti gasilcev in krajanov blagoslovili dom, opremo in orodje, kar sta opravila katoliški in evangeličanski duhovnik. Slovesnosti je prisostvoval tudi področni poveljnik Franček Gomboc. Društvo razpolaga z lepim domom in urejeno okolico. Zaslužnim članom so podelili republiška in občinska gasilska priznanja in odlikovanja. »V Vukovar sem prispel 2K. septembra lanskega leta, m sicer z za grebško brigado. Tam sem ostal do |7. novembra . . « Tega dne je padel Vukovar. Boris Trifunovski je padel devet dni prej. Zadelo ga je po glavi, nogah, ramenih m hrbtu Bil je prestreljen z ostrostrelskim rafalom s silosa. Prijatelji so ga izvlekli. izpostavljajoč svoja življenja, ne da bi sploh vedeli, če je sploh živ Najbolj je bil zadel po hrbtu, predvsem pa po hrbtenici Morali bi se vsi vzdigniti, ko seje pred letom začelo v Sloveniji, pravi Pa tudi to. da je takrat Tudman izdal povelie o napadu na kasarne, ne bi hilo vsega tega z Bomio Po njegovem bi bilo vse drugače. Padel z motorjem (fm) 60 let GD Dolič Šestdesetletni jubilej so preteklo nedeljo proslavili tudi gasilci iz Doliča. Slovesnosti so prisostvovali številni gasilci in krajani ter podpredsednik Občinske gasilske zveze Murska Sobota Franc Kučan. Ob pregledu dosedanjega dela so ugotovili, da je bilo dru štvo zelo aktivno in opravlja pomembno poslanstvo na področju požarnega varstva, zaščite in reševanja ob meji. Na slovesnosti so zaslužnim gasilcem podelili priznanja in odlikovanja. »Mnogi so tudi umrli. Izgubil sem veliko krvi Ko je padel Vukovar, sem bil v nezavesti. Postal sem ujetnik m so me odvlekli v zapor v Sremski Mitroviči Ko sem prišel k zavesti, so četniki naokrog mahali z noži. Hoteli so nas doklali. Pa ludi obratno Tudi na koncu, ko so nas izmenjali, m bilo nič bolje pri izmenjavi v bližini bosanskega mesta Bijeljina, so naš avtobus obmetavali s kamenjem tamkajšnji Srhi .« »Ko smo zahajali po njihovih vaseh. smo v vsaki hiši naleteli na naj razhenejše orožje, tudi ležko. Srbske ženske so odgovarjale, da ne vedo, kdo jim je lo zapustil1 Četniki bi jih pobili Mi pa smo jim dajah hrano, ki nam je pripadala. Pa potem govorijo za nami ustaši koljejo1 Ne vem1 Zgradili bomo nove srare molilnice. Tudi mesta bomo postavili. Mrtvih ne bomo oživeli Niti sožitja ..« In tedaj se misli Borisa Tri fonov skega zopet vračajo v Vukovar Na tistih 50 dni lam, ko je bil ranjen in v nezavesti, bodisi kol mora, dokler ni bil ranjen. Kadarkoli se obrne pekel Sam pekel (fm) Zdaj je v Varaždinskih Toplicah. V bolnišnici, za njim pa so tri operacije dve na hrbtenici in ena na trebuhu. Ostaja brezupno prikovan ob posteljo. Nekdanji natakar iz Slavonske Orahovice, star 27 let. ki se ni utegnil poročiti »Gledali smo se iz oči v oči. Zaman |e bilo četnikom armadna obo rožitev, ker bi se morah vedno po gledan iz oči v oči. Da, največ nesreče so nam prinesli s ležko oborožitvijo Mislim, da nas je na ta način nastradalo 70 odstotkov. Da loče izstrelkov sploh ne omenjam. Toda šele pehota zaključuje boje. Anton R. iz Krištanec, občina Ljutomer, seje v soboto ob 20.20 peljal z motornim kolesom Suzuki po lokalni cesti iz. smeri ŠaIm ci proti Kristancem. Zunaj Sali-nec ga je v blagem desnem ovin ku začelo zanašati — vozil naj bt prehitro nazadnje pa je z mo- J torirm p J del P11 Jhrf Rri ten-c |C hul*u'^5 val in so ga odpelja1' ’ p; f» bolnišnico, kjer s0 id«' do telesno poškodbo. » škode na motornem ko^^ ta 200.000 tolarjev. Nesreča v Dobrovniku sreči manj huda. Z os tom je pripeljal iz s c(tr niškega jezera m zap' ■ , | atonalno cesto 'n 0 .e ti' cestnini jarku Pri . poškodoval, sopotnik .- žavljan Matthias O P e ■' lažje poškodbe. Nas^ 1 manjša gmotna škoda- V križišču regionalne ceste, ki pelje skozi Dobrovnik, in lokalne ceste, ki vodi iz smeri Bukovniškega jezera, so zelo pogoste nesreče. Ni tako dolgo, ko se je zgodila zelo huda, saj je terjala človeško žrtev. Nezgoda, ki pa jo je v soboto ob 21.30 uri doživel Robert K. iz Turnišča, pa je k Z avtom V soboto, 6. junija, popoldne se je Jože M. iz Petanjec peljal z osebnim avtom skozi Tropovce proti Murski Soboti. Vozil naj bi prehitro, poleg tega pa naj bi bil še pod učinkom alkohola, zalo ni uspel normalno izpeljati sicer hla- v drevo gega ovinka in je z ^^tno avta trčil najprej ** ' od tam pa ga je «db> ■ |)a|eiel' hiši številka 14, kjer P dve kolesarki; hudo J' ' (OliF mm R. Gmotna znaša 130.000 tolarje*- 60 let GD Ženavlje Na slovesnosti ob praznovanju 60-letnice gasilskega društva v Zenavlju, ki so ji prisostvovali gasilci in krajani, prisoten pa jc bil tudi občinski gasilski poveljnik Jože Pintarič, so pri pregledu dela ugotoviti, da so v preteklosti veliko naredili. V zadnjem času pa se srečujejo s težavami pri razširitvi doma Ob tej priložnosti so zaslužnim gasilcem podelili republiška in občinska gasilska priznanja. (fm) 60 let GD Doljni Slaveči Prihodnjo nedeljo, 14. junija 1992. ob 13. uri bodo pripravili gasilsko slovesnost v Dolnjih Slavečih ob praznovanju 60-letnice društva. Pregledali bodo prehojeno pot šest desetlelih (er zaslužnim posameznikom podelili priznanja. Ob slavnostnih nagovorih bodo šolarji iz Grada pripravili kulturni program. (fm) »Mislil sem. nekoč sem mislil, kot natakar, ko sem gledal mlade ljudi v invalidskih vozičkih, kako lega ne bi mogel prenesti Ku sem doživel to nesrečo in izkusil, kako je. ko se vse izgubi, sem drugačnega mišljenja. Je veliko tega, kar bi lahko storil, samo da žrle v ne bo zaman. Pa vendarle sem jezen na Tudmana Ni tako, kot je rekel, da je vojna v delu Hrvaške končana. Ne obstaja del. ampak samo Hrvaška. « Ima mater. Obdržal je stare prijatelje, ki ga obiskujejo Prepočasi pa se urejujejo niegove pravice Glej, v bolnišnici jc dobival plačo kot po veljmk, a zadnjo je prejel kol vojak 1480 hrvaških dinarjev. Tedaj, ko želi make pozabili na io liter vina in slatina staneta tisoč teh dinarjev. Namesto, da se poceni, jc vse dražje Pa vendarle mu tudi pomagajo, čeprav dobi cigarete »Rusi v plavi h baretkah, la UN PROFOR, oni po slavonski ravnim igrajo nogomet s četniki. To mi je izpričal prijatelj. Jc ostrostrelec v Ivanovcu. Verjamem mu, saj jih je videl, streljali pa ni smel, ker tega ne dovoli naša vojaška policija. Zaradi tega so naši policaji ustrelili Oni so vedno imeli gromovite razglase Ponujali so nam Ženevsko konvencijo, hkrati pa so hiteli ? obljubami, da bodo zaklali otroke. Potem so spustili tisti svoj >Mars na Drino*. Vedno, ko so morah kreniti. so redno spuščali ta svoj marš Ne vem, kako jim ni bilo jasno, da smo lahko na ta način zgodaj dou meh. da so se nam najavljali S temi zvoki nas niso mogb prestrašiti, ampak so le sebe hrabrili Med bom bardiranjem in prihodom pehote ni bilo dovolj časa za izhode iz kleti. Zato se niu nismo umikali v kleti. Ocenili smo granate in čakali, zakrili ob ulici Tako smo imeli dovolj časa, da jih pričakamo, ko so sc nam približali na 20 metrov S te razdalje je bilo možno delovati tudi / našo oborožitvijo . .« Boris Trifunovski. nekdaj natakar. nekoč poveljnik, zdaj pa le z vojaško plačo v sohi št. 39 velike bolnišnice v Varaždinskih Topli* cah Sostanovalec skuša stati na nogah, potem ko je bil dvanajstkrat ranjen od soseda Srha v Slavoniji. Tretji sobni znanec je službeno odsoten. Odšel je v Nemčijo, kjer mu bodo vgradili >novo< nogo Vojna bo zanje trajala (udi takrat, ko bodo uradni sklenili mir Z avtom v cisterno na levo m trčil v na-p cisterno. Pri tern se j p poškodoval, S01011? u znaša I 50.000 toMO Slavko D. iz Ivanec se je 3. junija peljal po magistralni cesti skozi Rakičan. Ko je pripeljal izven naselja, je nenadoma zavil Poroke V občini Murska Sobota so se poročili Denis ROŠKAR, gra Tičar, M. Sobota, Stara ul 14 '< Ml LAR, pravnica, M. Sobota, Nas. Prekm. brig. 23. ' ■ Sot^ strugar, Gančani 84 in Danijela BALAŽIČ, šivilja, BaK 15; Miran PONDELEK, šofer, Šalamenci 89 in Alojz”3 RF dajalka, Dokležovje 89; Boštjan BAJlC, delavec. Cen 140 in Gabrijela BARANJA, delavka, Cernetavci, ^V^' eosp,‘ slav KOKAS, delavec, Domajinci 62 in Mija HOR*'"' ' $ | Cernelavct, Pušča 49; Zlatko TAMAŠ. trgovski pota > 130 a in Manuela KIKEC, gimnazijski maturant. M«Sr-ŠTESL, mizar, Gradišče 14 a m Tatjana ŽILAVEC, 3 gjds ci 35 c; Amon ŠTIH EC, dipl inženir gradbeništva, O na danih kmetijskih strojev iz strojnega parka KZ Panonke f tijske zadruge sprašujemo, kje soohiasii. kje so inštitucij 5/5 f le tolikokrat opevano m proklantirano pravnost naše dfitl tisto, kar smo dolga leta s težkim delom ustvarili, ne samo lavci Zato 2 vso avtoriteto ljudi, ki vas plačujejo in ki vas vt Lppc vladi Murske Sobote zahtevamo da se v nastala primera ustreznih inštitucij sistema raziščeie in razrešite Lp pozdrav ' 7 vestnj^JJ STRAN 18 t ii»tVi \ 1 EH A It A E OB JA VE Leto XXVIII Murska Sobota, dne 11. junija 1992 Št.: 10 I MARIJ™MATJaŠeC ' VSEBINA 58. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za južni zbiralnik (kolektor) kanalizacije v Murski Soboti 59. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Izvršnem svetu SO M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter Strokovni službi Skupščine občine M. Sobota 60. Odlok o ureditvenem načrtu mejni prehod s pripadajočimi objekti v Gornji Radgoni 61. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1991 v občini Gornja Radgona 62. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gornja Radgona 63. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Puconci—Mačkovci 64. Sklep o dajanju soglasja k cenam v občini Gornja Radgona 65. Sklep o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Gornja Radgona 66. Sklep o objavi predpisov in splošnih aktov Skupščine občine G. Radgona v Uradnem listu R Slovenije 58 Na podlagi 2. odstavka 39 člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRSxšt. 18/84, 37 85, 29. 86 in 26/90) ter 4. člena odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9- 90). je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 9 4 1992, sprejela ODLOK o sprejetju lokacijskega načrta za južni zbiralnik (kolektor) kanalizacije v Murski Soboti I. UVODNA DOLOČILA I. člen S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 m Srednjeročni družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986 1990. sprejme lokacijski načrt za južni zbiral-.nik kanalizacije v Murski Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko m urbanizem v Murska Sobota pod številko 6 '90 —K N 'MS, v novembru 1991. 2. člen Lokacijski načrt vsebuje: A Tekstualni del: l Splošni del, 2. Obrazložitev predvidenih ureditev. B. Grafični del: I Izrez iz Družbenega plana občine Murska Sobota v M I '5000. 2 Situacija predvidene ureditve v M 1:2500. 3 — 5 Zakoličbene situacije v M 1:1000, 6 . Vzdolžni profil v M 1:2500/250. Lokacijski načrt določa: — iraso predvidenega kanala, — območja priključitve na južni zbiralnik, — pogoje m merila za izvedbo zbiralnika, — faznost izgradnje Merila in pogoji, določeni v lokacijskem načrtu so podlaga za pripravo izvedbene dokumentacije in za izvedbo južnega zbiralnika. Razbremenilni kanal vzporeden z obstoječim glavnim zbiralnikom in kanal meteorne kanalizacije ni sta predmet lega odloka. II TRASA PREDVIDENEGA KANALA 4. člen Trasa predvidenega južnega zbiralnika poteka od jaška J 152 na Cankarjevi ulici (pare št. 3176 k o. Murska Sobota). Od tu poteka preko parcel št. 2458, 2459, 2457 in 2463/1 do ulice B Ziherla (s parcele št. 2463/2) ter preko parcel št 2454. 2453/2 in 2453/1 do Tomšičeve ulice (št. 3184), poteka po Tomšičevi, Žitni (s pare. št. 3194), Ulici Ivana Regenta (št pare 1182) ter poljski poti s štev. 3197 (vse k o Murska Sobota). Od tu zavije preko parcel št. 3101,3109, 3113/1. 3113/2, 31 14. 3 125, 3126/1, 3127/1, 3128 I, 3142/2, 3142. 1 do Bakovske ulice (3179), po njej do višine parcel štev 4603, jo prečka in nadaljuje po parcelah št. 4601. 4596 in 4600, prečka železniško progo (s štev. 5349 in 5561) ter parcele 4613/2, 4614. 4615. 4616. 4617. |, 4620. 4777, 4776. 4774. 4773, 4772. 4771/3. 4771 2, 4771- I, 4769, 4768/1. 4694 6 do kolesarske steze ob Panonski ulici (šlev. pare 5365/2), vse v k.o. Murska Sobota. III OBMOČJA PRIKLJUČITVE NA JUŽNI ZBIRALNIK S. člen Na južni zbiralnik bodo priključeni vsi obstoječi objekli, ki so že priključeni na obstoječo kanalizacijsko mrežo do J 152 na Cankarjevi ulici, oblekli, na vezani na kanale po Ulici B. Ziherla, Tomšičevi in Žitni ulici, objekti južno od Trstenjakove ulice, ter kompleks Avtobusnega prometa in Podjetja za PTT vzhodno od Bakovske ulice. Na južni zbiralnik bodo priključeni tudi vsi predvideni objekti vzhodno od Kroške ulice, območje Sobote-jug m objekti vzhodno od Male Nove ulice. IV POGOJI IN MERILA ZA IZVEDBO JUŽNEGA ZBIRALNIKA 6. člen Izhodišča za globino južnega zbiralnika sla v globini obstoječih jaškov m sicer: — jašek J 152 na < ankarjevi ulici (pokrov 189,73. dno 186,80) jašek na Panonski ulici (pokrov 183,90. dno 185,50). Globina kanala je odvisna od načina izvedbe priključka na J 152 v C ankarjevi ulici. Lahko je priključen na dno obstoječega jaška ali dvignjen za 50 cm. V obeh primerih je potrebno prečrpavanje. 7. člen Prečrpavanje je predvideno na koncu trase, pred priključkom na obstoječi kanal na južne strani Panonske ulice. Minimalna višina prečrpavanja je razlika med globinami obeh priključnih jaškov in znaša 82 cm. Višina prečrpavanja se lahko poveča zaradi večjega padca kanala. Minimalni padec južnega zbiralnika mora biti 1%. 8 člen Predvidena trasa južnega zbiralnika prečka obstoječe zemljske naprave. Vsa prečkanja ali vzporedni poteki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi o minimalnih križanjih s posamezno zemeljsko napravo. 9. člen V času gradnje mora investitor zagotoviti stalen ali občasen nadzor up-rvljalcev posameznih zemeljskih objektov in naprav, ter upoštevali njihove po 8°J* - . . . Ce se objekti in naprave kakorkoli poškodujejo, ah se ugotovijo negativne posledice zaradi izvedbe kanala, mora le-te investitor sanirati. 10. člen V času gradnje mora biti zagotovljeno nemoteno funkcioniranje obstoječih komunalnih naprav. Ce to m mogoče, mora investitor ali izvajalec del pravočasno obvestiti vse oporabnike o začasni prekinitvi. Na ustrezen način mora investitor začasno uredili nadomestilo za prekinitev funkcioniranja (npr dovoz pitne vode, odvoz fekalij). II člen Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave la L da se s primernimi tehničnimi ukrepi zagotovi kvalitetna izvedba. 12. člen Pred pričetkom del se mora z dela trase, ki poteka preko vrtov in kmetijskih zemljišč, odstranili vrhnja plast deb 30 cm, se deponirati ob gradbišču ter se po končanih delih ponovno razprostreti po površini. Odvažanje humusa in mešanje z ostalim izkopanim materialom ni dopustno. 13. člen Gradbena dela se naj po možnosti izvajajo izven dobe vegetacije, oziroma v času, ko bodo najmanj prizadeti poljski posevki na kmetijskih površinah. V. FAZNOST IZGRADNJE , 14. člen Gradnja južnega zbiralnika se lahko prične takoj, vendar priključitev na či stilno napravo ni možna pred sanacijo obstoječe ali izgradnjo nove ter pred sanacijo kanala do čistilne naprave Priključitev obstoječih površin na novi kanal pred izgradnjo čistilne naprave je možna k tam. kjer je obstoječa kanalska mreža prekinjena in preusmerje na na novi kanal. Začasna priključitev obstoječih površin na čistilno napravo se lahko izvede izjemoma ob upoštevanju pogojev upravljalca. Nove površine, oziroma objekli se smejo priključiti na južni zbiralni kanal šele po usposobitvi čistilne naprave. ■ * »M* r.OI.OTME ZakoliCbo «ru%e jutncgv tbiralmk* mora opraviti Cieodctska uprav-a otoCine Murska ISoboiu Po končanih delih mora investitor poskrbeti za posnetek »zvedenega stanja 16 Člen Lokacijski ndčrl za južni zbiralnik je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu, pristojnem za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota 17. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — Lnota v Murski Soboti. 18. člen la odlok prične teljah osmi dan po objavi v Uradni objavah pomurskih občin. Številka 352-23 90 -2 Murska Sobota, dne 9 4 1991 Predsednik Skupščine občine M Sobota Andrej Gerenčer, s. r. 59. Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sisiemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur lisi SRS, št 24 69. 12/79, 39/85. 37/87 m 18 88) in 4 člena odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine M Sobota (lir. objave, ši 9/90 in 22/91) je Skupščina občine M Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora« dne 4 junija 1992 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o Izvršnem svetu SO M. Sobota in o upravnih organih občine M. Sobota ter Strokovni službi Skupščine občine M. Sobota I. člen V 49 členu odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine M Sobota m o upravnih organih občine M. Sobola ler strokovni službi Skupščine občine M. Sobota (v nadaljnjem besedilu odlok) {Ur objave, št. 18/86, 32/89 in 3/92) se besedilo 4 in 7. točke nadomesti z novim besedilom tako, da se glasi: 4. Sekretariat za gospodarstvo 7. Sekretariat za družbene dejavnosti. 2. člen 58 člen odloka se spremeni tako, da se glasi. »Sekretariat za gospodarstvo — usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega in prostorskega planiranja. spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja. pripravlja in izdeluje programe razvoja občine in programe razvoja de mografsko ogroženih območij v občini, — spremlja in analizira problematiko po gospodarskih področjih, investicijsko in izvozno-uvozno dejavnost, spremlja izvajanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter skle pov in stahsč Skupščine občine in Izvršnega sveta. predlaga pristojnim organom ukrepe za odpravo motenj v podjetjih, ki ne morejo izpolnjevati zakonsko določenih obveznosti. opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja gospodarstva, zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi razne stati-slične akcije. nudi strokovno pomoč fizičnim m pravnim osebam v zvezi s podjetništvom in nhnnišlvnm v občini. zbira in strokovno preverja vloge na osnovi občinskega natečaja za pospeševanje podjetništva in obrtništva.« 3. člen Besedilo 61 člena odloka se nadomesti z novim besedilom tako, da se gh si: »Sekretariat za družbene dejavnosti opravlja slrokovne m upravne naloge, ki sc nanašajo na vzgojo in izobraževanje, oiroško varstvo, kulturo, šport, raziskovalno dejavnost, zdravstvo in socialno varstvo, pripravo odlokov in drugih splošnih aktov iz področij družbenih dejavnosti, varstvo naravne in kulturne dediščine, sodelovanje pri izdelavi planskih dokumentov. — druge naloge skladno z zakoni m ostalimi predpisi « 4 člen V 6? a členu odloka se črta besedilo »Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti« ler namesto tega vstavi na slednje besedilo: »Sekretariat za gospodarstvo, Sek reta rial za družbene dejavnosti.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka 021 23/91 I V M. Soboti, dne 4. junija 1992 Predsednik Skupščine'občine M Sobota Andrej GERENČER. I r. 60 Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS. št. 18 84, 37/85 in 29/86, ter Ur. list RS, št. T_*» oni »r» IVT *........... «■»».. - 1 . . .. .......- I . . > - ■ • • tv« otCine Gor ICa^KviTvA iv- ‘ ‘mn . XUA.3>z,v>r\'1 zbora delu, ’toora krAjevml -.1^ Arx>>.V»tt\ov»c»W\t- Cnega zbora dne 27. 5. '997. ODLOK O U REDITVENEM NACRTV MEJNI PREHOD S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI V GORNJI RADGONI I. SPLOŠNO I. člen S lem odlokom se sprejme ureditveni načrt »mejni prehod s pripadajočimi objekti v Gor. Radgoni«, ki gaje pod številko 1393, izdela! Komunaprojekt Maribor. 2, člen Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a. Grafične priloge: izsek iz prostorskih sestavin dologoročnega Družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986- 2000 M 1:5000 — izsek iz prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Gor. Radgona za obdobje 1986-1990 - podaljšan M 1:5000 pregledna situacija širšega območja M I :l000 — geodetska in katastrska situacija obstoječega stanja M I :l000 - situacija — prikaz z območja obdelave M 1:1000 — situacija inventarizacije obstoječega stanja in rušitve M 1:25O — ureditvena situacija s predlogom ozelenitve M 1:25O - situacija parcelacije in namenske rabe površin M 1:250 — situacija količbe in etapnost izgradnje M 1:250 - situacija obstoječih komunalnih vodov M 1:1000 b. Tekstualni del: — soglasja, pogoji in smernice organov in organizacij obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo ureditvenega načrta 3. člen Meja obravnavanega območja je razvidna iz grafične priloge ureditvenega načrta. 4. člen Obravnavano območje je v družbenem planu občine Gor. Radgona za obdobje 1986- 1990 — podaljšan, opredeljeno kot stavbno območje v obstoječi strukturi, predvideno za ureditev poslovno-stanovanjskih, poslovnih in stanovanjskih objektov ter za gradnjo poslovnih objektov kot zapolnitev obstoječe strukture. Na tem območju je načrtovana prenova objektov Kerenčičeva 15, 17 in 19 za poslovne potrebe (brezcarinske prodajalne), rušlev dotrajanega gospodarskega poslopja ob Jurkovičevi ulici in nadomestitev z novim v enaki obliki in gabaritih. Zaradi predvidene namembnosti obstoječih in predvidenih objektov bo potrebno urediti promet tako, da se bo promet na mejnem prehodu odvijal nemoteno. Promet bo potrebno urediti v skladu z ureditvenim načrtom. 5. člen Prenovo obstoječih objektov, gradnjo nadomestnega objekta je izvajali skladno z določili ureditvenega načrta, ter pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Z prenovo obstoječih objektov se velikosti in gobariti ne smejo spreminjati. Nadomestni objekt je izvesti v enakem gabaritu, velikosti in iz-gledu kot je obstoječi. Gabarit, velikost in izgled predvidenega objekta je prilagoditi objektom v neposredni bližini. Pred prenovo objektov bo potrebna izdelava projektno spomeniško varstvene valorizacije. 6. člen Celotno območje prostocarinske cone je potrebno uredili tako, da je mogoče dostop in izstop samo preko mejnega prehoda. Dostavo v objekta Kerenčičeva 15 in 17 bo omogočeno z Jurkovičeve ulice pod kontrolo carinske službe. Ob parkiriščih mora biti ograja, ki pre prečuje nekontroliran dostop. Za zagotovitev varnosti prometa bo potrebno kontrolirano voditi tovorna vozila ob vstopu v državo. Promet se ureja s semoforjem vodenim iz mejnega bloka, lociranim tako, da omogoča dostop in izvoz iz novo predvidenega parkirišča za osebna vozila Parkiranje in ustavljanje avtobusov zaradi motenja carinske dejavnosti na danem prostoru ni možno. Peš promel se odvija po spodnjem nivoju ob objektih in se vključi v mejni blok pri objektu 13 ob izravnavi nivojev. 7. člen Obstoječe prenovljene in nadomestni objekt bo možno navezati * na potrebne komunalne objekte in naprave pod pogoji upravljalcev (eh naprav ter v skladu z določili ureditvenega načrta. Pri temn bo potrebno: izvesti rekonstrukcijo omrežja za gašenje požarov — Vi kanaVnactic un«si\ n A^z^^CCni, — predM^dentj \b obstret« VTV wi e\tVAAo orrmt\« 'J mozm kabUrati in p<^otit\ \i ztm\yo %. č\en Odvoz komunalnih odpadkov mota biti organiziran v skladu z veljavnim občinskim aktom o odvozu, zbiranju in odlaganju komunalnih odpadkov, pri čemer je upoštevati navodila izvajalca. 9. člen Posameznega prenovljenega objekta ni mogoče predati njegovemu predvidenemu namenu, dokler ne bo urejena potrebna komunalna infrastruktura in urejanje prometne površine za potrebe objekta. 10. člen Do pričetka prenove so lastniki dolžni obstoječe objekte ohranjati in jih vzdrževati v skladu z določili Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. 11. člen Investitorji in izvajalci del so pri prenovi objektov in gradnji nadomestnega objekta dolžni upoštevati določila tega odloka, pogoje in smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri izgradnji komunalnih objektov in naprav pa pogoje upravjalcev teh komunalnih objektov in naprav. V času izvajanja del je upoštevati veljavne predpise s področja varovanja državne meje. Zagotovljena mora biti kontrola pristojne carinske službe in mejne milice. V času izvedbe del mora biti območje urejeno tako, da bo onemogočen dostop nepoklicanim, ter da bo promet preko mejnega prehoda potekal neovirano. 12. člen Parkirni prostori na Gubčevi ulici, ki se izgubijo z izvedbo tega ureditvenega načrta, se nadomestijo na Gubčevi ulici izven območja tega ureditvenega načrta. 13. člen V soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor so dovoljena odstopanja pri gabaritih objekta do t— 2,00 m, ter pri legi predvidenih objektov do 1,00 m v vse smeri, kar se ugotovi v lokacijskem postopku, pri Čemer pa se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja in poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. 14, člen Investitorji so dolžni na lastne stroške v celoti izvajati gradnjo po tem ureditvenem načrtu. 15. člen Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora. 16. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja. Kazenske sankcije izvajajo v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in Zakonom o graditvi objektov. 17. člen Z dnem ko prične veljati ta odlok, preneha veljati za to območje del ureditvenega načrta — mestno središče Gor. Radgona (Ur. objave, štev. 32/87). 18. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 352-3/90-10 Datum: 27. 5. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., 1. r. 61 Na podlagi 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. I. RS, št. 21/72-2/86) in na podlagi 6. člena Odloka o pristojnosti in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10/90) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 5. 1992 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1991 zu je. — skupna obremenitev — plačila m preplačala — znesek dolgov zavezancev — znesek preplačil zavezancev — obračunski saldo — dolg zavezancev .Mi WA j^dS« 7 6 312.919 50 SlT 13341.1115» SUT 3.247.000,20 SLI 10.094.171,80 SLT S. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Št.; 402-3/92-6/4-92 Datum: 27. 5. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., I. r. 62 Na podlagi I !4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 6. člena Odloka o pristojnostih m načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Ur. objave pomurskih občin, št. 10/90) je skupščina občine Gor. Radgona, na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 5. 1992 sprejela ODLOK □ spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gornja Radgona I. člen V odloku o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gor. Radgona (lir. objave pomurskih občin, št. 8/90 in 12/91) se 2. odstavek I. člena črta in nadomesti z naslednjim besedilom: — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Siaptinci (Ur. objave, št. 31/81), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Lomanoše (Ur. objave, št. 27/8i), — odlokom o uvedbi melioracijskega postoka v k,o. Črnci, k.o. Lutverci, k.o. Plitvica, k.o. Nasova in k.o. Žepovči (Ur. objave, št. 27/82), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Boračeva, k.o. Šratovci, k.o. Orehovci, k.o. Crešnjevci. k.o. Mele in k.o. Zbigovci (Ur. objave, št. 20/83), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Selišči (Ur. objave, št. 21/84), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Dragotin-ci, k.o. Siaptinci, k.o. Jamna in k.o. Terbegovci (Ur. objave, št. 15/85), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o Dragotin-ci, k.o. Jamna, k.o. Blaguš, k.o. Grabonoš in k.o. Okoslavci (Ur. objave, št. 22/86), odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k.o. Stavešinci, k.o. Okoslavci, k.o. Očesiavci, k.o. Sp. Ivanjci, k.o. Grabonoš in k.o. Kraljevci (Ur. objave, št. 22/87), odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k,o. Sp. Ivanjci, k.o. Gor. Ivanjci, k,o. Stavešinci, k.o. Ivanjševci in ko. Radvenci (Ur. objave, št. 25/88), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v delu k.o. Sp. Ščavnica, del k.o. Lastomerci, del k.o. Radvenci in del k.o. Ivanjševci (Ur. obj’ave, št. 17/89). 5. člen odloka se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: »V letu 1992 znaša nadomestilo za kritje Stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na posameznih melioracijskih območjih, navedenih v 1. členu odloka, kot sledi: melioracijsko območje k.o. Siaptinci, strošek 205,53 SL T po hektarju, — melioracijsko območje k.o. Lomanoše, strošek 381,67 SLI po hektarju, melioracijsko območje k.o. Črnci, Lutverci, Plitvica, Nasova in Žepovci, strosek 502,71 SLT po hektarju, — melioracijsko območje k.o. Boračeva, Šratovci, Orehovci, Crešnjevci, Mele in Zbigovci, strošek 675,67 SLT po hektarju, - melioracijsko območje k.o. Selišči, strošek 232,91 SLT po hektarju, - melioracijsko območje k.o. Dragotinci, Siaptmci, Jamna in Terbegovci, strošek 702,24 SLT po hektarju, melioracijsko območje k.o. Dragotinci, Jamna, Blaguš, Grabonoš in Okoslavci, strošek 544,15 SLT po hektarju, — melioracijsko območje k.o. Stavešinci, Okoslavci, Očesiavci, Sp. Ivanjci, Grabonoš in Kraljevci, strošek 582,48 SLT po hektarju, — melioracijsko območje k.o. Sp. Ščavnica, Lastomerci, Rad venci, Ivanjševci in Gor. Ivanjci, strošek 496,74 SLT po hektarju, rtte/toracrjsko oč>n?oč/c k o Sf> S&a vn/ca Lastomerci, Rad venc< in tvsnfievcj, sfm.ieA SZ 7~pa hektarju«. 3. člen Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin St.: 32!-3/91-11 Datum: 27. S 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., I. r. 63 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, II 84 in 4/86). je izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 19 5. 1992, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Puconci — Mačkovci 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo primarnega vodovoda Puconci —Mačkovci, ki ga je pod št. 10/91-LN/MS, novembra 1991 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. 11. Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih trgovin Potrošnik v Puconcih in Mačkovcih ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ah Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, St. Rozmana ul. št. 5. Številka: 352-5/92-4 Murska Sobota, dne 19. 5. 1992 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Ivan OBAL, dipl, oec., I. r. 64 Na podlagi 3. in 10. člena Zakona o cenah (Ur. list RS, št. 1/91-1} in I. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na Izvršnem svetu skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skup nosti (Ur. list RS, Št. 2/91-1 in 33/91) je Izvršni svet Skuščine občine Gornja Radgona, na seji dne 16. 4. 1992 sprejel SKLEP o dajanju soglasja k cenam I. Podjetje in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela, ki opravljajo dejavnosti: — področje 10 — urejanje naselja in prostora / — pogrebne storitve, urejanje in vzdrževanje pokopališč — dimnikarske storitve. — področje 12 — zdravstvo in socialno varstvo — dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok, morajo pred spremembo cen proizvodov in storitev pridobiti soglasje Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona. 2. Soglasje je treba izdali najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je bil poslan zahtevek za spremembo cen. Ce Izvršni svet v roku iz prvega odstavka te točke ne izda soglasja se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen. Zahfcvgk za spremembo cen mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda OZ storitve in mersko enoto 2. ceno za katero se zahteva soglasje, odstotek zahtevanega povečanja, ceno, ki se uporablja od začetka uporabe nove cene 3. organ, ki je sprejel sklep o povečanju cene in navedbo, od kdaj se uporablja nova cena 4. razloge, ki pogojujejo predloženo ceno. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38I-2/9I-H Datum. 17. 4. 1992 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton TROPENAUER, ing. gr. 65 SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA Št.: 028-5/92-SO Datum: 27. 5. 1992 Na podlagi 46. člena zakona o zavodih (Ur. I. RS, št. 12/91) in 6 člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 6/90), je skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 5. 1992 sprejela naslednji SKLEP: I. Skupščina občine Gor. Radgona daje soglasje k naslednjim statutom osnovnih šol: — statut osnovne šole Gor. Radgona, — statut osnovne šole Stogovci, — statut osnovne šole Videm ob Ščavnici, — statut osnovne šole Radenci, — statut osnovne šole Negova, — statut osnovne šole Apače, — statut osnovne šole dr. Janka Šlebingerja in — statut osnovne šole Kapela 2. Sklep o soglasju velja z dnem sprejema na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine. 3. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., I. r. 66 Na podlagi 299. člena statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86, 2/87 in 9/89) ter 6. člena odloka o pristojnostih in načinu dela skupščine občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 10/91), je skupščina občine Gor Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 5. 1992 sprejela naslednji SKLEP: 1. Predpisi ali splošni akti ter drugi akti, ki jih sprejemajo zbori skupščine občine Gor. Radgona, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Št.: 021-7/90-SO Datum: 27. 5. 1992 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Alojz VOGRINČIČ, dipl. ing. agr. in dipl, oec., 1. r. radijski in televizijski spored od 12. do 18. junija petek SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV Murski val Muh UKW kraye $e 2 nam' -? P°da,ki 9 ledna k' pe JesNi , 7nnOll?skc>P<>m- ob Rad™ SGea fu,ran)a ^'"«0nXd! eni,,a 715 "^iiev^ dan • 7»ln If «n madžart7en^'ni> ne,n5«’ ' u 8 lc DodoiJ1"' 8 00 Poroč' ’15 ^riboJk?’ B<'Rni utr'P , Pismo k ^ladb looo p“ ^!v,ca ‘n-.^edensG P?r,X'la '0 30 ki1 iVrir/ "Ve (kul' ^eiDro n'"* I- 11 30 230 (»Bt ». t. “^“tev Sl« Pooom‘"1,a S*®veni-, 250bvi..n dne na M V P^led Br'i6 ^ Poroe'la. t?32 l7 «'> s " l9°0 Vklh ? Odn' fanni Fermija. ’k3ueujemo Radio MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) 5 40 Prebujajte se z nami — tudi v soboto je lahko io prijet no. če imale dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogod ki. 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8 30 Dunajsko zvočno pismo. 9.00 Nabat Planje, phanje in poesis. 10.0(1 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11 00 Soboini gost 12,00 Poro čila (BBC). 12.30 Novica dne va 13.00 Slovo in vključitev Ra dia Slovenija. 16 00 Popoldne na MV 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Mali oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitka mi in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC ). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan ... 8.30 Horoskop. 8.45 To bi moral biti kabaret. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja. 12 00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12.30 Minute za kmetovalce. 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi oddaja za porabske Slovence in vse druge 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJI« 1 8.30 Angleščina 8.30 Rado vedni Taček 9.15 Klub Klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 I7 |«Tok l10 RKanU di*^ln2a m,a forum d9 30 D”e' ' »ne? Semenj Včlib«s 22n2^ a- Dnevnik Dia^i"’ne- »mer "»T*,, s"jena poteza. Poročila. I2.O5 Večerni gost. 17.00 Dnevnik slovenski film. Tok tok. 14.05 16.00 Tednik. 17.10 idealist, 19.00 Risanka 19. 15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik. 20.00 Utrip. 20.30 Knžkraž. 21.35 Zlata ‘ amer. nadaljevanka. leta. 22.25 Hr», te*« ' (V h Gotska gOme'U 20^5 SP vT t t " SNiv k, v no-M"dic š; '■ „c,nčija- i>rt 3|<,SMi^tyMarto Dnevnik. 22.55 Sova: Murphy Brown. amer, nanizanka. Dia na, angl nadaljevanka; Sest mož proti Alcatrazu, ameriški film; Nočne ure. amer varietejski program. Drugi program 14.30 21 slovensko tekmova nje mladih glasbenikov 16 40 Sova. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18 15 Angleščina v poslovnih stikih. 18.30 Videomeh 19.00 Kremenčkovi, risanka. 19 30 Dnevnik 20.15 Klasika 20 30 Žur, L del francoskega filma 22.15 Portorož: Poglej in zadeni, prenos finala 8JO Živ žav. 9.00 Kluhučniki na srečanju v Borovljah, prenos iz Avstrije. 10.30 Renu Bassi v plesih iz Indije. 11.05 Kronika, kanad. serija, I 130 Obzorja duha, 12,00 Poročila. 12.10 Kmetijska oddaja. 12.40 Videomeh. 14JO Ebu drame za otroke. 14,35 Heroin, francoski film. 16.00 Kralj Patagonije, franc, nadaljevanka. 17.00 Dnevnik. 17JO Arsene Lupine, ameriški Ulm 18.55 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo, 21.35 Velike trgovske poti, angleška serija. 2235 Dnevnik. 2,3.05 Sova: Ameriške video smešnice; Diana, angl, nadaljevanka. 5.40 Prebujajte se z nami — da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan ... 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali oglasi 9.00 Zgodilo se je. 10.00 Poročila. 10.30 Šport. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16.00 Popoldne na M V. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 šport. 18.00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. Tv SLOVEKU^ t HTV 1 Drugi program 12.10 Sova. 13.30 Športna ne- 9.00 Lutkovna igrica. 9.55 Semenj ničevosti, angl, nadaljevanka. 1100 Mernik, Forum, Utrip, Zrcala ledna. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik. 17.10 Radovedni Taček. 18.00 Obzorja duha. 18.35 Divji svet živali. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl, nanizanka. 2105 Mednarodna obzorja: Brezdomci v Sloveniji. 21.45 Drama. 22.45 Dnevnik. 23.20 Sova: Diana, angl, nadaljevanka; Zvezdne steze, amer, nanizanka. delja: EP v.nogometu čijazAnglija prenos. Fran- 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Kronika Unima 92. 20.30 Primer Furlan, dokumentarna oddaja. 2100 Aleksa Šantič, nadaljevanka. 21.55 Plesni nokturno. 22.05 EP v nogometu Švedska ižanska, posnetek. Drugi program 15.20 Sova. 16.35 Športni pregled. 17.05 EP v nogometu škotska: Nemčija, prenos. 19.10 Vidcošport 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.05 EP v nogometu SND:Nizozemska, prenos. 22.10 Gospodarska oddaja: Evropa 2000. 22.40 Umetniški program: Kriminal. HTV 1 E HTV 1 Uai Ph»- humor on' u « ■ tJM*t liSf7’ l2-°o ,«5PoU^ na ?;i6^Bak|i?.4?M<^re Mofi.,605 Ma'a -C reportaža. '8 00 P,>- ? ji' ^0°S Fh„ -*0 000 ■h; fr’ IKK 3S|?pna z»hM' an’sriškl ^očila^ ' an8>e$l ''k, '” l?a,l> zalEOdanski L'8.55 Vnkn?rJ“ ** i?' -n'''K <,. pra5anN ‘4il 19 K7e, -; ■ 20n» ,7” CJ* ■. tračih1 neodvis. ’ ‘J 27 '0 Pa ■ '>i' 9,11 »Aten- 6 15 Dobro jutro. Madžarska! 8.35 Za bapliste 8.45 Za otroke in ne le zanje 11.00 TV magister. 12.30 Panorama, svetovna politika 13.30 Sezamova ulica, za otroke 14 3(1 Minute za spote 15,011 Barometer, politični šov. 16.05 Duh iz močvirja, Disneyjev film 17.45 TeJevi-deo '92. 17 55 Za olroke. 18.25 Moja hiša, kultura bivanja. 19.00 Skrivnostni randevu, po lovalni kviz 20.00 Dnevnik, le-leipon. 20.40 Dallas, 74. del ameriške serije. 21.40 Umor s posvetilom, francoska kriminalka 23.10 Red Hol and Dlue. spoti. 6 45 Vaška TV. 7s55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano, kramljanje. 8.30 Telefonska ^gra. 8.40 Nedeljski magazin. 11.00 Za boljši jezik ll.lOSen-Lmdrejsko poletje. 12,00 Speed-way. 13.05 Financial Times, poslovne novice. 13.30 Muzikalne duše, za ljubitelje lepih melodij. 14.00 Prehod. 14.25 Goool, nogometni pregled. 15.05 Igra Harkochba. 15.45 Ortodoksni verski program. 16.05 Wall Dis nev vam predstavlja, filmi in risanke. 18.00 I P v nogometu: Francija Anglija. 19.45 Teden, dnevnik. 20.45 Gallipoli, avstralski film. 22.45 Nagrobnik na parceli 301. dokumentarni film. 23.15 Kramljanje. 5.45 Dobro -utro, Madžarska’ 8.30 Cez dan. 9.00 " ' Disnev vam predstavlja, 10.45 Igra. 11.00 Cez dan. L1. K. Today, angleščina, t ez dan. 12.0(1 Poročila. Wall pon. 11.20 11.50 17.00 EP v Popoldanski saldo 17 10 .. nogomet!. Škotska Nemčija 19.00 Katoliška kronika. 19.10 Igra. 19.20 Za otroke. 20.00 Dnevnik. 20.35 The Front, ameriški film (o prvem moškem, ki bo rodil otroka). 22.15 Brez sodbe, žensko taborišče Ki-staresa, dokumentarni film. 23.30 Aktualno. 23.55 Dnevnik. 24.00 Dnevnik, BBC. RTL š, ’ly ' 'tl , "“vite, V č'Pkastih 16 50 21 Jump Street 1745 Vroča nagrada. 18 15 Družinski dvoboj 18.45 Poročila 19.10 Lull House 20.15 l jubljena v omari, komedija 22.00 Kako, prosim? 23.00 Lovski revir ostrih gamsov, komedija 0.20 Domača učiteljica, italijanski erotični film. 6.00 Cobi. 7, ’ *’ m3?36 _ razno Računalniki MICROSTAR VELIKA IZBIRA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME - PC 286/16 - PC 386SX/25 - PC 386/33 Mhz 64KB Cache - PC 386/40 Mhz 64KB Cac hQ - PC 486/33 Mhz 64KB ^^g Ch© - RAČUNALNIKE VAM SESTAVIMO TUDI PO VAŠI ŽELJI CENA: ŽE OD 700,00 DEM DALJE Garancija: 18 mesecev — osnovne plošče — komprocesorje — grafične kartice — 1/0 kartice — 1loppy diske — hard diske — hard/floppy disk kontrolorje — ohišja — tipkovnice — monitorje — miške, skanerje — opremo' za lokalne mreže — notebook — tiskalnike in drugo TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV, hard diski večjih zmogljivosti (500 MB in več), kompletni sistemi za ARHIVIRANJE PODATKOV in drugo opremo glede na Vaše želje. trgovina MIKROSTAR Hauptplatz 95, A-7561 HEILIGENKREUZ/L. telefon: 9943-33-25-64-05 telefaks: 9943-33-25-64-06 INFORMACIJE: FERROIMPEX Ges.m.b.H. A-0162 STRAU 72. CELOVEC telefon: 9943-42-27-38-80-0 telefaks. 9943-42-27-38-80-23 MIKROSTAR, d.o.o. Letališka 33 61000 Ljubljana telefon: (061) 102-222 int: 339. 340 telefaks 061 104-267 Na izjemno ugodni lokaciji v Murski Soboti, na avtobusni postaji, Kidričeva 10 a DAJEMO V NAJEM POSLOVNI PROSTOR: — zidan kiosk, 20 m’ — namembnost’ storitvena ali poslovna — izhodiščna najemnina: 25 DEM/m’ — pogodba o najemu se bo sklepala za nedoločen čas. Pisne ponudbe interesentov za najem pričakujemo v 10 dneh od objave, pošljite pa jih na naslov CZP VEČER, Kadrovsko-pravni sektor, Maribor. Svetozarevska 14. V ponudbi je potrebno obvezno navesti, za kakšen namen bi se poslovni prostor uporabljal. Podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri g. Mariču tel. 069/21 -438 oz. osebno v Podružnici Večera, Murska Sobota. Titova 13. VESTNIK SONJA JUREŠ Ljutomer,Glavni trg 7 Telefon: 82-445 Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • športni copati • ženske torbice NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD Ol .06. 1 992 VLOGE, NA VPOGLED HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV ŽIRO RAČUNI OBČANOV VARČEVALNA KNJIŽICA 3,87% 3,87 % 3,87 % 6,51 % VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC od 2.000 do 10.000 6,83% od 10.000 do 50.000 6,91 % nad 50.000 7,03 % VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE od 2.000 do 10.000 6.91% od 10.000 do 50.000 7,03 % nad 50.000 7,10% DOVOLI EN A PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 8,11 % Z Abanka, banka prijaznih in podjetnih ljudi; $ RADENSKA - ZDRAVILIŠČE. Podjetje za zdravstvo, turizem in gostinstvo Radenci, d.o.o., oddaja v najem poslovni prostor TRGOVINA-TRAFIKA v hotelu Radin v Radencih v velikosti 35 m\ Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Podrobnejši podatki se dobijo pri podjetju RADENSKA — ZDRAVILIŠČE Radenci, d.o o., 69252 Radenci, ali po telefonu št. 65-541 oz. 65-040, interna 260. Interesenti bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od zadnjega dneva roka za zbiranje oonudb — Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emrr (teklorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 2I-383, 2I-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064. GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2, trimesečje 1992 je 650,00 SLT, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. i. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Honorarno ZAPOSLIMO trgovko, lahko je pripravnica Informacije Trgovina ELA, Beltinci, Ravenska 27. ali po telefonu 42-151 Vestnik ob četrtkih STRAN 22 DVE BREJI KRAVI prodam. Dan-kovci I. m343 KRAVO, 9 mesecev brejo z drugim teletom, in puhalnik za seno in gume za cisterno, zunanje, nove, ugodno prodam. Gaberje 97,. ® 76-466. m 944 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 57, ® 46-652. m946 DVE BREJI KRAVI, eno 8 mesecev in eno 3 mesece, in pujske prodam. Janez Graber, Vanča vas 1. m926 MALE PUJSKE, stare 9 tednov, prodam. Kupšinci 23, m937 PLEMENSKO TELICO, visoko brejo mali da dnevno (26-27 litrov mle ka) ter kravo, brez teleta ali z njim, vse kontrola A, prodam. Rankovci 14. m 929 ČEBELE s panji ali brez njih prodam. Miholič, Žitna 13. m963 KRAVO, staro 6 let. kontrola A, telila pred 14 dnevi, mleka da 22 litrov, prodam ©23-404 ali Kupšinci 69. m957 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibi-ja Horvata, Nemčavci, ©24-393 mppp NESNICE, MLADE JARČICE. PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakocih, © 43-070, in v gostilni Železen ©49-025. mpf Beznovcih, KRAVO, s faro 6 let, brejo 7 mesecev, in kravo, staro 9 let, brejo'J mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Informacije: Alojz Čuk, Trdkova 39 ali Salamenci 38. m9)8 kmetijska mehanizacija KOSILNICO BCS, zelo dobro ohranjeno, prodam za 2.200 DEM 4- 1% carine. ©(042) 510-74. rr343 STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE NEPTUN, golf dizel, letnik I- 1990, prodani ©87-131. m3741 SAMONAKLADALKO, 17 m3, prodamo ali zamenjamo za 3— ali 4-ton-sko dveosno prikolico in prodam pu-halnik Tajfun ter pluge, oltove, 12-colne, Zenkovci 55, ® 49-035 m955 SAMONAKLADALKO SNP 19 prodam ® 49-025 m956 TROSILNIK MINERALNIH GNOJIL Vicon Creina prodam po polovični ceni, Partizanska 30, Bakovci, ® 43-028. m969 SILAŽNI KOMBAJN SK 80 S prodam. Pristava 6, Ljutomer ® 82-190. m3743 TRAKTORSKO GUMO FULDA, 28—11, novo, ugodno prodam Cvern 13, © 81-724. m3739 TRAKTOR STEVR 18 KS s priključki, stroj za ličkanje koruze. Renault 4, karamboliran, starejši letnik, njivo, 18 INVALIDSKI ohranjen, prodam Kajuhova 2, Ljutomer, zvečer. m3737 RADIATOR, TnkO, 30^. Ije, 20 členov, kupim ” bota.© 21-669 i"9’°ri.emskea»le* V INO, rizling, in logar “ prodam © 72-19- m k^Mli"1 KORUZO v zrnju in 1 J Jlt seno prodam. Markism ■ f TER VOL tudi 4 m . prodam. £ 24-929 m INIVERZALNI STROJ, Sialner pom^pzl je, prodam S 8 KUPIM I m suhih hr» Uoe ’ vih desk, »foshnov<<, prodam S 2V04 . ( 0 kiiif ETAŽNO PEČ««?^ f’1^ dva radiatorja, k" 1 Stanko Perkič, BakO m932 Male)’- * OMARO, spalnica Ma.l , p-odam. © 82-031- h ŽAGO, standard OV kW motoriem, pr^ novci 38 ®49-'|2mjo pi^’1* TRAVO ZA KOŠWO Pcdlesek.Sebeborci* 10 m' suhih drv, - prodam. T'',0^an.clri\ A KAMP PRIKO^kolo ‘j .. skoraj novo nio“' n.jt,o vozen ih 22.OUU Šim 0S1 in voz z 1'un”^"!" jt)lr’ nov. prodam. Aiop ^7 ska cesta 49, « v • iigvii "' p* DVE RABLJENI TE« ; >1 LAC1JSKI PEČI, »4« damo. Poklic* P° “ OZVOČENJE, P' " ('rf««*: rrod.im širlun Sj n--: gi ' 31 PRIKOLICO za po po dogovoru. mi m‘.”l truiem^S® PREKLIC’ Pr,ck'rX^ žico št. 00853-2,1 nja Radgona. T 42, Benedikt. |„.d» KAVČ, ležišče, c« ^3« davska 31. ® PREKLIC! Pr« zaključnega -.pr1 ’n Jenc11^ j Gostinski šoli * .i-* n 1» Š D O / SI.OtfNCO ' . U' r '. IU4I Luniin^Vjjl na vabi svoje y col 4. junija 1994 . wi» rani vKnževcih pn 1 BOR M967 £ ZA " 1* RAZLIČNE DElE zaradi čf/1* dam 9 nHRA'^^ DOBRO OHR* v |£ 1 CO, možnost plačil^g|ji)5. ugodno prodam- uri. m967 .inoH, i VINO, rizling. f>»nJt|J# prodam ® ^^ORA^.Z KOMPLETNI LAB t j delavo barvnih rteosri^ iirOV, Černelavcih, prodam. © 32-406. m947 DVE NOVI CISTERNI ZA GNOJNICO, 2700 L IN 2200 L, ugodno prodam ©(064) 43-075. m952 KOMBAJN KLAS 105 ugodno prodam © 57-100. m953 TRAKTOR IMT 558, star 12 let, prodam za 6.000 DEM. Tel.: 68-151. m3257 NAKLADALNIK GNOJA RIKO N V—6, star 1,5 leta, malo rabljen, in kosilnico Batuje, z okvaro, prodam. Skrlec, fvanjševci 15, Sp Ivanjci. m3259 posesti PARCELO, 15 arov, v Mekotnjaku. prodam. Alojz Vunderl, Mekotnjak 5, Ljutomer, m3742 HTP Simonov zaliv Izola objavlja prosta delovna mesta delo INŠIRI jh aM omik / II ,n lil-.1«'" rJUi* ® ■' hi! m"'* I^t'1 t KUMRANJlbl* UHO ' rt J' 4nu l-l.MOČ |Ni .*■ #1’ .. • le Uk p-ii/ ' ' ,.111‘V uri m964 r ‘ CK ,MATE S^Jtef^O proste konce j. tivni, se nam p ^daj” starost inspol’’.^ / omogočamo rlll','/llj''' » tujih jezikov. Delovno razmerje bomo sklenili za določen Prijave z dokazili pošljite takoj po objavi na n’' nov zaliv Izola, Morova 6 a, 66310 Izola Aiv«*' Na telefon številka (066) 63-221 lahko dobite tu0' jasnila. Z : r d VEST^^ ZAHVALA ^kratki in težki bolezni nas je v 76. letu za vedno zapustil n i. dragi mož, oče in dedek Ludvik Gerič mizarski mojster v pokoju iz Murske Sobote Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. bkreno se zahvaljujemo vsem dobrim ži njegovi bolezni nesebično pomagali in rnu lajI ’ ;n Hvala sorodnikom, znancem, darovalcem kl ^etjater vsem, ki ste darovali za svete mase tn g. ,udnii nam izrekli sožalje in ki ste ga pospremili na nj .g bolniškemu osebju internega oddelka bolnice v Ra u nu, posebno dr. Vučaku in dr. Mag te , za g. kaplanu za pogrebni obred m pevcem P Hinke, kolektivu Potrošnika in Perila ■ Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Pt! in težki bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil nas dragi mož, oče. stari oče in bral Geza Lendvaj iz Moščanec seC.'1?11' "0 se vsem, ki ste ga obiskovali in a hvala patronažni sesiri Dorovi, družinam ?-i^>r Kl °šaza vso pomoč v bolezni ms ■ prijate-'jem, JU3erno se vsem sorodnikom, bolrmi, . ovane ven-znancem za ustno in pisno sožalje ter za darovane Wna k. ■ ce ,n ŠOpke' i^iostmk govornikoma ' g duhovniku, pevcem Tišino. Št Le slov© in profesorju Zrinskemu za _ ... pOma. '^rathvaJavjem. ki ste nam na kakršen ko ' načm p gati in spremili k večnemu počitku Hna llonka in otroci z družinami ter sestra llonka z družino V SPOMIN 12. junija mineva žalostno leto, odkar je umrl 4vaia Ko je še živel, je ljubil vse, zdaj ko njega več med nami ni, imejmo ga v spominu vsi Radovan Salajko iz Dolnje Bistrice Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel ne boš nemiren čakal več pomladi in čutil, kako smo te imeli radi . ZAHVALA Tončka Sabotina iz Gančan ’’ini zahvaljujemo vsem sorodniko'' Pr’> nJ ^egovi Idriji notincem- h' ste našega Tončka P^R izrazi sožalja, hi ste nam lajšali bolečine z b TNtb.. s'e z venci in cvetjem zasuli nJ*8' p ., Vereševim I ' ivvr^i^jujemo sosedom Jerebič'.^ ' oma£im ga-Iskrena hvala.ne indu. " Bilcem sektorja Beltinci ter kolektivu .i„l Sirije Pomurke. odpete žal°’ *ovruku pogrebni obred in pevce stinke. vsern Še enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči vsi njegovi Njegova mama STRAN 23 Minila so žalostna leta tri, odkar si nas za vedno zapustil. Ti mirno spiš in čakaš nas, zahvaljujem se vam vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu nosite rože in prižigate sveče na njegovem poslednjem domu. Oh. kako boli, ko ljubo mamo izgubiš Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala. ~daj boš v grobu mirno spala ZAHVALA Ro kratki in težki bolezni nas je v 54. letu za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra % RozaHja Čeh .:?"'erm i'f^mlllce ki^^*i, "1' 'z8ubi se iskreno zahvaljujemo •iv.,h- ikJ nami botrini, prijateljem, znancem m !va, .a ■ .....——.i............za odpete ža- a Tišino in govorniku KS g Fkal- ’lvu Sa ne besede ob odprtem grobu ^Srehr,,^'POMrežnice Sopmg. PMP Dolga vas in "b zavodu Hanfi iz Veščice. se enkrat — iskrena hvala! Z j*i . ' srcu njeni najdražji Ob bridki izgubi naše drage mame, babice, tašče, ljubljene sestre in sorodnice Irme Kočar iz Murske Sobote se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k njenemu večnemu počitku. Prav lepa hvala g. duhovniku seniorju Ludviku Novaku za tople poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru iz Murske Sobote za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisno ali ustno sožalje in obsuli , njen grob s tako številnimi venci in šopki. M. Sobota, 29. 5. 1992 Vsi njeni, ki smo jo imeli zelo radi Odšla si brez slovesa, vse pusto je zdaj a ostala je le beseda ena ZAKAJ’ V SPOMIN 10. junija minevajo 4 leta, odkar ni več med nami naše drage žene, mame in hčerke Albine Berden roj. Čemela iz Filovec 67 a i Cas mineva, žalost in bolečina pa bosta za vedno ostali v naših | srcih Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu in z drobno cvetko ali svečko počastite spomin nanjo. Z žalostjo v srcih vsi njeni Ko solza mi po licu polzi, moj mož v grobu mirno spi. zaman te čakamo vsak dan. da vrneš se spet v s vaj dom. Zgradi! si ga. za lepše bodoče dni. Zdaj osamljen stoji tam, v njem živi tuga in žalost za teboj. Kare! Bedek iz Kovačevec 5 in smo ga pospremili k njegovemu preranemu in večnemu počitku. Hvala vsem, ki se ga še spominjate med pogovorom ali postojite pri njegovem mnogo preranem grobu. Neutolažljiva globoko žalujoča žena, otroka, sestre tn drugo sorodstvo So rožice cvetele in so odcvetele So ptički peli in so odleteli, bodo zopet rožice zacvetele, in ptički se vrnili, ah ti. dragi sin Rada, nikoli se več ne vrneš V SPOMIN Tomu Bošnaku 1959-1983 Najtišjo pot si smrli šel naproti, v življenju nisi iskal hrupne slave, vpet si bil v svet planin in tabornikov, umrl si, ko morilec ti strl je peruti. Mineva žalostnih devet let. kar so mu na tako krut način odvzeli življenje — 11. 6. 1983 v Slrukovcih pri Puževcih (gostilna Šiftar). Bil je človek Ko bi vedel, dragi sine, kako le pogrešamo, pričakujemo, ljubimo Vzeli so ti vse dneve in noči, vzeli nas vse. Se tudi ti vprašaš, sine, ali so bili lo LJUDJE? Hvala vsem, ki ga niste pozabili, mu prižigate svečke, pokloni-etje in postojite pri njegovem preranem grobu. Njegova mama, oče in vsi njegovi Zaman /e bil tvoj hoj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja .. . V SPOMIN V teh dneh mineva leto dni, odkar si odšel od nas, dragi mož. oče in dedek Alojz Zerdin iz Velike Polane Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko si bil še med nami Spominjamo se tvojega vedrega obraza in pridnih rok Ponosni smo. ker smo te imeli. Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji J Tako kot da mi vzame rte vsemir. se v rečen venec spleta in ljubeče združuje zopet mrtve tn živeče ZAHVALA Umrl je naš dragi Jožef Kosti iz Precetinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence, za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Male Nedelje, gasilcem ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Vsi, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali Po dolgi in težki bolezni me je v 87. letu starosti za vedno zapustila moja draga mama Marija Kuhar roj, Škrilec iz Fokovec ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali vence, jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z menoj in izrekli sožalje. iskrena hvala Rožiki za ves trud in pomoč med njeno boleznijo Hvala Feriju Vratariču, da je nikoli m pozabil, g. duhovniku, pevcem in vsej rodbini za pogrebni obred. Žalujoči sin Štefan ZAHVALA V 89. letu starosti je preminil naj. Josip Vilagoš iz Kiavniške 6 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Ani Hauzer-Petrovič in osebju za intenzivno nego internega oddelka soboške bolnišnice, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, lovcem LD Tišina in njihovemu starešini dr. Lojzetu Stefanecu za poslovilne besede ter rogistom za poslednje lovsko slovo. Še enkrat — iskrena hvala vsem, ki ste žaro s posmrtnimi ostanki pokojnika pospremili k zadnjemu počitku na soboškem pokopališču. Vsem še enkrat iskrena hvala! joči otroci z družinami ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric Jože Abraham iz Adrijanec 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtež-l jih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in šopke m ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g duhovniku, pevcem žalostmk, domačim gasilcem. gasilskemu sektorju Petrovci, gasilskemu društvu Šalovci, društvu upokojencev, kolektivu Slovenijaturista iz Ljubljane ter dr. Kiršnerju za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Gizeta, hčerka Zorica z možem Evgenom in vnukoma Tadejem in Mihaelo, snaha Aranka, vnuk Stefan z ženo Marto, pravnuka Dejan in Jasmina ter drugo sorodstvo Dramatični odlomek izpod peresa Vestnikovega kronista, s katerim Prezidij pozdravlja obletnico soboškega lovskega društva-.»Potem ko je merjasec nataknil na roge lovca, je nebri-zno steke! naprej. Lovec »je najprej mislil, da se pelje z avtom« in da je »z vozilom nekaj narobe«. ker pa ima »samo ficka, je spoznal, da ne gre za požar«. Mislil je. da »ne ve. kaj dela«, zato se je potipal za hlače, da bi ugotovil, če je še suh (če se ni poscal). . .« • * * Lovska zgodba se nadaljuje po notah radija Murskega vata, kajti lovec sije potem zapel: »Potem sem srečal mučočt-to. oj mama, ko jahal sem na lov muuuuučočitaaa-aa. . .« • * * Zgoraj navedena »popevka nedvomno pomeni sam vrh ob-murske glasbene ustvarjalnosti«. Citirano po izjavi Matjaža Kmecla ob njegovem nedavnem obisku na Zijtku. Zeleni Vili Žižek bo tako prišel v lokalno zgodovino kot sovražnik kulturnih užitkov. Zaradi zamere, ker ga niso povabili na otvoritev novega oddajnika Murskega vala, čeprav je montiral prvega, bo z motnjami, ki jih bo povzročil s svojo lovsko puško. posegel v »radiodifuzno« mrežo in onemogočil nadaljnje uživanje ob glasbenem hitu. Ko je direktor soboške glasbene šole prof. Ladiszlar Voroš na Žijtkovi prireditvi pred soboškim gradom slišal, kako igrajo madžarski glasbeniki, je storil, kar je že dolgo nameraval: od svojih kapelnikov je pobegnil k madžarskim Na Madžarskem pa ga je doletela novica, da je na Zijtku s svojimi igral komunistični zeleni frakciji. Pred razočaranimi Madžari se je zatekel na jugoslovansko veleposlaništvo, kjer so ga ob spominu na Laszla Rajka širokoročno sprejeli. V Soboto se bo vrnil z osvoboditelji. 'Bi A A Na posvetovanju o ekologiji, ki je bilo v sejni sobi nove soboške zavarovalnice Triglav, kamor je smrdela bližnja kafilerija — posvetovanje je bilo prav tako v Ztjtkovem scenosledu — so sklenili, da bodo prispevali k ^ekonomski učinkovitosti ekologije Naredili bodo projekt, »katerega končni rezultat bo pršilka z vonjem domačega mesta za prodajo med Sobočani po svetu« (citirano po zapisniku) Reklamni slogan: Volt j domačega mesta — nepozabni vonj kafilerije! Izdelek bo imel zeleni certifikat, ker se za pogon vonja iz pršilke ne bo uporabljal kalen od -škodljivih plinov. Strokovnjaki sb namreč na posvetu ugotovili, da je »domači vonj« že sam dovolj pezdi/iv: Novinar Vestnika Jože Graj, ki se mu je zdelo, da se ga domači Čikoši na hortobaški pusti, kjer so bili veslnikovci na sindikalnem izletu, ne bojijo dovolj, to pa mu je po njegovem mnenju zniževalo startno osnovo pri na-slopu pred ženskim delom Budimpešte, je sklenil, da jih bo pretrese! m z dirjajoče kobile poljubil »sveto pust insko zemljo«. Graj zdaj boleha zaradi zlomljene ključnice. Ker obema radgonskima »Mihotoma« m uspelo, da bi Andreja Hrastelja-Domoljuba spravila iz občinske skupščine Hrasteljevi svetovalci za predva-Vlno kampanjo že komponirajo njegovo himno, v kateri bo tudi kakšen odlomek: ». . . hrasti mi gojimo trdno kakor zidi gra-ia .«), ga bosta zdaj obdolžila ‘arovnišfva. Hrastelj naj bi povzročal, da sada mlečnost pri opraženih svi-ijah v Podgradu. Soboški občinski poslanec Jo-ip Franjo Kelemen-Kroata je tagovoril skupščinske kolege, da o glasovali za prekinitev pobril-tmstva S parafinsko občino. Kam bomo bežali pred Hrvati, 'v nas Srbi ne bodo sprejeli? keseom KOMJ ZA ŠPORTNIKE IN MURSKI VAL VABLJENI NA 4, POLFINALNO ŽREBANJE 12. junija v LENDAVI 1. NAGRADA SEDEŽNA GARNITURA podarja jo VAŠ DOM iz Žižkov 2. NAGRADA zamrzovalna omara daje jo GORENJE GOSPODINJSKI APARATI iz Velenja 3. NAGRADA KOTEL ZA ŽGANJEKUHO podarja jo PAN AGRA iz Murske Sobote 4. nagrada CEVNI RADIATOR podarja ga VARIŠ iz Lendave 5. nagrada NAHRBTNA ŠKROPILNICA, ki jo podarja PAN AGRA 6. nagrada STEKLENI REGAL podarja REFLEX Gornja Radgona 7. nagrada VIKEND PAKET V ROGAŠKI SLATINI (za 1 osebo) 8. nagrada RAZTEZNA POSODA 9. nagrada AVTOMOBILSKE PREVLEKE 10. nagrada ŽENSKI KOMPLET VARIŠ LENDAVA Pred zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so s prvim junijem začele delovati kol izvedenski organi zdravniške komisije prve in druge stopnje. Tu je novost, ki jo je prinesla nova zdravstvena zakonodaja, in pomeni, da se s lem ukinja delu zdravniških komisij v zdravstvenih domovih. Za zavarovance ah bolnike pa je ta novost pomembna tudi zaradi lega, ker ima zdravniška komisija pri zavodu tudi nekatere nove na loge. Zdraviliške komisije so organizirane dvostopenjsko, prve stopnje so na sedežih vseh območnih enot, drugostopenjske pa le v Ljubljani in Mariboru. Komisija prve stopnje bo odslej ugotavljala začasno nezmožnost za delo nad 30 dni, kajli bolniški dopust za ta čas odobrava lečeči zdravnik. Podaljševala bo tudi bolniški dopusi zaradi nege ožjega družinskega člana ali presojala, če se zavarovanec ah delodajalec ne bo strinjal z mnenjem lečečega zdravnika ter bo na sedež enoie zavoda vložil zahtevo za presojo zdravnikove ocene. Komisija prve stopnje na pol uje na zdraviliško zdravljenje in odloča o odobritvi nakupa dražjega ortopedskega pripomočka. Med dražji ati zahtevnejši ortopedski pripomoček se sedaj šteje pripomoček, katerega cena je več kot sto tisoč tolarjev. Seveda se bo le ta spreminjala s spreminjanjem Cen pripomočkov Če mora na zdravljenje v drugi kraj starejša oseba, ki potrebuje sprem Stvo, to prav tako mora odobriti zdravniška komisija prve stopnje. Zbira tudi potrebno dokumentacijo za bolnika, ki se bo moral zdraviti na tujem, ter naputuje na invalidsko komisijo, če oceni, da ni pričakovali povrnitve delovne zmožnosti, obvezno pa po enem letu nepretrganega bolniškega dopusta ali dela s skrajšanim delovnim časom. Ce zavarovanec ali bolnik menib da je bil pri svojem izbranem zdravniku neprimerno zdravljen in drugemu zavod, mora lam p««1' lev, ali presodi, da je imel ' ma je lečeči zdravml n a I. ^«iiili Pomemlma škili komisij p« J«.Ja “ a|it* bi tudi zararmaao os* j na primer zaradi • J’ čt lacije, pregled« »h brez njega, lahko 'odi Škodo. Zalo je i 1 SO zadržani, to službi ali svojemu In kaj, če nec ni zado* F*1 z komisije prve zahteva presojo nh misije Ta mora 0^° „ je v petnajstih dnen. 11. 12 13 14. 15. 16. 17 18 nagrada POSODA ZA SMETI nagrada SKLOPKA nagrada SONČNA OČALA nagrada VEČERJA za 2. os. nagrada KOSILO za 2.os nagrada PICE in PIVO za 2. os. nagrada izkaznica BANOVCI nagrada SAUNA. BAZEN TIPO M Sobota VERA HORVAT ŽIŽKI VERA HORVAT ŽIŽKI PAN AGRA OPTIKA PAVLIČ VIKEND RADENCI PREKMURSKI HRAM CENTRAL Murska Sobota RADENSKA RADENCI rpie v Tisoč delovnih mest Trg rabljenih računalnik Lendavski pereči Komaj sem začel »peči« Lendavske pereče, že se je pojavila konkurenca kmetijska pospeše-va/ka Marika je pripeljala prave pšenične pereče na prireditev Žijtek m dobro so se prodajali Seveda sem jih pokusil tudi sam (konkurenčno blago je pač potrebno spoznati), zato lahko zdaj zapišem, da se mladenka dobro spozna tudi na peko in ne le na vinogradništvo, za katero je »zadolžena«. Svojčas pa je imel delovne obveznosti tudi Ivan, ki se je po upokojitvi preselil iz zelenega gozda in svežega zraka (pustimo zdaj srne pri miru) v novo hišo tik ob bencinski črpalki. Doslej ni bilo hudo, zdaj pa bo: le dni bodo odprli v Lakošu mnogo večji bencinski servis, česar pa se človek, ki je polovico življenja prežive! v naravi, najbrž ne veseli. Škoda, da poti nazaj ni Krivi pa so tudi Občinarji, ki so dovolili gradnji, ki ne sodita skupaj. To, da je marsikdo, ki je prisegal na rdeča peterokrako zvezdo, le-to zavrgel in sprejel kak drug strankarski simbol, ni nobena novost. Je pa še! v skraj nos! direktor banke Štefan, saj se je odpovedal celo zvezdi s svojega mercedesa. Na vozilu je ni Policija tudi nima prijave, da bi zvezdo kdo ukradel. Rdeče barve je v občim torej vse manj. Morda pa je bo že Čez nekaj dni spel kaj več. Direktor tovarne Janez iz druge občine, ki pa ima obral tudi v Lendavi, namreč ni preprečil barvanja ograje r ulici Iva Lole Ribarja z rdečo barvo, pa tako obstoji realna možnost, da dobi rdečo barvo tudi zarjavela ograja tovarnice ob železniški progi v Lendavi. Tur-niško-iendavski krščanski demokrati ne bodo protestirali, če se ta domneva ne uresniči. Ne bodo pa proti, če bo ograja črna. Črna barva pa (zanimivo!) ugaja tudi Štefanu iz Turnišča, ki bo. kol kaže, odložil oblic in začel točili »špricarje«: leseni deli zunanjosti lokala so namreč črni Obisk zalo najbrž ne bo slabši, videz pa ho na trenutni vaški politični ravni. Nimam pa informacij, ali o čem takem razmišlja sosednji gostilničar, prav tako Štefan Direktor Vendel. ki gradi v neposredni bližini nov družbeni bife, ima prav tako še možnost za spremembo barve. Pohvaliti ga tudi kaže, da je cene popravil in niso vet dampin-ške. S cenami so sploh križi in težave' Če dobiš kje kaj ceneje, se splača tudi mimo zapornic. Madžarska menda ni več zanimiva, zato zdaj hodijo kupoval na Hrvaško, kjer dobiš za tolar dva hrvaška dinarja, razen v gostinskih lokalih, kjer ne upoštevajo uradne menjave. Odkar je tako, naj bi bili hrvaški delavci, zaposleni v Sloveniji, »v Ameriki« Vsaj tako je slišali od naših. Za zdaj ljudje, ki imajo hiše na levem bregu Mure in so na laka imenovanem čakanju, še ne težijo za delovnimi mesti, kjer imaš opravka z metlo in lopato. Socialni mir pa je vladal tudi v tovarni pri žagi, zdaj pa je polovica delavcev sla malo počivat, da bt se čez čas vrnila Z novimi močmi, potem pa bi dopustovala še druga polovica Zelo hudo mi je, ker je prišlo do tega, saj sem hote! direktorja Štefana pohvaliti. da si je pridobil z nemajhno administracijo ljudi, ki jim ne morejo do živega nobeni ukrepi. Zdaj naj bi jih strl Miloševič, Država ali odgovorno ministrstvo je začelo razdeljevati denar delodajalcem, ki so se prijavili na natečaj za tisoč delovnih mest. Kako hitro ga bodo dobili natečajniki iz Pomurja, je težko napovedati, prav tako vsem, ki so se prijavili, iz Ljubljane še niso dali pozitivnega odgovora. Letošnji natečaj Tisoč novih delovnih mest je bil končan 20, , maja. Do takrat so na soboški enoti Zavoda za zaposlovanje zbrali 251 prijav za 872 delovnih mest. (Gornja Radgona 37 vlog za 92 delovnih mest, Lendava 96 vlog za 403 delovna mesta, Ljutomer 41 vlog za 105 delovnih mest in Murska Sobota 77 vlog za 272 delovnih mest.) Do konca maja pa je bilo v Ljubljani odobrenih za Gornjo Radgono 10 vlog za 13 delovnih mest, Lendavo 42 vlog za 63 mest, Ljutomer 9 vlog za 14 zaposlitev in za Mursko Soboto 30 vlog za 50 delovnih mest. Delodajalci so dobili za delovno mesto 150 tisoč tolar- jev. In kakšen delež ima Pomurje v Slovenili ali koliko od vseh odobrenih vlog je bilo iz Pomurja? Do sedaj so odobrili 1135 vlog, od tega 91 za Pomurje, po številu delovnih mest pa je to 1851 za Slovenijo, od tega 172 za Pomurje MH Cene sadja in zelenjave Vrsta Tržnica Zelenjava Pomurka Jaboka 110.0(1 130,00 Hniškr 180.00 — Pomaranče 100.00 101.00 LUN« 125.00 125.00 Jagode 250.08 200.00 češnje 120.01 150.00 Solata — 90.00 Zelje 60.00 80,00 Korenje 100,00 90.00 Paradiioik 150,00 100.80 Paprka 320,00 320,00 Knmance 100,00 110,00 Čebula 120,00 106.00 Česen 300,00 350.00 Grehi 850.00 1000,00 Jajca 9.00 10,00 Radgonski mehurčki Ne morem si kaj, da ne bi pisal o njem, čeprav sem se že pred leti zaklel, da z njim nočem imeti posla, ne govoriti in ne pisati o njem. Toda vest o njegovi smrti me je tako pretresla, da ne morem mimo lega. Ivan Kramberger je bil del gornjeradgonske občine, pa najsi so to vodilni priznali ali ne. Res je, da je bila sedanja oblast nekoliko bolj >po-pustljiva« glede njegovega obnašanja in govorjenja kot prejšnja, toda kaj preveč nanj tudi niso bili ponosni Verjetno so se ga, tako kot večina, malce tudi bali, zato so se ga raje izogibali. Spomnim se, da je v svojih govorih večkrat omenjal, da je v svojem domačem okolju, med domačimi ljudmi, najmanj priljubljen, da mu nagajajo, kjerkoli mu morejo. Zadnji večji zaplet se je pojavil prav okrog te njegove nesrečne grobnice, zdaj me pa res zanima, kaj je napisal v oporoki: bo odpusti) domači občini in se dal pokopati v domačem kraju, ali pa bo držal zaobljubo, ki jo je dal že pred leti, ko je rekel, da se bo dal pokopati v Kranju pri Prešernu, samo da se v Gornji Radgoni in pri Negovi ne bodo mogli kititi z nje govo slavo. Če ne bi vedel, da je smrt res smrt, bi mislil, da je Kramberger spet pripravil spektakel, s katerim si bo pridobil slavo. Sam je namreč govoril, da ne bo več dolgo živel, in pred dvema leto- ma je nekaj časa moral ležati v bolnici. Spomnimo se samo tistega skupnega velikonočnega kosila pa njegovega avta, mafijskega atentata sredi avtoceste . . Navadili smo se nanj in sprejemali smo ga takega, kolje bil; postal je del našega življenja ; če ga nekaj časa nismo videli na televiziji, smo se že spraševali: Kaj pa je s Krambergerjem? Ljudje so ga imeli radi, čeprav se je večina ob njem le nasmihala bil je pač drugačen. Gornjeradgončani se ga verjetno najbolj spominjajo kot dobrotnika od Negove, ki si je ob je zeru postavil razkošno vilo, v njej pa so sobe z razstavljenimi predmeti in gostišče. Kot Kram berger in dobrotnik je nastopil med veliko stavko šoferjev Avtoradgone, ko so zaprli promet skozi Gornjo Radgono in vso noč vztrajali pred občino. Stavkajoče je bodril s spodbudnimi besedami, jim pripeljal meso iz »tunke«, zaseko in kruh ter seveda pokaral vlado. Kramberger je bil najbolj podoben državljanom prav v svojem mestu, v Gornji Radgoni. Seveda bodo zdaj o njem vsi govorili samo lepo (v prvi vrsti politiki, ki si nabirajo točke), čeprav so se ga prej sramovali in se nad njim zgražali. O mrtvih vse dobro. Imam pa občutek, da jim bo ivek pripravil še kakšno presenečenje! ► Radgončan« Kocljeva 7, telefon: 31 611 COMMODORE64 12.800.00 srt (+ kasetnik, + joystick) PC 286/16 MHz 62 000.00 s« (1 MB RAM. HDD 45 MB. hercutes) Vabimo vse, ki želijo zamenjati rabljeni računalnik, da nas obiščejo ali pokličejo Cene Vrsta KAN UREA NPK 15 15-15 NPK 8 26 26 (.490^" 6^5. ,22.0»^ ,/73^ I |5>J M '■ Sij IJŽ> 12^5 1^ i (V tl 5.6^ umetnih gnoj KZ Panonka Lendava 16 50 23.00 25.20 28.50 18.00 20.00 20 00 20.00 Agrosho? G 14.50 19.40 25.80 !li 2^1 Cene rabljenih avtom® JI i JjTJ V * Coprav ,a u i>*-JuI|cmiii **jm> labljendi avtuifW k svoja vrnila ponujal* kar 27 piotl*|dce> je fatmAa Zastava 128, letnik 1987, s prevoženimi 70.000 Znamka avtomobila Zastava 101 Zastava 101 Zastava 750 Zastava 750 LE Zastava 128 Jugo 45 Jugo 55 Lada 1200 Golf D VW Jetta 1 6 R 19 TL BMW 316 BMW 520 Spaček Opel Ascona 1 8 E Opel Ascona 1 6 S Fiat 1300 Moskvič Aleko Letnik 1975 1987 1982 1982 1985 1982 1986 1984 1987 1987 1991 1984 1980 1975 1984 1986 1979 1990 60.000 42 000 68 000 40 000 37 000 62.000 20.000 51.000 98.000 60.000 20.000 54.000 133-000 130 000 105.000 98.000 97.000 44 000 tl’? J® te?3 Država Avstrija Francija Nemčija (talija Švica ZDA Enma Banka Slovenije srednji tečaj 728,2232 1.521,6374 5.125,0840 6,7805 5.608,3794 81,7246 S 1. junijem 1992 veljajo NOVE OBRESTNE MERE Hranilne vloge Tekoči in žiroračuni Tolarska varčevalna knjižica Vezava Depoziti: od 10 do 19 dni od 20 do 29 dni Depoziti: od 30 do 90 dni do 50.000 SCT nad 50.000 do 100.000 SLT nad 100 000 SLT Depoziti na I mesec Depoziti nad 3 mesece do 50.000 SLT nad 50.000 do 100.000 SLT nad 100 <100 SLT Depoziti nad 6 mesecev do 50.000 SLT nad 50,000 do 100.000 SLT nad 100.000 SLT Depoziti nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev