PoStnina pavžalirana
Političen li
Naročnina znaša; * dostavlianiem ns dom ali po pošti K 10*— mesečno. četrtletno K 30‘—. €e pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popdldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III.	Maribor, torek 27. julija 1920.	St. 164.
Potek naše vladne krize.
Položaj nejasen. — Delo ustavne komisije. — Ureditev mej med Jugoslavijo in Avstrijo.
Grozeči polom okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu.
Leta 1872 je ustanovil okrajni zastop pri Sv. Lenartu okrajno hranilnico, ter založil v varnost njenih bodočih vlog znesek po 20.000 K.
Ta zavod, kateremu načeluju g. Ivan Rošker, je bil do pred vojne še precej skromen. Preobilica denarja pa je tudi njemu pomnožila hranilne vloge na 5,000.000 K, tedaj znesek, ki je zahteval malo več izobrazbe, kakor jo poseduje ta gospod, če se je hotelo denar varno in plodonosno naložiti.
G. Rošker si je pomagal iz te zadrege najprej s tem, da je naložil pol milijona v vojna posojila, skoraj celi ostanek in to v znesku od 2,700.000 K, reci dva milijona sedemsto tisoč kron, pa je naložil v nemški hranilnici v Niedereinsiedelnu na Češkem.
Če je bila ta naložitev varna, zato gotovo ni imel niti presodka, visoka obrestna mera, katero je ponujal ta zavod, gotovo ni govorila za priporočljivost in likvidnost tega zavoda.
Pa tudi po preobratu se ta gospod popolnoma nič ni brigal, kaj bo s tem ogromnim naloženim denarjem.
Ker se tudi v letu 1919 ni nihče zmenil za ta denar, predlagala je krajevna organizacija JDS pri Sv. Lenartu, da se naj imenuje v smislu § 37 Statutov zavoda vladni komisar, katerega zavod tudi ni imel, in to v prvi vrsti radi tega, da se razjasni ta velikanska naložitev na Češkem, nadalje pa tudi radi tega, da se zavod prisili, da bode P° treh letih enkrat položil svojo bilanco.
Dne 20. februarja 1920 je bil konečno imenovan g. dr. Milan Gorišek vladnim komisarjem, dne 3. marca 1920 pa je bil od med tem časom imenovane klerikalne vlade že odstavljen jn to z motivacijo, da on kot načelnik glavne posojilnice ne more biti komisar.
Pravi vzrok pa je bil ta, da ne bi preveč posvetil v gospodarstvo tega zavoda, ki je v ozki zvezi s posojilnico pri Sv. Lenartu, so člani načelništva posojilnice skoraj do zadnjega tudi člani hranilnice.
Vloga JDS, za katero so klerikalci takoj izvedeli, je imela to dobro, da so se na vse načine podvizali napraviti zaostale triletne bilance.
Novoimenovani komisar g. dr. Veble je prevzel obenem pravno zastopništvo zavoda, kar se sicer ne zlaga z njegovo funkcijo vladnega komisarja, ter je skušal realizirati prej imenovano vlogo na Češkem.
V največjo poparjenost celega zavoda pa je prejel od imenovane hranilnice poročilo, da je ona sicer takoj pripravljena izplačati naložitev okrajne hranilnice, ni ji pa mogoče tega storiti v češkoslovaških kronah, marveč v onem denarju v katerem se je naložitev izvršila, to je v n e ž i g o s a n i h bankovcih avstro-ogrske banke.
Pri kurzu, katere imajo trenutkoma ne-žigosani bankovci v Nemški Avstriji pomeni ta novica za okrajno hranilnico zgubo naj-manje 1,600.000 K, reci en milijon šeststotisoč kron.
Z drugimi besedami: popolen polom okrajne hvanilnice. Zavod ima komaj 5 milijonov naložitev, od tega izgubi več kot tretino že samo na Češkem. Pri tem je ostalo še izven vprašanja, koliko bo moral doplačati pri vojnem posojilu. Tako izgleda gospo darstvo tako zvane kmetske zveze. Okrajne ceste uničene do kosti, mosti podrti in zraven še polom zavoda, v katerem imajo mladoletni prisiljeno naložen ves svoj denar.
Vprašamo, ali je to bilo potrebno? Naš odgovor je: nel Prva velika neumnost in zraven še narodna nesramnost je bila, da se je tako ogromen denar naložil v nemški denarni zavod na Češkem, če se je to pa že zgodilo, potem je bila prokleta dolžnost Roškerja, da bi se takoj po preobratu brigal za to naložitev. Ureditev ni bila izključena in to posebno z ozirom na okolnost, da je ostala valuta v kronovinah bivše Avstrije skoz dva meseca popolnoma nespremenjena in je Češka šele dolgo po našem žigosanju pričela s kolekovanjem bankovcev avstro-ogrske banke.
Več kakor poldrugo leto je spala vsa zadeva, spala bi mogoče še danes, če nebi ]DS mešala. In za vse te grehe jamči samo rezervni zaklad hranilnice, ki ne bode zadostoval niti za kritje izgube pri vojnem po-
sojilu. Prestrašeni obrnili so se po pomoč v Beograd, če bodo mogli tam kaj pomagati je veliko vprašanje. Hranilnica v Nieder-einsiedlnu se namreč sklicuje na tozadevno naredbo čehoslovaSke vlade, katera se ne bo dala tako izlahka radi par lenuhov pri Sv. Lenartu spremeniti, posebno, če se gre kar za milijone.
Obveščamo o tem javnost z namenom, da prisilimo pristaše Roškerja, da mu po možnosti pomagajo iz zadrege ter odvrnejo veliko izgubo od našega ljudstva. Na drugi strani pa zahtevamo, da ustavijo naša oblastva nadaljno nalaganje denarja mladoletnih pri tem zavodu, dokler se ne dokaže, da so naložitve pri tem zavodu res varne. Obenem naj sodnija skrbi za to, da bo vsaj denar mladoletnih zasiguran, da ne bodo morali ti plačevati zopet kako vojno posojilo sedaj v drugi obliki.
Zlet Sokolskega Scr-ueza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Dnevne vesti.
Dr. Viktor SuSnik je umrl včeraj zjutraj v javni bolnici. Prepeljali so ga včeraj v mrtvašnico na Pobrežje. Pogreb bo jutri, sredo dcpoldne ob 11. uri. Usoda dra. Sušnika, moža v najlepših letih, je naravnost tragična. Poln upov za svojo samostojno eksistenco ter za narodno delo na Koroškem, je prišel v Pliberk, tu ga zadene tik pred poroko strašen konec — zaradi stanovanja. Tudi njegov morilec je končal žalostno, oo svojem strašnem dejanju zavratnega umora se je obesil. Nagli prevoz smrtnonevarno ranjenega dra. Sušnika iz Pliberka v bolnico v Maribor mu je baje več škodoval kot koristil. Kakor smo že poročali, se je tik pred smrtjo še poročil s svojo izvoljenko. Naše iskreno sožalje! Lahka mu zemljica!
Torej vendar! Orlovski tabor v Mariboru se slavi kot narodna prireditev. Pa vendar bo ta tabor prilika in pretveza za nastop Italijanov na jugoslovenskih tleh. Zadnji „Slovenski Gospodar" piše, da bo v soboto „podoknica odposlancem sv. očeta na Slomškovem (Stolnem !!) trgu." V Primorju gorijo narodni domovi in druge jugoslovenske hiše, tisoči naših bratov,
spravljeni na beraško palico, so morali pobegniti k nam, da rešijo golo življenje pred italijanskim divjaštvom. V Mariboru pa se bodo oficijelnim Italijanom pod krinko orlovske narodnosti prirejale podok .ice. Naj se nam ne reče, da so to odposlanci papeža, ki nima z dogodki v Primorju nobenega opravka! Papež Benedikt je Italijan in razlika med Vatikanom in Kvirinalom ni velika, v narodnostnem oziru je pa sploh ni. Prišli bodo v Maribor odposlanci tistega papeža, ki je izločil Reko h senjske škofije in imenoval laškega generalnega vikarja ter s tem posredno podpira stremljenja d’Annunzijeva. Istega papeža, ki je trpel, da se je izgnalo iz Trsta škofa dr. Karlina in mu je imenoval Italijana za naslednika. „Orel“, ki trdi, da je narodna organizacija, pa tira slovensko, žal ne dovolj poučeno ljudstvo, pod okna tem predstavnikom sovraštva proti jugoslovenstvu! In ima drznost celo, pozivati mariborske Slovence, da za tako prireditev okrase hiše. — Podoknica — gospodje ste to besedo izrekli — se bo morda vršila, toda izven vašega programa.
Protičeva nedoslednost. Zaradi pasivne volilne pravice, ki jo je v parlamentu izvoje-vala Demokratska stranka, je izzval Protič krizo. Dva dni pozneje pa je izjavil, tla pristane na to, da dobijo učitelji zahtevano pravo. Ali ni to otročja trma sitnega starca, kar napravi danes na lahkomiseln način v nevarnih zunanjepolitičnih razmerah krize, jutri pa se strinja s tem, kar je bilo vzrok krize. In Korošec daje temu nepremišljenemu početju svoj žegen.
Pasivna" volilna pravica uradništva. Po srbskem ustavu, ki ga je prenesel Koroščev zaveznik Protič v naš volilni red, nimajo »uradniki in vsi, ki se nahajajo drugače v državni službi« pasivne volilne^ pravice, ako nočejo izgubiti svoje službe. Izvzeti so samo profesorji, zdravniki in inženerji. Prof. Voglar je stavil predlog, naj se razširi pasivna volilna, pravica na vse uradništvo razven političnih, a Protič-Koroščevi kimovci so imeli večino in so predlog vrgli. Kaj pa je z duhovniki? V katero kategorijo pa spadajo oni? Ali upravljajo kako državno službo? Da! Oni vodijo kot državni funkcijonarji matrike, kaplani pa vršijo ljudskošolsko službo kot kateheti. Ljudska šoja pa je danes podržavljena. Jasno je torej, da tudi duhovniki nimajo pasivne volilne pravice. Ako je naj ne dobi učitelj, je naj nima tudi duhovnik! Enaka pravica za oba!
{UNezmotljivi sv. oče sveta. Opozarjamo na včeraj pričete črtice iz zgodovine pa-peštva iz polupretekle dobe. V teh črticah najdemo marsikaj, kar služi v boljše razumevanje današnjih razmer tako glede Italije same, posebno pa kar se tiče modernega gibanja o stvarjenju „črne internacijonale" s katero stoji v zvezi kot prva predigra ravno v Maribor sklicani „Orlovskl tabor", ki v resnici ni nič drugega, kot prva poskusna mobilizacija mednarodne „črne armade". Značilno za naše klerikalce je, da se dosedaj niti z besedico niso spomnili zanje tako važnega jubileja: 50letnice dogme o papeževi nezmotljivosti, dočim 80 glede V zvezi s to dogmo stoječi 501«tnici #Brezmadežne" svojčas ves svet spravili po konci. Jih je vendar postalo sram, da bi bil človek, če tudi je papež, nezmotljiv, ali so postali kakor v drugem, tudi v tem — brezverci?
Že zopet slovenski napisi v Mariboru. Zadnjič smo pod člankom „Imenitna slovenščina" objavili par spakedranih slov. napisov, ozir. objav. Gospodu Scheidbachu pa se še vedno ne zdi vredno, popraviti svojo »trgovino s knjige". Wolfram ima „trgovino z drožmi(!). Midlil v Slovenski ulici pa ima v izložbi napisano :	„Tukaj se nahaja eno dvo-
kolo na Brodaj." Pred kratkim je Makotter v isti ulici ponujal na prodaj zlate „zauhnice" (1). Sicer se pa ne smemo preveč čuditi tem spa-kedranim privatnim napisom, saj imamo celo pri javnih uličnih napisi^ en tak primer: Zagata ulica, ko je vendar edino pravilno samo „Za-
gata". Ilger v Vetrinjski ulici piše: Stanovitnost tvrdke od leta 1849; menda'je hotel reči obstoj tvrdke.
Nismo li skromni? „Velika kavarna" je napisano z zares velikimi črkami, vse jo pa, kliče Theresienhof, častniki pa samo T. H „Velika" je za Nemce (Grosscafe) za Slovence je pa v njej samo veliko priložnosti veliko potrošiti. jako se pa moti tisti, ki misli, da je to slovenska kavarna. Radi pripoznamo v tej kavarni uzoren red in dobro postrežbo, odobravati pa ne moremo visokih cen in pa nemškega lica. Zgražamo se nad tem, da ravno Slovenci nemško lice te kavarne s svojim mnogobrojnim obiskom največ podpirajo. — Vse je pozabilo, da je bila ta kavarna poprej nemška trdnjava; vse je pozabilo, kako so tu med vojno Nemci izzivali, Wacht am Rhein i. dr. prepevali ter Slovence silili, da so stoje poslušali. Nihče noče uvidevati, da so bili, so in bodo Slovenci v tej kavarni le neljubi gosti. Ker je pa v Mariboru „nobel" zahajati v Theresienhof, gredo še Slovenci tjal PoStrfežba nemška, godba igra po-največ le nemške stvari; občinstvo poje z godbo — seveda nemško, Vidi se, kot da si v Gradcu ali na Dunaju. Vsak dan isto! Le sem ter tja se kakemu gostu posreči najti pri godbi usmiljenja, da sd kaj slovanskega zaigra. Močen aplauz je posledica temu. To človeka najbolj zbode. Cel večer s.; potrpežljivo posluša nemško godbo, ter čaka, kedaj se bo kaj slovanskega zaigralo. In ko se zaigra, se vse hvaležno proti godbi obrne in še hvaležnejše ploska. Ni li to skromno? Slovenec se pač ne bo nikdar spametoval!
Nemcem raste greben. Če greš v Mariboru v trgovino in zahtevaš kaj slovenski, se ti kratko reče: nimamo! Vrni se pa za pol ure, zahtevaj isto nemški, dobiš! — Zopet drugod zahtevaš kaj slovenski, se ti smehljaje in ponižno odgovoriLeider kann ich noch nict slo-venisch. In mi smo zadovoljni! Namesto da bi trgovca pošteno okregali, ter mu rekli, da je imel 2 leti časa se jezika naučiti! V desetih letih se bo ravno tako izgovarjal. — Tudi račune se dobiva na nemških tiskovinah nemško pisane. Nemški trgovci so celo tako predrzni, da celo uradom nemške račune pošiljajo. Slov občinstvo, kako dolgo se boš dalo še za nos voditi od trgovcev? Ali res še ne moreš pozabiti, da nisi več pod tujim — nemškim — jarmom, temveč v Jugoslaviji ? Zahtevaj od trgovca, ki ima od tebe dobiček, da s teooj v tvojem jeziku govori 1 Bojkotiraj trgovca, ki noče tvojega jezika zn,ati! Misli si le: če bi bil Nemec na krmilu, bi moral ti nemško govoriti, akoprav si v večini. Zato : brez pardona svoje pravice zahtevati!
Čokolada z italijansko trikoloro. Po nekaterih trgovinnh ter pri Kočevanih, ki kroš-njarijo po mestu smo opazili nenadoma čokolado v zavitkih z laško trikoloro. V imenu našega zavednega občinstva zahtevamo, da te iz-zivajoče laško-nacijonalne čokolade izginejo. Kaj bi bilo, če bi se drznil kak trgovec v Trstu prodajati čokolado v jugoslovenskih ovitkih. Brezdvomno bi mu razbi i trgovino.
Mariborsko gledališke. Vse težave so na ponovno posredovanje poslanca Voglarja odstranjene in je letna podpora v skupnem znesku 480.000 K od ministra prosvete Svetoz. Pribičeviča zasigurana. S posebno vnemo je zagovarjal naše težnie intendant beograjskega gledališča g. Gro!. Če primerjamo ta za Maribor vendarle ugoden rezultat, ki se je dosegel potem, ko je bil proračun za 1920/21 že aovršen in ki je imel za mariborsko gledališče postavko 100 000 K od katere finančno miristerstvo začetkoma na noben način ni hotelo odstopiti, vidimo, kako podlo je bilo pisarenje klerikalne »Straže«, ki je n3 svoj surovi načitl kričala, da bo poslanec Voglar stvar samo poslabšal itd. Kaj pa so storili klerikalni poslanci v tej zadevi, ko jih je vendar v mariborskem okraju 5, med njimi kar trije ministri. Razventega je poverjenik za prosveto tudi Mariborčan, ki pa je, mimogrede povedano, Predlagal za mariborsko gledališče samo 70 000 K za celo leto!
Organizacija mariborskih visokošolcev je imela zadnjo soboto svoj občni zbor.
Lansko leto so se organizirali tukajšnji viso-košolci brez ozira na strankarsko pripadnost. Nam se je zdela stvar takoj v početku sumljiva, ker smo bili prepričani, da bodo klerikalni elementi med visokošolci služili z vso vnemo klerikalni politiki. Naši pošteni napredni visokošolci so se držali besede in so zvedeli še le na imenovanem občnem zboru, da so se klerikalni člani organizirali v posebnem klerikalnem dijaškem društvu. Seveda so izvedli naravne konsekvence in sklenili pretvoriti svojo organizacijo v napredno. Nas veseli, da so se pravočasno pojmi ščistili in da je krenila naša mladina, naš up, ki naj prevzame črez nekaj časa vodstvo naroda v svoje roke, na pot narodnega radikalizma. Mladini ne pristojajo kompromisi, ona mora stremeti za jasnimi cilji glede svetovnega na-ziranja in gtede delovanja med narodom. — Istotako nas veseli, da je naša mladina sama izkusila, da je vsak klerikalec hinavec, ki mu ne smsš ničesar verjeti in ničesar zaupati. V prid klerikalizmu požre vsako dano besedo. Taka izkustva so zdrava in za vsakega značajneža potrebna.
Borba za Koroško. Po vsej Sloveniji, Posebno še na Koroškem, postaja agitacija in razburjenost radi nakane entente, da se odpravi demarkacijska črta med plebiscitnim Pasom-A in B na Koroškem čimdalie večja. Povsod se prirejajo shodi, sestanki in predavanja na katerih se dokazuje neumestnost in nevarnost te nakane Vsi listi poživljajo vlado, naj absolutno ne odneha in ne pristane na odpravo demarkacijske črte. Slovenski listi prinašajo dnevno članke, ki govore v istem smislu.
Proti vojni. Osješke delavske organizacije so imele 25. t. m. ljudsko zborovanje, na katerem so zavzele ostro stališče proti vojnemu ščuvanju.
Minister za zunanje posle je objavil, da se naša kraljevina ne nahaja več v vojt nem stanju z avstrijsko republiko. Mir je bil sklenjen dne 16 jul>ja, ko je bila ratificirana saintgermainska mirovna pogodba. \
Razdelitev donavskega brodovja. Na Dunaju je pričela zborovati mednarodna komisija za*razdelitev podonavskega brodovja. Komisiji predseduje ameriški polkovnik Hynes, ki je še nedavno fungiral v Beogradu. Naša delegata v tej komisiji, dr. Novakovič in admiral Priča, sta že odpotovala na Dunaj, da se udeležita konferenc, katerim bosta med dr. prisostovala tudi angleški admiral Trou-bridge in madžarski delegat, ki se že nahaja na Dunaju.
Vsled veljih nabavnih Stroškov se podraže poštne nakaznice s 1. avgustom od 10 na 20 vinarjev za kos.
Razprava proti avstrijskemu krvniku. 21. julija je piičela v Sarajevu glavna sodna razprava. Proti sodnemu svetniku Mati Boš-koviču-Tipkoviču, ki ga toži državno prav-dništvo radi zločina navadnega umora na 71 kmetih, ki so bili početkom vojne ustreljeni v Foči. Kakor Dravi obtožnica, ie omenjene kmete izročil vojnemu sodišču, ki jih je ‘obsodilo na smrt. Mnogo izmed ustreljenih ni bilo niti 20 letih starih. Dalje prav; obtožnica, da Boškovič ni hotel opozoriti avstrijskega prekega soda, da se nad osebami pod 20. letom starosti se sme izvršiti smrtna obsodba. Dajal je članom prekega soda. pravne nasvete, ki so bili [povod justifikaciiam. Obtožnica se nadalje opira na dejstva, iz katerih je razvidno, da je Boškovič mrzil Srbe in da je radi te mržnje deloval na usmrčenje kmetov. Po zagovoru Boškoviča se je pričelo zasliševanje prič, izmed katerih je najvažnejša Gjorgje Kunarac, ki je bil istotako med obsojenimi kmeti, pa je nred izvršitvijo smrtne obsodbe oobegnil v Črno goro. Za avstrijske zasedbe Črne gore je bil prijet ter prepeljan v Bosno, kjer so ga izročili sodišču v Sarajevu. To sodišče pa ga je proglasilo za nedolžnega radi činov, radi katerih so bili ustreijeni kmetje v Foči. Razen Kunaraca je važna priča tudi vodja zemljiške knjige Lava-danovič, ki je bil v Foči zapisnikar obtoženca
Boškoviča. Razprava, ki bo trajala nekoliko dni, vzbuja veliko zanimanje med občinstvom, ker je Boškovič postal kot sodnik v vele-izdajniških procesih znana oseba.
Dijaki v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Marsikateri izmed Vas je vžival med preteklim šolskim letom dobrote dijaške kuhinje v Mryiboru. Znano pa Vam tudi je, kako težko se je održevala zadnje šolsko leto Dijaška kuhinja. Zato se obračam danes do Vas s prošnjo, da mislite tudi zdaj, ko uživate prosti čas počitnic, na prihodnje žolsko leto ter da se spominjate naše Dijaške kuhinje ob vsaki ugodni priliki. Zlasti ji morete pripomoči s tem, da greste ob času žetve od hiše do hiše ter pobirate od posestnikov male prispevke v obliki poljskih pridelkov. Vsakdo Vam bo rad dal en liter Pšenice ali kaj drugega. To shranite med počitnicami na posebnem prostoru, jeseni ob pričetku šolskega leta pa pripeljiti nabrana darila v Maribor. Dijaška kuhinja Vam bo Povrnila stroške. Gospode župnike in učitelje Pa vljudno prosim, da blagovolijo dijake pri tem človekijubnem delu podpirati. V vsakem kraju je kak dijak. Če stori vsak svojo dolžnost, s tem Diiaški kuhinii mnogo pripomore. Kolikega pomena je Dijaška kuhinja, je Vam dijakom najbolj znano- V tem pozivu* se Obračam v prvi vrsti do dijakov, ki so doma v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. A tudi drugi dijaki, ki študirajo v Mariboru, naj delujejo med počitnicami za našo Dijaško kuhinjo. V prijetr.i nadi, d' boste upoštevali moj poziv, Vas srčno pozdravljam: profesor M. Pirc, t. č. blagajnik Dijaške kuhinje.
Društvo „Jadran“ ima v sredo ob 20 (8) uri v restavraciji „Maribor" na Grajskem trgu občni zbor ter poživlja svoje člane, da se ga , Zanesljivo vdeleže, ker gre za važne stvari.
Kongres cionististične omladine v Osjeku. V Osjeku se bo vršil dne 9. in 10. avgusta kongres cionistlčne omladine iz vse Jugoslavije. Udeležencev bo več stotin.
Kuga v Pireju. V Pireju se je pojavila kuga. Ker se bolezen čimdalje bolj širi, je minister za narodno zdravstvo izdal najob-širnejše odredbe, da se nevarna bolezen ne Prenese v našo državo.
Ptuj. Na bivši šulvereinski, sedaj slovenski šoli poučuje in jo vodi isti VVankmuller ki je bil vodja na isti šoli, ko sta jo vzdrževala še Siidmarka in Schulverein, tisti Wank-kojega sin je postal nemški katoliški duhovnik v Gradcu. Ali se vse to ne zdi 1 tujcanom malo čudno?
d Rc°,gfika Slatina. Letošnja sezona v Kog. blatmi je tako prenapolnjena, kakor je že dolgo ne pomnimo. Mnogo gostov spi v kopeljih. Zadnji čas se zdi, da je glavni naval že prešel. Stanovanja so vsa oddana. Ravnatelistvo bo skušalo našim slov gostom po možnosti ustreči. Doslej je bilo nad tri-četrtine jugoslovenskih gostov, zato se je tako švabarilo, da se je komaj poznalo, da smo v Jugoslaviji. Zdaj je malo boljše. Sezona je zelo živahna: razne prireditve, koncerti nlpsi zabavni večeri se vrše vsak dan. Cene so nekoliko vzrastle. V splošnem se vidi da ima Slatina veliko bodočnost, treba pa bo še marsikaj urediti, da bo ustrezala tako velikemu številu gostov.
Izpred sodišča.
Tolovajstvo obmejnih renegatov.
(Konec).
Nadučitelj Roškar je bil medtem še v šoli, odkoder je ves ta prizor opazoval. Ko je uvidel, da sta obe ženski v nevarnosti, se ]e podal s svojim sinom Stankom jima na pomoč. Ko sta prihajala nasproti druhali, ki je gnala učiteljico, so ju s kamenjem sprejeli. In ko prideta obe stranki skupaj, je re-negatska druhal takoj tudi ta dva obkolila.)
U d vfe je kot Pobesnela zver vrgla na : oba Roškarja ter ju pobila na tla. Najpreje
SmnkrpI u-Sma’- ker ?° pri nl‘emu slutili samokres, ki ga je res imel v žepu in ga pri1
napadu vrgel pred očeta. Na očetov poziv naj sin skuša se iztrgati, da brani mater, se je sinu res posrečilo uiti. Zato so se s tem večjo pobesnelostjo vrgli na nadučitelja. Peter Laugo star. ga je s pestmi tako obdeloval po glavi, da se je Roškar onesvestil. Pa tudi nad slabono učiteljico so »kulturni« nem-čurski kavalirji s pestmi dokazali svojo surovost. Pod udarci trdih pesti je omedlela jn se zgrudila v blato na cesti blizu vodnjaka na Jurija Laugovem oosestvu. Iz strahu, da jo sploh ubijejo, se je potajila. Toda »kavalirji« okrog nje so jo suvali z nogami, Laugov hlapec je prinesel koprive ter jo ž njimi bil po obrazu, češ, bomo videli če še živi.
Obema žrtvama pa so priredili hrupen sprevod nazaj v vas. Med potjo so ju zasramovali in bili s pestmi ter vpili: »Zdaj imamo te Srbe! Zdaj naj vpijejo živijo 1 Z‘daj pojta »Lepa naša domovina!« Da bo ta sprevod še bolj zanimiv, je hči trgovcu Laugo preskrbela iz šole sliko Aleksandra, ki so jo obesili na orehovo drevo in vpiii: Tu imate vašega Srba odrešenika! Glejte, Aleksander že orehe trese.
Tako so obe žrtvi pripeljali v vas pred gostilno Petra Laugo, kjer je bila zbrana skoro vsa vas in šolska mladina- Ta prostor si je zbral glavni hujskač Jurij Laugo, da se maščuje nad nadučiteljem. Bil ga je s pestmi po glavi in kričal: »Tu imaš prokleto tvojo j Jugoslavijo«. Pri tem mu je največ pomagal tudi brat gostilničar. Jurij bi bil še dalje »*az- i bijal ‘po Roškarjevi glavi, pa ga je njegova žena opomnila, češ, pusti ga, saj je končno tudi človek. Jurij je res odnehal, a zato je svoje pesti poskušal nad učiteljico.
Ko so se te nemške kulture nasitili, so imeli posvetovanje. Odločili so se, da spravijo učitelja preko Drave.ter ga tam izroče nemški straži, ki so jo drugi na to žrtev že j avizirali; učiteljico pa da odvedejo v šolo.; Tako so tudi storili, Roškarja so peljali v1 gostilno onkraj Drave, kjer so ga hoteli zapreti v sviniski hlev, češ, da je za »w:ndi-šerja« tudi svinjak dober. Vendar so se premislili ter ga, ko nemške patrulje ni bilo, zopet izpustili. Ves zbit se je priplazil do šole in ponoči ubežal do prve naše posadke.
Onesveščeno učiteljico pa so zgrabili ter jo zanesli v šolo ter jo v šolski lopi vrgli na tlak. Tu jo je Ivan Pirnat še udaril po obrazu, češ; saj še gleda in ni še poginila. Od tod jo je šolska postrežnica spravila v postelj. Na večer so Laugovi streljali okrog šole. Ko se je učiteljica odpočila, je tudi ponoči ubežala iz šole v gozd, kjer je blodila celo noč. —
To je v glavnih potezah slika sadu raznarodovanja na naši meji, kakor jo propagira rdeča internacijonala in jo je povzročila tudi črna internacijonala. In to se je zgodilo pol leta po obstoiu Jugoslavije na naših jugoslovenskih tleh.
Obtoženi so: Peter Lauko ml., P. Lauko star., Jurij Lauko, Romana Lauko, Ivan Pernat, Martin Paulič, Ivan Kupljen. A. Falenti, vsi iz Trbonj pri Vuzenici. Adolf Lauko in Hirschbauer sta med to dolgo preiskavo pobegnila.
Obtoženci po večini vsi taje. Njihove priče so vkljub prisegi zgubile spomin na način, ki naravnost izziva zanimanje držav, pravdnika. Pozna se jim, da stoie pod strahovlado objestnega edinega trgovca v Trbonjah Jurija Lauga.
Glavne zločince zagovarjata nemška odvetnika dr. Juritsch in dr. Miihleisen, dva zapeljana obtoženca, Kupljena in Falentija zagovarjata dr. Štor in dr. Rosina; drž. prav-dnik dr. Graselli. Razprava je trajala s prekinjenem opoldne do 18. ure.
Razsodba:
Peter Lauko ml. in star. no 1 leto, Jur;j Lauko 18 mesecev, Romana Lauko 8 mesecev, Ivan Pernat 10 mesecev, Martin Pavlič 10 mesecev, Ivan Kupljen 14 mesecev, Anton Falenti 8 mesecev težke ječe. Razen tega morajo solidarno plačati Roškarju 1000 K za bolečine in 500 K za obleko istotako uči.§
teljici Arnuž, sinu Roškarju pa 200 kron za obleko.
Razen Falentinija so vsi prijavili ničnostno pritožbo.
je vesti.
Vladna kriza.
LDU Beograd, 26. julija. (Uradno.) Danes ob 10. uri so se sestali v predsed-ništvu ministrskega sveta ministri dr. Vesnič in dr. Ninčič z ene, dr. Draškovič in Pribi-čevič z druge strani, da nadaljujejo započeta pogajanja o sestavi nove vlade. Razgovor se je vršil do 13-30 ure in se bo jutri nadaljeval.
LDU Beograd, 26. julija. Današnji sestanek obeh velikih parlamentarnih skupin namreč z ene strani dr. Vesniča in dr. Ninčiča in z druge strani dr. Draškoviča in Pribičeviča, ki je trajal tri in pol ure, je dovedel do gotovih zaključkov, toda še ne do definitivne odločitve o pogojih za vstop v koncentracijsko vlado. Pogajanja se bodo jutri zjutraj nadaljevala. Razpoloženje je večinoma optimistično ter se v kompetentnih krogih nadejajo, da se bo dr. Vesniču do 1. avgusta gotovo posrečilo, sestaviti koncentracijsko vlado.
Delo ustavne komisije.
LDU Beograd, 26. julija. Komisija za izdelavo ustave in osnovnih zakonov v zvezi z ustavo, je zaključila svoje delo glede načrtov ustave in zakonov in začela izdelovati zakonski načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije.
Ureditev meje z Avstrijo.
LDU Beograd, 26. julija. Ker je stopila v veljavo saintgermainska mirovna pogodba, je kraljeva vlada odredila v izvrševanju določb omenjene pogodbe, izpraznitev krajev, ki pripadejo Avstriji in hkrati zasedbo onih delov, ki so prisojeni naši kraljevini. Za ozemlja, katerih meje niso z vidnimi znaki označene, je določena posebna komisija, ki bo zaznamovala meje na kraju samem. Izpraznenje in zasedba se bosta začasno vršili v sporazumu z dunajsko vlado. Vse druge vesti glede tega so neresnične in tendenčne.	\
Regentov zastopnik na orlovskem in sokolskem zletu v Mariboru.
Beograd, 26. julija. Po nalogu g. ministra vojne in mornarice je določen g. polkovnik Mladen Bogičevič, da zastopa Njeg. Visočanstvo, regenta Aleksandra na orlovskem in sokolskem zletu v Mariboru.
Aretacija laškega zrakoplovca.
LDU. Split, 26. julija. Predvčerajšnjim popoludne se je pri Tivadu vsied poškodbe na stroju spustil na tla italjanskf aeroplan, ki je letel iz Brindisija v Valono- Naše oblasti so letalo zadržale, letalca, poročnika Faca, pa prijele. Italjanska torpedovka je prišla v Ercegnovi, da zahteva izročitev avija.ika, morala se je pa brez uspeha vrniti.
Češki akademiki pridejo k nam.
LDU Beograd, 26. julija. V teh šolskih počitnicah se pričakuje, da poselijo Jugoslavijo oehoslovaški akademiki v svrho spoznavanja na-ega naroda.
D’ Annunzijevi proglasi.
LDU Split, 26. julija. Včeraj so našli v morju velik zaboj D’ Annunzijevih hujskajočih proglasov. Zaboj so gotovo vrgli z ita lijanske bojne ladje »Puglia«, da ga morje priplavi h kraju.
Prehod iz Madžarske v Vojvodino.
LDU Beograd, 26. julija. Po odredbi ministra za notranje stvari morajo potniki, ki potujejo iz Madžarske v Vojvodino, prehajati samo skozi take kraje, kjer se nahajajo naši politični komisarijati, n. pr. skozi Subotico, Bajo, Pečuh, Horgeš itd.
Odhod francoskih misij.
LDU Beograd, 26. julija. Kakor doznava tukajšnji prosbjro, odpotujejo v kratkem iz Jugoslavije vse francoske misije, ki se še nahajajo tukaj.
Imenovanja na ljubljanskem gledališču.
LDU B e o grad, 26. julija. Za upravnika ljubljanskega kraljevega gledališča je imenovan dr. Friderik Juvančič, za dramaturga pa Oton Župančič.
Iz umetniškega oddelka.
LDU Beograd, 26. julija. V umet-n iški prosveti se je osnoval poseben odsek, ki ima nalogo, zbirati zgodovinsko gradivo. Predvsem bo zbiral ta odsek vse gradivo, ki se nanaša na ujedinjenje in osvobojenje našega naroda.
Botičev spomenik.
LDU Split, 26. julija. Mestrovicev spomenik Luke Botiča bodo prenesli iz Botičeve poljane na Marjan, nad Splitom.
Živina iz Slovenije za Črno goro.
LDU. Beograd, 26. julija. Minister za kmetijstvo, dr. Velizar Jankovič, je odredil, da se sestavi komisija, ki odpotuje v Slovenijo in nakupi tu za en milijon dinarjev plemenske rogate živine, ki se bo razdelila med prebivalstvo v Črni gori deloma brezplačno, deloma pa po znižanih cenah.
Nove znamke.
LDU- Beograd, 26. junija. Začelo se je tiskanje nosih poštnih znamk, ki bodo veljale za vso kraljevino. Znamke s kronsko veljavo ostanejo v veljavi samo še do konca decembra 1.1.
Borzna poročila.
LDU Curih, 26. julija. (Borza). Devize: Berlin 13.90, Newyork 5.79, London 22.06, Pariz 45, Milan 31.75, Bruselj 46.30, Praga 11.75, Beograd 31.50, Zagreb 7, Budimpešta 3.30, Varšava 3.30, Dunaj 3.40, avstrijske žigosane krone 3.80.
LDU Beograd, 26. julija. (Borza.) Valute : 20-din:irski zlati 24’10—24 20, angleški funti 68—70, francoski franki 145—150, dolarji 16'60—17-90, italijanske lire 110—115, levi 40-50—42, leji 51—51-25 nemške marke 46—47'25, čehoslovaške krone 38—40, avstrijske krone 11—12; devize: 125—128, London 65—67, Berlin 45‘50—46, Ženeva 276—280, Dunaj 10'10—10'25, Rim in Milan 92—97.
Izdaja : Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
ličemo služkinjo, starejšo, ne čez 50, kot gospodinjo. — Prednost imajo Primorke. Povprašati: Pobrežna cesta 12-14, Stergar. 3—3
Proda se oprava za trgovinski lokal. Vprašanja v upravništvu.
Izgubila se Je danes na Glavnem trgu siva, vezana pompadura. V njej so bili trije ključi, 2 robca in še nekaj malenkosti. Kdor jo najde naj jo odda v upravništvu lista. 2—1
Garnitura is plila
(Mouket) 1 kanape, 4 fotela, skoraj novo, za prodati. Og'eda se: Koroščeva ulica 6, I. nadstropje, levo.
Spalna soba( moderna, nova, svetla, 2 ormare, 2 postelje, 2 nočne ormare z domačimi lekarnama, eno tridelno ogledalo (Psycha) je radi odpotovanja pod ceno za prodati. Za o-gledati: Koroščeva cesta 6, I. nadstr., levo.
Milena dr. SuSnikova roj. KauZiS* eva naznanja v svojem in imenu vseh sorodnikov prežalofetno vest, da je njen nepozabni soprog, ozir. brat, svak in stric, gospod
dr. Viktor Sušnik
odvetnik v Pliberku
dne 26. julija t. 1. podlegel posledicam zavratnega napada.
Pogreb pokojnikov vrši se dne 28. julija ob 11. uri iz mrtvaŠMice na pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 26. julija 1920.
SMOINiMNIINNIMHIN
Vojaška oblast namerava oddati
pečenje Mo
za garnizijo Maribor civilnim pekarjem. Dnevna potreba približno 3000 hlebov kruha. Moko dostavi vojaška oblast. Licitacija za peko kruha se vrši
dne 11. avgusta 1920
i
ob 11. uri dopoldne pri pukovski okružni komandi Maribor.
Pristna žima za žimnice |
se dobi najcenejše pri 3—2 ♦
Josip Rosenberg, Maribor ♦
Jaz Moric Abraham
i,
S
sem postal tako debel samo z umno trgovino. Da je‘ moja tvrdka povsod poznana, se imam zahvaliti edino le oglasom, katere sem objavljal v listih. VI Mariborčani pa životarite le vsled tega, ker ne tnserlrate.
Zato Vam v Vašem lastnem interesu svetujem:: Inserirajte v
Mariborskem delavcu
ki je edini in najcenejši dnevnik v severni Sloveniji*
JU Svoji k svojim!
ti
Ali ste že pristopili
k
Jugoslovenski Matici I
Pozor!
,.Mariborski delavec**
je edini slovenski dnevnik na Štajerskem!
«•
Mariborski delavec
«1
iT je nalcenejSi drevnik v Jugoslaviji!
En četrt vina spijete na mesec manj, pa Imate svoj lasten dnevnik. Ijaročite si ga takoj 1
Širite ga od hiše do hiše!