Posamezna številka Din 1.
Št. 108.
V Ljubljani, v četrtek S. Miaja 1©:
PoSti&ina v gotovini.
Leto 1*
h*
NARODNI
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | ?	Mesečna naročnina:	I
•	r
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j
Neodvisen političen list
Uredništvo: WoIIova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Lekcija poraza.
Stranke bivšega opozicijonainega bloka so definitivno izgubile bitko in •^orajšnji razpust skupščine ie gotovo dejstvo. Po dosedanji taktiki strank opo-^cijonalnega bloka smemo pričakovati, bo apozicionalni blok skušal izravnati svoj poraz z vehementnimi izpadi na anagovaJca. Popolnoma napačno in ^rešeno početje, zakaj ne tolilco vrline 2lnagovalca, ko pa neoprostljive lastne ^Pake bloka so bile vzrok, da je opo-^cionalni blok moral bitko izgubiti Popolnoma drugačno ureditev drža-Ve je hotel opoaicionalni blok. kakšna 1)3 naj bo ta ureditev, tega pa javnost ni ®®£lai zvedeti Revizija ustave je bila **>ina parola opozicionalnega bloka, v 5®® Pa naj ta revizija obstoji tega ni ~?psel izvedeti nihče. Niti v najvažnej-točkah nismo mogli dobiti jasnosti, rjkaj že pri prvi točki ustave so bila Jetija strank opozicionalnega bloka ulična. Dočkn je izjavljal g. Davidovič »e monarhist, dočim je izjavila stran-& Korošca v Celju, da je monarhi-f^ia in republikanska, je g. Radič ne-j^rano gonil svojo lajno o mirotvorni ? čovečanski republiki. In blok s tako ^ličnimi nazori naj bi izvedel revizijo ^tave! V politiki je sicer marskaj mo ?°če, toda revizije ustave, ki bi jo v svo-rjjB zmislu izvedli republikanci in mon-VeU* za3e^no’ vendarle še nismo doži-
Oospodje od opozicijonalnega bloka 0 dobro čutili da je v tem njihova sla-®a točka, zato so odklanjali debato o Monarhistični a;li republikanski obliki dr-in so govorili le o avtonomistični “reditvi države. Toda tudi s tem izgovorom niso imeli sreče, ker zopet niso’ Povedali, kakšno avtonomijo da zabte-Vatjo. Vsaj avtonomija sama na sebi ni ^česar hudega in jej zato tudi ustava nasprotuje, temveč jo dovoljuje v žeto veliki meri, mnogo večji kakor pa jo Poznala bivša Avstrija. Toda Vidovdanska ustava ne trpi avtonomije, ld bi Pomenila razkroj države, ki bi šktodova-nacionalnemu edinstvu. ki bi krepila 5®ntrifugalne, mesto centripetaJnih sil. r^dna napaka bivšega opozicionalnega je, da ni niti poizkusil dokazati, da avtonomija, kakor jo zamišlja, v ko-j* državi, javnost sploh ni videla noter3 tozadevnega _ načrta in vse govo-toeJ6 0 bagrih avtonomije opozicLonal-H*"1 bloka je bilo le govorenje. Id je ^vfteže moglo eventualno zadovoljiti, Pa odgovornih politikov.
Najraje pa so govorile stranke bivše-tf0^Cionadne®a bloka o svojem bo-Snvf772 zadržavnem delu. Dan na dan slišali kako bo opozicionalni blok državo in dan na dan smo gle-
1	stranke opozicionalnega bloka v po-^ najbolj odločnih državnih branilcev. {Drav pa je bila poza lepa. vendar ni ”°£*a nikogar prepričati. Drugo so na-obljube in drugo že izvršena dej-*Va' Mogel je sicer govoriti g. Korošec .svojem bodočem zadržavnem delu, to-neprimerno boljše bi bilo zanj, če bi l, Pokazati na svoje že izvršeno za-_ J*avn° delo. Tedaj bi se obliubam mo-^erovati. tako pa se je moralo ve-f^ati dejanjem. Ta pa so govorila o si-n,P , Protisrbski ttonji, ki je dala SLS andate in ki je diskreditirala SLS kot ^^vno stranko.
_*** v tem je bistvo poraza bivšega J^^onailnega bloka. S svojim prejš-kTV1 delom so stranke opozicionalnega zapravile svoj kredit in z zaveznika.,00! 2 Radičem so se diskvalificirale * stranke, la smejo aspirirati na dr-_vno vodstvo. Zlasti pa še s tem, ker Dr, ztK*iale v zavezništvu z Radičem še I/6®1 ko je ta Izdajal eno protidržav-00 izjavo za drugo.
nfXQ^?g,a strank bivšega opozicional-i-Z7	^	sedai, da si svoj zaprav-
hrv,-„ „ - Prtboie naizaj. In v volivnem sti»	^	Posreči najlažje. Ce opu-
kn	S*	šega opozicionalnega blo-
™	vofivnem boju svoje de-
^agoške manire. 5e bo njihov boj voden
tudi ,.®ryu ^djžavnega dela, potem bo njihov kredit papiraivljen. Drugače
VnOV^^, ^^no, da je bil njih **az upravičen m v korist države, ker 30 btle nevredne vodstva države.
Ž&vn-tsJf	P°^a 511 v tem je dr-
a straads opozicionalnega
Tudi Ljuba Jovanovič ie kroni vrnii
mandat.
Edini izhod je Pašičeva volilna vlada.
Beograd, 7. maja Ob 12. je odšel na dvor skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič, nato pa se je vrnil v svojo vilo na Topčideru. Vaš dopisnik je imel z njim doma kratek razgovor. Iz razgovora z Jovanovičem, obvestil političnih krogov in iz obvestil članov vlade je izvedel to«-le: Kralj želi. da se kriza po tolikih neuspehih posameznih politikov že končno reši in to na najnormalnejši parlamentarni način in jedal snoči Ljubi Jovanoviču mandat za sestavo koncentracijske vlade. Glede tega mandata se po medsebojnem sporazumu javnost ni obvestila in res v političnih krogih do danes popoldne o njem niso ničesar vedeli. Kralj je dejal Ljubi Jovanoviču, da smatra, da bi Ljuba Jovanovič kot predsednik skupščine mogel poskusiti s sestavo koncentracijske vlade. V to vlado bi morali iti zastopniki sedanjih vladnih skupin in zastopniki opozicije. Radičev-ci, ki niso bili na konzultaciji bi bili izključeni iz vsake kombinacije. Ljuba Jovanovič je odgovoril: »Če Pa-šiču ni uspelo sestaviti poslovno vlado, morem tem manj jaz upati na uspeh pri
sestavi koncentracijske vlade. Mandata niti ne sprejemam, niti ga ne odklanjam. Poskusil bom in jutri ob 1. bom dal končni odgovor.« Ljuba Jovanovič ie takoj nato odšel domov ter se je danes dopoldne razgovarjal z nekaterimi Slovend-klerikalci. Ker pa radikali mislijo, da s kombinacijo s klerikalci ni nič, je Ljuba Jovanovič odšel na dvor in kralju vrnil mandat. Izjavil je kralju, da je koncentracijska vlada absolutno nemogoča, ker je položaj popolnoma jasen. Take vlade noče niti opozicija, niti nacijonalni blok.
Jovanovič ni niti mogel poskušati s sestavo vlade, ali moral je izvršiti parlamentarno formalnost, da se kot mandatar krone kralju ne zameri. Ker je parlament absolutno nesposoben za vsako delo in ker ni mogoča niti poslovna vlada opozicijskega bloka niti koncentracijska vlada, je Jovanovič kot edini izhod iz situacije predlagal kralju, da da Pašiču volilni mandat za vlado Pašič-Pribičevič. Kralj je to vzel na znanje, nakar je Jovanovič odšel. Sedaj pričakujejo, da Pašič dobi tudi formalno mandat za volilno vlado.
Ljuba Davidovih ie prosil za avdijenco
Davidovič hoče poskusiti sestaviti koncentracijsko vlado.
Beograd, 7. maja. (B) Po posvetovanju s predstavniki opozicije je poslal nocoj ob pol 9. Ljuba Davidovič na dvor pismo, ki se nanaša na aktualni politični položaj. G. Davidovič prosi, naj bi ga kralj sprejel v avdijenco, ker
mu ima sporočiti izvestne stvari Gre namreč, kakor se doznava iz poučenih krogov, za to, da dobi g. Davidovič od krone mandat za sestavo koncentracijske vlade. Pričakuje se, da dobi g. Davidovič jutri poziv na dvor.
Konference politikov.
B e o g r a d, 7. maja. (B) Po seji ministrskega sveta je nepričakovano kon-feriral predsednik skupščine Jovanovič z ministri dr. Ninčičem, Trifkovičem. Trifunovičem in nekaterimi drugimi člani vlade o situaciji, o razpoloženju krone, o akciji opozicijskega bloka, o volitvah, posebno pa o razmerah v radikalnem klubu in o akciji poslanca Nastasa Petroviča. Zaradi današnjega položaja se radikalni klub ni sestal, pač pa je g. Petroviču sporočil, naj takoj preneha s svojo akcijo, sicer bo morala radikalna stranka izvajati iz tega posledice.
Beograd, 7. maja. (Z) Danes so se vršile konference med poedinimi politiki Dr. Korošec se je sestal z raznimi opozicijonalci. Dr. Spaho je razpravljal s člani svojega klubai. Radikali so imeli neobvezne porazgovore glede rekonstrukcije kabineta. Demokrati so raz-motrivali položaj, pričakujoč, da dobi g. Davidovič poziv k avdijenci pri kralju. Predsednik vlade Pašič je sprejel v svojem kabinetu ministre, dočim ie imel Ljuba Jovanovič v predsedništvu narodne skupščine kratko konferenco z dr. Markovičem, dr. Pelešem, podpredsednikom zbornice Bakičem in na koncu z ministrom Pribičevičem.
Sela opozicijonalnega bloka.
Blok je uvidel sam, da je poražen.
Beograd, 7. maja. (B) Danes je imel za časa konzultacij na dvoru opozicijski blok sejo v klerikalnem klubu. Poleg vseh ostalih zastopnikov skupin sta bila navzoča tudi radikal Nastas Petrovič in protičevec dr. Momčilo Ivanič. Plenum opozicijskega bloka je razpravljal o mandatu Pašiča in Ljube Jovanoviča ter pričakoval, da dobi Davidovič mandat za sestavo koncentracijske vlade. Opozicijski blok se bo trudil, da ta mandat ne bo navezan na kake pogoje. Blok hoče enostavno poslovno vlado opozicijskega bloka. Protičevec in Petrovič sta izjavila danes lojalnost do opozicijskega bloka ter obljubila, da bodo v bodoče delali z njim. Opozicijski blok ugotavlja, da povsem izgleda, da je bitka sedaj izgubljena. Vendar pa je to le začasno in bo opozicijski blok tudi v naprej ostal kompakten. Borfl se bo proti vlad! že sedaj in zlasti še po volitvah.
Pogreb bivšega predsednika ruske dume.
Beograd, 7. maja. (B) Danes je bil pogreb bivšega predsednika ruske dume Rodzijanka. Truplo pokojnikovo je bilo z vlakom prepeljano iz Sremskih Karlovcev v Beograd. Spremljali so ga ruski emigranti. V Beogradu na kolodvoru je bil slovesen sprejem. Razen ruske emigracije so bili tam razni zastopniki. S kolodvora je šel sprevod ob spremstvu vojaške godbe v sabomo cerkev. V cerkvi se je vršilo svečano opelo. Pel je ruski zbor. Opelo je trajalo do 1. ure. Prisostvovali so mu zastopniki dvora, zastopniki vlade z ministrskim predsednikom Pašičem, skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič, mnogi politiki vseh strank, zlasti radikali, državni svetniki člani glavne, kotrole, visoki državni uradniki, člani akademije znanosti, univerzitetni profesorji zastopniki vojske, državni dostojanstveniki, razne korporacije, ruska emigracija, novinarji in številno občinstvo. Ko so bile cerkvene slovesnosti končane, je odšel sprevod, v katerem so peljali mnogo vencev in nosili Pokojnikova odlikovanja, ob spremstvu vojaške godbe, vojaštva, mnogobrojnega občinstva in ob sodelovanju svečeništva proti novemu pokopališču, kjer se je po mnogih govorih truplo položilo v grob.
Venizelos se vrne v Grčije.
Atene, 7. maja. (B) Venizelos je takoj po objavi izida ljudskega sdasova-ja poslal svojim prijateljem v Atenah pismo, v katerem je napovedal, da pride zopet na Grško. Začela se je akcija za osnovanje edinstvene republikanske stranke, ki K se postavila nasproti vsem drugim strankam, rojalisti so osnovali svojo stranko.
KRALJ IN KRALJICA — POKROVI-TELJA SOKOLSKEGA ZLETA
V	ZAGREBU.
Zagreb, 7. majai. (Z) Kralj Aleksander in kraljica Marija sta prevzela pokroviteljstvo nad sokolskim zletom v Zagrebu, ki se vrši sredi avgusta.
RUSKO - BELGIJSKA POGAJANJA.
Moskva, 7. maja. (K) Rakovskij je sporočil belgijskemu poslaniku v Londonu, da se sovjetska vlada strinja s tem, da se vrše pogajanja med Bel* gijo in Rusijo v. Londonu meseca maja.
Ceškoslovaško-iftalijanska defenzivna zveza.
ieikoslov. - iugoslov. • italijanska
trozveza.
B e o g r ad, 7. maja. (B) Danes je češkoslovaški poslanik Šeba posetil zunanjega ministra Ninčiča in ga obvestil, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš 14. t. m. odpotoval v Rim. Cilj tega potovanja je sklenitev obrambne zveze med Češkoslovaško in Italijo. Vaš dopisnik je izvedel, da se deluje na trozvezo med Jxigoslavijo, Češkoslovaško in Italijo, Zaradi tega bo dr.
Beneš v stalnem kontaktu z dr. Ninčičem.
Beograd, 7. maja. (B) Dr. Nin* čič bo šel dr. Benešu nasproti in se sestane ž njim dne 14. t m. v Ljubljani. Tam bosta imela na kolodvoru posvetovanje, nakar bo dr. Beneš nadaljeval svojo pot v Rim, dr. Ninčič pa se vrne v Beograd.
Defenzivna zveza s Francijo.
Beograd, 7. maja. (D) Današnja »Politika« poroča, da vlada v Franciji kljub živahni volilni borbi veliko zanimanje za poset našega kralja v Parizu. Francija bo izvedla brez ozira na izid volitev popolnoma politični program kralja Aleksandra. Po rimskem paktu med našo kraljevino in Italijo je storila Francija1 vse, da je pripravila načrt nove zve-
zne pogodbe med Francijo in našo drža* vo. Vsled krize v Beogradu franoosld načrt še ni bil definitivno sprejet. Ran?--položenje med francoskimi in jugoslo* venskimi politiki je, da se prilagodi načrt situaciji, ki se pokaže po volitvah v Franciji in Nemčiji. Zveza temelji na defenzivnem principu. Pogodbo bosta Podpisala Poincare in Pašič.
Volitve v Bolgariji.
Sofija, 7. maja. (K) V nedeljo so se vršile v Bolgariji občinske volitve. Izid še ni popolnoma znan. V Sofiji je po dosedanjih podatkih izvoljenih 10 kandidatov vladne stranke. 7 agraro-komuni-stov, 3 narodni liberalci, 2 socijalista in
2	radikalno - demokratska disidenta.
Sofija, 7. maja. (B) Po dosedaj znanih izidih ;e vlada navzlic vsem ukrepom, ki jih je bila napravila, pri okrožnih volitvah dobrla vsega le okrog 40 odstotkov glasov. Zemljoradniki v mnogih srezih niti niso mogli postaviti liste, ker so jih ovirali.
ŠVICARSKO POSOJILO NAŠI DRŽAVL
Beograd, 7. maija. (Z) Narodna banka je prejela iz Švice 15 milijonov švicarskih frankov kot posojilo, ki naj bi se dalo upravi fondov, pri čemer se je računalo 1389 dinarjev za 100 švicarskih frankov. Uprava fondov je dala od te vsote 25 milijonov dinarjev (eno osmino) beograjski občini, ostanek pa se razdeli med Zagreb, Sarajevo, Skoplje, Split, Črno goro in nekaterimi drugimi mesti.
AFERA V ŠIBENIKU.
Šibenik, 7. maja. (T) V zvezi z incidentom povodom proslave 50 letnice smrti Tomasea sta prišla včeraj župan in okrajni glavar k italijanskemu konzulu in sta mu izrazila v imenu velikega župana obžalovanje nad dogodki v nedeljo. Sporočila sta mu, da }e bilo izmed aretiranih demonstrantov 27 oseb obsojenih na 14 dni zapora. Italijanski konzul jima je odgovoril, da bo zadevo sporočil svoji vladi
MADŽARSKO POSOJILO ZVEZE NARODOV.
Budimpešta, 7. maja. (K) Ravnateljstva budimpeštanskih velebank so prejela zasebno vest iz Londona, da izplačilo zneska 100 milijonov kot predujma na posojilo ne bo potrebno ker bo stavljeno posojilo v znesku 250 milijonov zlatih kron že meseca julija na razpolago Madžarski. To ugodno stanje madžarskega posojila je pripisati zanimanju ameriškega denarnega trga.
ROMUNSKA KRALJEVA DVOJICA
V	ŠVICI.
Bern, 7. maja. (T) Danses Opoldne je prispela semkaj romunska kraljeva dvojica, ki jo spremljajo zunanji minister Duca in minister Mishu, general Angelescu in mnogo uglednih osebnosti.
OBUPEN POLOŽAJ ALBANSKE VLADE.
•
Drač, 7. maja. (Z) Položaj v Albaniji se vedno boli poostruje. Vodja vstašev Desna beg je zbral okoli sebe vse pristaše umorjenega Esad paše. Ker vlada ne more računati z udanostjo orožnikov in čet, se ni upala storiti nobenih korakov, niti proglasiti izjemnega stanja v Albaniji
Končni rezultat nemških volitev.
Berlin, 7. maja. (Wolff) Rezultat volitev je ta-le: Združeni socijalni demokratje 5,973.770 glasov s 100 mandati, centrum 3,899.022 s 65 mandati, nemška ljudska stranka 2,642.843 s 44 mandati, nemškonacijonalistična stranka 5,755.609 glasov s 96 mandati, demokratje 1,657.441 z 28 mandati, bavarska ljudska stranka 941.982 s 16 mandati, komunisti 3,712.001 z 62 mandati bavarska kmetska zveza 683.093 z 10 mandati, nemški hanoverci 318.451 s 5 mandati, nemški socijalisti 338.356 s 4 mandati deželna zveza 568288 z S mandati, nemška plemenska stranka 1,917.578 z 32 mandati. Izvoljenih je 471 poslancev. Ostale stranke niso dobile nobenega mandata.
Berlin, 7. maja. (T) Sedanji kabinet dr. Marxa ostane na svojem mestu, dokler se ne sestane novi državni zbor, t j. 25. maja.
SESTANEK MUSSOLINI-POINCARE?
Rim, 7. maja. (T) Nekateri inozemski časopisi so prinesli vest, da se v kratkem sestaneta ministrska predsednika Mussolini in Poincarč. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se vest zaenkrat ne potrjuje.
KOLERA V INDIJI.
P a t n a (Indija). 7. maja. (Reuter) Kolera se v provinci Beharhu vedno bolj širi. Umrlo je že nad 10.000 ljudi. Samo v preteklem tednu je umrlo okoli 1000 oseb za kolero.
Borzna poročila.
Beograd,’ 7. map Devize. Dunaj 0.1134—0.1135, Bukarešta 40.50—40.75, Italija 361—361.50, London 353—353.40, New York 80.40—80.50. Pariz 526—528, Praga 236.25—236.50, Sofija 0—59. Švica 1432— 1433. — Valute. Dolarji 79.30—79.50, lire 0—362, francoski franki (zaključek) 525.
Zagreb, 7. maja. Devize. Dunai 0.1126-0.1146, Budimpešta 0—0.10, Bukarešta 40.50—0, Italija, žzpdačlio 360.10-^-363.10, Italija, ček 359.25—362.25, London, Izplačilo 352—355, Ncw York. ček 79.65— 80.65. Pariz 530-535, Praga 235.25—238.25, Praga, ček 234.75—237.75, Švica 1431—1441. Švica, ček 142S-1438. — Valute. Dolarji 78.875—79.875, avstrijske krone 0.11275 —0.11475, francoski franki 517.50—522.50. lire 356—359.
C u r i h . 7. maja. B«wad 7, New York 561J5& London 24.64. Par te 36.50, Milan 2525, Praga 16.50, Budimpešta 0.0065. Bukarešta 2.90, Sofija 4.1A Dunaj 0.0079125.
Berlin, 7. maja. Beograd 5.28, Dunaj 5.98, Milan 19.05, Pr asa 12.40, Pariz 27.68, London 18.455. New York 4.19, Curih 74,81.
P r a g a. 7. maja. Beograd 42.20, Dunaj 4.75. Berita 7.83, Rim 153.75, avstrijske kr»* ne 4.74. italijanske lire 153.25, BudlmpeSte 3.60. Pariz 220.75, London 148.925,
Yodc 33.95, Curih 605.50.
 Dunaj, 7. maja. Devize. Beograd
877—881, Berlin 16.10-16.40, BudimpeM*
0.81—o.«7, Bukarešta 359—361, London 311.30'	312.300. Mflan 3184—3201. N«w
Yor’ 0.935—71.185, Pariz 46.12—46.28, P '080—2090, Sofija 516—620. Cnj Ut« ■ 12.685. — Valute. Omari«
Stili, dolarji 70.460—70.860, hokanti lov! 501—509, neritSke marke 15.80—16JO. angleški funti 309.500-311.100. francoski tanki 4585-4615, Havanske Ure 3175—3196, romunski leji 356—360, švicarski franki 12.560-12.640, češkostovaSce krone 2D64— 2060. madžarske krone 07&-0M.
Po tisoč in šestdesetih letih.
Maribor, 7. majat
Naše svoibodno Prekmurje praznuje te dni velik praznik, ki ni brez zgodovinskega pomena in ne samo cerkvenega, ampak v enaki meri tudi narodnega. Tisoč in šestdeset let je minilo v življenju naših slovenskih Panencev, ne da bi imeli priliko pozdraviti v svoji sredini cerkvenega kneza svoje krvi. ne da bi slišali iz škofovskih ust svojo slovensko besedo. Prvi in zadnji panonski vladika slovanske krve je bil naš blagovestnik iv. Metod. V Blatogradu ob Blatnem jezeru je bilo takrat središče slovenske panonske kneževine, kjer sta; vladala slovenska kneza' Kocelj in Pribin in kjer je Jeloval sv. Metod. Pod blatograjsko Posvetno in cerkveno kneževino je spadala tudi zemlja med Muro in Rabo, ki se imenuje danes Prekmurje in od tam je hodil sv. Metod med na<še slovensko ljudstvo oznanjat krščanstvo v narodnem jeziku, krščevat in birmat.
Tako je bilo takrat pred tisoč in šestdesetimi leti. Po smrti sv. Metoda m po razpadu panonske slovenske kneževine, so lepe panonske slovenske pokrajine prišle cerkveno in politično pod viado Nemcev in Madžarov. Samozavest slovenskega ljudstva je padala od generacije do generacije in v dolgih temnih stoletjih narodnega robstva se je gubila slovenska govorica in se umikala vedno bolj proti jugozapadu. Po panonskih ravninah in goricah je naše ljudstvo pelo madžarske pesmi in v madžarskem jeziku molilo k svojemu bogu. Vladarji, ki so vladali nad njim, so bili tujci, škofje, njegovi dušni pastirji, niso znali njegovega jezika in navadno so tudi duhovniki sami bili Madžari ali vsaj madžaroni. ki so s svojo versko avtoriteto uveljavljali tudi madžarske raznarodovalne cilje. Še'nekaj desetletij, morda niti ne toliko, in v madžarskem morju bi bili vtoniii še zadnji razredčeni ostanki panonskih Slovencev. Prekmurci.
Svetovna vojna je s svojim zaključkom preprečila narodno smrt prekmurskih Slovencev. Zadnji ostanki slovenske Panonije so postali po tisoč letih suženjstva zopet svobodni, zopet gospodarji na svojih tleli. Mladina se vzgaja zopet v narodnem jeziku, v uradih se glasi zopet materinščina. Nasilno uvedena madžarščina izginja in bo v nekaj le-tili popolnoma izginila. Kljub političnemu osvobojenju pa je tisti Rim, ki je sankcijoniral izgon slovenskega škofa dr. Karlina iz slovenskega Trsta in ki mirno trpi zatiranje slovenskih pridig v tamkajšnjih cerkvah, trdovratno branil nadoblast madžarskega škofa nad našim slovenskim Prekmurjem. Koma i nedavno je bila uslišana prošnja našega prekmurskega ljudstva, da se poveri čast
prekmurskega apostolskega administratorja slovenskemu mariborskemu škofu, istemu tržaškemu pregnancu dr. Karlinu. In te dni je slovenski mariborski vladika prvič odšel med svoje nove prekmurske vernike.
Potovanje g. knezoškofa dr. Karlina, ki je odšel dne 2. t. m. iz Maribora preko Čakovca in Murskega Središča v Dolnjo Lendavo, je bilo naravnost triumfalno. Pri sprejemu nai postajah in posebno v Dolnji Lendavi «o sodelovale poleg nebrojnega ljudstva tudi vse cerkvene in državne lokalne oblasti in tudi vojaštvo. Vse se je zavedalo velikega pomena tega dogodka, ko po tisoč in šestdesetih letih stopa prvič na slovenska panonska tla zopet slovenski cerkveni vladika, da nadaljuje ono delo, ki je prestalo s smrtjo sv. Metoda*. Ta velik zgodovinski moment so omenjali tudi vsi govorniki in spominjal se ga je tudi škof sam, ko je po dolgih letih prvič zopet zadonela v dolnjelendavski cerkvi slovenska beseda. Kakor v Dolnji Lendavi, tako sprejemajo dr. Karlina povsod po Prekmurju, kamor prihaja birmovat in brez dvoma je, da bodo ti dnevi cerkvenih slovesnosti v Prekmurju zapustili globoke sledove tudi v narodnem mišljenju in čustvovanju tamkajšnjega slovenskega ljudstva ki se še ni docela prebudilo iz težkega tisočletnega narodnega spanja.
Dejstvo*, da težko tisočletje ni moglo docela zatreti slovenskega jezika in slovenske misli v Panoniji, da so se sedaj v trenutku porušili vsi madžarski napori tisočih let in da kljub vsemu brezpravju teh dolgih dob danes zopet burno po-zdravljan cd naroda stopa po prekmurski zemlji slovenski škof, dokazuje ponovno, da naroda, ki ima v sebi življenjsko sposobnost ne more zatreti nobeno še tako kruto in dolgo nasilje. Pride čas, ko zopet otrese z ramen vsiljeni mu jarem in je zopet to kar je bil nekoč. Tudi dolgih, temnih tisoč let ni dovolj za popolno potujčenje vztrajnega naroda. To razveseljivo dejstvo nas tolaži, ko zremo na Koroško in v Primorje, kjer danes preganjajo iz cerkva zadnje ostanke slovenskega bogoslužja, misleč, da bodo dosegli v par letih to. česar niso mogli doseči Madžari v Prekmurju celih tisoč let! Zaman ves nrpor. Prišel bo dan. ko bodo sedeli na škofovskih stolih v Trstu in v Celovcu zopet slovenski vladike, ko bo naše koroško in primorsko slovensko ljudstvo zopet svobodno, kakor je danes prekmursko. Poedinca je lahko zatreti in tudi potujčiti, naroda kot kolektivne in vedno obnavljajoče se enote — nikdar! *
Razvoj odškodninskega vprašanja.
Ako se ozremo na dosedanjo zgodovino odškodninskega vprašanja, moramo priznati, da se razvijajo dogodki po objavi izvedeniških poročil z veliko naglico. Sem spada tudi potovanje belgijskega ministrskega predsednika Theunisa in zunanjega ministra Hymansa v Pariz m London ter predstoječi sestanek z Mussolinijem. Glavne ovire za uspešen razvoj obstojajo seveda med Londonom in Parizom in v tem pogledu so uspehi, ki sta jih dosegla belgijska ministra velikega pomena.
Predvsem ne predvideva Dawesovo poročilo določene vsote, ki bi lo morala plačati Nemčija kot vojno odškodnino. Angleška vlada se nagiblje k znižanju nemške odškodnine in zahteva takojšnjo izpraznitev zasedenih krajev, da se na ta način aresniči predlog izvedencev glede vzpostavitve gospodarske enotnosti nemške države. Tud; Francozi niso načelno proti zniža-
nju nemških reparacij tn bi sprejeli minimum 26 milijard, toda pod pogojem, da se črtajo njeni zavezniški dolgovi, ki znašajo 27 milijard.
To francosko zahtevo podpira tudi i Belgija in Italija. Italija se ni od sklenitve versajske mirovne pogodbe baš intenzivno zanimala za odškodninsko vprašanje Nagibala se je zdaj na francosko, zdaj na angleško stran, kakor so pač zahtevali njeni gospodarski in politični interesi. Tako je pristala tudi na zasedbo nemškega industrijskega ozemlja, ker je bila uverjena, da more le tako izterjati nemški dolg, ki sa le knavo potrebovala. A sedaj, ko je Francija ponovno spravila na tapet medzavez-niške dolgove, se je zdel Mussolinijevi vladi ugoden trenutek za aktivno poseganje v reparacijski problem. Zadnja Coolidgeje-va Izjava, da Zedinjene države ne nameravajo odpustiti dolgov svojim bivšim zavez-
nikom, je namreč v isti meri zadela Italijo, kakor Francijo in 3elgijo, medtem, ko Anglija še ni zavzela svojega stališča.
Francoska zahteva je, da se reši vprašanje medzavezniških dolgov skupno z vprašanjem vojne odškodnine. Razumljivo je, da so to francosko zahtevo z veseljem pozdravili v Bruslju in Rimu in da je sedaj za obe državi velike važnosti, da se čira-prej ugladijo nesporazumljenja med Londonom in Parizom, ki imata v reparacijskem vprašanju še svoje posebne interese. Kot posredovalec je nastopila Belgija.
O sklepih francosko-belgijske konference prinašajo listi zanimive podatke. Poincarž in Theunis sta sc po poročilih iz merodajnih krogov sporazumela, da se opusti okupacija Poruhrja sorazmerno z nemškimi reparacljskimi vsotami. Ako izpolni nemška vlada vse pogoje, ki jih predvideva izvedeniško poročilo, se spremeni vojaška okupacija v »nevidno«. Francosko-belgijska politika napram Nemčiji bo v bodoče odgovarjala nemškemu zadržanju. Obe državi se bosta konci-! i jan tno trudili, da okrepe v Nemčiji strn;\ ki zagovarja izpolnitev prevzetih obveznosti.
Sicer so bila na dnevnem redu pariške konference še razna vprašanja, ki se tičejo izključno samo francosko-belgijskih odno-žajev. Predvsem trgovinska pogodba, ki je povzročila zadnjo belgijsko ministrsko krizo. Belgijci namreč neprestano napadajo trgovinsko pogodbo s Francijo, ki bi koristila samo slednji in zagovarjajo trgovske zveze z Nemčijo. Francija pa nikakor noče, da bi dobivala nemško blago preko Belgije in skuša doseči, da bi se sklenila med obema državama carinska zveza. Toda v tem oziru tvorijo za belgijsko vlado veliko oviro Flamci in socijalisti.
Po vesteh iz diplomatskih krogov sta imela belgijska ministra srečo tudi v Londonu. Ustvarjena je bila kompromisna podlaga, na kateri se b?sta razgovarjala na predstoječem sestanki: Macdonald in Poin-care. Dozdeva se, da je bil ta predhodni
sporazum dosežen na podlagi medsebojnih koncesij. Anglija ne bo več s svoje strani spravljala v ospredje poruhrske zasedbe, kajti Macdonalda se je posrečilo prepričati, da ne morejo Francozi naenkrat črtati svojih svečanih izjav o »obdržanju zalogov«, da pa postane zasedba v resnici »nevidna«. Poleg tega je Macdonaid pristal na francoske zahteve: 1. glede medzavezniške gospodarske kontrole nemške produkcije: i. da se ne določi natančna vsota nemških anuitet: 3» da se razpiše angleško in ameriško posojilo Nemčiji, predno se uredi vprašanje medzavezniških dolgov; 4. glede uračunjanja zasedbenih stroškov v vojno odškodnino,
Macdonaldov korak bo morda presenetil one, ki so pričakovali, da bo angleška delavska vlada poglobila razdor med Londonom in Parizom. Toda Macdonald se zaveda važnosti trenutka in ie zadovoljen, da se mu je posrečilo, če ne že rešiti, vsaj eliminirati vprašanje poruhrske okupacije iz predstoječih pogajanj. To vprašanje je namreč grozilo zavleči pogajanja glede rešitve reparacijskega problema za nedogle-den čas. Tudi Francozi so s svoje strani precej koncedirali. Poincarč se je končno odločil zapustiti pot svoje dosedanje politike pod pogojem, da mu dajo ostali zavezniki dovoljna jamstva za dosego vojne odškodnine. Zasluga belgijskih ministrov je. da sta uverila Macdonalda o pravilnosti dosedanje francoske politike in ga pripravila do tega, da gleda na reparacijski problem ?. nekoliko drugačnimi očmi. Bilo jima je nekoliko olajšano s tem. da sta obrazložila stališče lastne vlade, ki se sicer v vsem ne strinja s Poincarejevo politiko, ki pa mora odobravati njegove cilje.
Svojo misijo dokončata na milanskem sestanku ž Mussolinijem, nakar bo imela reparacijska komisija zbranega dovolj ma-terijala, da spravi s sveta reparacijski problem, s katerim si že pet let belijo glave evropski državniki.
Politične ves-l.
= Razvoj situacije. Krsta Cicvarič za-merja v svojem dnevniku g. Pašiču, ker je vladal s pomočjo Turkov In Nemcev, in ker ni mnogo preje pridobil g. Pribičeviča ter zaključuje: Sedaj obstoja neka skupščinska večina pod imenom opozicijonalnega bloka in zahteva od krone vlado po »parlamentarnem redu«, toda kakšne garancije nam nudi ta večina? Ona je v pretežnem delu sovražna državi. Ti elementi bi imeli pod novo vlado veliko prostost, a mi rodoljubi bi bili prisiljeni, da se upremo tej vladi, kakor smo se uprli drugi vladi pokojnega Stojana Protiča. Dati vlado opozicijonalne-mu bloku bi pomenilo uzadovoljiti avtonomiste, separatiste in anacijorialne elemente, istočasno pa ogorčenje patrijotov. Prepričan sem, da bi imeli šele tedaj strašno državno krizo in zato mislim, da bi bilo pametneje obdržati najlržavni upravi vlado nacijonalnega bloka. Toda v vsakem slučaju je treba že enkrat rešiti ministrsko krizo. Bilo bi zelo škodljivo, ako bi država še nadalje ostala v negotovosti.
= Radičevsko igračkanje z države. Ko je bil pred dvema letoma izvoljen sedanji zagrebški občinski svet, v katerem ie dobra tretjina radičevcev, so položili izvoljeni občinski svetniki sledečo prisego: »Prisegam pri edinemu Bogu, da bom zvest in udan vladajočemu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se bom držal ustave iu državnih zakonov in da bom vestno zastopal in branil mestne in državne interese,« Tako so prisegli radičeve* pred dvema letoma v občinskem svetu, dočim so se branili leto dni priti v narodno skupščino, da bi prisegli kralju in ustavi. Sedaj pa zopet poročajo, da so se vršile v nekaterih krajih naknadne občinske volitve, kjer so bili izvoljeni radičevci, ki pa nočejo položiti običajne prisege, kar so njihovi zagrebški tovariši že davno storili in kar so storili tudi njihovi poslanci v narodni skupščini. Ker se v radičevski stranki ne more storiti ničesar brez izrecnega dovoljenja Radiča
Petek, 9. t. m. ob 8. zv. v Unionski dvorani
samega, oziroma strankinega vodstva, je popolnoma jasno, da se upirajo ti radičevci prisegi po nalogu strankinega vodstva. Ker je to radičevsko igračkanje z državo vedno bolj predrznega značaja, je skrajni čas, da se napravi konec, in da se pokličejo na odgovornost hrvatski »voditelji«.
= Domovina nad vse. V beograjski »Reč i«, glasilu samostojnih demokratov, piše inž. Milan Pavlovič: Opozicija proti radikalom mora imeti svoje meje, ker je država nad vsern. Ako je le količkaj pameti v ljudeh, ki reflektirajo na vodstvo države, potem morajo ti ljudje uvideti, da je vendar le najbolj naravno, da- se grupirajo vsi oni, ki hočejo eno in isto, a to je centralistično ureditev monarhije na temelju vidovdanske ustave. Domovina nad vse — to je edino pravi temelj, na katerem se gradi država, v kateri bodo zadovoljni vsi državljani. Ako pa so ljudje, ki hočejo drugačno ureditev države, naj se tudi grupirajo z odprtimi cilji, da se more ljudstvo svobodno odločiti za to ali 0110 stran.
= Radičev uspeh. »Vreme« piše: S svojim volilnim proglasom, v katerem ne odstopa niti za las od svojih znanih pro-gramatičnih točk. je ubil Radič še oni ostanek upanja, ki so ga gojili beograjski blo-kaši. Radič jim je odprl svoje srce in izjavil, da noče na ljubo nobenemu in niti ne na ljubo Davidoviču zapustiti svoje linije, zlasti pa ne svojega cilja, da pride čirn-preje do volitev. Davidovič se ie mučil, da bi sestavil blokaško vlado, ki naj bi nadaljevala delo z večino v parlamentu. Radiču ni šlo za to, da bi Davidoviču stvarno nudil priliko za parlamentarno delo. On je hotel volitve za vsako ceno. Vedel je, da bi bilo absurdno, ako bi vstopil s svojo odpadniško stranko v volilno vlado, slutil pa je tudi. da niti Davidovič ne more dobiti vlade, ker računa na njegovo pomoč. Za Radiča je dobrodošla Pašičeva volilna vlada, samo da se vršijo volitve... Radič ie dosegel na etji strani, da je ostal vodja In edini predstavnik hrvatskih mas, na drugi strani pa, da je, razdelil Srbe. Sicer pa ni izključeno, da sam Radič zavestno in pre-računjeno dela na izgradbi srbske fronte. On čuti, da se hrvatsko vprašanje ne more rešiti vse dotlej, dokler ne pride do razgovora med kompaktno srbsko večino. To žeii doseči čimpreje. Podaljšanje toga procesa bi moglo izzvati med njegovimi pristaši nerazpoloženje in cepitev njegove stranke... 2e misel Radičevega programa onemogočuje sodelovanje z Davidovičem. Prijaznosti med radičevci in našimi blokaši,
Prosveta.
Danes zvečer gostuje v naši operi
operni pevec tenorist Roman Lubinecki. in sicer nastopi v operi Faust v vlogi Fausta. /Gospod Lubinecki poje pri nas na angažma ia bodočo- sezono. Predstava se vrši za red E.
Na petkovem koncertu Olasbene Malice nastopita na našem koncertnem odru dva nova dirigenta. Konservatorljski profesor in skladatelj Josip Michl vodi orkestralno društvo Olasbene Matice in si ie za svoj tokratni nastop izbral tri suite za godalni orkester. So to dela velikih kontrastov in dirigentu je dana v obilni meri prilika, da pokaže svoje notranje pojmovanje in kako skuša z istim vplivati na svoj aparat — na orkester, ki naj izvede skladate-lieva in njegova čutila, — Pevski zbor Glasbene Matice pa nastopi pod vodstvom K. Srečka Kumarja, ki je določen kot naslednik Mateja Hubada pri Matičnem zboru. Za svoj prvi nastop si le izbral celo vrsto del iz najmodernejše slovenske literature. Gospod Kumar je do sedal vodil učiteljski pevski zbor v Julijski Krajini in vsi, tudi tujerodni kritiki, so mu enoglasno priznali, da ga vodi globoko občuteno ter z veščo in sigurno roko. Prepričani smo, da bode vreden naslednik svojemu velikemu predniku. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
Gospa Šarlčeva, članica ljubljanske drame, nastopi po daljšem bolniškem dopustu prvič v soboto, dne 10. t. m„ in sicer v glavni ženski vlogi drame francoskega pisatelja Lenormanda »Izgubljene duše«.
Premliera v drami. V soboto, 10. t. m. bo v ljubljanskem dramskem gledališču premliera igre modernega francoskega dra: matlka Lenormanda. Naslov njen je »Izgubljene duše«. Vsebina je zajeta iz igralskega (n umetniškega življenja, Celo delo se odlikuje z odlično karakterizacijo vseh nastopajočih oseb. Pisatelj le globok in intimen ter nam odkriva tragedijo dveh du5 z ostrino sijajnega psihologa. Glavno žensko vlogo igra gospa Saričeva, glavno moško gospod Rogoz, V ost&Hb vlogah nastopijo ga,
Rogozova, ga. Juvanova, gna. Rakarjeva, gna. Mira Danilova, g. Skrbinšek, ki igra drugo največjo moško vlogo, g. Peček, g. Jerman, g, Terčlč in skoro vse ostalo dramsko osobje. Repriza bo v nedeljo, dne 11. t. m.
XII. mladinsko predavanje, ki bi se
moralo vršiti v nedeljo, dne 11. t. m. se preloži na nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 11. uri v unionski dvorani. Spored ostane Isti, kakor je bil javljen za to nedeljo.
KULTURNE VESTI IZ SOVJETSKE RUSIJE.
Spomini Maksima Gorkega na V. I. Lenina se bodo objavili v tisku v iako pristriženi obliki, ker je sovjetska politična cenzura v njih silno mnogo črtala.
Na petrograjski univerzi se je ustanovila stolica za kriminalistiko mladoletnih; predava prof. Grlboledov.
Iz Odese je bilo Izgnanih v astrahansko gubernijo 19 slušateljev odeške univerze radi političnega udejstvovanja; 5 izmed njih je članov zveze komunistične mladine.
V	petropavlovski trdnjavi so Izpreme-ntli Trubecko utrdbo v stalni oddelek revolucijskega muzeja, posvečen revolučnemu gibanju koncem minulega stoletja. Restavrirajo se prostori, v katerih so bili zaprti znameniti ruski revolucionarji.
Moskovski narodopisni muzej Rumjan-ceva se opusti. Slike se bodo oddale Tret-jakovski galeriji, v prostorih muzeja pa se bo ustanovila »Javna Leninova knjižnica«.
Na podstrešju petrograjske umetnostne akademije so našli 12 posmrtnih mask, ki so v starih seznamih vpisane kot »maske neznanih oseb«. Po temeljitejši preiskavi se jt odkrilo, da so to maske voditeljev francoske revolucije Dantona. Marata, Ro-bespiera in dr„ ki jih je najbrže začetkom preteklega stoletja prinesel s seboj v Petrograd kipar Horace Vernier, ki je bil svoj čas profesor petrograjske akademije in ki je v dobi francoske revolucije skupaj z umetnikom Davidom deloval na projektih umetniškega olepšanja revolucijskih slavnosti.
V. V.:
KrSčanska ljubezen.
(Resnična zgodba.)
Kogar preganja nesreča, ga le redkokdaj izpusti ta se ga drži kot klop kože, čeprav ni bil rojen pod nesrečno zvezdo. Zgodilo se je, da se je PTed nekaj meseci preselil moj prijatelj Janez z najskrajnejše točke ljubljanske periferije v belo mesto, v prijazno šentpetersko predmestje. S prejšnjim stanovanjem je bil sicer zelo zadovoljen, ker je bilo karseda mirno; mirno pa je bilo zato, ker leži sredi lepega polja in se nahaja v najbližji bližini tisti žalostni kraj, kjer vlada večen mir in pokoj, in sveti večna luč. amen. Prijatelj Janez pa je slovenski duševni delavec, in potemtakem nujno in na vsak način potrebuje miru. Sicer ima pa tudi že dva šofoobvezna otroka, ki bi biiia v stanju raztrgati deset parov čevljev na leto pri toliki oddaljenosti šo^e od doma I11 obratno. Zato se je z velikanskim veseljem, posebno z ozirom na današnjo stanovanjsko krizo in mizerijo, preselil v novo stanovanje kljub opominom in svetom svojih teku šenih prijateljev. On pa se ni ustrašil ničesar zato, ker je Idealist (— duševni delavec pri nas mora biti idealist —), ln pregovor pravi: »Sila kola lomi, pijanec pa stole in mize,« in tudi otroški čevlji so dragi.
Z novim hišnim gospodarjem sta se prav prijazno pomenila glede najemnine Itd., napravila sta pismeno pogodbo, za malenkosti sta se pa pred pričo zmenila kar ustmeno. I11 taka malenkost je bil tudi ključ, oziroma uporaba pralnice. Kdo bi sl mislil, da more postati čisto enostaven, železen ključ od pralnice jabolko silnega prepira, ki je imel svoj konec šele 'na »krvavi rihtl«. Stvar se je godila namreč tako-le:
Prijatelj Janez Lina namreč poleg dveh šoloobveznih otrck še dvoje čisto majhnih šolo še davno ne obveznih otrok. Taki otroci zamažejo toliko perila, kolikor ga jim oblečeš, oziroma daš. In prišlo je tako, da je žena prijatelja Janeza prvič v novem kvartirju namočila perilo v čebru. Poslala je najstarejšega fanta svojega naraščaja h
gospodarju po ključ od pralnice. Hišni gospodar pa je zelo veren, pobožen, usmiljen in bogaboječ človek in je zuto ključ enostavno odrekel. Fant se je vrnil seveda brez uspeha, nakar se je napotil sam prijatelj Janez po svojo pravico. Z istim uspehom. — ključa ni dobil! Ker pa on nima jeklenih živcev in žeezne potrpežljivosti, — zakaj bil je v vojski in je bil trikrat ranjen na glavi, zato je tudi invalid, duševni delavec je in par let je živel karseda najmir-neje, potem pa še velika družina in obupen boj za obstanek »— zato je svojo pravico malo preveč trdo in glasno dokumentiral na vratih gospodarjevega stanovanja in se pri tem tako silno razburil, da je padel v nezavest. kar je tudi čisto razumljivo, in sta ga morala dva njegova prijatelja odnesti v njegovo stanovanje 111 ga položiti na posteljo, kjer se je šele čez nekaj ur malo zavedel. Globoko verni in usmiljeni gospodar se je Pa v svoji siilno resnico in človekoljubnosti spomnil lepega izreka te sv. pisma, ki pravi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« in je seveda takoj vložil ovadbo na sodišče. Pomagala mu je po pravilih zakonske zvestobe tudi njegova soproga, katere vljudnosti in dostojnosti hišne stranke kar prehvaliti ne morejo. Sledila je obravnava za obravnaivo, priče so hodile na sodnijo, prisegale in. ostajale brez kosila do treh popoldne. Končno je pTišel odločilni dan plačila in sodbe. Izrekel je svoje mnenje tudi gospod sodni zdravniški Izvedenec, ki je podal svoje izvedeniško mnenje. Riiz-prava se je vlekla kot gorenjska harmonrka, in naposled je sodnik razglasil za prijatelja Janeza oprostilno razsodbo. Priče so bile zopet do treh brez kosila, in med njimi tudi laz, ki nisem bil priča in nimam pri celi stvari nobenega drugega interesa kakor Prijateljskega. S tem je končana šele ena tožba, ker jih bo pa še nekaj, bom o njih poročal, ko se izvrše.
Naročajte in širite ..Narodni Dnevnik"!
kj se odigravajo po beograjskih kavarnah«
je samo taktična igra. s katero hoče Radič izkoristiti na jezuitski način dobroduš' nost naših pesnikov bratstva in sporazuma To je bistvo Radičeve politike in brezdvo men dokaz njegovega uspeha.
= Avstrijski duh. »Samouprava, se bavi v dolgem članku z metamorfozami ljublj. »Slovenca« — ki so naši javnosti dobro znane — in piše med drugim: Z eno besedo, »Slovenec« je bil mbnarhističen, dokler je bil na Dunaju cesar Karl in. v Berlinu cesar Viljem, postal pa je republikanski od dneva, ko imajo Slovenci svojega kralja v Beogradu... Ako je kakšna stvar ali ideja služila avstrijskim interesom, je bila za »Slovenca« katoliška in po katoliških načelih jo je moral braniti. Akc pa vsled okolnosti kakšna stvar ali ideja ni bila več v avstrijskim duhu. potem ni bila za »Slovenca« več katoliška in katoliška načela so zahtevala nekaj popolnoma drugega. Ne sme se pozabiti, da je »Slovenec« sedaj isti list, kot je bil pred 5, pred 10 leti, ko se je pričela svetovna vojna, pred 30 leti, ko je prevzel vodstvo stranke dr. Šušteršič in še bolj nazaj do svojega začetka pred 52 leti. Nikdar ni spremenil, lastnika in izdajatelja, bil je vedno v istih rokah in organ iste stranke. Ljubljansko »Jutro« je mnenja, da so take spremembe v sloven* skein katoliškem časopisju posledica vatikanske politike in rimskega diktata. »Jutro« je v zmoti. To je dunajski duh ta habsburška politika. Nato navaja »Samouprava« na kratko cerkveno zgodovino med Slovenci. kjer se je razširil cesarski in proti' ' vatikanski jožefinizem, kateremu ie siedil janzenizem. Jožefinizem in janzenizem sta se naslanjala na cesarski Dunaj. Slovenski cerkveni krogi in takoimenovani katoliški tabor so bili globoko prežeti avstrijskega duha. Vera in katoliška načela so bila večkrat izigravana za okrepitev avstrijskega servilizma. Da se nista jožefinizem in iaP-zenizem tako globoko ukoreninila med Slovenci. oziroma da je bilo med njimi več vatikanstva, t. j. univerzalnega katoličan-stva in da je imela cerkev manj avstrijskega duha, bi slovenska ljudska stranka zavzemala sedaj v mnogih stvareh drugačno stališče.
= Diplomatičai spor Nemčije z Rusijo.
Sobotni dogodek v trgovskem zastopništvu SSSR v Berlinu je imel za posledico ostro noto ruskega poslanika Krestinskega na nemškega zunanjega ministra, v kateri se najostrejše protestira proti nastopu policije proti sovjetskem trgovskemu zastopništvu, ki je kot urad SSSR podrejeno ruskemu poslaništvu. V noti se ostro graja, ketf je policija nastopila, ne da bi se bila preje potom zunanjega urada dogovorila z ruskim poslanikom. V svojem odgovoru na-glaša zun. min. Stresemann, da se popis dejanskega položaja v ruski noti znatno razlikuje od ugotovitev pristojnih uradov in da se k stvari še povrne, ko bo preiskava zaključena,
= Porast in upadek nemške socialnodemokratske stranke. Ko bi ne bilo komunizma, bi bila Nemčija danes država s socialistično večino. Komunizem je pa raz-* trgal socijalistične vrste in jih silno oslabil. Socijalna demokracija se je razvijala v Nemčiji takole: Volitve 1. 1893 44 mandatov, 1. 1903 81 mandatov, 1912 110 mandatov, 1918 185 mandatov, 1920 191 mandatov, 1924 99 mandatov. Ako prištejemo k socijalni demokraciji še komuniste, dobimo za 1. 1920 okoli 210 in za 1. 1924 največ 170 sooijalističnih mandatov. Seveda račun ne drži, ker je med tema dvema skupinama nepremostljiv prepad. Ti dve skupini se bosta med seboj prepirali, druge strank« bodo pa vladale.
= Vprašanje večine v nemškem držav nem zboru bo jako komplicirano. Ako se smatrajo volitve za plebiscit v sprejetju ali odklonitvi mnenja izvedencev, je zaenkrat gptovo, da je za sprejetje v* novem parlamentu sicer majhna, toda zanesljiva večina, ki sega od soc.-demokracije do nemške ljudske stranke. Ker obvlada zunanja politika tudi vso notranjo politiko Nemčije, ni izključeno, da se stvori vlada na tem temelju. Obnovitev takozvane vladne koalicije od soc. demokratov do nemške ljudske stranke se bo pa komaj posrečila, tako da moramo v teh okoliščinah računati z vlado, ki se bo naslanjala na manjšino zbornice. Ker pomenjajo gotovi zakoni, potrebni za izvedbo načrta ekspertov, izpremembo ustave in zahtevajo radi tega dvetretjinsko večino, bo njihovo sprejetja v parlamentu pripravilo vladi ogromne tež-koče, ker dvetretjinske večine v novi zbornici ni. Mogla bi se pa doseči, ako se stvori vlada na podlagi meščanske večine z ude. ležbo nemških nacijoualcev in z izključitvi« jo soc. demokratov. Notranja politična st-tuacija je po novem še.bolj zamotana kakor je bila preje. Kljub temu berlinska borza optimistično gleda na položaj, ker js naziranja, da ostane na krmilu sedanja vlada. ki bo našla tiho podporo od strani so« cijalnodemokratske stranke. Upa se tudi, da ne bodo nemški nacijonalcl trdovratne vztrajali na svojem odklonilnem stališču k ntčrtu izvedencev.
—	Belgija — posrednica med velesi lami. Po poročilu »Timesa«, je bil obisk belgijskih ministrov v Londonu jako važen ker so se odločili za diplomatični »clearinS house« za zavezniške nazore v reparacijskem vprašanju. Ko se končajo volitve v Nemčiji In Franciji in se tfelgijskl ministri povrnejo iz Italije, bo Evropa čakala n* znamenje iz Bruslja. Pri posvetovanjih Belgijcev z Macdonaldom, je Theunis načrtal plan gospodarske blokade za slučaj obotaV' ljanja Nemčije, vendar bi pa izvedba blokade zahtevala predhodnih intervencij P^-nemških sosedih:	Danski, Holandski, Če-
škoslovaški in Švicarski, ki imajo jako ozka gospodarske stike z Nemčijo. Izvedba blokade bi bila podrejena kontroli Zveze narodov in Macdonald Je tekom pogajanj te* javil, da bo obotavljajoča se Nemčija našla proti sebi zaveznike trdno sklenjene. P° izjavi belgijskega zunanjega ministra Hy-mansa se bo medzaveznlška konferenc* sešla šele takrat, ko bo čisto jasno, da se bo moglo doseči sporazum. Po današnji situaciji je ta konferenca bližje kakor se splošno misli.
=	Lužlški	Srbi ln	volitve	y neinSfc*
Parlament. Volitve v nemški državni zbor so zedinile Lužlške Srbe od Blot (Spree-wald) do Budišlna brez razlike stanu in vere.	Katoliški	Srbi so sprejeli program
srbske	ljudske	stranke,	katere	glasovi *>
pripadli manjšinskemu bloku. Srbska ljudska stranka ie prirejala po vsej Lužici volilne shode, ki so bili zelo dobro obiskani Nacijonalno prebujenost lužiških Srbov do* kazuje dejstvo, da je šla Lužica na vollsct skupno z drugimi zatiranimi narodnimi manjšinami. Vso volilno akcijo sta podgr rala lista »Srbske Novlne« ln Possl«.	‘
Dnevne vesti.
— Nenarečniki. Danes pošiljamo nekaterim naslovnikom list na ogled z vabilom na naročbo. Ugotavljamo, da je naš list edin neodvisen političen dnevnik v Sloveniji, ki prinaša najboljše izvirne informacije iz tu- in inozemstva. S številko 1, maja je začel izhajati naš novi in velezanimivi roman »Tarzan« sin opice, ki je najnovejša svetovna književna norost. Pri naročiivi navedite, da želite imeti vse številke od 1. maja naprej. Ne zamudite naročiti si »Narodni dnevnik«. Prilagamo položnico, na kateri blagovolite razen mesečne naročnine, ki znaša le 16 Din označiti tudi natančen naslov.
—	Uprava.
— Abdera. Zaradi našega plakata se tgražajo seveda tudi abderiti mariborskega »Tabora«. Gospodje pravijo, da je plakat larzana pohujšljiv za mladino. Bi res radi vjde'i tistega dečka, ki je videl na našem plakatu kaj drugega ko boj med človekom m opico. Tako pa res še ni pokvarjena naša nnadtaa, da bi prišla pri pogledu na plakat »lairzana« na erotične misli. To je pridržano Wlta. ki iščejo greli in ki hlinijo zgražanje.
»Tabor« Pa je tudi našel, da je roman »larzan« plod vročične domišljije. Ta trdi-pa Presjnešna celo za abderlte in zato gremo s prezirom preko nje, c. — Teieionska proga Beograd—Dunaj. V.ne 15. maja bo otvorjena druga telefonska j-nektna proga med Beogradom in Dunajem, ki bo vodila preko Slovenije. Z novo progo izdatno razbremenjena sedanja direktna Pl°sa med Beogradom in Ljubljano.
.,77 Upokojeni so: Dr. Vojteh Strnad, bdlicijski komisar v Mariboru, Josip H v a -*• kancelist pri velikem županu za ljubljan-•Klp oblast in Božidar Budin, kancelist Pr‘ okr. glavarstvu v Logatcu, c, — Prošnje za privatne radio-postaje. fvstna ravnateljstva so dobila točna najina, kako je tolmačiti pravilnik za pristne radio-sprejemne postaje. Prošnje za 'Jivatne radio-postaje je vlagati pri pristoj-3 Poštnih direkcijah, kjer se dobe tudi sa Potrebna tozadevna pojasnila.
, t~ Nove cigarete. Uprava monopola je J^hila oddati v promet novo vrsto cigaret (č*i tej j je kvalitete z nazivom »Karagjorgje «. j^tarete se bodo izdelovale iz tobaka, ki ga q tPrava monopola nakupila v Kavaii na Nove cigarete' bodo prišle v pro-
met
začetkom meseca junija.
k . 'p Zdravljenje vojnih Invalidov v Do-jjjT^zih toplicah. S 1. junijem t. 1. prične n andska uprava z brezplačnim zdravlje-jj- ® v Dolenjskih toplicah. Oni invalidi, toniS ^fciansko potrebni zdravljenja v teh M naj pošljejo čimprej svoje prošnje p™Wskemu odseku oddelka za socijalno ODr v v Ljubljani. Prošnje morajo biti ronf enu z zdravniškim izpričevatom (ozi-zdr . Rodilom) okrajnega ali okrožnega res a> kier se potrjuje, da je prosilec pah potre*3en zdravljenja v Dolenjskih topli-2y ’ ,ter da je bolezen dejansko v vzročni ne^K- iZ 'nifig’0Vl° invaliditeto. Prošenj, ki hior v ,em smislu opremljene, se ne nudi? vp°žtevau. Poleg zdravljenja se bo oskrif holnikom-tavalldom tudi brezplačna sTba v invalidskem domu v Toplicah. Nevredno po prihodu v Toplice bo vsakega r^bika preiskal še zdravnik kopališča, ka-11 bo določil dobo zdravljenja.
—	Flzljološki in histološki institut v pogradu. Ministrstvo za zgradbe je odo-kredit 7,900.000 Din za postavitev filološkega in histološkega instituta medijske fakultete beograjske univerze, jr-- Novo posojilo beograjske občine. oh*Pr	jz	Beograda,	se	je	mestna
odtočila, da od privatnih finančnikov ^»ttcije.
gp novo posojilo 250 milijonov dinarjev, uterega bo porabila za razne komunalne
ttlfb Slovenski odvetnik dr. Joža Rav-Beogradu je preselil svojo pisarno v
»j^ Preselitev odvetniške pisarne v_ Beo-
22'.
VefpT' Prostovoljno gasilno društvo na Lana bfiredi veliko vrtno veselico 11. maja Veseli	E' U Ogrina. — Spored: Začetek
št6v	°b 2. uri popoldne, sprejem dru-
K oL^.^tov, šaljiva pošta, godba itd. — "hi udeležbi vab4 odbor.
ju Prostovoljno gasilno društvo na Bar-
VeSali * v ne<ieljo 18. t. m. veliko vrtno ha vrtu gosp. Vrbinca na Itovfoi.
ževcjh ^ryav zločin v Križevcih. V Kri-
kajj3 Dri Ljutomeru je služboval pri tam-hiapo veleposestniku dr. Lebarju za Se jea hek surov in malomaren fant, ki ditiariah- at upiral ukazom oskrbnika Kar-ca 0j,,_ \udi dne 2. t. m. je oskrbnik hlap-Vbsti,
»išel
®^aral radi malomarnosti in neuboglji-
kar
Pa je tega tako razjezilo, da je
je oskrbnik že spal. v bu), ,° sobo ter mu z vilami razparal tre-Žinah p 1a ie kmalu umrl v silnih bole-iutno' v? Zl°čiinu je hlapec zbežal v bližnjo to g, *lar se ie skril v kup listja, kjer ftrožntkJr yldele neke ženske in povedale vMel, dT’
ki so ga res našli. Ko je morilec Prerezal ne more ubežati, si je z nožem Prepeli,.,.YraL Onesveščenega so na to «3 in bolnico, zdi se pa, da bo ozdra-. zasluženo plačilo. Zločini se na m torej še vedno množe.
llfll«
fietrteh B., H soboto HI. P e teh g,, gjn nedeljo 11 majo velik pustolovni film
2lbvn-k>Vrla ^rama v 6 dejanjih, v
v*°gi Friderika Patermann.
^EDNAZNANILO.
lii iji lina io t
Ljubljana, dne 7. maja 1924.
— Razvrstitev učiteljstva po novem zakonu. Učiteljstvo dobiva te dni rešenja o prevedbi v roke. Če misli kdo, da_ mu je bita pogrešno odmerjena osnovna ali ^položajna plača, ali nepravilno všteta službena doba, se more pritožiti po čl. 228 zak. o civilnih uradnikih v roku 30 dni po vročitvi rešenja naravnost na državni svet. Pritožbo pošlje v dveh izvodih nekolkovano in priporočeno. Priloži naj za utemeljitev pritožbe potrebne listine (v enem izvodu — prepisi listin morajo biti overovljeni po šolski oblasti z žigom in podpisom).
— Smrtna kosa. V Rdečem bregu na Pohorju je umrl tamkajšnji župan, 50 letni posestnik Lovrenc Kop.
— »Stavčeva« razstava. V Narodnem domu zbuja pozornost in je prav dobro posedena in je verna slika 40 letnega pevskega in narodnega razvoja. Odprta je vsak dan od 13. do 16. ure, v nedeljo 11. t. m. pa od 9. do pol: 13. in od 14. do 17. ure. Razstava bode odprta tudi 1. junija na dan ljudske slavnosti in opozarjamo zunanja društva, katera pridejo tedaj v Ljubljano, da si ogledajo razstavo.
— Majniški izlet društva »Pravnika« bo letos združen z zanimivo ekskurzijo. Udeleženci se odpeljejo v soboto 17. maja t. 1. s popoldanskim gorenjskim vlakom iz glavnega kolodvora ob 3. uri 10 minut do Št. Vida. odkoder se podajo k tacenskemu mostu. Od tega mostu peš izprehed vzdolž ob Savi po njenem desnem bregu do Ježice. Na tem izprehodu bo pojasnjeval g. univ. prof. dr. Karel Htaterlechner. kako je učinkovala regulacija Save med Tacnom in Lazami na poglobitev savske struge in posredno s tem na izvire ljubljanskega vodovoda. S tem bo v naravi utemeljeval svoje naziranje, ki ga je izrekel na svojem predavanju, ki se je vršilo lansko leto meseca decembra pod naslovom »Geologija in uprava« na sestanku društva »Pravnika«. Po izprehodu na Ježici prijateljska zabava v gostTmi »pri Alešu«, če bo 17. t. m. slabo vreme, se bo vršil izlet dne 24. maja. Vabimo gg. člane, da se izleta mnogobrojno udeleže: gostje dobrodošli!
— Umrli so v Ljubljam. Dne 4. maja: Josip Krvina, posestnik. 31 let. — Dne 5. maja: Elizabeta Karolina Grče, hči tovarniškega mojstra. 7 mesecev, — Albina Trček, hči žel. pis. sl., 18 let. — Frančiška Lunder, dninarica, 76 let. — Dne 6. njaja: Apolonija Štrukelj, trgovka, 87 let. — Blažek Kovač, novorojenček, 3 ure. — Avgust Pajk, novorojenec. 6 ur. — Fran Pretnar, vrtnarski delavec, 52 let.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe: 4 tatvine, 1 goljufija, 5 pijanosti in kaljenje nočnega miru, 4 prestopki čestnopolicijskega reda, 2 prestopka pasjega kontumaca, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 nevarna grožnja.
— Tatvina dežnika. Sinoči je bil ukraden delavcu tobačne tovarne Rudoliu Te-kavcu v kavarni Vospernik na Sv. Jakoba trgu polsvilen moški dežnik vreden 250 Din.
— Tatvina kokoši. Antonu Jermanu v Streliški ulici so bile ukradene iz nezaklenjenega dvorišča 3 kokoši vredne 150 Dim
— Nepoštena natakarica. Marta T. je bila svoj čas čedno dekle, vsaj tako so ji povedali drugi, ki so ostajali njeno srce, pa tudi sama se je tega prav dobro zavedala. Vzljubila Je življenje z vsem ognjem svojega deviškega srca in bila hkrati zaljubljena kar na več mestih. Po poklicu je bila natakarica. Večalimanj prostovoljno je menjavala službe zelo pogosto In tako hitela k cilju, da postane čimprej samostojna gostilničarka. In tako je izsledil njen dober nosek, da se oddaja v Rožni dolini neka gostilna v najem. Podjetna Marta se je vsled svoje zgovornosti kmalu pogodila in vse mlado, kar nosi hlače, je drlo k njej in občudovalo njene lene črne oči. Marti je šel posel izvrstno od rok. Pridno ie posnemala čudež iz Kane galilejske in s svojimi zapeljivimi pogledi osvajala fante kar po vrsti. Razgreti (od njenih pogledov namreč, od vina ne!) so gosti vselej ugovarjali poli-cijski uri. Ona pa, zvesta svojemu poklicu, je previdno skrbela zato, da pridejo polagoma vsi »stalni« gostje na vrsto. — Nekega lepega dne pa se je Marti zazdelo*, da ji ^ je zmanjkalo 10.000 kron. Niti pare več niti pare manj. S tem je morala opustiti, vsaj začasno svojo gostilničarsko obrt. K temu seveda je treba omeniti postransko okolnost, da so ji gostilno odpovedali, ker je obdolžila nekega domačega človeka iz hiše. da bi utegnil dati pojasnilo glede tistih : 10.000 K. In tako se je Marta preselila s svojo ljubeznijo pod skromni krov svoje prijateljice A. Z vstopom v strogo »zasebno« življenje pa je odletelo tudi lepo število njenih kavalirjev. Osamljena in pozabljena si je pač sklenila pomagati, kakor si je znala. V čudno zvezo z Martino osamljenostjo pa so začeli hudobni ljudje spravljati dejstvo, da odkar je Marta »privat« vedno pri kaki hiši kaj pogrešijo. Eni pravijo, da jim je zmanjkal denar, drugi zopet tožijo, da je izginil kakšen predpasnik ali kaj podobnega. Marti spričo tega namiga-vanja ni več obstanka, zato beži proč. Daleč nekje na Dolenjskem si je sklenila oddahniti od posvetnih viharjev in krivic. Med tem pa jo je presenetila žandarmerija, ki io je vljudno povabila nazaj v Ljubljano. In tako se je lepa Marta pripeljala te dni nazaj na pozorišče svojega prejšnjega delovanja, kjer bo morala odgovarjati in dajati gotova pojasnila radovednim gospodom na sodišču. TI gospodje so segli daleč v Martino burno preteklost in odkrivajo stvari, o katerih celo Marta dvomi, da so bile, ali pa so, po njenem mnenju tako stare, da že več niso resnične.
Maribor.
— Vojaška proslava Jurjevega dne.
Gjurgjevski uranak je mariborska garnizija proslavila tudi letos in sicer z budnico po mestu in s sprevodom, ki ie pričel v Meljski vojašnici in odšel na Tezno, kjer se ie vršila vojaška zabava. Proslave, posebno veselice na Teznu so se udeležili tudi rezervni oficirji in nekateri civilisti.
— Odgodene prireditve. Ker se vsled dežja v nedeljo javna tombola na Glavnem trgu v prid otroški bolnici ni mogla vršiti, se vrši prihodnjo nedeljo. Ravno tako se vrši v nedeljo 11. t. m. tudi ponovno uabi-Talna akcija za Ljudsko knjižnico, ki 4. t. m. vsled slabega vremena tufli ni uspela.
— Koncert. Dne 12. t. m. koncertira v kazinski dvorani znani »Slovenski kvartet« (bivSl Kozinov),
— Hrvati na Pohorju. V nedeljo Je obiskalo Pohorje 68 članov in članic HPD iz Zagreba.
— Diplome. Vsled tehničnih oviir odbor lanske Industrijsko-obrtne izložbe še ni mogel podeliti diplom odlikovanim razstav-ljalcem, ker pa bodo diplome te dni gotove, se v kratkem razdele.
— Cepljenje proti kozam. V času od 19. do 24. maja se bo v mestnem fizikatu vsak dan vršilo brezplačno obvezno cepljenje vseh oseb, ki še niso bile cepljene in ki so stare nad šest mesecev.
— Smrtna kosa. V torek 6. t. m. je umrl v Mariboru veleposestnik in lesotržee g. Maks Straschill, družabnik lesne tvrdke Felber in Straschill.
— Mariborsko olepševalno društvo priredi v soboto 10. t. m. zvečer v Gotzovi dvorani ples metuljčkov.
— Konjska dirka. V nedeljo 11. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši v Ljutomeru konjska dirka.
— Požar na stražnici munlcijskega skladišča. V torek okrog 10. ure zvečer je na stražnici municijskega skladišča pri Bohovi pod Mariborom vsled pomanjkljivosti pri dimniku izbruhnil požar v ostrešju. Mariborska požarna hramba, ki je nemudoma odšla na lice mesta, je po polurnem delu ogenj pogasila. Škode ni posebne, žrtev ni bilo.
C@8ja.
—- Občinske volitve v občini Okolica-Celie. Za dne 16. junija so razpisane občinske volitve za veliko celjsko okoliško občino. Volilno gibanje se je že pričelo. Stranke so že pridno pričele prirejati volilne sestanke. Dosedaj so imeli občino v rokah socijalni demokrati in klerikalci, župan je bil socijalni demokrat.
— Krstno slavo je praznovalo Udru-ženjc vojnih invalidov, podružnica v Celju, v torek 6. t. m. z mašo zadušnico za vojne žrtve, katera se ie vršila ob 8. uri zjutraj ■v farni cerkvi. Zadušnice so se udeležili zastopniki oblasti ter precej občinstva.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pozori — Ranes vsi
„KlNO flVOLI“
kler $e predvaja do nedelje 11. maja	ruskih
h@guneev v 7. dejanjih:
V	glavnih vlogah:
Alfred Abel, Rudolf Klein-Rogge, Xenia Desni, Lil Dagover.
Me zamudite! Telefon 108.
,.-v JkAAAA a, aaaaaa
— Seja občinskega sveta se je vršila v pondeljek zvečer v mestni posvetovalnici. Manjkalo je pri seji večje število odbornikov. Med drugimi so se obravnavale in sklenile sledeče važnejše zadeve: V domovinsko zvezo sta se sprejela trgovka Ana Kolenc in pekovski mojster Jakob Lo-pan. — Sklenilo se je po ponovnem opominu vložiti tožbo proti erarju, da se ugotovi, ali ima vojaška oblast pravico, uporabljati drevored na Glaziji za vojaško vežbališče. Vojaška oblast stalno uporablja ta javni prostor za vežbanje vojaštva, ne da bi bila kdaj prosila za dovoljenje mestno občino. Tudi vsi opomini občine na vojaško oblast so bili tozadevno brezuspešni. Vojaška oblast tudi noče Izprazniti bolniških in konjskih barak na Spodnjem Lanovžu, kar bi se moralo najdalje zgoditi že do konca leta 1923. — Kontrolnemu organu za pobiranje nočne davščine se dovoli primerna nagrada od onih glob, ki jih mestni magistrat naloži strankam radi nemarnega pobiranja te davščine. — Razpravljalo se je dalje obširneje o elektrifikaciji mesta, katero dobi v kratkem podvojeno množino električne sile iz Westenove tovarne na razpolago in še nekaterih drugih zadevah, nakar je bila seja zaključena. Zadeva športnega kluba glede »Glazije« v tej seji ni prišla na dnevni red.
— Prikrojevalnl tečaj damskih oblačil v Celju. Učni zavod za prikrojevanje oblek Ivan Bizjak priredi dne 11. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v risainicl osnovne šole v Celju poučno predavanje o raznih tkaninah
v	Radečah. Po predavanju se vrši vpisovanje za prikrojevalnl tečaj damskih oblačil, ki se prične v četrtek dne 15. maja popoldne ob 2. uri. Vstop k predavanju je brezplačen.
Dopisi.
—	Slovenska Bistrica. Zabavni večer,
ki sta ga priredila v soboto 3. t. m. orkestralni in pevski odsek Čitalnice je zelo dobro uspel, akoravno je manjkalo mnogo po-setnikov iz naših narodnih krogov. Ugotovi: se je pri obeh odsekih od zadnjih nastopov sem velik napredek, kar je v prvi vrsti pripisovati zmožnosti in požrtvovalnosti dirigenta g. učitelja S e k u 1 e. Smelo se trdi, da se naš orkester kljub kratkem obstoju že lahko, kosa z vsako drugo enako godbo. Tudi pevski zbor se je s prihodom izbornega baritonista g. Siirarja tako povzdignil, da je upravičeno pričakovati še večji napredek. — Florjanov sejem 5. t. m. je bil vsled slabega vremena malo obiskan. Na trgu je bilo malo živine in obilo tulih kupcev.
Iz raznih kraj©v.
— Svetovni pustolovec. Ministrstvo notranjih zadev v Beogradu je bilo pred dne-
vi	zaprošeno od policije v Draždanih za podatke o nekemr Branku Simiču, ki je bil tamkaj aretiran. Simič je nedavno prišel iz Francoske v Nemčijo in se nastanil v Ensu. Ker govori Simič dobro ruski, je nastopil med ruskimi emigranti kot protiboljševiški agitator. Bogati Rusi so nasedli Simiču In mu dali večje vsote denarja. Med Nemci se je Simič predstavljal kot direktor nekega berlinskega podjetja in mu je tudi uspelo, da je na goljufiv način izvabljal denar. Ko so mu postala tla prevroča, je odšel v Draždaue. kjer ga je policija aretirala. Policiji se je Simič legitimiral kot vrhovni vodja komunistične partije v Jugoslaviji. Med tem je draždanska policija ugotovila, da ie bil Simič pred časom v Ensu kaznovan na 6 tednov zapora vsled goljufije, katero je izvedel na ta način, da se predstavlja kot knez Aleksander Orlov iz Moskve. Na prošnjo draždanske policije so* se tudi naše oblasti pričele zanimati za Simiča in ugotovile, da je njegovo pravilno ime Ljubomir Nikšič, pristojen v vas Ljubico v Hercegovini. Naše oblasti Nikšiča preganjajo že dalje časa. Že leta 1916. se je Nikšič pojavil v Sarajevu, kjer se je predstavljal kot kurir jugoslovanskega komiteja v inozemstvu in na ta način izvabil od nacijonalnih krogov precejšnje vsote denarja. V Sarajevu se je Nikšič seznanil z vdovo nekega avstrijskega kapitana, ki je posedovala večje posestvo. Z vdovo je živel Nikšič v intimnih razmerah. Vdova ie kmalu prodala svoje posestvo in je Nikšič na njene stroške živel skrajno potratno. Ko je nekega dne sarajevska policija odkrila neki klub svobodne ljubezni, sta Nikšič in mlada vdovica nenadoma izginila iz Sarajeva. Nikšič se je kmalu nato pojavil v Novem Sadu brez vdove, kjer se je zopet predstavljal nacijonalnim krogom kot kurir jugoslovanskega komiteja in izvabljal denar. V Novem Sadu se je seznanil z nekim pomorskim poročnikom, kateremu je zapeljal ženo. Sedaj ga je policija radi raznih goljufij aretirala. Nikšiču se je pa posrečilo, da je ušel v inozemstvo, kjer je sedaj v Draždanih iznova v rokah policije,
— Bosanska banke i gradnja novih hiš. Sarajevska stanovanjska oblast je tamošnje bančne zavode kaznovala z visoko globo, ker v določenem roku niso zgradile poslopja za poslovne prostore in za stanovanja svojih uradnikov. Banke so sklenile pritožiti se proti tej globi na ministrstvo za socijalno politiko. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo za socijalno politiko že razpravljalo o tej pritožbi bančnih zavodov in sklenilo, da se razveljavijo globe in podaljša rok za gradnjo hiš na eno leto. Ministrstvo je pritožbi ugodilo predvsem vsled tega, ker je danes veliko pomanjkanje gotovine in ker bi banke morale odpovedati kredite številnim trgovcem in obrtni kam. če bi se jih prisililo, da zgrade predpisane stavbe.
Izpred sodišč.
PROCES PROTI KAPETANU CARLIERU V BEOGRADU.
Beograd, 7. tnaja. (B) Danes se je v dvorani okrožnega prvostopnega sodjšča začela sodna razprava proti francosketnu kapetanu Carlieru, ki je še meseca oktobra
1.	1. usmrtil svojega prijatelja Isellyja. Naj-prvo je bila prečitana obtožnica državnega tožitelja, s katero se Carlieri obtožuje po-skušenega umora in pa zastrupitve. Nato se je prečitala izjava umorieneevega brata Otona Isellyja, kakor tudi izjava Isellyjeve vdove. Sledilo je potem zasliševanje Carlie-ra, ki je izjavil isto, kakor pri svojem zaslišanju pri mestnem sodišču in na policiji. Nato je obtoženčev branitelj Topalovič napravil opazko glede poročila zvedencev, ki so trdili, da se je municija, s katero je bil usmrčen Iselly, mogla kupiti samo v Parizu. Prisotni zvedenci tega niso mogli potrditi. Druga opazka Topalovičeva se je tikala ogleda na licu mesta, ki se je izvršil šele tri mesece po umoru v sobi, kjer se je zgodil zločin. Po treh mesecih so namreč kraj vrat našli luknjo, ki jo je napravila krogla iz revolverja manjšega kalibra. Zvedenci so ugotovili, da je bila luknja v višini rane, ki jo je Imel Carlieri na levi roki. S tem je bil Carlier obdolžen, da je po umoru Isellyja v svojo obrambo skušal preiskavo zavesti na napačno pot. Ker ni bil prisoten dr. Milovanovič, ki je dal ini-cijativo za to predposjavo samoobrambe, bo moral biti pri prihodnji razpravi zaslišan. Proces se je ob 3. popoldne nadaljeval in je trajal do 6.30. Prečitano je bilo naj-prvo mnenje sanitetnega sveta. Po tem poročilu je izključena možnost, da bi bil Carlier zastrupil Isellyja. Med čitanjem so posegli vmes advokati in hoteli dokazati, da to ni točno. Dva zdravnika sta dokazovala, da zastrupitev ni bila mogoča. O tem se je dolgo razpravljalo. H koncu je bilo sklenjeno, naj sanitetni svet da ponovno svoje mnenje. Med razpravo so se izvršile nove eksperimentacije v hotelu »Palače«, izid pa je še tajen. Proces se bo nadaljeval jutri.
NEVAREN STREHAR.
France Strgar ml. je pomagal svojemu stricu pri popravi strehe na šoli na Ledini. Med delom je opazil v podstrešju kovčeg, ki je bil last šolskega sluge Janeza Podstu-denška. In prilika je napravila tatu. Strgar je bil obtožen, da Je zlezel v podstrešje in ukradel iz kovčka, ki je bil zaklenjen 800 dinarjev gotovine. En del tega denarja je dal materi za obleko. Obtoženec, ki je do konca tatvino odločno zanikal, je bil z ozirom na to, da je bil že trikrat radi tatvine kaznovan, obsojen na 4 mesece težke ječe in mora plačati stroške in vrniti denar. Strgar je izjavil, da kazni ne sprejme in se bo . pritožil.
DRAGA KORAJŽA.
V	Furlanovi gostilni v Vrbljenjah so se sprli in kot običajno po sporu stepli. Posebno hud je bil neki Anton Modic, Kovačev, ki je udaril Matijo Apaita tako, da mu je prelomil spodnjo čeljust ta roko. Ker je bila takrat cela družba precej dobre volje, sta bila obtožena najprej Bezlaj in Lisica, končno pa se je le ugotovilo, da je bil pravi krivec Modic, ki je bilo obsojen na 2 meseca težke ječe in mora plačati Opaltu 2000 Din za bolečine in druge stroške.
RAZNE SODBE.
Sprli so se v Soteski Lovrenc Tič in njegova tovariša France Učakar ta Anton Jerman. Klicali so drug drugega z znanim »auf biks« m preklinjanjem. Kljub temu, da Tič ni bil v nobeni nevarnosti, kar je pri obravnavi tudi sam priznal, je pograbil kol in udaril Učakarja po glavi tako, da je padel v nizko vodo in je obležal 7 ur nezavesten. Drugi dan so Učakarja prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je ostal 14 dal-
Tožen je bil Lovrenc Tič radi težke tolesrto poškodbe, katere sodni zdravnik dr. Travner po tolikem času ni mogel več z gotovostjo ugotoviti. Zato je bilo obsojen Tič izjemoma samo na 1 mesec zapora. Plačati pa mora Učakarju 10.000 kron za izgubo zaslužka, bolečine in zdravila iti pa 1288 kron za bolniške stroške. — Janez Plos, posestnik v Starem trgu, 69 iet star mož je ugledal z vrta, da prihajata po vasi konjač ir orožnik. Razglašen je bil takrat v tem okraju pasji kontumac in zbal se je mož za svojega psa. Bil je tudi malo vinjen. Prenaglil se je in jih je nahruli! s prekletimi dušami, češ da nam vse pobijate in pse pobirate, nazadnje nam boste odpeljali še živino iz hleva. Mož ni prišel k obravnavi in je pisal, da naj ga oproste, ker ima eno nogo odrezano in prosi za milostno sodbo. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okoliščine in bo plačal mož za to neprevidnost za enkrat samo 100 Din globe in pa stroške.
Gospodarstvo
NAŠE POSOJILO V ITALIJI IN ITALIJANSKI DENARNI TRG.
O italijanskem posojilu naši državi, o katerem smo pred kratkim poročali, ni mogoče zvedeti nadaljnth podrobnosti. Iz poročil naših listov je razbrati, da so izgle-di za placiranje tega posojila v Italiji ugodni, dasiravuo oficijelni faktorji ne dajo nobenih direktnih izjav. Nekateri avstrijski listi pa dvomijo, da so pogoji za to posojilo v Italiji ugodni. Za sedaj se še ne da ugotoviti z zanesljivostjo, če je to mogoče, aii pa so te vesti le odsev bojazni, da se naš denarni trg odvrne od Dunaja, ki je imel dosedaj močen vpliv na našega.
Včerajšnji zagrebški »Jutarnji list« priobčuje iz Beograda datirano brzojavko, ki radi italijanskega posojila ljuto napada vlado. Ker je razumeven srd blokaškega »Ju-tarnjega lista« na vlado radi popolnega poraza opozicijonalnega bloka, zato tudi ne moremo kontrolirati resničnosti poročila tega lista, zlasti še, ker izvaja koukJuzije, ki izključujejo vsak najmanjši videz objektivnosti. V ostalem pa poroča omenjeni list, da je že sklenjeno posojilo z Italijo. Posojilo bi znašalo 500 milijonov dinarjev za dobo 20 let po 7 odstotkov. Udeležene so tri banke, namreč tržaška »Banca Adriatica«, milanska »Banca Commerciale Italiana« in tržaška »Banca Commerciale«. Naša država pa bi dovolila temu bančnemu sindikatu gotove šumske koncesije v Bosni in Slavoniji in pa koncesijo za gradnjo železniške proge, ki bi vezala Split z Donavo.
X V Trobnemdolu pri Laškem obstoja že precej časa premogovnik, ki proizvaja prvovrsten, visokokaloričen svetiočrn premog. Radi terenskih in dovoznih težkoč se rudnik do zadnjih let ni mogel kaj posebno razviti. Pred kratkim pa je rudnik prevzela delniška družba Golubovački ogljenik »Jelena« v Zagrebu, je preuredila obrat in ga dvignila tako. da se proizvaja zdaj dnevno že 2—3 vagone premoga. Glasom analize dunajskega kemijskega instituta ima ta premog 71 — 79 odstotkov ogljika in 7.100 do 7.900 kalorij ter je potemtakem eden naših najboljših premogov, ki v učinku domala enači prvovrstnim inozemskim premogom. Podjetje gradi sedaj od rudnika do žel, postaje Laško poljsko železnico, in bo, čim bo ta železnica zgrajena dvignio produkcijo na najmanj 5 vagonov dnevno. Ležišč: tega premoga so ogromna in zadostujejo za desetletja. Ker se je doslej proizvajanj premog skoro ves pošiljal na velike industrije v Vojvodini in Banatu, je ostal pri nas skoro nepoznan. Zdaj je prevzel glavno zastopstvo in samoprodajo tega prvovrstnega premoga g. Dom. Čebin v Ljubljani, Wolfova ulica 1;II, ki dobavlja ta, kakor tudi Golubovački premog, ki ie istotako jako dobei (ima ca 6000 kalorij) promptno in po originalnih rudniških cenah. G. Čebin dobavlja pa tudi druge premoge iz s ovenskih rudnikov po originalnih cenah in opozarjamo tozadevno na današnji oglas.
X Sejm za krzno v Zagrebu. V Zagrebu so sprožili vprašanje prireditve stalnegc sejma za kože divjačine ta krzna ter volne Sejm bi bil stalna institucija in bi brez dvoma mnogo pripipmcgel k povzdigi našega izvoza kož divjačine in pa krzna. Kože divjačine so za naš izvoz vrlo važen predmet, letos meseca februarja je izvozila naša država za 22.1 milijona dinarjev kož divjačine, ki so zavzemale osmo mesto v vrsti izvoznih postavk. Mesec kasneje, v marcu, se je povzpel izvoz kož divjačine z osmega na četrto mesto. Izvoz je znašal 73 ton za 45,833.500 dinarjev. Ta veliki prirastek je seveda razlagati s tem, da je marec ravne najživahnejša sezona za izvoz kož divjačine. Vendar nam ta številka dovolj jasno dokazuje važnost tega produkta za naše gospodarstvo. Izvoz bo brez dvoma mnoge pridobil, če bodo mogli kupci ogledati in kupiti blago na sejmu ta jim ne bo treba , potovati po vsej državi. Zdi pa se nam. da je Zagreb glede kož divjačine. mnogo pre drag vsaj pri nakupu od lovca. Če primerjamo n. pr. odkupne cene kož divjačine v Zagrebu z onimi v Sarajevu, najdemo prav smešno visoke razlike. Zagreb bo moral postati v tem pogledu solidnejši, če bo hotel da bo nameravani sejm uspeval in da se bo blago stekalo tja. — V Ljubljani se je vršil letos sejm za kože divjačine, ki je prav !eix> uspel in upamo, da se bo obnesel tudi prihodnje leto. ir""' '   *
Današnje prireditve:
N	V	Ljubljani:
Drama: »Cezar in Kleopatra«. Red D.
Opera: »Faust«. Gostuje g. Roman Lu-binecki. Red E.
Kino Ideal:	»Skrivnost	Sebastopola«.
Pustolovna drama.
Kino Tivoli: »Princesa Suvarin«. Tragedija ruskih beguncev v 7. dej.
Kino Ljubli. dvor: »Bella donna«. V gl. vlogi naslavnejša umetnica Pola Negri
V	Mariboru:
d jIr?r?-(lno	»Matiček se ženi«.
Red E. Kuponi.	,
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden:	lekarna Trnkoczy na
Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolodvoru.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Sfran 4;
fJA^fS"MgvSnC 8. mafe 1934
Stev. 10$
6
EDGAR DKT BURROUGHS:
TARZAN
SIN OPICE.
Med drugim je našel oster lovski nož, s katerim se je seveda takoj urezal v prst. Toda to ga ni oviralo, da bi ne poskušal naprej; uveril se je, da s svojo novo igračo lahko reže stole in mizo in se precej časa zabaval s tem. Potem je pričel zopet stikati po sobi.
V omari, polni knjig je našel otroško knjigo z lepimi, barvastimi podobami, ki je do viška razgrela njegovo radovednost.
Tam notri so bile razne opice, ki so imele podobno lice kakor on in pri črki O je našel tudi male opice, kakoršne je videl plezati vsak dan po drevju v pragozdu. Toda nikjer ni našel v knjigi slike svojega lastnega plemena, nobene Keršakove, Tublatove in Kaline podobe.
Najprej je poskusil vzeti male postave z listov, toda kmalu je spoznal, da niso žive, dasi ni vedel, kaj so pravzaprav in tudi ni imel besed, da bi jih opisal.	:V$r
Ladje in vlaki, krave in konji, ki jih je videl v knjigi, so bili zanj brez vsakega pomena, ker si ni mogel predstavljati, kaj bi naj to bilo, in še manj razumeti, kaj pomenijo črke, te male stvari pod in med barvastimi podobami. Mislil je, da so najbrže redke vrste hrošči, ker so mnoge od njih imele noge, dasi ni bilo oči in ust nikjer videti.
To je bilo torej Tarzanovo prvo srečanje s črkami abecede, ko je imel že več kakor deset let! Naravno ni videl nikdar ničesar tiskanega in ni nikdar govoril z živim bitjem, da bi mu bila znana
eksistenca pisane besede. Ravnotako ni videl nikdar
nikogar pri branju.
Bilo ni torej prav rtič čudnega, da n!. Uganil
zmisla onih čudnih kavk.''i.*;,'’-
Približno v sredini knjige je sreč&l ^djVst&o sovražnico, levinjo Sabor, potem kačo Hiftah,
Kako od sile zanimiva knjiga! Vsa ta leta se ni nikdar ničesar tako razveselil! Bil je tako zamaknjen v te podobe, da ni opazil, kako se jespro-strl mrak nad naravo.
Ko že ni ničesar več razločil pod prsti, ie položil knjigo v omaro in zaprl vrata, ker ni hotel, da bi kdo drugi našel njegove zaklade. V večernem mraku je zapustil kočo, zaprl vrata tako, kakor jih’ je našel, predno je odkril skrivnost koče. Le lovski nož je pobral in vzel s seboj, da ga pokaže tovarišem.
Ni pa bil še dvanajst korakov od hiše, ko je zrasla pred njim iz senčne goščave velika postava. Sprva je mislil, da je kdo od njegovega plemena, toda naenkrat je spoznal Volgana, orjaško gorilo.
Bil je tako blizu, da Tarzan ni mogel misliti na beg. Vedel je, da se bo moral boriti za svoje življenje, kajti te velike živali so bile smrtne sovražnice njegovega plemena.
Ce bi bil Tarzan odrasla opica, bi se ne bal boja z gorilo, toda on je bil le majhen angleški deček, čeprav za njegova leta nenavadno razvit. Dasi je bil slabejši od svojega krvoločnega sovražnika, se je vendar pretakala po njegovih žilah kri mogočne rase borcev, zraven se je pa še tekom teh kratkih let med divjim narodom džungle pošteno izvežbal.
Strahu ni poznal, dasi mu je srce hitrejše utripalo, kadar je doživel kakšno pustolovščino. Sicer bi gotovo poskušal zbežati, ker je uvidel, da ne zmore velike gorile; ker je pa ugotovil, da je beg nemogoč, se ji je hrabro postavil v bran, ne da bi zganil mišice.
Se! Jft divji živali celo do pol pota nasproti. S Pestmi se je vrgel na pošast In čeprav bi bilo vse Skupaj odveč kakor boj muhe s slonom, je vendar držal v roki nož, ki ga je našel v koči. Ko se mu je žival bijoč in grizoč približala, je slučajno nameril 'noževo konico na njene porasle prsi. Nož se je zarinil globoko v njeno telo in gorila je zarjula od bolečine in besnosti
^ V tej kratki sekundi se le deček naučil rabiti v ;• svojo ostro, blestečo igračo kot orožje. Ko ga je Žival podrla na tla, da ga raztrga, ji je parkrat zaporedoma porinil klino do ročaja v prsi.
Gorila, ki se je borila po svoje, je prizadejala dečku strašne udarce s svojimi rokami, in mu trgala meso z vratu in prsi.
Kratek hip sta se vallala oba v divjem boju po tleh. Sunki dečkovih krvavih, razmesarjenih rok so bili vedno slabejši in končno se je krčevito stresel in kretnje so umrle: Tarzan, mladi lord Greystoke, se je zvalil kakor mrtev na odmrlo rastlinsko odejo tal.
Miljo daleč v gozdu je čulo pleme divji napadalni krik gorile. Keršak je običaval sklicati svojce, kadar je pretila nevarnost, deloma da bi se lažje obranili skupnega sovražnika, deloma pa, da se prepriča, če so vsi člani plemena navzoči
Storil je tako tudi to pot, posebno ker ni nihče vedel, če je samo ena gorila v bližini. Tako so opažih, da manjka Tarzan. Tublat je bil odločno proti temu, da bi mu šli na pomoč. Keršaku samemu tudi ni bil tuji najdenček bogvekako pri srcu, pa se je udal Tublatovemu prigovarjanju; zmignil je z rameni in se vrnil na svoje ležišče.
Toda Kala je mislila drugače. Komaj je opazila, da Tarzan manjka, je že planila skozi veje v smer, odkoder je prišel gorilin krik.
Vladala je že popolna tema in zgodaj vzhajajoči mesec je budil s svojo slabotno lučjo čudne sence v gozdni goščavi.
Tu in tam so prodirali srebrno svetli žarki na zemljo, in še bolj podčrtavali temo džungle.
Kakor orjaška pošast se je poganjala Kala drevesa do drevesa. Zdaj je spretno zdrsnila ob veliki veji, zdaj se je z ene veje zavihtela na drugo drevo, da bi dospela čimprej na kraj nesreče. „
Gorilini kriki so naznanjevali, da se bori na življenje in smrt z nekim drugim prebivalcem div* jega gozda. Naenkrat pa je kričanje utihnilo in za* vladala je mrtvaška tišina v džungli.
Tega Kala ni mogla razumeti, ker je nazadnjf čula Volganov glas, poln bolečine in smrtneg« strahu, ni je pa dosegel noben glas, iz čigar bi lahke sklepala, kdo je gorilin nasprotnik.
Da-bi njen mali Tarzan ubil veliko gorilo, sq ji je zdelo neverjetno. Ko se je bližala mestu, odj koder so prihajali glasovi boja, se je pregibala bolj pazljivo, in končno je lezla počasi in z največj? opreznostjo skozi nizke veje naprej.	}
Opal, etamin, pongi,
svilene ........
in h surove svile Svileni-trikot-jumperjl
v vseh najmodernejših barvah.
Narodne bluze, domače ročno delo.
Volnene pomladanske jopice in volneni jumperjj-Damsko perilo. Jumper-moderčki, predpasniki itd. Sifon od Schrolla, angleško platno, blago za letne obleke in drugo razno manufakturno blago, vse na metre
Srečko Vršič, Ljubljana
_____________Selenburgova	ulica- 3
Po pošti se dnevno razpošilja«
m
PLESI Razne atrakcije
Otvoritev dvorane
vsak dan ob 11. url dopoldne.
Prvi odhod ob 11.30 uri ■ dopoldne
Cena za vožnjo
tja in nazaj Ut. 5 —.
Odhodne postaje: Reka: »Hotel Europa« (avtomobilska postaja) Opatija : Pred kavarno »Principe Umberto«
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Slovanski Monte Carlo
Prihod lz Keke in Opatije v Jugoslavijo ■ posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure. Vožnja traja 13 minut.
Prvovrstna RE/TAVRACIJA
Inserati v »Narodnem Dnevniku* imajo velik uspeh. ■
Oblačilnica,
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufakturno blago, opozarja uradništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Oblačilnica ime na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat. Prodaja se tudi na obroke.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
ST0EWER R E C 0 R D
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo L ud. Baraga Ljubljana
Šelenburgova ulica štev. 6|l.
Izšel je novi zvezek »Splošne knjižnice”:
L. Andrejev:
»ČRNE MASKE”
drama, 82 strani, broš. Din 12—, vez. Din 17-—.
Ker se ta drama vprizori v kratkem v našem gledališču, jo cenjenemu občinstvu priporočamo v nakup.
BB4**
Mednarodno-trsovinski, posredniški in informacijski
BIRO-„UNUA“
Beograd, Kolarčeva 4
se baVi z vsemi trgovskimi, posredniškimi in informacijskimi posli in sprejme zastopstva trgovskih firm
V
------ZAHTEVAJTE	CENIK!
ZIČNIKE
kolarriike, brezglavnike, Sičnike, za strešno lepenko in krovnike, krepin-stifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke. poveznike s polokrog-limi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete znamke „P“ in raznovrstno
vlečeno in žgano žico
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg dalje po
nalnlijth cenah.
SIMON PIRC, KROPA (Slovenila)
 ZAHTEVAJTE CENIKI
Kože divjačine
lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. ft. d.
kupujem neposredno z Ameriko.
Plažam nalviile dnevne cenel
Od l jamarja dalje rtitalifta v neb vetjih mesfib Jugoslavije. Italije iB Bolgarske i. t
Zagreb. Lavoal. Wohlmut, IHca 82.
Križevci: Marko Dentsch.
Bos. Nov!: Ibrahim Memič.
Beograd: J. Fischer (Houip«tr0gr»d). Tuzla: Brača Antič.
Skoplje: (eruham Karlo sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Suiak: Mato Stipčič.
nadalje v Ljubljani, NUu, Oospiču, Sollji in Trstu.
MAVRO FISCHER, Slsak, tHeiH brej 86,30 li 61. i ssaasa&ass ' ■'li'..sssBssBssssaBsssaaBB£
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel.
Maribor, Glavni trs it 5
vvvvvv
L. N. TOLSTOJ:
soiati
v prevodu Fran* Pogačnika je i c i 1 a kot zvezek 22
,.Splošne knjižnice".
Cena broš. Din 14'—, vez. * 20-—.
Mi Mana.
Ljubljana, Marliio trn 8.
Kleparstva in vodovodna inštalacija
Franjo Dolžan, [elje
prevzema vsa v gori o-menjeno stroko spadajoča dela in popravila. Naprava novih strelovodov in poprava istih.
jKrlmlnalne romane
Green. ... Za milijoni .... 260 str.,broš. Din 12’—, vez.	Din	15’—
Gaboriau. . Akt št. 113 ... . 239 str. „	„	22 —	„	,	28’-
Gaboriau. . Zločin v Orcivalu, 246 str. ,	„	25—	„	,	30 —
Orel .... Pasti in zanke........  „	7 50
priporoča
Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trs št. 8.
i
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 hssed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para z daviOno vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju
I
»Praga« 12/16 H. P. štlrisede-žem ravno generalno popravljen in presnažen se proda ali zamenja * najnovejšo Typo »Indiana« z originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Gams, Celje, Ga-berje 01.
Prodam za ceno po dogovoru celotno novo opravo za brivnico, 2 velika ogledala, 2 stolici, parfumno omaro z mizami in ostale potrebščine. Stevo Val-kovič, brivec, Podkraj, p. Zagorje ob Savi.
.... i
Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar,^ mesar in prelca-jevalec, Stražišče pri Kranju.
Ritni vozil,
popolnoma nov, na štirih kolesih, za težo 200 — 300 kg, močno kovan se proda. Naslov v upravi lista.
do sedaj na vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, itd. nemščine, slovenščine z večletno prakso, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na upravo Usta pod ..Takojšnji nastop".
event trg. sotrudnik, vojaščine prost, išče primernega mesta, najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo Usta pod šifro »Agilen«.
Kutta	Hi
i se išče. Poizve se	M.
Gorupova ul. 3/11. desno.
samski, se išče za žago veneoi-iviko, — vešč morabiti brusiti žage Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demički trg.
posestnik lepe hiše na Gorenjskem želi znanja z gospodično iz dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženitev čimpreje I — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upravo lista.
Ženitev
Državni uslužbenec se želi poročiti z gospodično ali vdovo 35—45 let, katera ima premoženje ali obrt. Ponudbe pod »Dobro srce na upravo lista.
po jako ugodni ceni »/., HP 220 V istomemi tok, motorček l/t HP 220 Vv istomemi tok s smirkovo ploščo za brušenje na kratek stik in manometer na 50 amp. Vse v najboljšem stanju. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
vinske od 45 do 60 1 naprodaj. Ponudbe pod »Vinski sodi" na upravo lista.______________
Lap kalni vez
naprodaj po niški eeni prt I, Tušek, SkoQ*.loka
Naznanjam, da sem prevzel glavno zastopstvo in samoprodajo premoga iz premogo-kopa Trobnidol pri Laškem, ki proizvaja
7.100—7.900 kalorični premog. Ta premog je eden najboljših, kar se jih pri »as proizvaja. Premog je čist, brez vsakršnih primesi.
Dobavljam promptno in po originalnih rudniških cenah.
Prevzamem Pa tudi dobave iz vseh osta~ lih rudnikov v Sloveniji.
Za cenj. naročila se priporoča:
DOMINIK ČEBIN
trgovina s premogom LJUBLJANA, Wolfova ul. J/Il.
v malih oglasih I
V najem se Išče
primeren prostor za ki°j* &■ obrt, v neposredni bližini H ljane, obtoječe iz velike <>® J nice in lokala ter stan°v*\jji najraje ob kaki glavni Pr°%M. točki. Ponudbe na upravo^-
v ■
  —■ —  //^0*
krojaški mojster, Kranj' luje po naročilu čepic® vrst, športne, gasilske, 9 ^j. ske, orlovske in orožni**1’ 0j. ceneje, ter se priporoča u naročila. — Pri večjem 0 ‘ konkurenčne cene.
i*
kavama In gostiln*« P q<J-Rožno dolino se pripof0 Vgift« prta že ob 5 uri zjulrai. i0< niki v okolico dobe d°br? _ jB likerje itd. Postrežba solidna. Vino čez ulico oeoti ceneje. Sprejemajo se » na hrano. Obed do P01 Marija Zgonc.
V
krojaški mojster, Pr'm*!^rj 0 p. Kranj izgotovlja p° .1^0 naročilu Moške m	nfr
obleke po nizki ceni ter	^
poroča za cenj. oaroe • ■ Tudi se sprejme vajenega
ludi se soreime	,
Pran Mi »!$
iz koprivčevega lesa, *»-- vS**» priporoča g. trgovcem	^
množini po konkuriJ	*
prva tovarna bičevnik ,ubU»° Novak. Brezovica pr* Ll
in nov« krogi**