Političen list za slovenski narod. F* polti prejemau velja: Za celo leto predplačan l.r> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 eld. 40 kr. ▼ administraciji prejemali veljsi: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velj& tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,ti. uri popoludne. ižitev. 159. V Ljubljani, v ponedeljek 15. julija 1889. Letnik X > 11. Ljubljanska volitev. Odkar je prišel na površje židovski liberalizem, zatrosii je med svet s svojim umazanim časopisjem duševno bolezen, na kateri hira malo da ne cela Evropa. Narodni šovinizem, verski indiferentizem, gmotui propad, boj vseh zoper vse, to so znaki te duševne bolezni. Grozno je to razdejanje! Liberalizem se je vtaboril na raznih učiliščih ter trobi v dežel: Omika, vednost, napredek osvobodili in osrečili bodo ljudi. Ljudje so žrtvovali, kar so mogli, dlan in denar, večkrat svojo prostost, da so se gradila dostojua in primerna učilišča. Muogi zdihujejo pod težo, katero je novodobna omika naložila državam in deželam, občinam in družinam, ali vspehi so v dobrem oziru le malenkostni v primeri z obljubami in nadami. Novošegui liberalizem je pač izpodnesel narodom versko podlago, a narodov ni osrečil, marveč jih tiral v vedno globlji gmotni in nravni propad. Dani se mnogokje, treznejši ljudje uvidevajo, da se je treba vrniti h krščanskim načelom, ker lažnjivi liberalizem ni kos svojim obljubam. V središči našega cesarstva, na Dunaji, kjer se je ta bolezen najočitneje pokazala, storili so „zjedinjeni kristijani" prvi korak ter Židom pokazali svojo moč. Mi Slovenci pa smo še vedno tako kratkovidni, da se ne izmotamo iz mreže, v katero so nas vjeli židje in njihovi pomagači, da gorimo za ono „svetsko omiko", ki nima pravega jedra, marveč le s penami pozlačeno lupino. Mnogi naši sorojaki delujejo za narod brez pravega namena in prepričanja, brez enotnega in premišljenega programa, danes jim je ta ideja vodilo, drugi dan nasprotna, kot rudeča nit pa se vleče po vsi domači politiki le gola osebnost. So ljudje med nami, — 110-mina sunt odiosa, — ki skušajo tleči trde orehe na glavah druzih, in če se ti opravičeno upirajo takim smelim poskusom, izvlečejo na dau resnične in ne- resnične osebnosti, ometavajo jih s cestnim blatom, hoteč jih montlno uničiti. Ali je to poštena slovenska politika? Kdo se bo še drznil javno zastaviti možato besedo za naroda blagor, ako takoj prihrumé mi-denj zakotni vohuni, zamaše mu s surovimi pestmi Hsta, osujejo ga ter puste krivično osramočenega na javni cesti ljudstvu v posmeh? Take so sedaj slovenske razmere. Y Ljubljaui sami zasejano je seme narodne nesloge in desorganizacije, in mnogo je k temu pripomogel „Slovenski Narod", ki je odpiral predale neosnovanim in podlim napadom. Na svoj naslov je torej napisal pred dnevi Bulî'onove besede: „Le style c'est l'homme". Spominjati se more še vsakdo ostudnih dopisov pred meseci v „Slovenskem Narodu" v katerih so malorazsodni in zapeljani dopisovalci grdili odličue slovenske može in tako pripravljali tla bližajočim se volitvam. Od tedaj že je vrelo po deželi in marsikateri trezen mož je vzdihnil : ,Tako ne more dalje iti!' Dohajali so nam mnogi dopisi iz raznih krajev, ostri in odločni; odlagali smo jih v svojem optimizmu, da se bo stvar mirno končala. Toda britko smo se varali, kakor so pokazale zadnje volitve, osobito v Ljubljani. Neprijatelji naši niso mirovali, temveč tajno in vstrajno delovali proti duhovščini in onim možem, ki ne prisegajo vedno na blago-vestje (?) „Slovenskega Naroda". Tolaži nas zavest, da niso popolnoma dosegli svojega namena in da smo se ogibali do skrajnosti osebnih napadov in postopali lojalno, prelojalno. Da, gospodje, izprašujte svojo vest, povprašajte večino inteligentnega ljubljanskega prebivalstva, in izvedeli bo-dete, da ste jo zagazili pod pot in belo Ljuoljauo osramotili pred našimi nasprotniki. Da rabimo Vaše besede, trkala Vas je luna, ko ste stolnemu mestu z a vrat no in s pomočjo nekaterih nemških glasov, za katere ste javno v svojem listu moledovali, vsilili kandidata, katerega so odklonili kmetski volilci v ljubljanski okolici in ga ui hotela pobrati trgovska in obrtnijska zbornica, kateri se je ponujal. Da v svoji sodbi o ljubljanski volitvi nismo osamljeni, da temveč večina prebivalstva obsoja način agitacije, v tem nas potrjuje tudi času primerni članek v včerajšnji 102. številki „Politike" iz peresa odličnega slovenskega poslanca. Mi opozarjamo naše čitatelje na ta članek, iz katerega prevedemo naslednje: „Pri ljubljanski volitvi se ni šlo za osebo gosp. Hribarja, temveč glasi sedaj vprašanje kratko in jasno: Ali naj bode slovenski narod tudi osrečen s frakcijo, kakoršna je mladočeška? Kajti gosp. Ivan Hribar s svojimi ekstravagancijami glede notranje, s svojimi abstraktnimi, pretiranimi nazori glede vnanje politike, Ivan Hribar s svojo kljubovalnostjo in brezobzirnostjo, on ni druzega, nego prava podoba Mladočeha v slovenski luči. Ž njim pride živelj razpora v kranjski deželni zbor, seme je palo v zemljo, vprašanje more le to biti, ali bo vzraslo v klasje?" H koncu piše člankar: „Ali se ne bodo te škodlj ive težnje zunaj deželno-zborske dvorane, med prebivalstvom razširjale? Ali se ne bodo s pomočjo obširnega agitacijskega aparata, kateri ima glavni zastopnik „Slavije" in ob ob jednein starosta „ljubljanskega Sokola" gosp. Ivan Hribar, razrastle in podpirane od neke vrste časnikarstva popolnoma glavo zmešale revnemu slovenskemu narodu?" Ne drznemo se, že sedaj odgovoriti na to vprašanje prihodnjosti. Ali naša rodoljubna dolžnost je, da opozarjamo še pravočasno na to nevarnost in skličemo „vse moštvo na krov". Ožja volitev v Ljubljani je pa svarilo, katerega ne smemo prezreti, (je Mladočehi zelo škodujejo češkemu narodu, je zmaga Mladoslovenstva po istem kroji in vzoru pogin slovenskega naroda. LISTEK. Pred sto leti. (Dalje.) Da so bila državna bremena res nejednako razdeljena, ne da se tajiti, kajti to se godi i dandanes še kje drugje, ne le na Francoskem. Moti se pa, jako se moti, kdor misli in trdi, da sta morala kmet in meščau na širokih svojih plečih sama vsa državna bremena nositi. Francoska duhovščina ni bila davka prosta, kakor nekateri to trdijo, temveč je od 1. 1690. do I. 17G0. ogromno svoto 379 milijonov frankov več davka plačala, kakor vsi drugi državljani svetnega stanu skupaj. Toda kaj je bilo to z ozirom na nepopisljivo zapravljivost na kraljevem dvoru. Tu bi bila vsaka še tako velikanska žrtev brezvspešua, neumno in prazno bi bilo sod brez dna napolnjevati. K občni nezadovoljnosti je prav veliko pripomogla krivična vlada, ki se je jela šopiriti ob času kralja Ludovika XIV. Tej so bile pravice naroda prav tako deveta briga, kakor pravice svete cerkve. Oboje je teptala z nogami. Francozje so prav tisto dobo mnogo čuli in čitali o velikanskih naporih za prostost, ki so se Američanom tako izborno obnesli. Seveda jih je to silno v oči bodlo. Vendar pa jako dvomimo, da bi bilo to vse skupaj sueženi plaz moglo utrgati, če bi se Francozom poleg gmotnega blagostanja ne bilo popolnoma zgubilo tudi drugo, zdatno dragocenejše stališče, na katerem bi se bili vendar še lahko vzdržali; — vere niso nobene več imeli. Hudo se je Francozom do sedaj že dostikrat godilo in vselej so se v takih burnih časih hrabro vzdržali vsak na svojem stališči, kakor to stori vsak drug narod, kajti opirali so se na tolažbo in na resnice svete vere. Dokler narod v stiskah in nadlogah svoje oči kvišku po pomoč obrača k nebeškemu Očetu in svoje sreče ne išče edino le na tem svetu, toliko časa, pravim Vara, ima še vedno zadosti duševne moči v sebi, zoper vse take stiske in težave pogumno boj pričeti, v katerem vedno tudi zmaga, ker ga Bog sam podpira. Tak narod tudi ob dnevih največje sile ne bo sam zgrabil za orožje, da se otrebi višjih še tako mu neljubih oseb, ker dobro ve, da so od Boga; tak narod se ne bo nikdar spozabil, da bi jemal, kar in kjer bi dobil, — seveda brez izjem tudi tu ne bo — toda kaj te! Tak narod pozna namreč blagre večje vrednosti, kakor sta svet in njegovo bogastvo, s kratka, tak narod se ne bo nikdar puntal, ker ima trdno zaslombo v sveti veri, katera je bila, je, in bo i na dalje najtrdnejši steber države in najboljša zaščit- nica pravice, kajti njena oblast ni od tega sveta iu prav za to ima ona jedina moč razburjene duhove brzdati, kadar že vse drugo nič več ne izdu. Kje imate posvetno moč ¡11 oblast, ki bi to mogla? Morda železni kancler v Berolinu, ki je najmogočnejši mož današnje dobe? Ne, tudi 011 jim ni kos, kajti i on obrnil se je v najnovejšem času že večkrat sam do sv. Očeta, naj mu on pomaga! Kako pa, da je vera šla tako pod nič? vprašal bodeš morda radovedno. Vidiš, to je bilo že tedaj nekako tako, kakor je še dandanes. Bili so ljudje na svetu, ki noč in dan niso na drugo mislili, kakor kako bi vero in prestole izpodkopali in ti ljudje so imeli mej sabo geslo, po katerem se še dandanes ravnajo: „da na svetu ne bo popolnoma dobro, dokler ne bodo poslednjega vladarja s črevesom p os 1 e d n j ega d u h o v-nika na altar obesili"! Ti ljudje s tako groznim naukom imenovali so se „fraj 111 a vrerji" ali „prostozidarji", in njihove zadruge še dandanes obstoje po Evropi. Tudi v Avstriji jih imamo, sedež jim je pa na Ogerskem, ker jim je v deželah tostran Litave postavno prepovedan. Večina liberalnih in židovskih časnikarjev je zapisana dandanes v to družbo iu od tod tisti strupeni katoliško cerkev noč in dan napadajoči duh po židovskih novinah. (Daljo slodi.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. julija. Notranje dežele. Predvčeraj se je končalo letošnje delegacij sko zasedanje, ki je trajalo ravno tri tedne. Razprave v odsekih in polnih sejah so se vršile gladko ter je posebno avstrijska delegacija vse točke brez vsa-koršne razprave potrdila. Najznamenitejši moment tega zasedanja je bil nagovor cesarja pri otvorjeuju, in daj Bog, da bi se uresničil njegov namen: stalno ohranil evropski mir. Vest, da bo za tržaškega namestnika imenovan gm. Albori, se preklicuje. Cesar je dvornemu svetovalcu Riualdiniju z Najvišjim pismom izročil vodstvo uamestništva. Iz tega sklepajo, da ne bo kmalu imenovan naslednik Pretisu. Kakor trdi „Czas", imenovan bo za poslanika v Belem gradu namesto pl. Hengelmiillerja bivši avstro-ogerski rezident v C'etinjah, polkovnik Thoemel. V nanje države. Milanska „Corriere della Sera" poroča brzojavno iz Kima, da pričakuje papež Leon XIII. dunajskega nuncija Galimbertija, ki bo prinesel jako važne listine, mej temi tudi pismo cesarja Franca Josipa I., ki odsvetuje papežu, da bi zapustil Rim. — „Osservatore Romano" pravi na odličnem mestu: Listi, ki so dobro poučeni, konstatujejo, da je sklenila loža v Italiji in posebno v Rimu pričeti novo bojno dobo zoper vero in cerkev. Tudi od zunanjih lož so se prijavili enaki sklepi ter ni mogoče več dvojiti, da stojimo pred novimi nesramnimi napadi. Prvi tak čin bo razveljavljenje garancijske postave, ker „mnogostranski ovira" javni boj zoper papeštvo. Radovedni smo, če se to uresniči, kako bi potem sodilo inozemstvo o častni Italiji. „Pester Lloyd" javlja iz Moroviča: „Ladija ,L3jos', ki je last Matije Kasze iz Segedina, je na avstrijsko - ogerskih tleh, na savskem otoku Raci, nakladala grušo. Srbski redarji so prekoračili mejo ter ukazali, naj se ustavi delo. Ker niso s tem dosegli uičesa, odšli so, toda vrnili so se zopet enajst mož močni, planili na ladijskega delavca. ga zvezali ter odpeljali na srbsko zemljo, kjer je še sedaj zaprt. Zapuščena ladija je v nevarnosti, da jo odnese voda ali pa da se poškoduje ter potopi. Napominani delavec je nakladal grušo z dovoljenjem ogerske oblastnije. Vsled prošnje metropolita Mihaela je srbski minister za bogočastje in poduk sestavil komisijo, ki bo temeljito presodila vse v deželi veljavne cerkvene postave ter jih spravila v soglasje z dežel-irmi zakoni. — Veliko pozornost je vzbudila na-puved bogoslovskega profesorja Gjuriea, da bo izdal zgodovino srbskih dogodkov na cerkvenem polji v zadnjih desetih letih. Objavil bo v njej politične spletke in tajne agitacije zoper državo, cerkev in kraljevsko hišo, vsled česar bodo neki visoki dostojanstveniki cerkvene upravo jako kompromitovani. Že dlje časa se govori, da namerava bolgarski princ Ferdinand obiskati turškega sultana v Carji-gradu. „Kreuzzeitung" je izvedela, da ta vest v toliko ni neresnična, ker se je dejanjs';i poizvedovalo na turškem dvoru, ali bi bil sultan pripravljen sprejeti princa aii ne. Dognalo pa se v tem oziru dosedaj še ni ničesa, ker prehitro menjavajo mero-dajni vplivi v palači ter je sultan sam v tej zadevi zelo omahljiv. Itusko mornarično ministerstvo se sedaj bavi z načrtom, da bi se trgovinsko pristanišče premestilo iz Kronstadta v Oranienbaum, in sicer v interesu ojačenja mornarične sile v Baltiškem morji. Veliki admiral ruske mornarice, veliki knez Aleksij Aleksandrovih, je odločno za to, da se kar nujneje izvrši ta načrt, in tudi car je baje s tem že zadovoljen. Jako vprašavno pa je, ali bo ta preložitev pristanišča koristila tudi trgovini? Mi dvojimo, ker dandanes so žal! posebno v Rusiji vojaški oziri v prvi, trgovinski pa še-le v zadnji vrsti merodajni. Neki berolinski list je dne 10. t. m. trdil, da bo nemški cesar poslal s posebnim nalogom grofa "\Valdersee-ja v Peterburg. Poluuradna „Post" temu odločno oporeka, rekoč, nikomur v Berolinu ne pride več na um, da bi se z nova trudil za prijateljstvo Rusije. — „Nordd. Allg. Ztg." je glede \Valdersee-ja menda dobila mrzel curek od zgoraj, kajti takoj drugi dan po znanem članku je oporekala domnevanju, da se njene razprave le količkaj naslanjajo na katerekoli namere državnega kanclerja. Pa tudi Waldersee-ju že preseda ta boj. „Hamb. Corr." objavlja pismo iz Berolina: Grof Waldersee nikakor ne dvoji o tem, da je posvetovanje s cesarjem o vojski in miru edino le stvar Bismarckova; tudi ni v nikakoršni zvezi s „Kreuzzeitung" ali pa njenimi bojnimi članki. V francoski zbornici je predlagal desničar Lamartiniere, naj se zatoži minister Constans zaradi nasilnih činov, katere je izvršil kot generalni gu-bernator indo-kitajskili posestev. Ministerski predsednik Tirard je razljuteii temu oporekal, češ, dokler je on na vladnem krmilu, dobil ni v roke nobene listine, ki bi opravičevala zatožbo. V indo-kitajskih posestvih je običajno, da se dajejo in vsprejemajo darila; tudi on jih je nedavno dobil. — Bivši mi- nister Viette je vložil postaven načrt, ki prepoveduje večje število kandidatur. Načrt se je potrdil kot nujen. Bonapartovec Jolibois se je na to izjavil, da bo tukaj že sodil ljudski glas. Na Irskem postaja zemljiško vprašanje vedno bolj pereče. Kakor piše „Freeman's Journal", pooblaščen je mr. Parnell naznaniti, da se bo na Irskem nemudoma ustanovila najemuiška liga, ki bo branila najemnike zoper zvezo veleposestnikov. Ta liga bo uradni čin cele irske stranke ter se bo obistinila v kratkem potom splošnjega dogovora. Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 10. julija. | Konec | Glede politike bilo je češko mestno stanovništvo vselej kri-stilizačno središče. Mestne volitve so pa tudi pokazale, da je mladočeška povodenj pri kipela do vrha. Iz te omotice začenjajo se posamični vže dramiti. Vsak je uverjen, ko se pokaže onemoglost mladočeške politike, narod se bode zopet po svoji stari navadi združil ter naklonil svoje zaupanje osvedočenim iu zaslužnim svojim zastopnikom. Sploh se pa more reči, da so se volilci po čeških mestih postavili na odpor zoper domače rovarje, mladočeško beganje in varauje ljudstva. V Pragi, žal, niso mnogo izdali glasovi češkega razumništva, da bi zaprečili narodni spor. Na Starem in Novem mestu, in glede jednega kandidata tudi na Mali strani treba druge, nove volitve. Kar so tukajšnji Nemci iz narodne nesloge hoteli doseči, to so tudi dosegli, in narodni naši neprijatelji imajo iz volilnega boja v Pragi najizdatnejšo korist. Tudi na Smihovem pride do ožje volitve. Tako danes naš domači prepir rodi to tožno in ponižujočo istino, da so postale nemške manjšine odločilne med češkima strankama. Oj ti, češka, slovanska, zlata Praga! Kako te sinovi tvoji, „ma-tička", golijo! Pri vsaki volitvi zložni Nemci prisilijo razdvojeni tabor češki, da se v drugo merijo ž njimi na volilnem torišči, in vse je možno, da se pri ožji volitvi spoje Nemci z Mladočehi. (Pri nas so se vže, ker je tu zmagal oče takozvane importi-rane „slovanske vzajemnosti." Vred.) Sicer so Mladočehi ponudiii za pražke ožje volitve Staročehom kompromis, da bi v vsakem volilnem oddelku mesta postavil se kandidatom po jeden Staro- in jeden Mla-dočeli. V soboto jim g. Ze i t hammer odgovori na to ponudbo imenom svoje stranke. Prihodnji deželni zbor naš, kolikor se da vže zdaj predvideti — ožjih volitev je še 9, jedna na deželi in 8 v mestih — sostavljen bode pa takO-Ie po novih volitvah: Češki deželni zbor sestoji iz 242 poslancev, in sicer 6 virilistov (nadškof-kardiual, trije škofje in dva vseučiliška rektorja); iz 70 poslancev veleposestva, 87 zastopnikov mest in trgovskih zbornic in 79 poslancev za kmetske občine. I/,med virilistov pripada narodni stranki edini prof. g. dr. Ta lir, rektor češke univerze; jeden je ustavak in štirje so pristaši konservativne stranke. Povsem je to-le razmerje glasov: Konservativna stranka 74, narodna 51, mladočeška 39 in ustavo-verna 70. Ko bi pa pri prihodnjih ožjih volitvah s pomočjo Nemcev zmagali Mladočehi v 8 mestnih okrajih in 1 na kmetih, imeli bi potem veleposestniki 74, ustavoverci 70, narodna stranka 51 in Mladočehi najvišje 47 mandatov. Konservativna in narodna stranka brojitevkupel25glasov. Liberalni Mladočehi brujili bi pa z nemškimi ustavoverci, ko bi slednji prišli v deželni zbor, 117 glasov. Po tožnih dogodjajih na Češkem dospele so pa sem iz sesterske Šlezije zopet jednoč radostne novice, vest o volilni zmagi čeških Silezijcev v opavskem okraji, kjer je bil po hudem boji izvoljen za poslanca v deželni zbor silezijski Ceh dr. Fr. Stratil s 101 glasom, njegov protikandidat, Nemec Schindler, je dobil 99 glasov. Veselje silezijskih Slovanov je nepopisno. V boji zmaga pravo! Z Gorenjskega, 10. julija. (Gospodu dopisniku iz Kranjskega okraja v štev. 155 „Slovenskega Naroda".) V svojem dopisu od 6. julija zajahali ste, seveda „post festum", svojega rosinanta, ter ognjevili in osmešili še enkrat volilne može in kandidate v kmetskih občinah loško-kranjsko-tržiškega okraja. Povedali niste, da se je volitev vršila z ono disciplino, katero poznajo zreli možje, molčali ste o tem, kako se je od neke strani s podlimi sredstvi agitovalo zoper g. Kalana; ... ne bojte se, ne bom Vam teh rečij na solnce nosil. Volitve so končane in — basta! Ce se zaganjate v kapelane, to je danes moderno. Vedite, da mode se človek najložje privadi. Popisujete pa s posebno slastjo, kako se je god lo po volitvi. Iu di „Sloven- čevi" čitatelji izvedo, kaki dopisavarji se šopirijo v predalih „Slovenskega Naroda", evo doslovno konec dopisa: „Izmed Kalanovcev zopet ni nikdo prišel v našo družbo, ampak nekateri so šli domov, drugi pa zopet „k Jelenu". Pa kaj sem pisal nikdo? Bil je v naši družbi tudi Kalanovec, pa še celo učitelj Josip Levičnik iz Železnikov. Za Boga svetega, kako more učitelj g. Kalana voliti, to mi je nerazumljivo. Gosp. Levičnik se za ta čin ne opere več pri svojih kolegih, ko bi ga še toliko najboljših zagovornikov zagovarjalo. Kdor voli g. Kalana, ta ni vreden, da bi se sploh imenoval učitelj. Kako je mogel učitelj g. Kalauu obljubiti, da ga bode volil? Ali mu niso čisto nič znani njegovi nazori o šoli in učiteljstvu? Prej bi si mogel misliti, da bi si kmet volil volka za pastirja svoje j čredi, nego da bi učitelj mogel glasovati za g. Kalana." Tako slove krasni epilog dopisa. Gosp. dopisnik, Vi ste enkrat svojim srčnim čuvstvom dali malega duška. Hvala Vam! Dobro, da se poznamo. Jaz mislim, da nimate mnogo tovarišev za svoje nazore, uiti mnogo vrstnikov za svoje spletke. Na Gorenjskem se taki izrodki bolne domišljije le redko porajajo. Pravo Tersitovo vlogo pa igrate, če uklepate častivrednega učitelja g. J. Devičnika v okove svoje razburjene fantazije. Napominani gospod je mož, ki ima za seboj zgodovino svojega slovstvenega, in sicer plodonosnega delovanja. Zasluge njegove na torišči učiteljstva prizual je presvetli cesar sam; menim pa, da pred vzvišeno besedo vzvišenega našega vladarja se bode pač razbila vsaka rekriminacija Vašega okornega peresa. Ne, — jaz gosp. Levičuika ne bom opiral, on tega ; ne potrebuje. Starosta je — če se ne motim — i med učitelji kranjskega okraja saj po zaslugah. ■ Njegovi učenci naj govore; in teh ni malo, mnogo ■ pa odličnih, ki dandanes zavzemajo častna mesta v domači deželi in izvan nje. Oni bi vedeli mnogo povedati o delavnosti železniškega učitelja.....Vi pa ga trdosrčno izbacujete iz kroga učiteljev. Koncem svojega dopisa modrujete o svojih in ; nazorih učiteljev. Govorite tako kategorično, kakor j bi metali iz Olimpa strele na to bore zemeljsko ' svojat. Razvijate pa povse druge nazore, kakor sem I jih doslej imel priliko opazovati med slovensko du-| hovščino in vsaj deloma tudi učiteljstvom. Stvar je ! važna in vredna, da jo obdelamo pred sodiščem j naših razumnikov; šolsko in učiteljsko vprašanje v i vseh fazah je pereče vprašanje sedanjega časa. Da j se nazori sčistijo, trebamo pojasnil, premišljevanj, razprav. Kar brez vzroka po prepričanji učiteljev mahati in jih s peresom ubijati, to je lahko, toda tako ne delajo poštenjaki. Ker pa so mi v Vašem dopisu marsikateri stavki popolno nejasni in mi je vse do resnice, zatorej Vas poživljam, odgovorite mi javno, jasno in odločno na ta vprašanja: 1. Zakaj ne bi smel učitelj voliti g. Kalana? 2. Kakošne nazore mora imeti kandidat o ljudski šoli, da ga učitelj more voliti v deželni zbor? In ker ste se tako radikalno zagnali v osebo g. Kalana, kateri gotovo ni nikdar nameraval igrati vloge kakega slovenskega Dittes-a, prosim Vas, odgovorite mi 3. Odkod Vi veste nazore g. Kalaua o šoli in učiteljstvu? — Kolikor je meni zuano, je on svoja načela zastopal v svojem listu, v „Domoljubu". Tam pa se poteguje za konfesijoualno šolo, kakoršni se doslej — kolikor je meni zuano — še ni protivil noben javni zastopnik naroda slovenskega uiti v Beču, niti v Ljubljani. Ali če vendar uajdete v spisih g. Kalana mislij iu načrtov, s katerimi se Vi strinjati ne morete, naznanite mi 4. Kateri nazori g. Kalana Vam niso po godu? Gospod dopisnik! Na ta vprašanja mi odgovorite javno v kateremkoli listu. Pa stvarni bodite, ker meni je do tega, da šolsko vprašanje zopet iu zopet pride v diskusijo. Le več luči! Na odgovor teh vprašanj Vas poživljam, sicer sem primorau oprijeti se misli, da s svojim dopisom niste imeli druzega namena, nego kamenje metati na kapelane in učitelje. Oba stanova pa sta časti vredna..... Torej še jedenkrat: Izrecite se javno in določno; — resnica naj prodere na vseh linijah. Iz veliko-laškega okraja, 12. julija. Da ne bode kdo mislil: vse je res, kar pišeta dopisnika „Slov. Naroda" iz našega okraja, zdi se nam vredno, pisati komentar. Dopis v „Slov Narodu" štev. 151. „Z Rašice" kaže nam pero deviškega dopisnika, ki opazuje (oa pravi: opazujemo!) interesaut.no prikazen, da kleriki (sic!) ia vsi, ki se njih mnenju brezpogojno klanjajo, kvišku dvigajo glavo, in na vsak način skušajo pridobiti čezmerno število svojih koleg (1) in kimovcev (sic!) za deželne poslance in tolmače svojih želja, in teženj — koje pogosto niso daleč od fanatizma. Kdo se ne bi smejal, beroč te besede in po-zuajoč razmere našega okraja? Dopisnik je dal (v svoji nevednosti!) s tem klofuto sebi samemu in svojim klijentom, recimo kaudidatom, o kakoršnih ravno 6e je do zdaj vedno rabila beseda „kimovee"! — „Kako hudo, pravi deviški dopisnik, je tej gospodi (klerikom!), ako vidi, da je vse nje prizadevanje zaman, da si i pri priprostih kmetih povsodi ne more pridobiti simpatij." — Kdo se ne bi spet zasmejal iz dna srca, ako ve, kako so se vršile volitve na Robu? Vso drugo za enkrat opustimo, rečemo samo toliko: Nadlogar turjaški, gosp. Šavta, pripeljal je nekaj svojih volilcev in vsi so rekli za njim pri volitvah: „Kakor so g. Šavta. Sapienti sat! Pristavimo pa: Gosp. ¡-Savta prvič ni imel pravice voliti, še manj pa voljen biti za volilnega moža, ker nima volilne pravice. Drugič: Ko bi bil gosp. Šavta volil tudi kot namestnik g. grofa Auersperga, svojega gospoda, ni imel te pravice, zakaj § 16. volilnega reda pravi: „Kdor ima pravico voliti v volilnem razredu velikega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji drugih dveh volilnih razredov." Torej?! „Skoda res, da niso z naše vasi in sosednih vasij pritisnili možje k volitvam. Sigurno bi bila naša zmaga še sijajnejša." — Prebravši te besede in vstopivši ob enem med može robske župauije, prepričali bi se le prehitro, kaka laž je v navedenih besedah. Vplivni in modri možje robski so se tako jezili nad izidom volitev in razburjenost je bila tolika, da so pretili celo volilnim možem, če ne volijo g. Pakiža! In za dva volilna moža ro-barska vemo, da sU se izrekla pred volitvami: „Pakiža ne izpustimo!" Vse to so nam pričali tudi poparjeni obrazi robskih volilnih mož, vračajočih se iz Kočevja! Potlej pa naj še kak dopisnik „Slov. Naroda" >»aha in piše: „Kaj ne, to vam je težko, da se i naši občini ni posrečilo, kar se je v vel.-laškej!" — če se je tako izšlo v Lašičuh, kaj se ne bi še-le na Robu? A prevara je povsodi mogoča! Upanje dopisnikovo, „da se bo dne volitve poslancev (4. julija) dalo še dosti storiti", šlo je vendar le rakom žvižgat in kmalu bi bilo šlo tudi ribam pet. — „No, za občino našo, isto tako za dobro-poljsko (so tri d. občine!) bodite brez skrbi." — Slab prorok je bil ta deviški dopisnik. — A poglejmo še, kaj pove stari dopisnik „Slov. Narodu" „Iz kočevskega okraja" štev. 153. Že stavek, s katerim je definiral izvoljena kandidata, kaže nam dopisnika v svetli luči. — „Viš-liikar je bil kandidat liberalne (!) inteligentne (sic !) stranke, Pakiž kandidat duhovske stranke in masse." — Saj odkritosrčen je pa vendar-le dopisnik, da imenuje svojega kandidata liberalnega. Beg ve, bode li g. Višnikar zadovoljen s tem nazivom? Liberalna stranka je torej inteligentna, duhovska stranka pa —? Tega ni povedal, češ: „Kdor me razume, že ve, kaj hočem reči." „Massa" tudi dobro označuje misel dopisnikovo. Da je g. Lenčka vrglo vsled pritiska gospoda župnika Grjola nekoliko kukavic iz Dobrepolj, to je spet deloma laž, deloma zavijanje besedij. Kakšna obljuba je to, ako pravi kdo: „Če bodo vsi volili g. Lenčka, volil ga bom tudi jaz!" To je ravno toliko, kakor bi rekel: „Ne mislim te voliti." In vsi menda vendar niso volili g. Lenčka, kakor govoni številke. In še več: Volili so ga samo Kočevci, razven 7 slovenskih volilnih mož. In če bi tudi tista dva volilna moža dobrepoljska, o katerih misli dopisnik, da sta dala g. Lenčku besedo, volila g. notarja, vendar bi bil propal ravuo tako, ker bi mu manjkalo še najmanj treh glasov. Kako torej more dopisnik pisati, da so nekateri Dobrepoljci vrgli g. Lenčka. — A ker sta dva agitatorja tako nadlegovala volilne može, rekel je ta ali oni tako besedo samo za to, da se je odkrižal nadležnih agitatorjev. Kaj ni znan tem gospodom § 39. volilnega reda? Kar dopisnik zavija o požrti besedi g. župnika Grjola, ne bom zavračal, ker upam, da bode gosp. župuik sam to storil. Kako pač si more misliti stari dopisnik, da bode g. Grjol glasoval za gosp. Višnikarja? To je ravno toliko, kakor bi dal ne-zaupuico svojemu dekanu. Da stari dopisnik nazadnje hvali in opravičuje (in kako opravičuje!) Kočevce, da so Slovence volili (kar se do letos še ni nikdar zgodilo), je že samo ob sebi umljivo! Mi pa ostanemo vendar-le tega prepričanja (številke govori!), da sta bila nasprotna kandidata kandidata Kočevcev, ne Slovencev, zakaj prvi je dobil le 14 slovenskih glasov, drugi pa celo 7. — Toliko v pojasnilo! Dnevne novice. (Gospod Ivan Hribar) je včeraj pred nekaterimi svojimi volilci in precejšnjim številom svojih agitatorjev in nevolilcev razložil svoj poslaniški program. Predsednikom zborovanju je bil izvoljen bivši tajnik „Sokolov", g. Kersnik. Gosp. Hribar je — priznavamo — v jako gladki besedi obljuboval po svoji moči delati na to, da se ne bodo cepili slovenski poslanci v deželnem zboru, da se bo razširila obrtna šola, da se bodete premestili civilna in vojaška bolnišnica iz mesta, zgradilo lepo poslopje brzojavnim in poštnim uradnikom — hočemo reči uradu, — sploh da se bo razcvitalo mesto ljubljansko. Posebno pa se bo potegoval za napredek in blagor obrtnikov, — hvaležnost je jako lepa lastnost. Program g. Hribarja ni nov; po našem mnenji ga ni bilo v zadnjem zasedanji narodnega poslanca, ki bi bil oporekal tem točkam. Kar pa je bilo g. Hribarju na srcu in iz previdnosti ne tudi na jeziku, to je namesto njega izvršil g. Kune. Pričakovali smo nekaj takega na vsak način pri tej priliki, in varali se nismo. G. Kune je povdarjal, da so ljubljanski obrtniki volili g. Hribarja, ker se je dosedaj zuuje premalo storilo vsled pomanjkanja odločnosti. Pričakuje tedaj, da bo novi poslanec prodrl — z glavo skozi zid? V ostalem je govornik dobro razpravljal obrtniške zadeve, strinjamo se ž njim, obžalujemo pa le, da je bil g. Kune zadnji čas predober učenec v šoli „Slovenskega Naroda" gledč zavijanja in pačenja dejanjskih okoliščin. Pred-bacival je „neki stranki", da očita obrtnikom nezavednost, ter dostavil prav po nepotrebnem raz-vnet: „Volitev je pokazala, da smo obrtniki zavedni volilci, da smo, čeravno dišimo po smoli in čresnju, pošteni v z lic revščini." Za Boga, kdaj je pa „neka stranka" obrtnikom očitala nepoštenost in revščino? Ali veste to morda Vi, g. Kune? Gosp. Hribarja volilni shod in g. Kune, ki je šel z;'mj po kostanj v žrjavico, sta dosegla s tem nepremišljenim ali pa celo zlobnim obrekovanjem sicer nekoliko momentannega efekta, preverjeni pa smo, da je marsikateri poslušalec zapustil istotako nezadovoljen čitalnične prostore, kakor — gospod Hribar sam. (Resnicoljubni „Slov. Narod") je pisal v svoji sobotni številki: „Dasi so obrtniški pomagači in diur-nisti jako potreben del človeške družbe in bi za nas ne bila nikaka sramota, ko bi res bili mej našimi vrstami, moramo vendar omenjeno trditev (da so agitovali in bili z napojnino plačani) odločno zani-kavati. Diurnisti in obrtniški pomagači namreč ne-majo toliko prostega časa, kakor nekateri kapelani, marveč si morajo svojo skromno plačo trpko služiti. To je bil glavni povod, da j i h pri vol i t v i sploh ni bilo." Na to le kratek odgovor: G. vrednik „Slov. Naroda" je bil oba dneva za časa volitve pred mestno hišo in v njenih prostorih. Videl je tu lahko, kako so delovali za g. Hribarja mej drugimi tudi g. Pav š ek, krojaški pomočnik, g. Perd a n, čevljarski pomočnik. G. Pavšek je v neki gostilni na Bregu in v društvu „Slavcu" kazal pest raztrganih volilnih listkov, katere je na lep ali grd način izvil volilcein iz rok in jim vsilil nove z imenom g. Hribarja. G. vrednik „Slov. Naroda" je bil tudi v torek večer kakor senca za novim poslancem v čitalnični gostilni, kjer se je veselila zmage dolga miza uradnikov banke „Slavije", obrtniških pomagačev itd. Kdo torej laže ? (V sili je celo Hribar dober.) Pod tem naslovom je „Slovenski Narod" v sobotni številki objavil dopis z Dolenjskega: „Ker „Slovenec", čegar vrednik je g. Ig. Žitnik, tako surovo napada g. Ivana Hribarja in njegove volilce, prosim Vas konstatovati, da je isti g. Ig. Žitnik, ponujajoč se za dpželno-zborskega poslanca, razpošiljal pisma, v katerih je trdil, da sta ž njegovo kandidaturo zadovoljna tudi gg. dr. Tavčar in Ivan Hribar." Na to danes odgovorimo: Naš vrednik se ni nikomur ponujal kot kandidat, marveč le vprašal vplivne može, alt bi bili ž njim zadovoljili kot naslednikom bivšega g. poslanca. Na dan s pismom, v katerem bi se bil ponujal! Dotični gosp. župnik, ki je poslal „Slov. Nar." gorenjo vest, je odgovoril našemu vredniku na enako vprašanje mej drugim nastopno: „Tebe se korenito narodna stranka boji. Javi program, da hočeš prosto hoditi itd." Naš vrednik mu je odgovoril pred tedni, kolikor se spominja, da z „Narodovo" stranko ne bode delal kompromisa, sploh pa, kolikor so mu razmere znane, mu gg. doktor Tavčar in Hribar ne bodeta nasprotovala. Volitev je pokazala, da naš vrednik ni bil v nobeni tajni zve/.i z „Narodovo" stranko, ki je postavila proti njemu dva kandidata, a sta vsled odločnosti volilcev propala. Pozivljemo torej odločno „Slov. Narod", naj nam dokaže, da je naš vrednik ustno ali pismeno prosil g dr. Tavčarja ali g. Iv. Hribarja podpore. Mi bi te osebne stvari ne spravljali na dan, ko ne bi „Slov. Narod", oziroma njegov pristaš, katerega mu radi privoščimo, dajal povoda. (G. Josip Abram,) pravnik na dunajskem vseučilišču, poslal je podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju 36 gld., katere so darovali sledeči slovenski rodoljubi v Trstu: G. M. Truden, veletržec, 5 gld.; g. Fraujo Abram, sodar, 5 gld.; čast. g. msgr. Iv. N. Legat, c. kr. gimu. prof., 5 gld.; g. dr. Simon Pertot, zdravnik, 5 gld.; veleč. g. dr. Ivan Sust, stolni prost itd., 5 gld.; g. J. J., narodni učitelj,"'5 gld.; g. V. M. Živič, ingenieur, 2 gld.; čast. g. msgr. Peter F leg o, škofijski kapelan, 2 gld.; g. Josip Abram, pravnik na Dunaju, 2 gld. — Presrčna bodi hvala blagim dobrotnikom revnih marl|ivih slovenskih velikošolcev dunajskih. Da bi tem požrtvovalnim možem sledilo skoro mnogo posnemovalcev. (Kranjskemu muzejskemu društvu) je gospa Josipina Hotschevar, posestnica v Krškem, darovala 100 gld. (Vincencijeva družba) praznuje v petek, dne 19. t. m., svoj društveni praznik ter ima v „Mari-janišči" zjutraj ob 6. uri službo božjo s skupuim sv. obhajilom, popoludne pa ob 7. uri tam navadni občni zbor. K obojni slavnosti so uljudno povabljeni društveniki in uedruštveuiki. (Šolska poročila.) Na prvi mestni peterorazredni deški ljudski šoli v Ljubljani je podučevalo S učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo vseh učencev 407. Novo šolsko leto se bode začelo IS. dne septembra. Učenci se bodo vpisavali 16. in 17. dne septembra v novem šolskem poslopji v Poljskih ulicah. V pripravljaluici za obrtnijsko šolo je bilo 118 učencev. — Na II. mestni deški šoli je poučevalo 11 učnih moči. Učencev je bilo 59S. V pripravljaluici za obrtnijsko šolo 112. Telegrami. Kladno, 15. julija. Vojaške straže so zadnje noči šestintrideset oseb zgrabile ter zaradi nedovoljenega zbiranja izročile sodišču. V soboto zvečer so v samostanu šolskih, sester pobili dvoje oken; zaradi tega neprestano stražijo vojaki samostan. Nevarnost štrajka je za sedaj odpravljena. Pariz, 15. julija. Zvečer so se v oknih lige patrijotov izpostavili transparenti, predstavljajoči Boulangcrja na konju, črno opravljenega z velikim križcem častne legije. Zbrana množica se je nad tem le radovala ter norčevala, culo se je tudi sikanje. Narodni praznik so je v vseh delili mesta sijajno izvršil. Brzojavke iz departementov in inozemskih glavnih mest naznanjajo navdušene izjave francoskega prebivalstva in francoskih naselbin. Narodno gospodarstvo. „Azienda" avstrijsko-francoska zavarovalna družba proti elementarnim škodam in nezgodam na Dunaji. Dne 27. julija t. 1. je bil šesti redni občni zbor tega društva, kateremu je predsedoval Njega prejasnost knez Calisct Poninski. Poročilo predložil je ravnatelj 1). Sienkiewicz. Po tem znašal je dohodek premij in pristojbin pri oddelku za zavarovanje proti ognju gld. 2,654.075-93, pri oddelku za zavarovanje proti toči gld. 227.15918, v oddelku za zavarovanje prevažanju gld. 431.170 21, skupaj torej gld. 3,312.405'32 in uštovši rezervo prejšnjega leta gld. 4,256.087-7S. Njim nasproti bilo je stroškov za pozavarovanja, škode, provizije in razne izdatke pri oddelku za zavarovanje proti ognju gld. 2,604.712-72, pri oddelku za zavarovanjo proti toči gld. 179.052-73 in v oddelku za zavarovanjo prevažanja gld. 406.770-61 in za rezervo premij in škod vkupo gld' 967.026-4V». tako da znaša opera-ijski dobiček gl. 98,525-23 k temu pridejo šj dohodki posestev in naloženih glavnic. "kurzni dobiček pri vrednostnih papirjih in valutah, ter prenos dobička lanskega leta vkupe gld. 134.989 05, torej znaša kosmati dobiček «Id. 238.464 28. Ko se odštejejo stroški za upravo gld. 188.260-83, davki in pristojbina gld 24.184 85 in odpisi gld. 11.781-23, znaša čisti dobiček gld. 34 337 37. Upravni odbor predlaga, da so od toga dobička plača na delniške kupone, ki zapadejo dne 1. julija po 5%, in da se ostanek dobička gld 3.659-12, ki ša ostane, ko so se odštela vsa namenila, propišo na nov račun. Zbor jo z zadovoljstvom vzel poročilo na znanje, dal upravnemu odboru abso-lutorij in pritrdil, da so porabi ostali dobiček, kakor priporoča upravni odbor. Rezerve družbo znašajo koncem decembra 1888 gld. 710.182-34 za tekoča zavaiovanja, nasproti gld. 701.SG0S1 /.a 18S7, gld. 256.844' 15 za nerešene škode nasproti gl. 241.S2165, dočim znaša rezervni zaklad dobička gld. 65.348-88 in speci-jalni rezervni zaklad gld. 105.000-—. Nazadnje so se volili gg. Calixt knez Poniiiski, dr. Karol liiel in Alfred Fraund v upravni odbor in gg. K. Boisson, J. Honigswald in L. \\ eininann za člane in gospoda Kvstahij Du rs t in Bruno Dittrich za namestnika v revizijsko komisijo. Dividenda izplačuje se od dne 1. julija pri družbeni blagajnici na Dunaji in pri Banque russe et française v Parizu. „Azienda" avstrijsko-francoska zavarovalna družba za zavarovanje življenja in rent. Dne 27. t. m. je bil redni sedmi občni zbor, kateremu je predsedoval Njega prejasnost knez Konstantin Czartoryski. Poročilu, katero je predlagal ravnatelj gospod dr. James Klan g, povzamemo, da poslovni razvoj družbe neprestano in veselo napreduje. Leta 1888 jej je došlo (¡453 novih zavarovanj za gld. 7,411.750 glavnice in gld. 1330 letno rente, in reali-zovalo so je 5054 zavarovanj za gold. 5,730 806 glavnice za slučaj doživetja ali smrti in gld. 1120 letne rento. Skupno zavarovalno stanje za slučaj doživetja in smrti in za rente je štelo dne 31 dec 188S 29.617 pogodob za gld. 29,043.136 zavarovane glavnice in gld. 56,610 letne rente in se je mimo prejšnjega leta pomnožilo za 1142 pogodb za gld. 1,430.406 glavnice. Stanje vojnih zavarovanj štelo je koncem leta 1888 464 pogodeb za gld. 536.905 zavarovane glavnice. Poročilo ponavljalno naglaša. da družba ne sklepa nikacih zadružnih zavarovanj, ter se omejuje le na likvidacijo izročenih jej tontin, in da je ta tudi preteklo leto normalno napredovala, ter se je družba otresla jedne zapale skupine. Dohodki premij družbe znašali so 1. 1888 gld. 880.17S 39, skupni dohodki tega lota pa gld. 5,209.958 64. Razmere umrljivosti bile so leta 1888 znatno neugodneje nego prejšnje leto in izplačalo se je na zavarovalne pogodbe gld. 649.539'86 nasproti gld. 548.74345 1. 1887. in če prištejemo zadružna plačila vkupe, v vsem gld. 1,216.890 91. Ce tudi so jo za zavarovalna plačila dodalo gld. 252.878 05 iz premljne rezerve prevzeto iz lanskega leta, in je vsled ugasnenih pozavarovanj gld. 45.123-09 in smrti jednega rentnerja gld. 147.416-05 odpadlo iz te rezerve, vendar se je preinijna rezerva povišala z dnem 31. decembra I88S na gld. 4,203.489 70, torej kosmato za znesek gld. 546.210-53 nasproti prejšnjemu letu. Mej stroške so se tudi ustavili vsi izdatki za dobavo zavarovanj in zavsem odpisali. Letni račun se zaključuje z dobičkom gld. 63.732-74 in upravni odbor predlaga, da se iz tega prizna 5 delniške glavnice t. j. frankov 10 = gld 4 77 kot dividenda delničarjem na kupone, ki zapadejo dne 1. julija 1889, in ko se odštejejo po pravilih določena namenila, vrne rezervnemu zakladu dobička gld. 7015 20. ki so se 1. 1888 temu zakladu bili odvzeli in ostanek prepiše se na račun. Zbor je vsprejel računsko poročilo na znanje, dal upravnemu zboru absolutorij in pritrdil, da se porabi čisti dobiček, kakor predlaga upravni odbor. Nadalje je sklenil, da se iz skupnega zneska dividende za 1888 v znesku gld. 28 020 in nadaljnega zneska gld. 2820, ki sa vzame iz salda dobička, napravi spocijalna rezerva gld. 31.440 in so ta porabi za povišanja ažine rezerve za delniško glavnico na gld. 120.000 za izvedanje v kratkom nameravane njene premene v gld. 600.000 avstrijske veljave. Nazadnje so se izstopivši odborniki Konstantin knez Czartor.vski. Alfred Freund in Amodee Sellior v upravni odbor, in v revizijsko komisijo gospodje E. Boisson, J. Ilonigsvvald in L. \Veinmann za člane, E. Durst in 1!. Dittrich za namestnika zopet volili. Glavni zastop „Aziende" v Ljubljani, Šelenburgove (i) ulice št. 3 pri Josip l,roson<*-u. Zahvala. Podpisani izreka vsem onim čč. gg. volilcem, ki so mu skazali dne 4. t. m. pri volitvi v Črnomlju svoje zaupanje, zlasti pa čast. duhovščini, svojo pre-srčno zahvalo. V Adlešičih, dne 10. julija 1889. Miko Dragoš, župan. Umrli no: 12. julija. Helena Žagar, delavka, 58 let, Mostni trg 8, rartvoud. — Marjeta Kvatik, uradnega slugo vdova, 82 let, Florijansko ulico 48, kap. — Antonija 1'lanka, delavčeva hči, 1 mes, Hradockega vas 2, hjdrocephalus 13. julija. Marija Lotrič, trgovskega pomočnika hči, 22 dni, Stari trg 20, vsled katara v črevih in želodcu. V bolnišnici: 10. julija. Fran Jazbar, delavec, 34 let, vsled telesno poškodbe. 11. julija. Neža Jager, gostija, 32 let, atrophie cerebri. T u j c 1. 12. julija. Pri Mal.i&u: ltihard Pogatschnig, kapitan, s Pulja. — Rosenwasser in Polaček, trgovca, z Dunaja. Pri Slonu; Paradeiser, c. kr. uradnik, z Dunaja. — dr. Ig. Namorš, zdravnik, iz Jesenic. Vremensko sporočilo. Dan I Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrtikomoni v mm toplomera po Celziju 14 7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec. 7523 7388 730-3 33-0 30-8 18 4 si. vzh. si. jzap. n jasno „ oblačno 7T3(T dež toča Srednja temperatura 24 4°, in 5-4° nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 13. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 85 k Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 84 M 70 10Î) 85 Papirna renta, davka prosta...... 65 Akcije avstr.-ogersko banke...... 906 _ Kreditno akcije ..... 302 75 119 15 Srebro ............. Francoski napoleond......... 9 46 5 64 „ 58 1) 30 „ Učenca ali praktikanta, ki je dovršil drugi latinski razred (ali realko)t sprejmem takoj v svojo prodajalnico z mešanim blagom; deček mora biti dobro vzgojen, zdrav, brez kake telesne napake ter slovenskega In nemškega jezika zmožen. Ponudbe naj se naravnost meni pismeno s spričevalom dopošljejo. Fr. Ks. Goli, (3—2) trgovec v Idriji, Notranjsko. XXXXXXXKXXXXXXXK)0( | «ratsi Ebcrl, * £ izdelovalen oljnatih barv. lirnežev, lakov £ J lil napisov. X J Pleskarska obrt za stavbe in meblje. y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata pročast. duhovščini in p. n. občinstvu vse Jf v njiiu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. ^^ || Posebno priporočilne za prokupce so oljnate barve V v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačoiu XX ^^ lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliša nego vse te vrsto v prodajalnah. (13) 9C Cenike na znhtcvanje. 'Vg M- xxxxxxxxxxxxxxxxxx Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna 1 po nizkej ceni ■■■'■.■■ -z1'",-",;'!' Št. 12081. Razpis natečaja. (3-1) Pri vodovodu deželnega stolnega mesta Ljubljane je oddati službo maši nista z letno plačo 800 gld., prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. Prošnje s spričevali o popolni sposobnosti je do 31. dne julija letos poslati magistratu ljubljanskemu. Prosilci, kateri znajo slovenski, imajo prednost, če so sicer jednako usposobljeni. Službo je nastopiti Ki. dan avgusta t. 1. V Ljubljani, 14. dan julija 1889. Župan: Grasselli s. r. ■•■•^•■•■•■•■•«•«•■•■•■•■•ii |Tovarna strešnega sklejnega papirja; 9 S. Valzachi & J.Diepold, ■ H Krmni a. C*, (postaja ob juž. žel.) Siebenhirtenstrasse št. I, Jj A priporoča svoj trajni in preskušeni ^ ■ i ijni papir. Mazalna snov za sklejnopapirnate strehe. Elastične izolirnc plošče od asfalta Z^o" Karbolni lak (Carbolinemn) kalno sredstvo m vse lesen«' piedmote. Pokrivanje streh s klejnlm papirjem prcvzameiuo pod jamstvom trajnosti v akordu. (12—6) 'Jtf~ < Vnil nilt i /listoi^) in 1*1 *l1111ljîini. (K) t £ Pisarna in zaloga: Šolski drovoretl i > (semeniščno poslopje). B Filijala: Slonov« iilieo lO-lvi priporoča slikarjem, (lijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, liknrjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne r» ► izdelka ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. t ► Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno ¿r J pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 25 klgr. ► naprej primerno ceneje. Perstene, mineralne > Kupovakcm večjih množin . , . ► prednostne cene. in kemične barve. > ^AAAAAAAAA^Ai 4 Vso vrste slikarskih in i likarskih čopičev in J slikarske patrone.