Poštnina pavIaBirana PoOtičen list. Naročnina znaša: E dostavljanjem na dom ali po pošti K 10’—»mesečno. četrtletno K 30‘—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9‘50. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo la uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva it. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, torek 20. julija L920. St. 158. Nemški napad na progo Spil je—Ljutomer. Italijanska grozodejstva v Šibeniku. — Napad na Narodni dom v Trstu prej pripravljen. Karikatura. (Naši stanovanjski škandali.) V nedeljskem »Slov. Narodu« je dr. Tavčar izpregovoril ostro obsodbo zoper nečloveško postopanje ljubljanskega stanovanjskega urada. Ista obsodba zadene tudi naš »državni stanovanjski urad«. Mislimo, da je vse, kar se pri nas skriva pod tem naslovom le smešna, a na drugi strani silno žalostna .karikatura. Lepo vas prosimo, ali naj je to, kar pri nas v Mariboru reprezentuje »državni stanovanjski urad«, v resnici sploh kak urad, notabene še »državni« urad? Kdo predstavlja ta urad? Tri ženske, 'ki o stanovanjskem vprašanju ob takih razmerah, kakor jih je rodila svetovna vojna, po vrhu še v obmejnem mestu, kakor je Maribor, nima'0 toliko razumevanja, kakor Kitajec o naših katoliških čukih no in potem trije pregledniki stanovanj za celo n^esto in okolico in predsednik, ki uraduje vsaki dan morda po 1 uro ... to naj je »državni stanovanjski urad« ? Ne> to je karikatura in še ta je silno pokvečena. je na tisoče dokazov, da ta urad, ki bi .pri rednem poslovanju moral imeti vsako luknjo v mestu zaznamovano v pregledu za vsak okraj, za vsako ulico mesta in okolice, nima niti pojma, kje je še danes obilica sob in stanovanj odveč na razpolago; nima niti pojma, da je na tisoče ljudi, ki morajo v današnji kulturni dobi bivati kakor živina vsecovprek stisnjeni dostikrat v eni sami sobi, ki služi ob enem tudi za kuhinjo. Ne kritikujemo osobja tega urada in nismo med tistimi, ki govore javno, da je le. s protekcijo pri tej ali oni dami, pregledniku ali predsedniku tega urada dobiti kar kdo hoče. Ne, mi tega ne storimo. Čeprav vidimo in vemo, da si je predsednik tega urada znal dobiti zase in za svoiega bivšega šefa lokal za odvetniško pisarno baš tam, kjer jima je najbolj vgajalo, dočim je na stotine obrtnikov, ki že dve leti zaman moledajejo za katerokoli in kjerkoli luknjo. Tudi nismo med nevošljivci, ki zabavljajo, da si je ta ali ona oseba tega urada poiskala najlepše stanovanje kjer si ga je želela; mi pač mislimo, no, tudi sam Bog je najpreje sam sebi ustvaril brado. Ne osobja, mi pobijamo sistem tega urada! In sistem je —■ karikatura. Že zato karikatura, ker se za vodjo tega najvažnejšega urada imenuje od Izpoved žrtve demona. (Dalje.) Boj: angel — satan. Zadnjega januarja so zopet prišli. Topot so me povabili v svojo družbo. (Kakor sem Pozneje zvedel, da je bila to njena volja). Sel sem z veseljem. Opazil sem, da se i ona zanima zame. Tedaj sem se zdramil, s strahom pregledal vse — počel sem se držati rezervirano. Bili smo odslej sicer vsak večer skupaj, a zatajeval eem se, moja notranjost je moršla prestati hude borbe. Samo ne izdati sel Držal sem se vedno izborno v njeni navzočnosti, a kakor hitro sem bil s m, tedaj sem pustil svojim čuvstvom svobodo. Čutil sem, da me zapuščajo moči se ustavljati njenemu vplivu. Zanemarjal sem svojo zaročenko. Kolikokrat sem si vse to bridko očital, a vse ni nič pomagalo. Ako sem bil r>ri n ej (zaročenki), nisem imel miru, ni bilo več onega zadovoljstva; začutil sem se nesrečnega ter hrepenel nazaj v Vuhred. Samo da jo vidim da sem v njeni bližini, bil sem utešen, več nisem zahteval, ne želel. Čemu ? — Žena je drugega moža. Slišal sem v tej dobi tudi ve-“ko slabega o njeni preteklosti, o razmerju z drugimi. In to sem skušal vporabiti napram svojemu čuvstvu — pomagalo je malo. Postal sem celo že ljubosumen na druge. Satan — zmagal. Tako so minevali dnevi do 21. marcd, prvega pomladanskega dne, zame tako usode polnega. Sama sva šla na sprehod v bližnjo vasico v gostilno, od tam — bilo je že pozno zvečer nazaj. Opazil sem, da čaka, kdaj govorim o ljubezni. Obotavljal sem se. Bila sva že skoro nazaj v Vuhredu, kar se ojunačim, jo objamem ter s tresočimi ustnicami priznam svojo ljubezen. In ona ? Čudno mi je postalo nri srcu, Strah me je obšel in one temne slutnje so bolj kot kdaj prej zavladale v moji notranjosti. Morda je čutila kaj se godi v meni ter pričela govoriti o njeni ljubezni. — Kako dolgo je hrepenela po tem trenotku, kako obupavala, ker sem se tako hladno in resno vedel napram nji — hodila je za mano zasledovala vsa moja pota. Omenila je dovolj momentov, ko je bila priiika dana — kako 1e zaman pričakovala — kako nesrečna je bila do tega dne, ker doslej ni še poznala prave ljubezni. Kdo je bil srečnejši od mene! Pozabil sem na vse, udal sem se temu vrtincu. A prilike do prilike predstavitelj na krmilu se nahajajoče stranke. (V ta urad SDada stalno nameščeno, v tej stroki dobro izurjeno osobje ! s stalnim vodjom, s so svetom zarešitev kočljivih vprašanj in lastno eksekutivo s pravico priziva, pritožbe na višjo instanco. Naj za danes končamo s par vnebovpi-jočimi škandali. Neko stranko, domačina, so v petek ob 11. dopoldne deložirali tako radikalno, da je dotični funkcijonar prijel še pisker z ognjišča, kjer se je kuhalo kosilo in ga vrgel na cesto. To je radikalno, kaj? Če bi državni stanovanjski urad tako radikalno postopal s tujci, katerim je brez posebnih prošenj nakazal udobna stanovanja, ne da bi se bil prepričal, če so te pijavke v Mariboru potrebnejše kakor noši domačini, ali če bi ta veleslavni urad tako radikalno postopal z Nemci, ki imajo po 6 sob za dva ali celo samo za enega človeka, no, tedaj bi se vsakemu članu tega urada radi odkrili, tako pa imamo za tako poslovanje samo en izraz: škandal! — Drugi slučaj: Pivovarna Tschelligi ima sobo, svojčas knjižnica proslule »Siidmarke«, Kaj mislite, da je v tej sobi? Ječmen, da ječmen za pivo! Iz te ene sobe bi se dal drugi dan sem se kesal tega koraka, tolažil sem se z upi, da bodem itak kmalu premeščen, ker sem v februarju zaprosil za različna razpisana poštarska mesta ter je bila rešitev v istih vsak dan pričakovati. Ona je bila isti dan, to je bilo v soboto, v Mariboru. Zvečer, ko se je nazaj pripeljala je prišla takoj v gostilno. Pričel Sem piti. Ne vem, kako je to prišlo — iskal sem utehe in pozabljivosti v vinu ter se vprvič v svojem življenju popolnoma opijanil. Ni bilo treba veliko alkohola, nisem ga bil vajen Z menoj je pil tudi nek orijate.j, uradnik pri železnici Ona sama mi je pomagala v posteljo in pri tem omenila prejšnji večer. Od tega dne dalje sva bila veliko skupaj, bodisi v družbi ali sama Nien soprog je bil malokdaj doma, hodit je oziroma potoval v trgovskih poslih vedno okrog. Vrstili so se dnevi sreče, sanjave ljubavne idealnosti, o katerih sem nekdaj sar.jal. Hodil sem k svoji zaročenki, a le ob nedeljah ali praznikih. Ona je prihajala večkrat tudi čez teden k meni, izpraševala o mojem čudnem vedenju. A jaz nisem imel ji povedati resnico, smilila se mi je solze — kolikokrat so me zdram;l mojo preteklost, povzpel sem sr napraviti dve sobi, za silo torej stanovanje za zakonsko dvojico brez otrok. Toda g. predsednik državnega urada je mnenja, da je za ječmen bolj potrebna »soba, kakor za ljudi brez strehe. So pač nazori, in sicer bore malo katoliški. — Tretji slučaj: Neki Barta ali Parta na Koroški cesti ima zase, ženo in hči torej za 3 osebe stanovanje 5—6 sob. To je po že označenih nazorih tega urada — potrebno, kakor je na drugi strani potrebno, da so dekleta, male uradnice prisiljene spati po 2—3 ne le v eni podstrešni čumni, ampak tudi v eni — postelji ali po • tleh. Katoličani morajo biti ponižni, to je res, toda zakaj ne gre velika katoliška gospoda z lepimi vzgledi naprej, zakaj ima n. pr. škof, ki ni oženjen in torej tudi nima otrok, kar celo palačo zase in za svoj črni štab, dočim Jezus niti prostorčka ni imel kamor bi bil položil svojo trudno glavo. Je mar škof več ko Jezus, sin božji,' kralj vseh kraljev ? Še en slučaj: Vpokojena nemška učiteljica von Pebal, ki vleče v jugoslovenskem Mariboru pokojnino od Nemške Avstrije, stanuje v Gregorčičevi ulici mislimo štev. 4; prosimo: ena sama ženska pa ima 3 sobe in kuhinjo. Nasprotno: ključavničar, ki so ga naši prvaki ob prevratu izvabili iz Ljutomera v Maribor, ker je izboren obrtnik in zraven še odločen narodnjak in »Sokol«, ta bi ne imel s svojo ženo še danes nobene strehe da se ga ni usmilil vbogi učitelj, ki se je sam stisnil s svojo družino, da mu je odstopil 1 sobico brez vsega drugega. Zanj stanovanjski urad, ki je medtem nastavil že nad tisoč tujih verižnikov, nima stanovanja Konečno še nekaj: V Mariboru je vsakomur (izvzemši osobja državnega stanovanjskega urada) znano, da se gotovi kavalirji in gotove dame, ki si privoščijo kar po več sob, vsako v kateri drugi ulici in sicer po eno sobo tako za »posebne namene«. In mariborski magnati, ki imajo v mestu svoje palače, v okolici svoje vile, ne spadajo ti tudi pod Jugoslavijo? Država, ki je tem uradom dala svoj značaj, je dolžna že v interesu človečnosti in ugleda, poskrbeti, da ta karikatura zgine s površja, in da se na njeno mesto vzpostavi sklepa, da končam z ljubimko vse zveze. — Bilo je zaman! Podlegel sem vedno z nova njenemu vplivu, ni bilo rešitve, ne pomoči. Ob polomu koroške fronte. Meseca maja, ob umiku naših čet iz Koroške, je zbežalo vse pred prodirajočimi koroškimi četami. Iz Marenberga, kakor tudi iz Vuhreda so odhiteli vsi v zaledje. Ostal sem edini uradnik tam; prvič radi našega vojaštva, da vzdržujem do skrajnosti telefonično zvezo z umikajočo glavno silo, ki se je vtaborila v Breznem; edino ena stotnija — zadnja, se je ustavila v Vuhredu. In to sem pričakoval, ko že ni bilo nobenega naših več tam. Dobil sem orožje in municijo ter pričakoval omenjeno stotnijo, io je bil glavni vzrok. In drugi — ostal sem tudi radi nje. Skrajne nevarnosti še ni bilo, čemu bežati, odidem še lahko potem v gorovje. Poštni urad sem zaprl, vrednosti in denar sem imel pripravljeno v nahrbtniku, da, če treba takoj seboj vzamem. Ostal je z menoj tudi g. Mravljak, veleposestnik v Vuhredu, on edini od tamošnjih zavednih Slovencev v Vuhredu. Telefonične '""oiavne zveze z Marenbergom in Spod. •'dom sem prekinil. — Nevarnost je ^ vojaštvo se je vračalo ter pro- (Dalje sledi). sistem za te urade, ki jih treba organizirati po vseh občinah. In v Maribor posebej pa treba takoj obsežno radikalno kontrolo, vse kar ne spada v mesto, ven, le ven! Brezvestni lopovi. Za laškimi grozodejstvi v Trstu so pobesneli Nemci včeraj na naši meji vprizorili glede varnosti življenja še večjo lopovščino: Med postajo Cmurek in Gozdiščem so raztrgali železniške tračnice, na to brezvestnost neopozorjen jutranji vlak Maribor-Ljutomer je skočil raz tir, kar je povzročilo nekaj trdi težkih poškodb med potniki. Da ni bilo večje nesreče, to je bil 7golj slučaj, gotovo proti namenu tistih, ki so povzročili to lopovščino. In zakaj so jo povzročili ? Navaja se več vzrokov, toda Iz vseh verjetnih in neveijetnih vzrokov odseva brezmejna jeza, maščevanje za to, ker je naše vojaštvo dan preje zasedlo našo ob desnem bregu Mure ležečo posest Apače. Kdo so krivci,' si lahko mislimo. Eden sokrivcev se je sam izdal; to je načelnik postaje Cmurek. On je obvestil našo glavno postajo že pred odhodom jutranjega vlaka, češ, da Nemci „nekaj nameravajo" in da naj ylak vozi oprezno. Torej ta gospod je že zjutraj vedel, da se „ne-kaj namerava" proti vlaku, pa ni nič ukrenil, ni pustit kontrolirati proge, na kateri so lopovi že po noči raztrgali tir ter celo odnesli eno tračnico. Mislimo, da z mirno vestjo trdimo, da je postajenačelnik v Cmureku takrat, ko je for-melno aviziral mariborsko postajo, da se „nekaj namerava", že dobro vedel, da je zločinski atentat na vlak bilo že dovršeno delo. Ali kaznjivo zanj je tudi, če tega ni vedel, ker ni pustil pregledati proge, čeprav je bil po lastnem priznanju informiran, da se „nekaj namerava". Značilno za vestnost teh uradnikov ob demarkacijski črti je tudi dejstvo, da na vseh teh postajah včeraj zjutraj ni vstopil na vlak niti eden Nemcev. Kakor izvemo, se dunajska vlada izgovarja ravno na obvestilo postaienačelnika v Cmureku, češ, mi smo bili na napad pravočasno opozorjeni, pa smo pustili vzlic temu vlak oditi. Apeliramo na našo vlado, da si za to lopovščino preskrbi najizdatnejše zadoščenje! Dnevne vesti. Regent Aleksander — Sokol. Na »Stra-žina« zavijanja glede na našo vest, da je Nj Visočanstvo regent Aleksander Sokol, pribijemo ponovno, da je regent častni starosta »Sokolskega Saveza SHS«. „Straža“, „Enakost“ in „Volksstimme“ imajo vse enega dopisnika, kajti, da je notico o lepem človeku Pircu napisal v vseh treh Ustih eden in isti, ali pa, da je vsaj duševni, oče vseh treh notic eden In isti je gotovo. Mi pa tudi vemo, kdo j» tisti. Nahaja se v Cirilovi tiskarni — samo čudno, da ima sedaj tudi »Straža« svoje dopisnike med soci-jalnimi demokrati. Če hoče kdo spoznati vso klerikalno zahrbtnost potem naj čila nedeljsko številko »Slovenca«, kjer neki »Domoljub« sprva apelira na JD stranko naj opusti strankarski boi ter se dela nekako tako, kakor da bi bili strankarskega boja pri nas krivi vsi drugi, le klerikalci ne. Končno pa zaključuje svoj članek z nesramno agitacijo za svojo klerikalno stranko. Namen članka jo prozoren: hoče namreč naoraviti razpoi med naprednimi ljudmi, toda to se »Domoljubu« v »Slovencu« ne bo posrečilo, kajti volka se s pozna tudi če obleče ovčjo kožo. Komisar dr. Leskovar na „delu“. Po ročali smo že, da hodi naš mestni komisar dr. Leskovar na magistrat samo podpisovat svoje častitljivo ime in prejema za to mastno plačo 6. razreda in povrh tega še draginjske. doklade za svoje otroke, v ostalem času pa kuje denarce kot advokat na sodniji, v svoji pisarni, pri hranilnici itd. Minulo nedeljo- pa je napravil ta dični nesebični advokat in komisar s svojo fa-milijo, za katero mu torej mora naša občina plačevati draginjsko doklado (revež!), izlet v svojo domačijo Oplotnico, kjer je javila za popoldne JDS javen shod. Naš dobro plačani komisar je bil torej že dopoldne pri svojih rojakih in se najbrž tam spomnil, da je treba za mesečnih 3000 K vsekakor tudi kaj storiti in — šel je na „podučno" delo. Popoldne je po otvoritvi shoda demokratske stranke stopil klerikalni gerent Leskovar in izjavil, da se shod ne sme vršiti, ker ni javljen pri domači občini in da on ne bo odgovoren za posledice. Predsednik shoda, kolar g. Petelinšek, pa je poslanemu možakarju rekel, naj brihtnega „gospoda" poduči, da obč. gerenta shod, ki je pravilno javljen pri glavarstvu, nič ne briga. Nahujskan gerent je na to osramočen odišel z dolgim nosom, ki ga je baje potem odložil pri pravemu očetu. Gospod komisar si pa najbrž tudi s takšnimi nosovi ne bo priboril posebne slave! Bežimo pred mobilizacijo na — Dunaj- Kako huda vočina pritiska na možgane Dunajčanov, posnamemo iz poročil dunajskih listov, ki vedo povedati, da se je pri nas že izvršila splošna mobilizacija in da vsled nje naše ljudstvo v masah beži — pomislite — ravno na Dunaj, kamor je te dni pribežalo vse polno jugosiovenskih beguncev. In sicer je med njimi mnogo takih, ki smo jih prisili na pobeg, drugi pa so — prostovoljno zbežali. Revčki! In vendar je nekaj resnice na teh dunajskih —• racah. Res je namreč, da smo mi zasedli našo last, Apačko kotlino ob Muri, kjer je bilo dozdaj glavno gnezdo tihotapstva. Oni, ki imajo zelo kosmato vest, so res — nabrusili svoje pete, niso bili pa tako urni, da bi se zatekli v stradajoči Dunaj, ampak so Šli samo preko naše meje. Pa če so kateri tudi šli res na Dunaj, želimo jim dober tek na takih racah gladilih dunajski listov. Naši Nemci in naš jezik. O izložbenem oknu tvrdke Huber na Aleksandrovi cesti je Čitati napis: »Proda se ena hučen (Hutsche) sa gostiln vrt in telovadna aoparata za sobo in druge stvari « — V izložbi »prvorazne« tvrdke VVogerer imajo »poseben klobas« (za nemški Extrawurst). Nemški napad na vlak Maribor—Ljutomer. Kakor poročamo na drugem mestu, so Nemci ob demarkacijski črti med postajo Cmurek—Gozdišče včeraj zjutraj vprizorili napad na zjutranii vlak, ki odpelje ob 5‘24 iz Maribora v Ljutomer- Na istem mestu, kakor se je izvrši' sličen napad že po dogodkih v Radgoni leta 1919, so »neznani storilci« raztrgali železniški tir, odnesli eno tračnico drugo pa založili preko proge. Postajenačelnik v Cmureku je še pred odhodom vlaka aviziral glavno postajo v Mariboru, da se na tei progi nekaj namerava in zato' priporoča, da vlak vozi oprezno. In vlak je res vozil oprezno, sicer bi se bila zgodila nedo-gledna nesreča. Že pri prvi postaji Schu/arza je bilo sumljivo, da ni nihče vstopil. Vlak je vozil oprezno dahe. Med postajo Cmurek ,in Gozdiščem mu je naenkrat zmanjkalo tira; st. oj, službeni in poštni voz so skočili iz tira, vsled česar je nastal v še na tiru se nahajajočih osebnih vozeh močen sunek, ki je povzročil med potniki več poškodb, nekaj tudi težkih. Med poškodovanimi Potniki so se nahajali tudi trije delavci mariborskega brzojavnega urada, ki so bili namenjeni v Radgono; ti so se, potem ko jih je nemški zdravnik obvezal, vrnili nazaj. Ko je naša glavna postaja poslala pomožni stroj, ga Nemci niso pustili naprej. Vsak promet na tej pr. gi je ustavljen, v«»ši se samo lokalni promet med Radgono in Ljutomerom. O tem nanadu je bil ob.veščen Dunaj že včeraj popoldne. Tam se izgovarjajo, češ, mi smo bili o napadu pravočasno obveščeni in naša krivda je, če smo vkljub temu spustili vlak naprej. Pričakujemo, da bo naša vlada tem predrznežem povedala svojo sodbo o tem zločinu. Popravek. P. t. uredništvo! Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona uljudno prosim, da Spreimete v Vaš list sledeči popravek: Ni res, da je vodil kapelnik Schonherr godbo pri sokolski veselici v Sv. Lovrencu, dasi mu je bilo prepovedano sodelovanje od vodstva delavnice, res pa je, da je kapelnik Schonherr prosil, na željo gospoda načelnika delavnice, gospode prof. Topiča ia Berana, da zastopata njegovo mesto, kar pa sta oba gospoda odklonila, nakar je gospod Sernec kot starosta mariborskega sokola dovolil sodelovanje Schonherrjevo. Ni res, da je kapelnik SchSnherr namenoma igral pesmi: Andreas H-fer, Prinz Eugen in O du mein Oesterreich dasi so ga prej svarili godci. Res je, da se nahajajo v komadu: Lustige Marsch-Potpouri od K. Komžaka med drugimi + slovanskimi narodnimi pesmami samo nekaj taktov pesmi t,Andreas Hofer“ -in koračnice „Prinz -Eugen", in po nekaterih prehodnih taktih, pesem „0 du Veronika", kar se je takrat igralo popolnoma brez vsakega slabega namena, kajti svarilo enega izmed bolj oddaljenih godcev in od n katerih poslušalcev je kapelnik žalibog prepozno zapazil, ker je bila godba slabo razpostavljena. Z odličnim stoštovanjem' Maks Sch6nhe*;r, kapelnik in revident. 1 Zveza Maribor—Sv. Lenart Zgor. Radgona—Prekmurje. Z ozirom na popolnoma pretrgani promet na progi Špilje—.Ljutomer, je poRtala pretrgana tudi zveza s Prekmurjem Dolžnost naše vlade je, da takoj ukrene, vla se vsposfavi avtomobilna zveza Maribor— Sv. Lenart—Zgor. Radgona—Prekmurje. Poštna zveza Maribor— Ormož in od tam preko Lendave je mogoča za silo in samo za pismeno pošto ; ne zadošča pa za osebni promet, še manj pa za blagovni. Če bi poštna uprava tudi še zdaj vztrajala pri svoji znani svojeglavnosti, je dolžnost vlade, da jo prisili računati z dejstvi, ne pa s privatnimi oziri, kakor se to sedaj godi škodo prebivalcev Slov. Goric. Shod JDS. v Oplotnici. V nedeljo, dne -18. julija, se je vršil v Oplotnici ob 3. uri popoldne lepo uspeli javen shod jugosl. demokratske stranke. Klerikalci so hoteli, v svoji otročji k.atkovidnosti shod oslabiti s 'Jem, da so »nategnili« večernice pa ni nič pomagalo. Pohorci so kljub temu prišli ob neznosni vročini v častnem številu na shod in čez 2 uri pazljivo poslušali govornike gg--dr Žerjava, dr. Reismana in urednika Spift-dlerja, ki so stvarno razlagali naš politični in gospodarski položaj. Ljudstvo je krog Oplotnice politično že zelo Izšolano ter ie govornikom zlasti aplaudiralo, ko so po zaslugi bičali lažnjivo in koruptno delovanje 'Kmetske zveze«,in vseh voditeljev klerikalne Stranke. p0 zborovanju so stavili kmetje še razna vprašanja gospodarskega in politič-ne?a .zn®^aia» na katere je g. dr. Žerjav dajal poljudne odgovore. Priproslo ljudstvo je posebno razveselilo, da se je udeležila shoda tudi vsa inteligenca iz Konjic. Shod je zelo spretno vodil tamkajšnji predsednik kraj. organizacije JDS, neumorni agilni kolar g. Petelinšek, ki je tudi duša tamkajšnjega Sokola, Posojilnice in Požarne brambe. 'JDS bo Priredila v kratkem v raznih krajih ob vznožju Pohorja zaupne sestanke in shode, ki si jih ljudstvo zelo želi. -- Vesel pojav 2a kraje, kamor še pred vojno naprednjaki skčro pokazati niso smeli! Izlet Mariborskih trgovcev na Klo-Dinsko jezero. Mariborski trgovsci prirede skupen izlet v nedeljo dne 25 julija na Klo-Pinsko jezero. Odhod iz Maribora z ieto-viščnjm vlakom ob 9'20 uri predpoldan. Vožnja stane sem in tje le 15 K. Odhod na-•zai «z postaje Sinčavas ob 21 uri. Upati je, da se tega izleta prav mnogi udeleže in kolikor mogoče tudi z družino. Planinski tabor v Železni Kapli in velik izlet na Oistrc (Obir) pripravlja za 15. avgusta Mariborska podružnica SPD. Podrobnosti slede. Slovenske trgovske nastavljence se še ®nkrat opozarja na jutrajšni občni zbor, katerega se nai zanesljiv udeleže. Prijatelji godbe in dobre kapljice se opozarjajo na senčnati vrt restavracije »Ma- ribor* kjer svira vsak dan izvrstna godba ( ter se toči vedno sveže pivo in dobro in ceno vino. Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1914 so za dobiti v knjigarni V. Weixl- Cena 5 kron. Povožen berač. Včeraj popoldan je šel berač Franc Roter iz Radvajna preko državnega mostu. Prestrigel mu je pot neki neznani voznik in ga povozil. Težko poškodovanega reveža so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Našel se je kljut, najbliže od vežnih vrat na Aleksandrovi cesti. Ključ je na razpolago v našem uredništvu. Čarovni umetnik v Mariboru. V Maribor je dospel prvi jugoslovenski salonski atlet, čarovnik, umetnik, gimnastik, akrobat itd. Jožef Ivankovič- S svojimi Predstavami prične v sredo in četrtek ob 21. uri v Narodnem domu. Med obsežnim vsporedom se nahaja tudi »čudež«: težki osebni auto, obtežen z 4 osebami, pelje preko telesa atleta. Sv. Lenart v Slov. gor. Dopis v Vašem listu z dne 17 julija, kjer se očita nekim pisarnam poslovanje na kraljev dan, je netočen in menda nalašč tendencijozen. Najbrž se tu misli okrajno sodišče, kamor je uprav ta dan in takoj, ko je uslužbenstvo ;z cerkve stopilo, prišel revisor dr. Hočevar. Kdor je poslal g. revizorja, je zakrivil, da se je ta dan moralo nahajati osobje deloma v pisarnah. Šport. Šport in — ^zabava"! —■ V nedeljo se je odigrala prvenstvena tekma med slov. šp. klubom »Maribor* in Sportvereinom «Herta» na igrišču v ljud. vrtu. Igralo se je «Fair», ter je «Herta* pokazala lepšo in čistejšo igro, kot prejšnjo nedeljo «Rapid», «Maribor» pa dosedaj še nepoznani start na žogo in hitre, precej sigurne napade. Pri *Marib.» je vratar Knop s pomočjo obrane RamŠak-Ferk, katerih zadnji je spadal z napadalci Vanda-Ojekič-Tomarlin k najboljšim igralcem v polju, gladko odpravil mnogo nevarnih napadov. Pri »Herti« je bila obrana zelo sigurna ;er leva zvez, ki je tvorila z sredino in krilem nevarno s kupino. Sigurno in res nepristransko je vodil igro lubljanski sodnik gospod Fink, ki je rešil svojo nalogo prvovrstno. Žalibog pa je bilo tudi tej tekmi določeno, da postane ognjišče nacionalne renegatske množice. Pod nemilo kritiko in neprestanimi medklici iz občinstva je prišlo da športnega šk&ndala, ko se iz občinstva imenuje ljubljanskega sodnika »kranjska svinja« in srbski vojaki I? lastnega nagiba skočijo iz vrst gledalcev branit poteptano slovensko čast in slovenski ugled. Nastane zmeda in panika. Igralci in občinstvo se zmeša, ko pridrvi občinstvo, ki je begalo proti izhodom, nazaj na igrišče in se sliši: »Die Serben hob’n die Ausgange besetzt!« Medtem se išče od Srbov incident... se ukrade odborniku »Maribora« kolo... in končno se sliši z ene strani po piskanju vojaštva tudi sodnikova alarm-piščalka, ki klič6...le vkup uboga gmajna...! Občinstvo počasi zapušča »Deckunge« za drevljem in okolica se pomirjuje. Ko si je še slovenski igralec (Ogrizek) očistil nemški pljunek z vrata se začne zopet igrati. Konča se igra 3:4 z ostrim napadem »Herte«. Pol ura po igri ... slišim glas Nemca: »Ja, wo war denn die Polizei, da6 sie uns schiitzen mochten, vvenn die Serben vorgegangen u/aren ?!...« Slovencu — Pa ni treba vpraševati.,. kaj ?! Porotno sodišče. Detomor — ali umor? Naša kritična razmotrivanja, do katerega časa je smatrati umor otroka kot detomor, so rodila pri naših porotah doslej morda prvo izjemo : Antonija Pik iz Mežič je porodila svojega otroka v bolnici v Celovcu, odkoder je bila 9. dan izpuščena. Na poti ob Vrbskem jezeru je Otroka vrgla v jezero. Zagovarjala se je,'da jo ]e oce otroka -sramotno zapustil, domov se je bala, ker je bil očem že itak hud na drugo hči z nezakonskim otrokom, sic.^r da ji je otrok sam med potjo umrl, nakar ga je vrgla v jezero. Tudi to pot je obtoženko zagovarjal dr. Haas, ki je zastopal isto stališče, kakor v prvem slučaju, ko je bil detomor po treh dneh spoznan kot navaden umor in nesrečnica obsojena na smrt. V tem slučaju je zagovornik v soglasju obeh zdravniških izvedencev dr. Jurečka in dr. Zorjana zmagal s svojim predlogom, da se obravnava preloži v svrho natančne zdravniške preiskave obtoženke. Deng — krivo prisežnik. Porota se je zaključila z nam deloma že znanim slučajeno, Viljema Deng, stavbenik v Ptuju. Razprava je bila, kakor smo poročali, preložena, ker je Dengov zagovornik dr. Senčar predlagal še znanega nemškega profesorja Vesela iz Ljubljane kot izvedenca za pisavo. Vesela ni bilo k razpravi in je sploh odklonil svoje mnenje. Zato pa sta Deng sam in njegov zagornik d:. Senčar preskrbela veleume iz Nemške Avstrije. Ko je predsednik senata zahteval od dr. Senčarja poverjeni prepis do-tičnih pisem, iz katerih bi bilo razvidno, kako je utemeljil predlog za izvedeniško mnenje ali je podpis na pobotnici za 10.000 K Simoničev aji^ ga je Deng sam ponaredil, ni mogel predložiti pisma naslovljenega na Gradec, kar je napravilo zelo neugoden utis na občinstvo. Pač pa je Deng pojasnil, da je on sam naprosil dunajskega žida, odvetnika dr. Etingerja, ki opravlja ravnateljske posle baje pri nekem jugoslovenskem (?) podjetju v Ptuju, da mu on preskrbi „zvedeniško“ mnenje na Dunaju, kar se je tudi zgodilo. Ta izpoved je izvala zaničljiv posmeh v porotni dvorani. Istotako, ko je zagovornik predlagal, da se nemško-avstrij-ska zve'deniška mnenja, ki so potrdila da Deng ni ponaredil podpisa, upoštevajo nasproti mnenjem naših treh slovenskih zvedencev. Nasproti tem mnenjem, je profesor Cotič vdovlč z vso gotovostjo izjavil, da je Deng podpis ponaredil ter je to tudi porotnikom natačno razložil. Deng se je bavil namesto s svojim poslom, s prekupovanjem sadja. Simonič iz Sv. Urbana mu je preskrboval sadje. Prišlo je med njima do civilne tožbe, v kateri je Deng od Simoniča terjal b|izo 17.000 K češ, da mu je za toliko iznlačal več predplačil, ka *elodvo» rili, kakor tudi spr*«»ljsn|e lei«*Bliklh vos. Pojasnila v pisarni Pristanlitna ulica S*