Izhajajo vsako jutro.
. /
Veljajo đo konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K S’SO.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
St. 77.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Duhajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Nemški kancler odstopil
‘ Berolin, 30. septembra. Wolffov urad javlja: Njegovo Veličanstvo cesar je izdalo na kanclerja sledeči odlok: Vaša ekscelenca mi je poročala, da niste več v položaju ostati na Čelu vlade. Vašim razlogom se nočem ustavljati in se moram težkega srca odpovedati Vašemu nadaljnemu sodelovanju ntf vladi. Hvaležnost domovine za Vaše neutrudno, v težkih časih izvršeno delo Vam je gotova.	\
Moja želja je, da nemško ljudstvo v izdatnejši meri kot doslej sodeluje na vladi. Zato želim, da se pravice in dolžnosti ljudstva glede na vlado razširijo. Prosim Vas, da opravljate svoje posle še tako dolgo, da pripravite pot reformam, dokler ne najdem sposobnega naslednika.
Berolin, 30. septembra. Kancler in državni tajnik pl. Hintze sta demisijonirala. Cesar je demisijo sprejel Vstop socialnih demokratov v vlado je gotova stvar.
Bolgarija.
Moment senzacije in nenadnosti, ki je napravljal vse iz Bolgarije dohajajoče vesti tako razburljive, je izgubil svojo moč in zato je mogoče presojati položaj v Bolgariji danes precej treznejše, kakor prvi ali drugi dan potem, ko smo izvedeli za veliko nesrečo, katera je doletela bolgarsko armado. Vesti, ki nam dohajajo sedaj, so tudi redkejše, čeprav zato niso dosti zanesljivejše od prvih, vendar pa danes že lahko nekoliko pregledamo, kaj je vsaj verjetno ali možno in kaj ni verjetno.
Prve vesti so vedele povedati, da je stala bolgarska armada veliki premoči nasproti. Danes pa vemo, da ceni nemško armadno vodstvo antantne čete na kakih 200.000 mož. To je sicer veliko število, ampak tako veliko le ne, da se ne bi bila mogla držati bolgarska armada, ki je bila dosti številnejša ne glede na nemške kontigente na bolgarskem bojišču. Zato bo bolj verjetno, da je povzročila katastrofo bolgarske armade pojemajoča morala. Znano je, da stoje bolgarski vojaki že sedmo leto v strelskih jarkih, znano je tudi, da so bili bolgarski vojaki slabo hranjeni in slabo oblečeni in obuti, ker je dežela vsled sedemletne vojne silno obubožala. V bolgarskem zaledju je vladala velikanska draginja. Vse to so momenti, ki tvorijo najboljšo podlago za razvoj revolucionarnih idej med ljudsko maso, kakor želatina za bacile. Polni želodci se ne upirajo radi, a^ipak ljubijo mir.
Med inteligenco in med političnimi krogi se je pa pripravljal preobrat že dalje časa. Stranka, ki je zahtevala svojčas, da se pridruži Bolgarija antanti, je bila vedno močna in čeprav je Radoslavov za nekaj časa mogel brzdat: svoje politične nasprotnike in svetu kazati na zunaj navidezno sliko narodne edinosti, vendar njegovi nasprotniki zato niso postali politično mrtvi. Delali in rovali so na tihem med ljudstvom in med armado. Rovali so tako dolgo, da se je bilo bati resnih nemirov. Radoslavov je moral iti, če ni hotel, da ne izbruhne ljudska jeza prezgodaj. Že ' takrat bi bila morala postati nemška in avstrijska diplomacija nekoliko bolj pozorna!
Na Radoslavovo mesto je prišel Malinov, ki je bil že od nekdaj prijatelj antante. Njegova vlada je nekako slična hrvaško-srbski koalciji: on ni takoj nastopil proti kralju in dosedanjemu vladnemu sistemu, ampak trpel je agitacijo med ljudstvom in armado, če je ni naravnost pospeševal. Za enkrat je vžgala zlasti agitacija med armado; med priprostimi vojaki zaradi prehrane, med častniki pa zaradi nasprotja med Bolgarijo in Turčijo in zaradi Dobrudže ter Besarabije. Teh nasprotij iudi nemška diplomacija ni mogla premostiti in poravnati. Ti vplivi so razjedli moralno moč armade tako, da je prišla sedaj do katastrofe.
Gotovo je, da bo našla katastrofa, ki je zadela armado, svoj odmev tudi med ljudstvom v zaledju, ki je ravno tako razpoloženo kakor armada. Iskra je padla v smodnik in sedaj samo čakamo, kdaj bomo čuli pok, če se ne posreči v v pravem času rešilna akcija. Ogrski listi že javljajo, da je kraljevska palača zletela v zrak, ta Vest do sedaj, ko pišemo te vrstice, še ni potrjena, ampak simptomatična je za sedanji položaj v Bolgariji. Lakota in vojaški poraz rodita prav lahko in prav rada velike nemire, kakor nam kaže cela zgodovina, in iznenađeni ne bomo, če nam prineso mogoče že bližnje ure kake slične vesti.
♦
♦ *
j
Vpliv bolgarske katastrofe na notranjo in Vnanjo politiko centralnih držav je velikanski. Vse se zaveda, da je treba v tako velekritičnem tre-notku močne roke in pa enotnosti v notranji po-htiki, če hočemo kljubovati velikemu navalu sovražnikov, ki nam prćti na vseh straneh. Takih bjož pa pri nas nij ne v Nemčiji, ne v Avstriji. Nemčija je vsaj v toliko na boljšem od nas, ker J«ia svojega Hindenburga, ki odločuje in vodi ^ojaško stran nemške politike, nimajo pa nobe-"ega državnika, ki bi znal z energijo in s spretno «esedo ves nemški narod potegniti za seboj in tako oduševljati za nemške cilje, kakor zna p °yd George Angleže ali pa Clemenceau France. To čutijo vse politične stranke v Nemčiji
in zato stremijo danes bolj nego kdaj prej za parlamentarizacijo vlade v nadeji, da se bo vendarle našel mož, ki bi imel trdno oporo v parlamentu in na to oporo računajoč lahko premagal vse neodgovorne vplive in ki bi tudi na zunaj lahko nastopal ne samo kot zaupnik vladarjev, ampak kot zastopnik celokupnega nemškega naroda. To se pravi, da v Nemčiji čimdalje širši krogi uvidevajo potreba demokratiziranja. To nam priča tudi najnovejši dekret nemškega cesarja.^
Sličen proces se vrši tudi pri nas. Tudi naši vladni krogi se vedno bolj sprijaznjujejo z mislijo, da je treba dati narodom, kar je njihovega in da je vsak primat naroda nad narodom na trajno nevzdržljiv, če se hoče doseči posebno v tako kritičnih momentih kot je sedanji potrebna sloga med narodi, da ne tišče njihovi zastopniki narazen, ampak da se združijo V enotno obrambeno falango. To potrebo priznavajo splošno, ker vidijo, da drugače ne gre. Vprašanje pa je, če imamo pri nas kakšnega moža, okrog katerega bi se združili vsi narodi in vse stranke. Po zatrjevanju nemških listov samih ga ni! Za veliko spravno akcijo nista sposobna ne molčeči Burian, ne Hussarek, najmanj pa nasilni grof Tisza.
Zato bo vpliv bolgarske katastrofe na avstrijske parlamentarne razmere gotovo tak, da bo stranke še bolj razdvojil, kakor so že danes. Čehi in Jugoslovani bodo svoje zahteve še trdnejše ponavljali, če jih ne bodo še stopnjevali, Nemci se bodo pa še bolj trdovratno üpirali vsem pametnim reformam kot so se doslej.
X
Nemške čete zasedejo bolgarsko deželo.
Dunaj, 29. septembra. Nemčija se je odločila za vse slučaje poskrbeti, da ostane zveza med centralnimi državami in Turčijo, pa naj se stvari razvijejo kakorkoli. Vsled tega imajo nemške čete, ki prihajajo v Bolgarijo, predvsem nalogo, da se polastijo važnih križišč ter zasedejo S železnice. Sigurno je, da vsaj del bolgarskega javnega mnenja soglaša z nemškimi ukrepi in pričakovati je, da se nemškemu poveljstvu posreči reorganizirati tudi znaten del bolgarskih čet. Avstro-Ogrska pri teh ukrepih ni udeležena.
Avstro-Ogrske čete v Sofiji.
Dunaj, 29. septembra. Jutranji listi poročajo, da so dospele aVstro-ogrske čete v Sofijo.
Pogoji antante za premirje.
London, 28- septembra. Reuter poroča: Angleški odgovor na prošnjo Bolgarije za premirje se krije z odgovorom višjega poveljnika zveznih armad, ki je izjavil, da ne more prekiniti vojaških operacij. Istočasno so dostavili k predlogu o odpošiljatvi pravilno poverjenih zastopnikov Bolgarije v svrho posveta o mirovnem vprašanju dostavek, rtaj vlada v Sofiji določno izjavi, da vsebuje tak mir samoobsebi umljivo popolen prelom^ bolgarske vlade s Turčijo, kakor tudi z Nemčijo in z Avstro-Ogrsko. Zvezne države samoobsebi umevno zahtevajo vsa jamstva, ki se jim zde potrebna, da zavarujejo svoje vojaške operacije in onemogočijo odpošiljanje nemških čet v Bolgarijo. Pri presoji bolgarskega predloga se mora omenjati, da ne nameravajo zavezniki poskusiti končno veljavne ureditve razmer na Balkanu, ki ostanejo pridržane mirovnemu posvetu. Gre za to, da se sklene taka vojaška pogodba, ki izključuje vsako nadaljno nevarnost z bolgarske strani operacijam zaveznikov na Balkanu. Nobenega koraka ne bodo podvzeli glede na teritorijalna vprašanja, a bistveno točko za kakršnokoli začasno pogodbo mora tvoriti izpraznitev vseh ozemelj potom Bolgarije, ki leže izven Bolgarije in ki jih je zasedla Bolgarija, odkar je vojska izbuknila. Če Malinova vlada navedenih pogojev, ki so jih brzojavili v Sofijo, ne more sprejeti, zvezne vlade ne morejo staviti drugih predlogov in prepuščajo Bolgariji, da dobi druge osebe, ki so pripravljene, da jih sprejmejo.
Posvet antante o odgovoru Bolgariji.
London, 29. septembra. Reuter poroča: Formalno bodo odgovorili Bolgariji šele po posvetu z zavezniki. Bolgarsko vlado so medtem obvestili o splošnih temeljnih smereh politike;
sodi se, da počaka zdaj vlada v Sofiji formel-nega odgovora zaveznikov. Zavezniki bodo medtem nadaljevali operacije.
Anglija zahteva kapitulacijo bolgarske armade.
London, 29. septembra. „Daily Mail“ piše': Zavezniki ne morejo misliti na to, da bi ustavili svoje operacije brez dalekosežnih jamstev, da se Bolgarija nenadoma drugače ne odloči. Edino možno jamstvo je, da bolgarska armada kapitulira in da se bolgarski narod podvrže zaveznikom. Bolgarija naj zaupa naši pravičnosti.
Kralj Ferdinand pomilostil politične obsojence.
Sofija, 29. septembra. Na predlog ministrskega sveta je kralj podpisal odlok, s katerim je pomilostil voditelja kmetske stranke Stambulin-skega, voditelja Stambulovcev Genadjeva, kakor tudi njune politične prijatelje, katere so v začetku vojske zaprli in obsodili. Dobili so nazaj vse državljanske in politične pravice, posebno še pravico, da smejo izvrševati svoje poslanske mandate.
Mirovna pogajanja med Bolgarijo In antanto.
Budimpešta, 30. septembra. „Az Est“ javlja v svojem drugem izdanju, da so se po zanesljivih iz Sofije došlih poročilih pogajanja zaradi premirja končala. Sedaj so se pričela že prava mirovna pogajanja. V Sofiji vlada mir.
Car Ferdinand v tujini.
Dunaj, 30- septembra. Bolgarski kralj Ferdinand je s svojima hčerama v nedeljo dospel na postajo Gänsendorf pri Dunaju, odkoder se je podal na grad Ebenthai.
„Z nemško neustrašenostjo se mora položaj presojati“.
Berolin, 29. septembra. O položaju Bolgarije piše „Lokalanzeiger“ pod naslovom „Najresnejša ura“: Zdi se, da bije nemškemu narodu najresnejša ura v tej vojni. Dasiravno obstoja še upanje, da bodo zvezi zvesti elementi bolgarskega naroda premagali malodušnost Malinova, se mora vendar računati z nevarnosjo, da se stvar obrne nasprotno. Kolika je ta nevarnost, ne more ostati nikomur prikrito. Bil bi zločin, če bi jo hoteli prikrivati. Zreti ji moramo z jasnim pogledom v obraz in se z nemško neustrašenostjo prilagoditi njeni velikosti.
Zveza s Sofijo še pretrgana.
Dunaj, 29. septembra. Direktna zveza z Sofijo je še pretrgana. Dunaj je še vedno navezan na poročila, ki jih pošilja Malinova vlada.
Kaj javljajo Francozje?
Pariz, 29. septembra. „Agence Havas“ poroča : Nasprotujoča si in deloma neresnična poročila o dogodkih v Bolgariji se zelo razširjajo. Zato je treba ugotovit; sledeče: Trenotno ni ni-kakih diplomatskih pogajanj in zato tudi ni bilo mogoče staviti vnikakih političnih pogojev. Prošnjo za dovolitev premirja, kateremu bi sledila mirovna pogajanja, je stavilo bolgarsko armadno vodstvo, ki je predlagalo, da odpošlje parlamčn-terje. Vrhovni poveljnik orijentske armade je odgovoril, da vojaških operacij ne more ustaviti, dokler ni sklenjen natančen dogovor glede premirja; pač pa je pripravljen sprejeti odposlance bolgarske vlade, če pridejo v spremstvu parla-menterja do naših prvih črt. Te pogoje je javil francoski poveljnik zveznim vladam, ki so jih odobrile. Ti pogoji omogočajo nadaljne akcije in zadoščajo za nadaljna pogajanja. Vse drugo, kar se poroča o političnih in diplomatičnih korakih, je netočno ali pa prezgodnje. Samo eno še omenjamo, namreč, da so bolgarski odposlanci došli v Solun.
*
Bolgarsko poročilo.
Sofija, 28. septembra.
Zapadno od Vardarja so se naše čete gibale po načrtu. Med Vardarjem in Strumo so bili boji med našimi zadnjimi četami in sovražnimi oddelki. V dolini Strume patruljski boji.
Srbska vlada v Bitolju.
Ženeva, 28. septembra. Srbska vlada je svoj uradni sedež z otoka Krfa premestila v Bitolj.
Francosko poročilo Iz Orienta.
Na bolgarskih tleh:
Dunaj, 29. septembra. Severno ohridskega jezera so pridobili Srbi tal. Severno in severno-iztočno Sela in Kočane v smeri Skoplje—Kuma-novo in Kjustindil so dosegli Srbi bolgarsko granico. Angleške čete napredujejo severno Strumice v smeri na Pečovo in korakajo proti Petriču spuščajoč se v dolino Strumice. Od početka ofenzive do danes smo vzeli Bolgarom 350 topov.
Konec sovražnosti.
Pariz, 29. septembrp. (Agence Havas.) Bolgarski parlamenterji finančni minister Ljapčev, poveljnik 2. armade general Lukov in bivši minister Radev, so dospeli v soboto zvečer v Solun na posvetovanje o premirju. — Franchet d’ Espernay jih bo danes v nedeljo sprejel.
Pariz, 30. septembra. Premirje z Bolgarijo je bilo sinoči v Solunu od vrhovnega poveljnika Francheta d’ Epernay in od bolgarskih odposlancev, ki so priznali vse od vrhovnega poveljstva stavljene pogoje, podpisano.
Sovražnosti so ustavljene. Vrhovnemu poveljniku je naročeno, da takoj začne izvrševati pogoje premirja.
*
Bolgarska kriza.
Dunaj, 30. septembra. Tu bivajoči general Jekov izjavlja, da v Sofijo prispevše in v Sofijo korakajoče avstroogrske čete ne bodo mogle sovražnika samo zadržati, ampak da ga potisnejo celo nazaj. Jekov misli, da se zopet posreči ustvariti ugoden vojaški položaj. Antanta ne dovoli Bolgariji, da bi ostala nevtralna. Posebni mir bi povzročil, da postane Bolgarska krvavo pozorišče. Jekov je mnenja, da sobranje ne odobri koraka vlade.
Dunaj, 30. septembra. Čuje se, da bodo socijalni demokratje in slovanske stranke v jutrišnji seji poslanske zbornice interpelirale o dogodkih v Bolgariji.
Dunaj, 30. septembra. Jugoslovani so se doslej varovali, odločiti se, za politični dnevni red, dasi korakajo sicer s Čehi. Tudi danes so se vršila skupna posvetovanja Čehov, Jugoslovanov in opozicionalnih Poljakov. Načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki je imel konferenco z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom, je prevzel nalogo, obvestiti svoje tovariše ,o ministrovem sporočilu. Novice o Bolgariji so baje velikih upov polne. Kar pa se tiče konference načelnikov, ne bo zasedanje zbornice samo radi davkov, ampak vršiti bi se imelo pravilno zasedanje.
Berolin, 30. septembra. Agenzia Stefani javlja, da so se ministri Orlando, Sonnino, Nitti in Zuppelli sestali k vojnemu posvetovanju. — Agenzia javlja tudi, da je kralj Viktor Emanuel časti-tal kralju Petru, da je zopet zavojeval srbska tla. Daljna poročila trde, da se podjetij v Palestini udeležuje italijanski kontingent. Tudi sodelovanje italijanskih čet v Macedoniji se podčrtava.
Turško vojno poročilo.
Angleži napredujejo.
Carigrad, 29. sept.. Osmansko vojno poročilo z dne 28. sept.: Angleži napredujejo s svojo kavalerijo na obeh straneh železnice Deraat— Damask.
Avstrijsko volno poročilo. -
Ob Ohridskem Jezeru.
Dunaj, 29. septembra. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
Ob albanski obali in pri Beratu so se ponesrečili italijanski sunki.
Dunaj, 30. septembra. (K. u ) Uradno.
Na italijanskem bojišču uspešne patruljske akcije.
Neposredno zahodno Ohridskega jezera smo, vpoštevajoč položaj na bolgarski fronti, izpraznili po krajevnih bojih kos ozemlja.
Šef generalnega štaba.
Nemško volno poročilo.
„Z ognjem in mečem —“
Berolin, 29. septembra. (K. u.) Uradno.
Angleži in lelgijci so opustili napade v Flandriji ter napadajo v smeri na Cambrai. Francozi in Amerikanci naskakujejo v Champagni ter med Argoni in Mozo.
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Od morske obali do Lyse ponoči ljut topniški ogenj, ki se je proti jutru stopnjeval do izredne sile. Angleži in Belgijci so napadli z močnimi silami na fronti Dixmuidene—Wulvergehm. Sovražniku se je posrečilo vdreti v naše pozicije in v našo artiljerijsko črto. Popoldne smo ustavili sovražno prodiranje. Napade na našo novo črto smo proti večeru s pomočjo došlih rezerv zavrnili. Višine pri Witschaete so vkljub ponovnim naskokom ostale v naših rokah. Zapadno Cambraia smo vzeli našo fronto nazaj na črto Arleux—Aubigny—zapadno Cambrai. Gibanje naših čet se je izvršilo ponoči nemoteno od sovražnika. Proti poldnevu je sovražnik začel pritiskati za našimi zadnjimi stražami ter je z močnimi oddelki napadel severno in južno Cambraia. Bil je zavrnjen.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Ailetto in Aisno smo brez sovražnikovega uplivanja preložili našo črto za kanal Oise-Aisne. Uspešni spopadi zapadno Suippe. Med Suippo in Aisno ter med Argoni 'in Mozo je sovražnik znova napadel s premočnimi silami. Napadi so bili izredno srditi in so zahtevali ogromne krvave žrtve. Naše čete, ki stoje že več dni v silnih bojih, so izvojevale popoln obrambni uspeh. Francoze, ki so na celi fronti med Suippo in Aisno ob uporabi mnogoštevilnih oklopnih vozov šestkrat ponovili napad, smo v srditih spopadih vrgli nazaj. Sovražnik je osvojil le Somme-Py ter na nekaterih mestih vpognil našo fronto. V Ar-gonih smo umaknili našo fronto na črto Binar-ville—Apremont. Amerikanci so navalili na črti Apremont—Cerges—Brieulles s ponovnimi napadi ter dovedli v boj nove divizije. Izvojevali so krajevne uspehe pri Apremontu in vzhodno Cergesa kjer so našo fronto potisnili do gozda Cunel in do Faysa nazaj. Naši topniški oddelki so napadli sovražne kolone vzhodno Aire z velikim uspehom. Nad 150 oklopnikov je bilo razstreljenih.
V zračnem boju smo sestrelili 32 sovražnih letal in 3 privezne balone.
Berolin, 29. septembra. (Zvečer.) Vzhodno Yperna novi boji. Ljuta borba med Cambraiem in St. Quentinom. Angleški naskok je bil zavrnjen. Tudi francoski in amerikanski napadi v Champagni ter med Argoni in Mozo so bili zavrnjeni. Sovražniku so se posrečili le krajevni upadi na obeh straneh Ardeuila.
Berolin, 30. septembra. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta in
generalnega polkovnika von Boehna.
Na Flanderskem je sovražnik nadaljeval svoje napade. Napadi nasprotnika na naše postojanke 27. t. m. so nas prisilili, da smo vzeli desno krilo naše odbijalne fronte nazaj za odsek Handzaeme od severno Dixmuydena do Werckena in da smo izpraznili na levem krilu bojnega polja lok Wytschaete. Sovražni napadi proti odseku Handzaeme in proti črti Zaren—Westroose-beke so bili zavrnjeni. Med Passchendsele in Becelaere je prodrl nasprotnik do Moorslede in Dadizeele. Tam smo prestregli njegov sunek. — Zgodaj žjutraj od Houthema do Comminsa ob Lysi prodrli sovražnik je bil v protisunku vržen zopet nazaj. Bojujemo se v dolini Lyse.
Silna borba na fronti med Cambrai in St. Quentin. Proti mestu in na obeh straneh mesta je vrgel sovražnik v boj 16 divizij, da bi osvojil Cambrai in prebil našo fronto na obeh straneh mesta. Severno Cambraia so se izjalovili do osemkrat ponovljeni močni sovražni napadi pred našimi črtami pri Sancourtu in Tilloy ob uspešnih protinapadih. V predkrajih Chambraia, Neuvillea in Cantimorea se je ustalil sovražnik. Tu stojimo na zahodnem bregu mesta zadaj za Skaldo in smo odbili tam ponovne močne napade nasprotnika. Čez kanalski odsek severno Marcoinga izvedeni napadi sovražnika so se zrušili pred in ob cesti Cambrai—Masnieres. Južno Marcoinga nas je potisnil sovražnik nazaj za kanalski odsek Masnieres—Crevećoeur. Z enako močjo je napadel našo fronto od Gonnelioii do južno Belleng-lise. Med Bonnelisu in Bellicourtom smo odbili večkratni naval nasprotnika do zadnjega moža. Villers Guislain, ki smo ga mimogrede izgubili, smo zopet zavzeli. Mesta, koder je vdrl sovražnik, smo zopet očistili v protisunkih. Na fronti pri Connelieu in Bellenglise težko boreče se divizije so vrgle v odločnem protinapadu s svojimi rezervnimi bataljoni sovražnika, ki je prodrl iz smeri Marcoinga proti njihovemu boku, zopet nazaj. Med Bellincourtom in Bellenglise je sunil sovražnik preko kanala. Ustavili smo ga zvečer na črti: Severni rob Bellincourta—zahodni rob Joncourta—Le Maucourt. Polki, ki so se severno Gricourta obranili vseh navalov, so morali zvečer umakniti svoje krilo nazaj na Le Haucourt. Velikih uspehov bogatega zaključka včerajšnjih težkih bojev so enako deležne čete vseh nemških rodov. Anglež je odkupil svoje krajevne uspehe z zelo visokimi krvavimi izgubami.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča in generala von Galhvitža.
Proti naši novi četi ob Aisi—prekopu Aisne je sovražnik močno pritiskal. V uspešnih bojih na predpolju smo dobili ujetnikov.
Francozi nadaljujejo svoje silne napade med Suippo in Aisno, Američani proti vzhodnemu robu Argonov in med Argoni in Mozo. Sovražnik je vrgel tudi včeraj več novih divizij v boj.
Med Zuberive in Sommo Py smo odbili večkratni, severovzhodno Somme Py desetkratni napad nasprotnikov pred našimi črtami. Dalje vzhodno sta ostali Marne in Ardeuil v sovražnikovih rokah. Po odbitju sovražnika smo stali na črti Aure — severno Ardeuil severno Sehault-Boueouville.
S posebno silo napadajo tudi Američani proti vzhodnemu robu argonskega gozda in proti fronti med Argoni in Mozo. Njihovi napadi so popolnoma ponesrečili. Na obeh straneh doline Aire smo iztrgali sovražniku Apremont in montre-beauski gozd in jih vigli za dober kilometer nazaj.
Včeraj smo sestrelili 45 sovražnih letal.
von Ludendorff.
Večerno poročilo.
Berolin, 30. septembra. (K. u.) Uradno.
V Flandriji splošno miren dan. Ponovni napadi mas proti Cambraiju in na obeh straneh Cambraija so se zrušili po hudih izgubah. Zapadno Le Chatelet so se zvečer razvili boji. V Champagni smo zavrnili delne napade Francozov, na iztoku Argonov pa močne napade Ameri-kancev.
■X-
Strašna nemška obrambna sredstva.
Ženeva, 29. septembra. „Matin“ opozarja, da je odsek, v katerem se bore Amerikanci proti Nemcem, zelo važen, ker tam Nemci razpolagajo z najstrašnejšimi obrambnimi sredstvi.
Haigh odstopi.
Bern, 29. septembra. Angleški listi namiga-vajo, da bo generalisimus Haigh v kratkem odstopil od svojega mesta. Presenetljivo je, da ga Lloyd George ni v svojem zadnjem govoru omenil niti z eno besedo.
Rusija.
Atentat na Trockega.
Kodanj, 29. septembra. Predsedstvo ruske socijalno revolucijonarne stranke je objavilo v ruskem časopisju izjavo, da nima z atentatom na Trockega, ki se je te dni v Sojašeku izvršil, ničesar opraviti in da je trditev napadalca, da je bil za atentat najet od socijalnih revolucijonarcev, zlagana.
Zveza z Nemčijo?
Stockholm, 29. septembra. Lenin je, kakor poroča „Pravda“, poslal sovjetu pismo, v katerem opozarja na nevarnost, ki preti ruski republiki od aliirancev in protirevolucijonarcev, in pravi, da je edino sredstvo, da se reši ruska delavska in kmečka republika, zveza s kako tujo državo.
Žalosten položaj antantlnih čet na Murman-skem.
Stockholm, 29. septembra. „Krasnaja Ga-zeta“ je zvedela, da je položaj antantinih čet na Murmanskem skrajno slab. Angleži in Francozi stradajo. Število Čehoslovakov se od dne do dne manjša, ker jih mnogo vsled lakote prehaja k boljševikom. Če antanta ne bo kmalu aliiranim četam poslala živil, bo postal položaj antantinih čet na Murmanskem kritičen. Sovjetska vlada je o položaju antantinih čet na Murmanskem dobro poučena in mirno čaka časa, ko bo započela odločilen sunek proti četam aliirancev na visokem severu*
Uspehi sovjetskih čet.
Kopenhagen, 29. septembra. Oficijelno poročilo sovjetske vlade pravi, kakor poroča „Kiev-skaja Mysl“, da so sovjetske čete na čehoslo-vaški fronti zelo napredovale. V severnem kav-kazu sta prešla dva sovražna polka k sovjetskim četam. Sovražnik je bil tepen pri Astrahanu in pregnan od Krasny Jara.
Kodanj, 29. septembra. „Izvestia“ poročajo iz Turkestana, da so sovjetske čete zasedle Meru. Pri Samarkanu, kjer se nahajajo Angleži in bela garda, se boji še vrše. Prebivalstvo v Turkestanu je popolnoma na strani sovjeta.
Dnevna politika.
Nemški Gradec je za mir. V zadnji seji graškega občinskega sveta je občinski svetnik socijalni demokrat Pongratz nujno predlagal resolucijo, ki pravi, da občinski svet mesta Gradca izraža vročo željo, naj bi pri vseh vladah voju-jočih držav prodrlo mnenje, da vojna pomeni za ves svet strahovito nesrečo, ir? zahteva, da zvezne vlade store vse korake, ki vodijo do splošnega miru brez nepravičnosti in naknadnih gospodarskih in narodnih oškodovanj. Resolucija je bila brez razprave soglasno sprejeta.
Hrvatski volilni red potrjen. Cesar je s sklepom z dne 11. septembra sankcijoniral predlogo o' volilnem redu za sabor kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
Črnogorski ministri obsojeni radi veleizdaje. „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Ženeve: Državni list Črne gore, ki izhaja v Neuilly na Francoskem, javi a, da sta oba bivša črnogorska ministra Radovič in Spasojevič obsojena radi veleizdaje zato, ker sta v nekem ženevskem listu zagovarjala uvedenje druge dinastije v Črni gori.
, Brambna dolžnost na Ukrajini. Listi poročajo, da pripravlja ukrajinski ministrski svet zakonski načrt o uvedbi splošne brambne dolžnosti na Ukrajini. Zborovanje donske vojske je izdelalo osnovni zakon. Donsko ozemlje je samostojna država ter sloni na ljudski suverenosti. Vrhovna državna oblast in zakonodaja je v rokah armadnega sabora. Vrhovna izvršilna oblast je v rokah atamana. General Krasnov je bil od armadnega sabora zopet izvoljen za atamana donske armade.
Žena Trockega — miljonarka. Švedski listi javljajo, da biva žena Trockega, gospa Bron-steinova, že nekaj tednov v Stockholmu. S seboj je prinesla okroglo dva milijona rubljev. To je lep pričetek spraviti državno last med narod.
Oklic češke duhovščine. Vsi češki listi priobčujejo oklic na duhovnike, katerega so podpisali trije češki duhovniki, v katerem pozivajo češko duhovščino, naj pozabi na stare ji storjene krivice in naj nastopa složno z ostalimi češkimi stanovi. V oklicu pravijo: „Mi stojimo trdno na podlagi cerkvene discipline, izjavljamo pa, da smo v političnih in narodnostnih ozirih te dis-
cipline prosti. Mi ne priznavamo nikomur pravice, da daje brez naše vednosti in brez našega privoljenja v'našem imenu politične izjave, če ni pooblaščen v to na podlagi volitev.“
Konferenca načelnikov. Dunaj, 30. septembra. Danes se je vršila konferenca načelnikov. Poslanec dr. Korošec je vprašal, da li se je grof Tisza kot homo regius z vednostjo^ avstrijske vlade izražal o jugoslovanskem vprašanju. Poslanec dr. Ribar je zagovarjal ločitev debate po snovi in se je pritoževal nad zasledovanjem Jugoslovanov. — Justični odsek je začel s posvetovanjem o noveli h kazenskemu redu.
Unkelhäusser — ban? Budimpešta, 30. septembra. Minister za Hrvatsko Unkelhäusser je bil davi pri avdijenci. Navzočnost ministrova je v zvezi z bansko krizo; v političnih krogih govore, da je Unkelhäusser zapustil cesarsko pisarno kot hrvatski ban:
*
Češki narodni svet za češko državo.
Praga, 30. sept. Pod predsedstvom dr. Kramara je zboroval Češki narodni svet. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo čeških poslancev in članov gospodske zbornice. Govorili so Haberman, Klofač in Stransky. Nato je bila sprejeta Soukü-pova resolucija, ki povdarja, da Čehi vztrajajo na svojem stališču, da se drže brezpogojno zahteve po neodvisni, državi in da se ne spuščajo v nobene razgovore o ustavni reformi. Celotno besedilo resolucije je cenzura zaplenila.
Delitev upravne komisije na Češkem.
Dunaj, 30. sept. Danes je izšel odlok o delitvi upravne komisije na Češkem.
Pred zasedanjem državnega zbora.
Dunaj, 30. sept. Vlada in vse parlamentarne skupine se skrbno pripravljajo na zasedanje državnega zbora. Danes popoldne so zborovali načelniki klubov in strank, da se dogovore o načinu razprav. Ministrski predsednik se je izjavil napram poslancem o položaju v Bolgariji zelo povoljno. Drugače je položaj neizpremenjen. Izgledi za miren potek razprav niso posebno ugodni. Vse znamenje se osredotočuje na jutrišnjo izjavo Hussarekovo, od katere bo odvisno, za kakšno stališče se postavijo stranke proti vladi. Delitev deželne upravne komisije na Češkem je češke poslance močno razburila.
Ministrski svet na Dunaju.
Dunaj, 30. sept. Danes se je vršil važen ministrski svet, ki je trajal nad 2 uri. Pečal se je s pripravami za otvoritev drž. zbojra.
Korošec pri Hussareku.
^ Dunaj, 30/sept. Hussarek je sprejel dr. Korošca v avdijenci.
Nemci ostajajo trdi.
Dunaj, 30. sept. V nemških političnih krogih poudarjajo, da zahteva resnost sedanjega položaja neobhodno enoten nastop nemških poslancev. Z enotnim nastopom upajo pritisniti na vlado, da bo izvršila le take reforme, ki so državni enotnosti (= nemštvu, op. ur.) v prid.
Dunaj, 30. sept. V včerajšnji seji nemško-nacionalnega kluba so razpravljali skoro izključno o položaju, ki je nastal vsled katastrofe bolgarske armade. Koncentracijsko ministrstvo odklanjajo. Posvetovanja se danes nadaljujejo.
Nemci se hudujejo na Hussareka.
Dunaj, 30. sept. Nemci so nejevoljni na Hussareka, ker je vlada izdala neke naredbe, ki Nemcem niso, všeč. Med te spada tudi pomilošče-nje poljskih legionarjev.
Poljski klub zboruje.
Dunaj, 30. sept. Parlamentarna komisija poljskega kluba je zborovala danes dopoldne. Poljska ljudska stranka ni bila zastopana, ker njeni zastopniki še niso bili na Dunaju. Zato se bo seja nadaljevala jutri in tudi sklepalo se bo šele jutri.
Grof Tisza na Dunaju.
Dunaj, 30- sept. Grof Tisza je prišel včeraj zvečer na Dunaj, kjer je dolgo konferiral z Buri-aiiom. Po konferenci je bil Tisza sprejet v avdijenci, v kateri je poročal vladarju o svojih vtisih iz Bosne in o razgovorih z jugoslovanskimi politiki. Tudi o vnanjem položaju se je govorilo. Ro avdijenci se je posvetoval Tisza s Spitzmiil-lerjem o bosanskem vprašanju.
Prometna zveza med Avstrijo in Turčijo.
Budimpešta, 30.'sept. Wekerle je dal objaviti na borzi poročilo, ki pravi, da je prometna zveza med nami in Balkanom popolnoma zasi-gurana in da so storjeni vsi za to potrebni koraki v sporazumu z Nemčijo. Živimo pač v resnih časih, ampak povoda za obup ni nobenega.
Iz domačih listov.
„Slovenski Narod“ piše o državnozborskem zasedanju:
„Hussarek hoče Spraviti v razgovor revizijo ustave v tem zmislu, da bi narodi dobili nekako avtonomijo. Zdi se mu, da je za uspešno izvedbo tega programa zadostno, ako sestavi koalicijski kabinet in razdeli parlament v narodne skupine, ki se naj med seboj na podlagi njegovega načrta pogajajo.
Ako kedaj, potem moramo dunajski vladi očitati veliko lahkomiselnost in naivnost. Po predvojnih metodah in s predvojnimi cilji hoče razrešiti vprašanja, ki so danes po svojem pomenu in svojem obsegu postala najtežavnejši problemi svetovne politike. Mi ne vidimo niti najmanjše možnosti, da bi bil Hussarekov program izpeljiv — že radi tega ne, ker sami pri njem ne moremo sodelovati.“
„Slovenec“ konštatira, kako vse drugače pišejo nemški listi danes o nas kot še pred nedavnim časom. »
„Naprej“ poroča o dogodkih v Bolgariji.
Po domovini.
In stopili smO v „Slovensko narodno gledališče“. Župančičevo „Našo besedo“ je govoril g. nadrežiser H. Nučič tako mojstrsko, da nam je njegovo umetniško predavanje na posameznih mestih ' zastrlo umevanje pesniško duhovitega prologa. Dame solistinje bodo izvrstne moči, izborni gospodje solisti so po glasovih zelo harmonično izbrani. V „Divjem lovcu“ so bili tupa-tam preveč divji prizori. Triumfiral je g. Nučič, gdč. Ljuba Marjanovičeva nam bo ljuba. G. Peček se bo' gotovo pokazal umetnika v njemu bolj primerni vlogi. Senior na našem odru gosp. Danilo je motil z nekoliko preizumetničenim glasom. Gosp. Povhe je tupatam postavil svojega Tončka v prekomično vlogo, dišečo po operetnem karikiranju. Sicer je imel dobra „pljuča“. Začetniki kot gg. Rasberger, Leljak itd. dobro obetajo, imajo ie nekateri pretenorne glasove. Nastopivše dame, zlasti mlajše, so na mestih deklamirale. V zboru deklet je motil nekoliko zategnjeni alt. Začetek predstave prepozno, prihajati točno. Mestoma prazni sedeži, narodnih noš malo, publikum pester, reprezentantov naše kulture in javnosti si pogrešal. Po gledališču bo manj prerivanja, če dijaštvo ne postaja ob dohodih in izhodih. Bilo bi še kaj, pa radi nedostajanja prostora le te splošne opazke!
Premijera komedije „Morala gospe Dulske“
je bila snoči dobro obiskana. Vse vloge so bile umetniško izvedene. Pohvalno je treba omeniti, da je režija v mojstrskih rokah, satira na moralo gospe iz malomeščanskih krogov je tekla raz oder, kot bi dejanjsko doživljali vse to. Dobro naštudirane vloge je malce motila tupatam odprta izgovarjava „e“, sicer je razen par naglasov in slovničnih napak tekla gladka, prisrčna slovenščina. Gospa Dulska pozna moralo le v toliko, kolikor ne nasprotuje njenemu tesnosrčnemu na-ziranju o morali. Komedija ima malomeščanski značaj in uspeh ji je zasiguran le v takem ozračju. Istinita je, prava slika razigrane mladine in okorelih mamic, tetk in botre. Naj si vsak ogleda to predstavo I
Prepoved hoje na ljubljanski Grad. Hoja na ljubljanski Grad, oziroma na grajsko planoto je ob času med 12. uro opoldne in 2. uro popoldne iz vojaških ozirdv do nadalnje odredbe prepovedana za vsakega brez izjeme. Prost dohod se bo po mestnem magistratu pravočasno objavil.
Osrednja klavnica v Ljubljani. Aproviza-cijski odsek se je načelno izrekel za napravo osrednje klavnice. Vodstvo bo prevzela mestna aprovizacija sama. Zanaprej ne bodo mesarji več prejemali klavne živine, ampak le meso, ki ga jim bo nakazala osrednja klavnica. Centralna klavnica bo namreč opravičena, da izključno prevzame in kolje vso živino, ki je določena za celo mesto in da razdeli meso med mesarje. Aprovizacijski odsek je naročil referentu, trž. nadzorniku Ribnikarju, naj izdela podrobni načrt.
Kruh v Ljubljani. Zadnji čas smo imeli posebno radi tega slab kruh, ker je morala mestna aprovizacija primešati moki zelo slabo zmes, smleto iz kaleče koruze. Ker je tak kruh res zelo težko užiten in lahko zdravju škodljiv, bo mestna aprovizacija odredila, da se s tem tednom dalje moka ne bo več mešala z zmesjo
Jubilej dr. Otokarja Rybafa. Voditelj Slovencev na Tržaškem odvetnik, dr. Otokar Rybaf praznuje tridesetletnico svojega delovanja med tamošnjim ljudstvom. Naključje je storilo, da obhaja dr. Rybaf tudi srebrno poroko z g. Zinko iz znane hiše Kastelčevih v Materiji. Oba jubileja je slavil jubilant na svoj — godovni dan.
Oddaja živine vojaštvu. Za mesec oktober je bilo določeno, da mora dati kranjska dežela 3600 glav. Vsled intervencije deželnega odbora in deželne vlade se je znižala ta množina na 2800 glav.
t Ivan Skvarča. Po dolgi bolezni je umrl dne 27. septembra v Mariboru v starosti 32 let stalni dopisnik „Slov. Naroda“ Ivan Skvarča. Bil je marljiv žurnalist.
Smrt. Umrl je na Polzeli v Savinski dolini trgovec julij Žigan. — Umrl je v Ljubljani v deželni bolnici trgovec Leon Drame. — Umrla je S v Ljubljani Nežika Batjel, vdova mizarskega mojstra. — Umrl je v Prevolah pri Borovnici posestnik Jožef Suhadolnik. — Umrl je v Hrastniku tamkajšnji posestnik Anton Urbajs. Padel je preko cestne ograje ob Savi 8 m globoko ter se ubil.
— Umrl je v Gornjem gradu okrožni zdravnik g. dr. Makso Konečnik. — Umrla je včeraj popoldne ob 1. uri v Ljubljani v trnovskem župnišču Helena Bizjak, sestra cerkovnika.
Samomor. V Trstu se je vrgla z okna starka Oliviera Bassoli in je obležala mrtva. Gnala jo je v smrt beda. Bassoli je stara nad 90 let.
Zima 1919 bo baje jako ostra. Pravijo, da so vse zime .jako hude, katerih letnico končuje številka 9
Brzovlak z Dunaja je povozil v četrtek ob pol 11. zvečer na južnem kolodvoru na Opčinah nepoznanega vojaka in ga tako razmesaril, da se ni mpglh ugotoviti njegova identiteta. Toliko se je le dognalo, da mora biti še mlad moz, kakih 30 let.
Um se je zmešal 321etnemu Hermanu Piazza v Trstu. Na cesti je začel kričati, da je cesarjev sin in da mu država dolguje še tri milijone dolarjev. Reševalno društvo ga je prepeljalo v mestno bolnišnico.
Pošteni ljudje. Neki posestnik iz Cvetkovec je zgubil na poti iz Ormoža na Ptuj denarnico s 5557 kron. Našla jo je revna dekla Uršula Petrovič, je vrnila in dobila za svojo poštenost primerno nagrado. Isti dan je zgubila neka gospa ročno torbico z zlato uro in verižico ter 35 K denarjä. Pošteni najditelj je bil železničar Jakob Meško s Ptuja.
Brlog tatov v Mariboru. Strazmojster Raab v Mariboru je prišel na sled veliki množini blaga, 'ki je bilo skrito v gostilni Martina Goloba. Zaloge so bile nakradene na železnici. Tako so našli Žide, ki je bila nedavno ukradena iz vagona na glavnem kolodvoru (vrednost 300.000 K)> dalje tobaka, tudi ukräden 8. t. m. istotam, ^ nešteto drugih predmetov. Golob in njegova svakinja E. Vičar sta izročena sodišču.