Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za V«leta 90 din, za ‘It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 75.1
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Ttih 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nlci'1? LjubljM^tUjS]'
iyš%skisa vsak ponedeljek, “•** sredo in petek
Uubliana, petek 7. iuliia 1939
fAH9 posamezni |>KA VBna številki din ■ W
Ne udremaimo se/
Slovenci smo na glasu kot dobri organizatorji, je bilo že večkrat zapisano in na to smo bili nekaj let v novi državi menda res še laiiko ponosni. Očividno pa se na račun tega slovesa le preveč greši, kajti sicer bi v važnih stvareh morali vendar imeti že nekaj uspeha. Predvsem je čudno, da v mnogih področjih kar ne moremo z mesta, in da se drugod zanemarjamo, kjer smo se že davno počutili zavarovane pred presenečenji. Gotovo je po neštetih razočaranjih treba upoštevati splošni vpliv neuspehov na značaj ljudi in bi se s tega vidika dalo marsikaj opravičiti. Vendar življenje narodov in vedno ostrejše tekmovanje na vseh področjih v bistvenih stvareh ne priznavata nikakih posebnih meril. Treba je stati krepko v delovni vrsti in si nenehno osveževali moči, zboljševati orodje, vsak dan ogledavati za novimi možnostmi napredovanja. Še posebej pa velja to za gospodarska področja in za njihova neizprosna pravila.
V tem si je treba biti na jasnem, da ni nič več mogoče popraviti zamujenih priložnosti, ker se te ne dajo priklicati več nazaj. Gospodarskemu človeku je to pravilo že po njegovem poklicu važno in popolnoma razumljivo. Pri poslovnih stvareh, zlasti pa v kupčiji je trenutek važen in odločilen; tu je zadet trenutek navadno že tudi uspeh. V naših časih bi se od gospodarskega tempa lahko tudi razni drugi, nepridobitni stanovi precej naučili, in morda bi bilo potem bolje. Neka nujnost v pogledu takega šolanja v točnosti in neposredni pripravljenosti velja posebno za male narode, ki tekmujejo z drugimi na živahnih prometnih križiščih. Za naše, slovenske dežele velja potreba večje spretnosti še toliko bolj, kolikor smo izrazita tujskoprometna pokrajina.
Kako potrebno je spregovoriti in misliti resno o tem, nam vedno znova dokazuje naše prometno omrežje oziroma nam kažejo s palico že znane njegove pomanjkljivosti, potlej pa še zunanji stiki. Za vzhodne sodržavljane imamo v Sloveniji kar uajbolj gosto železniško mrežo in še druge prometne žile, da nas v naših še tako glasnih željah ni treba preresno poslušati. V resnici pa smo mi tudi že kljub relativni gostoti poti prometno precej raztrgani, da že zato kot enota le slabo sodelujemo in še slabeje uspevamo. Zasnova močnega središča v Ljubljani se nedvomno ne bo mogla uresničiti, Če se Ljubljana ne uredi in ne razmahne kot naravno slovensko prometno središče. Zato bi ne smelo biti v tem vprašanju nikakršne omahljivosti ne odlašanja. Urediti se mora to vprašanje z modernim kolodvorom in v skladu z razvojem mesta ter krepkim avtomobilskim prometom. Kar najbolj racionalno je treba pri tem uporabiti vsa sredstva, da se ta smoter čimpreje doseže.
Prav tako pa se ne smejo pozabiti in zanemariti prometna vprašanja podeželskih krajev, na katerih sloni enotnost slovenskega gospodarstva in od katerih sodobnega razvoja zavisi v veliki meri rentabilnost in celo sama konkurenčnost slovenske industrijske ter kmetijske proizvodnje. V kričečem nasprotju s temi potrebami
pa se vrtimo okrog najlažjih prometno perečih nalog kot v začaranem krogu, kakor da jih zaradi samega gozda zanemarjenih vprašanj več ne vidimo. Tako se že venomer ponavljajo tožbe o nezadostnih napravah na tem ali onem važnejšem kolodvoru, manjkajo dovozi, skladišča in celo prostori za nakladanje izvoznega blaga, tako imenovane rampe so pri nas v gozdnih krajih po velikosti prirejene za vse drugo, samo ne za izvoz lesa. 2e vsa leta so se oglašale pritožbe zaradi nezadostnega števila tovornih vozov v dobi sadnega izvoza, ko je nagla oddaja blaga izredno važna. Pa tudi v času enakomernejšega prometa se
čuti ta nedostatek, da vagoni pozno prispevajo in da je prevoz silno počasen. Vse to bi se ne smelo več dogajati, videti pa je, da ne bomo imeli kmalu niti dosedanjega števila vozil in še manj potrebnega železniškega osebja. V tem sestavu nadlog je treba naglo nekaj ukreniti oz. spremeniti, streti dosedanje metode zavlačevanja in uspavanja prizadete javnosti. Predvsem za sedanje izvozne možnosti je treba opustiti vse mirnodobne komodnosti in razvade.
Da pa smo deloma vsi skupaj piecej krivi na tem zapostavljanju Slovenije, se vidi že iz tega, ker ne gremo več nobeni stvari do dna, ker ne razumemo, da je po-
trebna doslednost, pa tudi natančnost. Ne pazimo več dovolj na to, da se slabo speljana vsaka stvar mora skaziti tudi v bistvu. Tudi najboljša kupčija je dobra samo v hipu, tudi še tako velik izvoz je resnično koristen šele tedaj, če znamo iz njega izvleči dobiček, a ne samo trenutni, morda samo dozdevni zaslužek. V tem smo se imeli že dovolj prilike tudi nekaj naučiti od drugih narodov, ki so svoje sile gospodarsko in vsestransko močneje napeli ter zato v metodah dela ne dajo nikjer oddiha, življenjski potek vsiljuje vsem dobam in vsem ljudem delovni tempo ter ne opravičuje dremavosti in cinizma.
Konjunktura na lesnih trgih
Nove	konference
Konvencija evropskih lesnih izvoznikov sporoča, da bo dne 29. julija sestanek zastopnikov mehkega lesa radi zvišbe dosedanjih izvoznih kvot na skupno 2,903.000 standardov. Računati je namreč še z nadaljnjim živahnejšim prometom, ki ga je sprožila nova faza naglega oboroževanja. Močno se občuti, da je Anglija pričela nakupovati znatne množine vseh dimenzij, še nadalje pa nakupujejo les tudi Nemčija, Nizozemska in Danska. Nasprotno pa se je bila proizvodnja že tako omejila, da sedanje ponudbe lesa več ne zadostujejo.
To nasprotje je moralo vplivati na razvoj cen, ki so se naglo dvignile, zlasti za posebne dimenzije in vrste lesa. Finski črni les in švedski sta se podražila za nad 7 odstotkov. Ruski Exportles je že v maju večkrat zvišal cene, vsega za 20 odstotkov pri belem in le nekaj manj pri črnem lesu. Svoj izvoz belega lesa je Rusija letos močno omejila, severne države so imele malo zaloge, Avstrija in Češkoslovaška sta nehale izvažati les. Ves ta čas pa je naraščalo povpraševanje belega lesa in mu dvignilo ceno.
Ni pa dvig lesnih cen izjema, ker se je podražilo tudi drugo blago, čeprav ne do te mere. Sestanek, ki bi moral proučiti novo stanje na lesnem trgu ob koncu junija, je bil odgodeti, morda zato, da se ne bi prehitelo z zvišanjem kvot. Vprašanje Gdanska ima pri lesni trgovini tudi svoj — in celo dvojni pomen.
Naše izvozne možnosti
V zadnjem času se Anglija zanima za povečanje svojega lesnega uvoza in to priliko bi morali mi izkoristiti, ker je Anglija s Škotsko velik in dober odjemalec lesa. Računa se, da bo nakupila letos celo do 200.000 standardov več ko lani. Vsega bo potrebovala skoraj 2 milijona standardov.
Potreba Francije, s katero je naš lesni promet zadnji čas precej napredoval, se ceni na samo 100.000 standardov. Več bi pa lahko izvažali neposredno v Belgijo, ki potrebuje letno 150.000 standardov in na Nizozemsko, čeprav je že kupila skoraj tretjino kvote ali 100.000 standardov od Rusije. Nemčija potrebuje mnogo stavbenega lesa, žal se pa naši posli z njo za les slabo razvijajo, ker ne moremo več dati blaga po starih, že davno določenih cenah.
Važen je tudi naš lesni izvoz
na Madžarsko, ki je letos uvozila že za 50 odstotkov več ko lani, u\oz od nas pa celo štirikrat povečala.
Italijanski uvozniki so imeli pred dobrim mesecem večji sestanek, ni jim pa očividno šlo za posebne želje. Glavno je bilo, da se lesna trgovina za enkrat še ne bo monopolizirala, ker je bila ta uredba odložena na leto 1940. Dokler še ni izčrpan naš dolg, se bo les v Italijo lahko brez ovir prodajal. Prav te dni se je zvedelo, da želi Italija ta uvqz povečati v drugem polletju od 60 na 120 milijonov lir. 2e v p^vem polletju je bil naš izvoz lesa znatno večji ko lani (21.200 proti 14.300 standardom).
Na grškem trgu je naš les celo prehitel romunski delež in imajo nekatere pokrajine Jugoslavije še lepe možnosti, da si ta trg osvojijo, ker še dolgo ne bo grško pogozdovanje zaprlo uvoza.
S Palestino se je kupčija za les zboljšala z ureditvijo plačil. Naš les se ponuja v Palestino dosti pod romunskim, čeprav izvaža Romunija tja trikrat več, kar bi se moralo zboljšati. V kolonije je promet lesa dober, za mnoge oddaljene države pa smo že zamudili skleniti trgovinske pogodbe za lesne kupčijske termine v tem letu. Posebno koristno pa utegne biti obetano pospeševanje izvoza v neklirinške države.
Letos smo doslej izvozili znatno več trdega lesa ko lani v tej dobi, in sicer v prvih štirih mesecih 56.000 kub. metrov proti 42.000. Vodila je bukovina, za katero je zdaj zaradi angleških nakupov res konjunktura in smo samo v Anglijo izvozili 19 tisoč (lani 11) kubi-kov. Manj se je povečal izvoz hra-stovine (od 10 na 13 tisoč), katere je prevzela več ko lani Italija, manj ko lani pa Nemčija.
Predlogi in pritožbe trgovcev
Železniške potrebe v Slovenjem Gradcu
Na naši železniški postaji je rampa tako kratka, da se s težavo komaj dva vagona istočasno nakladata. Par let sem opazujemo, da morajo trgovci lesa po eden ali več dni čakati na vrstni red, da morejo težke lesene klade in slično nakladati na rampi; za deske in ostali les, škorje itd. pa itak nima prostora, kar pa zelo otežuje delo in povzroča nepotrebne večje stroške. Večkrat pride tudi do prepira in neprijetnega obračunavanja med trgovci samimi in tudi uredništvom o tem, kdo bo danes ali jutri smel nakladati na rampi. Ako se temu ustreže, je nezadovoljen zopet drugi itd. Pomislimo, da se to vse dogaja sedaj, ko prav za prav nimamo še nobenega pravega prometa; kaj bi pa bilo, če bi imeli reden izvozni promet?
Ker bi imdaljšanje rampe po vseh naših informacijah bilo zvezano le z malenkostnimi izdatki, so naši trgovci že lani zaprosili in prosijo letos ponovno, naj se rampa vsaj za 10 m podaljša, ter je upati, da bo železniška direkcija vendar enkrat uvidela, da jo to neobhodno potrebno.
Dogaja se tudi, da morajo trgovci na naročene vagone večkrat 2—5 dni čakati, ter se s tem ovira reden promet. Ker je naša po staja na progi od Velenja do Dravograda ena največjih, je nujno potrebno, da dobi naša postaja tovorne vagone v depot, kot je na drugih enakih postajah.
To bi bilo v veliko korist celega našega okoliša in tudi železniške uprave same, ki bi imela še več prometa.
Ovire pri carinieniu lesa na meii
Delo italijanskih carinskih organov pri izvozu naših carinskih pošiljk dostikrat zastaja zaradi neprijetnih težkoč, posebno v primerih »preobtežbe«, pri moči zaradi dežja itd.
Pri nas se blago naloži in stehta ter urede vse listine in če ga na poti do meje ne zaloti dež, je vse v redu. Ce je pa količkaj deževalo
in se je les navzel mokrote ali vlage ter se nato carini, plača italijanski kupec precej več carine. Hujša ko ta krivica je pa zadeva glede količine lesa ker je bistvo italijanskih dovolil-licenc še vedno to, da se glase na določno količino lesa, n. pr. samo na 10 ton. Držati se je treba te meje, kajti sicer se mora ves presežek lesa
raztovoriti na italijanski carinais nici in poslati bodisi — na lastno! stroške in še z našo carino — nazaj v Ljubljano ali pa ta les kar, pustiti oziroma »žrtvovati«!
Se večja težava pa nastaja pri tem poslu zaradi skrajno počasnega prevoza, ki traja navadno kan po več dni. Medtem se zgodi, da celo po večkrat dežuje in potem* je seveda presežek neizbežno velik. Carina je spet večja, še važnejše in bolj čudno pa je to, da se tak presežek ne spregleda, čeprav je vzrok zanj vsakomur znan. Nobenega truda ne bi imeli cariniki s tem, če bi si blago vsaj nekolika od vrha ogledali in primerno presodili; posebno pri rezanem lesu je vsaka mokrota takoj opazna. Toda carinarnice za to nimajo navodil in zato odklanjajo vse pripombe.
Zgodil se je celo izredno jasen primer, da je dospel vagon lesa po treh dneh deževja za 570 kg težji na mejo. Presežek — 2'/s m’ desk — je povzročil, da voz ni smel dalje in je bilo treba plačati stojnino. Pošiljatelj je moral strašiti za pot na mejo, za dva telefonska pogovora, odkupiti licenco, skupaj 170 lir. Carino in tovorni-no za presežek pa je moral doplačati kupec. Oba sta bila po krivici oškodovana. Ce bi pa ne dobil še drugega dovolila, bi moral zavreči 1170 kg lesa.
Gotovo niso teh ovir krivi pro-metno-carinski organi, temveč napačni kriterij pri sklepanju trgovinskih pogodb, ki takih elementarnih pogojev izvoza niti za le« ne upoštevajo. Nujno je potrebno, da se te nevšečne ovire za stranke na obeh straneh Rimu pojasnijo in odpravijo.
Odločba o deviznem odboru
Finančni minister je z odločbo štev. 37.800/VIII dne 21. junija ustanovil devizni odbor, ki bo imel tudi dva ožja odbora za uvoz in za izvoz. Odbor je posebni organ ministra za finance za vsa vprašanja devizno-valutnega značaja. Zaseda pri Narodni banki in je pristojen za:
1. dajanje predlogov ministru glede izdaje, spremembe in dopolnitve deviznih predpisov;
2. določanje smeri in izdajanja glavnih načel organom, ki izvajajo devizno politiko;
3. dodeljevanje pooblastil s pravico poslovanja in posredovanja « devizno-valutnih poslih;
4. koordinacija zunanje trgovin«! z deviznimi interesi države;
5. oddajanje mnenj glede nabave in sklepanja posojil v inozenu stvu in glede prenosa (transfer) j
6. dajanje smernic deviini direkciji Narodne banke, in to: a) z« način prenosa (transfer) glavnic« v inozemstvo v kateri koli obliki; — b) za sklepanje posojil v inozemstvu; — c) za način prenosa1 (transfer) odplačil in obresti po inozemskih posojilih; — č) za način prenosa (transfer) dividend in drugih dohodkov; — d) za sklepanje, spreminjanje in dopolnjevanje sporazumov glede plačil s posameznimi državami; — e) za način plačevanja uvoza in izvoza; — f) zasebni kliringi in kompenzaci-ie> — g) uporaba in tolmačenje deviznih predpisov; — h) kontrola uporabe deviznih predpisov; — i) uporaba inozemskih terjatev v državi; — j) plačila z inozemstvom po vseh naslovih itd.
r
•.........—■
Devizna direkcija Narodne ban-4e je izvrševalni organ deviznega Odbora. Pristojnost se predpiše s pravilnikom o ureditvi prometa z devizami in valutami.
V deviznem odboru so: dva
eredstavnika Narodne banke, po Jen ministrstva za finance, za
Gunanje posle in za trgovino in in-ustrijo.
Kot organ deviznega odbora se lobdrži še dalje uvozni odbor i(>Uvozni komitet«), v čigar sestav spadajo po dva predstavnika najedenih resorov in en predstavnik državno-obrambnega inšpektorata. Z utesnjevanjem in naravnavanjem uvoza deluje za izbolj-Išanje deviznega položaja naše države.
Nov izvozni organ
, Kot organ deviznega odbora se ustanovi izvozni odbor (»Izvozni komitet«), v čigar sestav spadajo: idva predstavnika Narodne banke, po en predstavnik ministrstva za finance, ministrstva za trgovino in industrijo, upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, generalni ravnatelj »Prizada«, predstavnik državnobrambnega inšpektorata, ministrstva za zunanje posle, ministrstva za kmetijstvo in za gozdove in rudnike. Dolžnost tega odbora sta naravnavanje in pospeševanje izvoza.
Predstavnik Narodne banke je predsednik deviznega odbora in njegovih posameznih odborov. Odločbe odbora so obvezne in zoper nje ni pritožbe; odbor sam pa sme svoje odločbe spreminjati, dopolnjevati in razveljavljati. Seje so lahko skupne.
Devizna direkcija izvaja vse odločbe deviznega odbora in njegovih ostalih organov. Za kritje stroškov Narodne banke je devizni odbor upravičen določiti posebne provizije, ki se pobirajo ob izdaji posameznih pooblastil. Devizni odbor določi globe (penale) za neiz-vršitev ali nasjirotno izvršitev predpisanih obveznosti; ta dohodek gre po kritju režije v dobro sklada za premiranje izvoza.
Trošarine
Za državne, banovinske in občinske trošarine veljavni predpisi so pregledno urejeni v najnovejši knjigi znanega pisca knjig iz finančne stroke, up. nač. Štefana Bušca. Knjiga ima 400 strani. Vse zakone, uredbe in pravilnike, ministrske razpise, razsodbe državnega sveta in upravnega sodišča (komentira in obravnava avtor kritično in izčrpno, tako da so Sušče-we »Trošarine« prava poslovna (knjiga za vsakogar.
Poleg določb o državni trošarini 0o namreč zbrani v tej knjigi tudi wei zakonski in administrativni jpredpiei o skupnih in posebnih banovinskih ter občinskih trošarinah.
Celotno besedilo zakona in pra-o državni trošarini kakor ostalih uredb ima sedaj ve-»vno obliko, pri vseh spremembi dopolnitvah prvotnega belila pa je za uporabo v mor 3-itnih vlogah navedeno pod črto, oo prevzete.
Zanesljiva zbirka bo služila kot svetovalec trgovcem in in trijcem, prav tako pa bo tudi gabila za uradne potrebe pristojnim funkcionarjem. Poleg vsebinske ga, po členih razporejenega pre bleda ima knjiga še nadrobno abecedno kazalo za vse predmete fn predpise. Ta nujno potrebna knjiga velja v platno vezana din 1160*— (s poštnino din 5'— več) in *>e naroča pri Knjižni založbi tiskarne »Merkur« d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23.
železniški vozni red
Konec julija in začetek avgusta ise vršijo pri železniški direkciji v Ljubljani in pri generalni železniški direkciji v Beogradu an-
kete glede novega voznega reda 1940./41. Na teh anketah se bo Tujskoprometna zveza Maribora zavzela za potrebe območja bivše mariborske oblasti, da se zboljšajo prometne razmere v interesu našega tujskega prometa. Da bi mogla ob tej priložnosti pravilno zagovarjati vse prometne po-
trebe tudi lokalnih tujskopromet-nih interesentov, prosi Tujskoprometna zveza v Mariboru vse občinske uprave, tujskoprometna društva in ustanove, podružnice SPD in ostale interesente, da ji pošljejo izčrpna poročila s predlogi in željami za novi vozni red.
Poročila naj vsebujejo opazbe
in pripombe k sedaj veljavnemu voznemu redu, predloge za spremembe sedanjega voznega reda, želje za novi vozni red in želje za promet direktnih vagonov. Poročila je poslati najkasneje do 10. julija na naslov Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru, Trg svobode-Grad.
Potreba	kmetiiske
izobrazbe
Poklicna izobrazba v nemškem kmetiistvu
Uvedena je v Nemčiji in se sedaj uvaja tudi v bivši Avstriji. Dočim nacionalnosocialistična šola in organizacija hitlerjevske mladine vzgajata mladino kot bodoče branilce domovine in utrjevalce nacionalnosocialistične države, ima poklicna vzgoja nalogo, da razvije strokovno sposobnost do viška.
Poklicna kmetijska izobrazba s kmetijsko vajensko dobo, se potem nadaljuje s pomočniško dobo, a na kraju vsake se polaga izpit. Dovršeni pomočniški dobi sledi mojstrski izpit. To velja za moške in ženske ter kmetski sin ali kmetska hči ne more postati gospodar ozir. gospodinja na dednem posestvu, če nima vseh teh dob in izpitov za seboj. Poleg bodočih gospodarjev in gospodinj pripravljajo za poklic tudi viničarje, ovčarje, svinjske strežnike, sadne in gozdne čuvaje, perutni-narje, molzače, mlekarje, ribiče, logarje, kmetijske delavce, računarje in vrtnarje. Na to kmetijsko poklicno pot se lahko podaja mladina tudi iz mest in industrijskih krajev in nikakor ni rezervirana samo za kmetsko mladež.
Po končanem 14. letu se začne dveletna vajenska doba. Kam gre kdo v uk, odločajo okrajne kmetijske organizacije. Izključeno pa je, da bi mogel.kmetski sin opraviti to vajensko dobo na očetovi kmetiji, ako je oče slab gospodar. Med to dobo mora vajenec obiskovati poklicno šolo.
Kot učni mojstri se priznavajo le taki kmetovalci, ki so v gospodarskem in svetovnonazorskem pogledu neoporečni in vzorni. Vajenca ne smejo smatrati za ceneno delovno moč in ga morajo uvajati v spoznavanje kmetijskega obrata s proizvajalne kakor tudi s pridobitne strani.
Kmetijsko poslovanje
Stvar izgleda skoraj tako kakor v obrtu. Marsikomu se morda vidi vse to nepotrebno, saj za gnoj kidati je kmalu kdo dober. Toda za dobro in pravilno gospodarjenje, za pridobivanje, pa ni vsakdo na kmetiji dober, dokler ne pozna temeljev kmetijstva in kmetijskega obratoslovja s teoretične in praktične strani. Kmetijski obrt (če naj se tako izrazimo), je bržčas izmed vseh obrtov naj težji, njegov delovni proces se ne vrši pod streho, neodvisno od vremena in letnega časa, nego baš nasprotno ter ima kmetijstvo okoriščati sile in snovi prirode, čisto gotovo je, da bo pridobitna sposobnost kmeta, pa tudi takega kmetijskega delavca dosti boljša in zanesljivejša, če je dobro podkovan, kakor pa človeka, ki mu je kmetijstvo prirodoslovno in gospodarsko skoraj nepoznana stvar. Celo pa je narobe, če kmet kot gospodar misli, da so on in njegova družina v prvi vrsti le težaki, garači na svoji grudi. Celo kmetijski delavec ni to, tudi on mora imeti gotove sposobnosti in znanje, da more uspešno pomagati in soustvarjati, saj s tem čisto prirodno dviga mezdo tudi svojemu delu kot kvalificirana moč.
Na kmetiji družina nima samo naloge, da se preživlja, naloga kmetije je tudi socialna. Zato družbi in državnika ni in ne mo-
re biti vseeno, kako sposobni so tisti, ki jim je izročen največji narodni kapital, to je zemlja, v ukoriščanje za proizvodnjo dobrin, ki jih ne rabi samo kmet, nego vse človeštvo. Kolikor sposobnejša sta kmet in kmetijski delavec pri kmetijskem ustvarjanju, toliko več in sorazmerno ceneje pričarata iz zemlje in s tem bolje služita tudi interesom ostalega dela naroda, ki v mogočno razčlenjeni verigi delitve dela pač za kmetstvo in kmetijsko delavstvo opravlja razna dela ali jim nudi usluge oziroma druga dela namesto teh. Z doseženo višjo mezdo kmetijskemu delu se zviša kupna moč tistih, ki žive od kmetijstva in iz te raste večja potrošnja obrtnih, industrijskih in drugih dobrin ter uslug, to se pravi, da s lem kme-t jstvo mnogim nekmelskim rokam v obči delitvi dela daje nove
zaposlitve in ustvarja nove možnosti zaslužka.
Ce bi se pri nas hotelo priti na dan s predpisi, ki bi vsaj ne zaostajali za gori opisanimi, bi se to na splošno najbrže vendar še smatralo za šikano. To pa zalo, ker morda pravega smisla pravilno še ne pojmujemo. In vendar bi pri nas, v agrarni državi, končno tudi že bilo treba to vprašanje načeti. V kolikor prizadetim stvar ne bi bila všeč, bi pač bilo treba primerno posvojiti, pojasniti in obrazložiti. Ako je poklicna izobrazba v vseh poklicih pogoj, je na koncu koncev vendar čudno, zakaj v kmetijstvu ne bi bila uveljavljena, saj je tudi kmetija pridobiten obrat. Cim več bo izobrazbe, strokovne in gospodarske, tudi tu, tem bolje bo za kmetsko družino, za kmetskega delavca in za ves narod.
Posebni	prisp
narodni obrambni sklad
Kakor smo že poročali, se prične s 1. julijem t. 1. pobirati v korist sklada za narodno obrambo poseben prispevek v obliki doklade na neposredne davke. Za pobiranje tega posebnega prispevka je izdalo fin. ministrstvo dne 12.
VI. 1939., št. 37130/111, posebna navodila, ki določajo v glavnem sledeče:
Posebni prispevek se pobira za vsoto vseh v predhodnem davčnem letu v območju iste davčne uprave predpisanih neposrednih davkov (osnovni davek, dopolnilni davek, minimalni devek in poseben davčni dodatek). Ako solastniki podjetja ali obrata razen skupnega davčnega računa nimajo svojega lastnega računa pri dotični davčni upravi, se posebni prispevek za ta sklad zaračuna za vsakega posebej od pripadajočega mu dela davčne zadolžitve po ustrezni stopnji. Pri tem se upošteva njegovo zakonsko stanje oziroma število njegovih živih mladoletnih otrok. — Za mladoletne otroke se smatrajo v smislu zakona o polnoletnosti z dne 31.
VII. 1919. tisti otroei, ki še niso dopolnili 21. leta starosti.
Ta prispevek se odmerja in pobira istočasno z rednim davkom. Pri uslužbcnskcm davku, kateremu je tudi prišteti l°/o izredni prispevek, se torej pobira prispevek za narodni obrambni sklad mesečno, tedensko ali dnevno, kakor se pač vrše izplačila, pri davku na rente v smislu čl. 71. zakona o neposrednih davkih pa polletno. Pri plačevanju uslužben-skega davka v gotovini se pobira poseben prispevek hkrati z usluž-benskim davkom, pri plačevanju uslužbenskega davka v davčnih znamkah pa se mora posebni prispevek posebej pobrali v gotovini in odpremiti kor.cem vsakega meseca pristojni davčni upravi.
Določbe toč. 8. in 9. § 19. II finančnega zakona za leto 1939/40., ki odrejajo znižanje posebnega prispevka pri osebah, ki imajo tri ali ve« zakonskih nedoletnih otrok, oziroma ki odrejajo zvišanje prispevka pri neoženjenih osebah, kakor tudi pri oženjenih in vdovcih brez otrok, se nc upo-
rabljajo pri onem dividendnem in rentnem davku, ki se pobirata z odtegljajem po dolžniku. Navedene določbe se nanašajo samo na one fizične osebe, ki se neposredno zadolže z davkom, ne pa tudi n. pr. na člane zadruge, ki plačuje davek, ali na rodbinske člane davčnega zavezanca. Določbe točke 9. glede zvišanja prispevka za neoženjene osebe veljajo samo za davčne zavezanec moškega spola.
Davčni zavezanci, ki dokažejo (zadostuje potrdilo občine), da imajo tri ali štiri, oziroma pet ali več mladoletnih otrok, a njih osnova za odmero posebnega prispevka pade v prvo oziroma drugo stopnjo razpredelnice, niso zavezani plačevanju tega prispevka Davčni zavezanci, katerih otroci so pomrli, plačujejo posebni prispevek v normalnem znesku.
Kadar sta mož in žena davčna zavezanca, se odredba točke 8. glede znižanja prispevka uporablja le pri možu. Ce sta pa oba uslužbenca ter prejema mož prejemke iz več službenih razmerij, se odredba točke 8. uporablja tudi le pri možu, in sicer le pri tistem službenem razmerju, ki mu donaša največji dohodek.
Politične vesti
Jahia paša je včeraj dospel iz Sofije v Beograd kjer se bo sestal s predsednikom vlade Dra-gišo Cvetkovičem in z zunanjim ministrom.	.	,
Kralj Boris je sprejel egtptskega zunanjega ministra Jahia pašo, nato je bolg. minister notranjih zadev v javnem govoru naglašal prijateljske vezi med obema državama, namestnik min. predsednika Nedov pa je priredil banket v čast egiptskemu gostu.
Skupina 36 bolgarskih poslancev odpotuje v Moskvo. Sestavljena bo iz vladne in iz opozicijskih strank Ruska nota Londonu še ne ob sega končnega pristanka na zad nje predloge zapadnih sil, temveč stavi še neke zahteve, predvsem glede ureditve jamstev za manjše države, čeprav je za baltiške države že zmagalo rusko stališče želja Moskve je, da se zagotovi ne omejena vzajemna pomoč.
Seja angleške vlade glede Gdan ska in pogajanj z Rusijo je tra
jala šest ur in pol. Prisostvoval ji e tudi berlinski poslanik Hendet-son, ki se je nato posvetoval z zunanjim ministrom. Popoldne se je seja vlade nadaljevala in so bili sprejeti važni sklepi o končnem besedilu pogodbe z Rusijo.
Chamberlain je v spodnjem domu na vprašanja o pogajanjih z Rusijo odgovoril, da se sovjetski odgovor še proučuje in da se ne more izjaviti o nadrobnostih, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da potuje v Moskvo kak odgovorni minister.
Majski je obiskal angleškega zunanjega ministra in se razgovarjal s Halifaxom o napredovanju pogajanj.
V Moskvo odpotuje lord Hali-
fax, ker angl. vlada resno želi pospešiti počasna pogajanja z Rusijo.
Poljski komisar v Gdansku Ho-dacki bo zahteval demilitarizacijo mesta.
Konferenca za Tiencin se bo komaj v prihodnjem tednu šele začela. Angleškim državljanom so se pripetili novi nevšečni primeri pri vhodu v koncesijo.
Predsednik Roosevelt je v obsodbi gonje proti predlogu za spremembo nevtralnostnega zakona naglašal škodljivost te gonje za bodočnost države, ker mora Amerika za vsako ceno preprečiti novo svetovno vojno.
Turško-angleška vojaška posvetovanja v Londonu so toliko napredovala, da je določeno skupno delovanje glede Sueza in Dardanel. Poveljništvo nad brodovjem prevzame Anglija.
Italijanski mornarici so bile pri odhodu iz Tangerja prirejene velike manifestacije. K slovesu so prišli zastopnik sultana in zastopniki Španije, Anglije, Francije in Belgije. Brodovje je odplulo na vzhod.
»Tevere« piše, da topovi otoka Pantelleria in Sicilije popolnoma zapirajo morsko pot med Tunisom in Italijo, kar onemogoča reden prehod sovražnih vojnih ladij v primeru vojne.
Angleški rimski poslanik Lorrai-ne je obiskal grofa Ciana, da bi se nadaljevala pogajanja, ki so bila pretrgana zaradi smrti ministrovega očeta.
Nemška vlada z zadovoljstvom ugotavlja izjavo nizozemske vlade, da odklanja vsakršna nezaprošena jamstva, in upa, da bo dala tudi Belgija podobno izjavo.
Tudi del švicarskega tiska naglasa, da ponudena jamstva Švice ne zanimajo in ne morejo spremeniti njenega stališča.
Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov je obiskal takoj po prihodu v Berlin zun. ministra Ribbentropa.
Hitler je sprejel Kjoseivanova v posebni avdienci in v prisotnosti zunanjega ministra.
Bolgarski berlinski poslanik Draganov je priredil včeraj na čast Kjoseivanovu velik banket, ki so se ga udeležili zastopniki nemške vlade in vojske.
Poveljnik madžarske vojske general Berta je dospel v Berlin, kjer ga je posebej sprejel kancelar Hitler.
Portugalski tisk se vedno odločneje izraža proti nemškim kolonialnim zahtevam, kar se je opazilo tudi ob proslavi obletnice Sa-lazarjeve vlade.
Grof Ciano je odpotoval v Španijo, kjer ostane do 17. julija.
V zahodnem Šantungu poteka velika bitka, s katero se skušajo Japonci osvoboditi iz zapletene vojne z izrednimi kitajskimi četami in baje oblegajo njih glavni
stan-	,	J	X.	I
Japonska letala so predvčerajšnjim spet bombardirala Cunking. Bombe so povzročile velik požar, ki je bil pa že pred jutrom po-gašen.
Čangkajšek je izdal proglas na kitajski narod za vztrajanje, hkrati pa je poslal tudi proglas japonskemu narodu, naj preneha podpirati zločinske napade na sosedno državo.
Na mongolski meji se je razmahnila vojna med mandžursko-japon-sko in mongolsko-sovjetsko vojsko, v kateri so posegle v boje vse vrste orožja. Japonci priznavajo močne sovražnikove letalske napade, posebno napade na letališča in zbirališča, ne poročajo pa o uspehu.
Japonska ima na Kitajskem v oblasti vse važne železniške proge k morju, ne mara pa iti globlje v notranjost in ker ne more zapreti vseh dovozov pomoči, bo poskušala evropske velesile prisiliti, da nehajo podpirati Kitajce.
O bojih v Mongoliji poroča Moskva, da so bili japonski napadi krvavo odbiti. _
Predsednik iraške vlade general Nurl Said je dejal, da Irak odklanja angleško belo knjigo. Pričela se bodo o tem pogajanja z Ibn Saudom.
Načrt za spremembo nevralnost-nega zakona v USA pride pred senat šele v soboto. Vlada hoče doseči popolnoma prost Izvoz orožja.
fyyši	večkakgr
Cim več prostora, tem udobnejša In lepša je vožnja. Podobno je pri zajtrku. Bela kava nam bolj ugaja, fe je pripravljena z dobro mero »Pravega Francka«, kajti ta kvalitetni dodatek daje kavi fin okus In lepo barvo ter je poleg tega zdravju koristen
Franck
KAVNI PRIDATEK
Vsak napreden trgovec
prodaja le Tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
1C8
Denarstvo
Narodna banka
Po izkazu banke je bilo njeno stanje dne 30. junija (v milijonih din) sledeče:
Devize so padle za 22-4 na 506‘8, kovanci za 28-6 na 258-7, razna aktiva so narastla za 24-7 na 2.135, posojila za 15 na 1.824-5, obtok bankovcev za 224'3, razne obveznosti na pokaz pa so se zmanjšale za 196 milijonov na 1.724 in razna pasiva za 37'4 na 243-8. Bankovcev je v prometu za 7.176-9 milijona dinarjev, skupno z obveznostmi znašajo 8.901'4. Kritje:	skupno
27-71, samo zlato 2755%.
•
V pismih se ne sme pošiljati
naša valuta iz inozemstva. V potniškem prometu je dovoljeno vnesti do 500 dinarjev za osebo, v
stotakih.
Štedionica i zalagaonica d. d. v
Zagrebu je prešla v izvenstečajno likvidacijo in poziva vse upnike, da takoj prijavijo svoje terjatve.
Praška borza sme spet poslovati z delnicami, kakor pred zasedbo. Državne delnice so prvi dan noti-rale 2030 kron. Škode 940, Poldi-jeklo 940—950, Brnske strojne 210, oeške^orožarne 550.
Na angleških borzah se je pokazalo zboljšanje kot posledica novega optimizma v političnih vprašanjih in zaradi velikega razmaha prometa med britanskimi deželami. Tečaji so bili ustaljeni.
Glede gospodarskega stanja mesta Gdanska piše »Times«-ov poročevalec, da je tožba uprave o gospodarskem propadanju neupravičena, ker je promet luke vsa zadnja leta zelo naraščal in da si je mesto ojačilo rezerve s 25 milijoni goldinarjev deviz, ki so bile zaplenjene Židom. Pač pa je uprava izdala izredno visoke vsote za nepotrebno oboroževanje.
Poljska gospodarska pogajanja z Anglijo bodo zaključena v Londonu z velikim posojilom 40 milijonov funtov, t. j. 10 milijard dinarjev. Predsednik poljske delegacije polkovnik Koc se je vrnil poročat v Varšavo, kjer je bil sprejet pri predsedniku skupno z londonskim poslanikom Raczynskim.
Gospodarske kredite raznim potrebnim državam je zvišala londonska vlada za 64 milijonov funtov.
USA bo dala Rusiji veliko vojno in gospodarsko posojilo do pol milijarde dolarjev.
Zunanja trgovina
Povečanje izvoza v Italijo
Zaradi raznih sprememb v italijanskem uvozu se je Italija odločila povečati uvož jugoslovanskega blaga vseh glavnih vrst in to čim-prej. Iz Rima poročajo, da bo italijanska vlada predlagala sestanek skupnega odbora za konec tega meseca. Verjetno je, da bo ta sestanek na Bledu. Zelev je že tako
SloveniaTransport
Ljubljana
Telcioni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Rcckspedicijc na vseh postajali — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
blizu, da bi kasnejša pogajanja ne imela pomena. Za našo državo bi bil ta sestanek lahko zelo koristen, če bi se ob tej ugodni priliki dosegli tudi v delovanju trgovinskega sporazuma in prijateljstva večji uspehi.
Stanje kliringov
Naše terjatve v Nemčiji so se zmanjšale za 20-6 mil. din, na Ce-škomoravskem so narastle za 5 milijonov kron, v Italiji pa smo se po izkazu zadolžili za 6'8 in na Poljskem za 1-2 milijona din; primerjavo kliringov kaže lestvica (vse v milijonih);
Aktivni kliringi:	30. VI.	23. VI.
Bolgarska din	1-29	1-34
Nemčija RM	131	14-54
Ceško-Mor. Kč	8'56	3-58
Španija	2-9	2-9
Pasivni:		
Belgija b	167	1-83
Bolgarska din	096	0-96
Italija din	46‘8	4001
Madžarska din	7-49	6-9
Poljska din	19'5	18-2
Romunska din	4-2	5-2
Švica	1-62	1'67
Trgovinski promet s Španijo
Da se omogoči trgovinski promet med našo državo in Španijo še pred sklenitvijo nove trgovinske pogodbe, je izdala Narodna banka obvestilo, ki navaja med drugim sledeče:
Do nove trgovinske pogodbe s Španijo bo izdajala Narodna banka kompenzacijska odobrila za izvoz domačih proizvodov v Španijo z uvozom kontroliranih predmetov iz te države. Tvrdke, ki se hočejo poslužiti tega načina izvoza naših proizvodov v Španijo in uvoza kontroliranega španskega blaga, naj se obrnejo preko pooblaščenega zavoda s prošnjo na Narodno banko, da jim odobri potrebne kompenzacije.
Te prošnje, ki jih bodo predla-gali denarni zavodi komilelu za uvoz v običajni obliki, se bodo reševale posamezno za vsak konkreten primer posebej.
v	barva, plesira in
7p	u	71	urah	ken,ifn°
L C	I	£**	Ul Oll	ob!eke k|obnke
Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št 22-72.
Plačilni promet s Slovaško
Nedavno se je mudila v naši državi gospodarska delegacija iz Slovaške, ki je imela nalogo, da vse potrebno prouči in pripravi za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma med našo državo in Slovaško. Ob tej priliki so nekateri naši dnevni in strokovni časopisi objavili vest, da je vprašanje plačilnega prometa med našo državo in Slovaško rešeno na ta način, da se bodo medsebojna plačila vršila na bazi obstoječega kliringa s Ceško-Moravsko.
Kakor smo pbveščeni, te vesti niso točne. Plačilni promet med našo državo in Slovaško se vrši v rednem kliringu med našo in slovaško Narodno banko.
*
Vojvodinski mlini ne kupujejo več stare pšenice in je zato nje cena padla: Tisa 158, Begej 156, proti Vršcu 145—146. Izvozna pariteta proti Liverpoolu 64'—, Roter-damu 54'20, blago 61'50. Koruzni trg je nespremenjen; vagon Indjija 120—122, proti Roterdamu 84, blago 90.
Da Dunajskem trgu se je nabralo že zelo mnogo marelic iz Jugoslavije, Bolgarije in Madžarske, a iz Italije so bile 1. VII. po 200 lir za stot.
Izvoz naših konj v Nemčijo ni mogoč, ker ni bil določen s trg. pogodbo in tudi ni mogoče ugoditi nemški želji, da bi izvažala samo ena tvrdka.
V Italiji naraščajo cene za maslo,
jajca in perutnino. Maslo velja 12 6 do 14-6 lire. Domača jajca so pa 5'40 do 5'50 ducat, tuja do 4'50 lire. Mlada perutnina velja v Milanu do 12'50, a tuja se je podražila od 8-— na 8'75.
Na Češko-Moravskem so znatno poskočile cene mesa in jajc.
Družba Celofan iz Beograda postavi veliko tovarno za tanin, umetni bombaž in volno pri Bos. Novem. V isti vasi (Poljanice) zida družba »Majstor« tovarno strojev, strojnih delov, koles, avtomobilov in letal.
Tovarna stekla v Pančevu prične izdelovati lito steklo z ornamenti, žico, brazdami in surovo. Naprave je kupila na Francoskem in v Nemčiji.
Doma in po svetu
Sefi beograjske opozicije so se
po vrnitvi dr. G-rola iz Zagreba sestali z njim v stanovanju M. Trifunoviča, da jim je poročal o Zagrebu in o mnenju Ljube Davido-viča; ker je ta še vedno bolan, ga je Grol posebej obiskal.
V odgovoru »Samoupravi«, ki je v nekem članku trdila glede hrvatskega vprašanja, »da se danes na vseh straneh manifestira dobra volja za sporazum«, vzklika uvodničar »Hrv. dnevnika«: »Kolikokrat smo že to čitali? O dobri volji smo čuli in brali že dosti, a doživeli nismo dejanj, ki bi bila rezultat te dobre volje. Politični posli se ne obavljajo samo z lepimi besedami, nego tudi lepimi deli.«
Pravosodni minister dr. Ružič je odpotoval iz Beograda na Bled.
Na Bledu se je te dni končalo zasedanje mednarodne donavske komisije, ki mu je predsedoval naš delegat Velizar Ninčič in kjer so se rešila vsa važnejša vprašanja plovbe. Sejo tehnične komisije je vodil francoski delegat.
Naši izseljenci v Belgiji in Franciji so sklenili v nedeljo na pariškem kongresu, da si ustanove zvezo društev.
Slovenski umetniki so prejeli sporočilo, da je italijanska vlada šele zdaj potrdila odkup raznih del z razstave v Milanu (Maleša, Goršeta. Jakca, T. Kosa, A. Kralja in Sedeia) za milanski muzej.
Ameriški jugoslovanski emigranti, med' njimi 17 Slovencev so obiskali Gorenjsko.
V Ljubljani je umrla profesorica Vida Vrtovčeva. Poučevala je na ženski realni gimnaziji in je bila že več let delavna odbornica Slavističnega društva, žalujočim staršem naše sožalje!
Včeraj se je pričel profesorski kongres v Sarajevu, kjer bodo sporočene važne zaide ve iz prosvetnega resora. Profesorji bodo obiskali po kongresu Principov grob. — Jugoslavija ima že veliko škode od tega, ker profesorskemu stanu zaradi preobilice pisarenja na šolah ne ostane dovolj moči za proučitev neizogibne reforme šolstva.
Senj praznuje lOOletnico svoje gimnazije.
Elektrarno v Dolnji Lendavi je uničil požar, škode je blizu pol milijona dinarjev. Upravitelju je zgorela oprava, ki ni bila zavarovana. Vzrok požara je baje kratki stik.
Podpora zadružnim zvezam se bo
razdelila takole: Zadružna zveza in Gospodarska zveza v Ljubljani
12, Zadr. savez in Zadr. matica v Splitu 9, Savez srpskih zemljorad-ničkih zadruga v Beogradu 9 mil. dinarjev.
Opekarska stavka v Beogradu se še ni končala.
200 milijonov stebel tobaka so zasadili kmetje v Hercegovini in Dalmaciji in bi dobili predujem 20 milijonov, če jim bodo priznali po 100 din na tisoč rastlin.
Malarija se širi po Medjimurju; pomoči pa še ni od riikoder, tako poročajo iz Čakovca. .
Osrednje tajništvo delavskih zbornic je odstavilo dosedanjega tajnika Milojeviča in postavilo za vršilca te dolžnosti tajnika Jugo-rasa Z. Popoviča.
Spopolnitcv vseh štirih zagrebških fakultet z vseučiliško knjižnico in muzeji vred bi veljala četrt milijarde dinarjev.
Novica o preselitvi tirolskih Nemcev se potrjuje zdaj iz Berlina. Italija bi se s tem znebila druge največje manjšine 200.000 ljudi. Nemčija pa namerava vzeti domov tudi rojake iz Ogrske in Romunije, da bi jih naselila na Češkem in Moravskem. Tirolce bi naselila na Koroškem. Da bi načrt ne presegal okvira nemških in italijanskih naravnih mej se torej ni pazilo, čeprav utegne imeti velike posledice.
Angleški vojni minister Hore Belisha je dejal predsnočnjim v Parizu, da ima Anglija izvežban že en milijon in v rezervi en milijon in pol vojakov. »Kakor imate vi najsilnejšo armado, tako imamo mi najsilnejše brodovje na svetu«, je rekel minister ter nagla-
šal, kaj zmoreta zdaj združeni kot ena sila ti dve veliki državi.
Angleškemu vojnemu ministru je odgovoril na banketu v Parizu zunanji minister Bonnet, ki je še naglasil, da zaveznici ne moreta pristati na’ nobeno tujo premoč v svetu, zavarovati pa morata tudi določno stopnjo varnosti, brez katere bi bilo ljudem življenje neznosno.
Za proslavo obletnice Husove smrti v Pragi je policija prepovedala vse slovesnosti, vendar so velike množice ljudstva obiskale Husov in Žižkov spomenik.
Husov praznik so pa slovesno praznovali v zapadnih prestolnicah Evrope.
Davčni svetovalec
J. A. v M. — Vprašanje: Zaposlujem 4 pomočnike in plačujem zanje uslužbenski davek v niar-kicah. Sedaj ne vem, ali naj tudi poseben prispevek za narodnoobrambni fond plačam v inarki-cah. Dalje si nisem na jasnem; kako naj izračunam la prispevek za mojega delavca, ki ga plačujem s 300 din tedensko. Ali naj ga računam vsak teden?
Odgovor: Na uslužbenski davek, ki se plačuje v markirali, se pobira poseben prispevek v gotovini in v gotovini pošlje davčni upravi koncem vsakega meseca. Če izjdačujete plače mesečno, potem tudi poseben prispevek vračunajte v polovični izmeri mesečno od davka, katerega plačate v markicah. Podlago za posebni prispevek tvori tudi l%ni izredni
pribitek. Ako plačate za vsakega jMnnočnika vstevši ta pribitek ca 40 din uslužbenskega davka, potem bi znašal posebni prispevek za vsakega pomočnika v polovični izmeri po din 5'—. Za delavca tvori osnovo za posebni prispevek uslužbenski davek, ki odpade na tedensko plačilo. Ako je samec, plača od 300 din tedenske plače na^ teden din 4'50 uslužbenskega davka in na ta davek din 0‘75 posebnega prispevka; za 4 tedne 1)0 plačal skupaj din 3*— sebnega prispevka.
Zasedanje davčnega odbora v Mariboru
bo za mesto Maribor od 20. go
25. t. m. Sklepalo se bo o odmeri pridobnine za leto 1939. Razpravljalo se bo 1. o davčnih napovedih za leto 1938. onih zavezancev, ki so bili pozvani naj vlože napoved, ker so imeli lani bistveno večje dohodke ko leta 1937.; 2. onih zavezancev, ki so sami vložili napoved, ker so imeli znatno nižje dohodke kol leto poprej in so zaprosili, naj se o njihovi napovedi raz-piavlja in 3. o onih davčnih zavezancih, ki so začeli obratovati šele lani ter jim je bil davek le začasno odmerjen.
Davčne osnove in ure, kakor jih je določila davkarija, so na vpogled na mestni občini do 18. t. m.
Zaradi pomanjkanja prostora se nadaljuje podlistek o reklami šele drugi petek. — Uredništvo.
Znana je to (n a postrežba Vaie cenjene tvrdke, katera postane sodobnejša, ako si nabavite „PHKN0MEN“ DOBAVNO KOLO. S hitro in totno postrežbo obdržite ne samo krog svojih odjemalcev, pat pa se ta znatno po-veia. S tem bo dosežen
Vaš cilj. to je
uspeh
Tavčarjeva ul. 7
Ign. Vok,
Cenik za izvozno zavarovanje valute
Po čl. 6. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami velja od
I. do 15. julija sledeči cenik, ki ga objavljamo na zahtevo nekaterih trgovskih združenj. Pozneje bomo objavljali samo vse 6protne spremembe. (Prva številka je zaporedna, za predmetom pa se navaja znesek v dinarjih za 100 kg):
1. pšenica 170,
2. rž 150,
3. ječmen za pivovarne 190,
3.a ječmen za krmo 150,
4. oves 160,
5. koruza činkv. 170,
6. koruza stara- 125,
7. koruza nova sušena 125,
8. koruza mešana 120,
S.a koruza bela 135,
9. bela moka za luksuzno pecivo in zdrob 370,
10. isto št. 0 din 340,
II. isto št. 2 din 325,
12. krušna moka št. 4 in 5 din 300,
13. črna moka št. 6 din 255,
14. črna moka St. 7 din 200,
15. živinska moka (krma) 120,
IG. mekine — otrobi 80,
17. koruzna moka 205,
18. droži od kor. škroba 180,
19. škrob v zabojih 410,
20. škrob v vrečah 290,
21. dekstrin v vrečah 330,
22. ajda 140,
23. česen 350,
24. čebula 300,
25. čebula-arpadžik 650,
26. krompir 200,
27. fižol pisan 180,
28. fižol rumen 230,
29. fižol beli drobni 310,
30. fižol debel (tetovski) 410,
30.a soja 260,
31. grah 450,
31.a leča 450,
32. zelenjava (pesa, peteršilj) 150,
33.a stročnice, grah 400,
33. paradižnik 300, *
34.a zelje zeleno 150,
34. karfijola 300,
35. gobe suhe 3.000,
36. grozdje, sveže namizno 300,
37. grozdje, sveže dalmatinsko 200,
38. sadje sveže v zah. (surove češplje itd.) 250,
38.a slive sveže razsute 180,
39. zgodnje slive 200,
40. jabolka zaboji 450,
41. jabolka sveža razs. 350,
42. jabolka sveža razs. za porabo 300,
43. jabolka za industrijo 150,
43.a hruške sveže razs. 250,
43.b hruške sveže zaboji 350,
43.c kutine 400,
44. češplje suhe 70/75 v vrečah 650,
45. češplje suhe 80/85 enako 550,
46. češplje suhe 95/100 enako 450,
47. češplje suhe 110/120 enako 370,
48. češplje suhe 120/130 enako 360,
49. češplje suhe merkantil enako 340, dinarjev več
(Nadaljevanje v ponedeljek.)
Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizve se pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Sobota 8. julija: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi
— 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslu-
KUPIM STAR AVTO neraben več za promet. — Ponudbe poslati na naslov: KORUN F., Sv. Peter v Sav. dolini.	Prodam skoraj nove — enkrat rabljene ZABOJE vseh velikosti po ugodni ceni, ali zamenjam za špecerilsko ali galanterijsko blago. — Ponudbe na : Josip Vabor, trgovec, Podgrad, p. Stari trg ob Kolpi
Zahtevajte povsod poznane specialitete B. N0SER, veletrgovina z vinom	
BEOGRAD - ZEMUN II!.. Moserova ulica it. 1 • •• Zastopnik za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR. LJUBLJANA VII.. Gasilska cesta 3 Telefon 23-69	
	Frančiškanska ulica 3
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2*/011 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC VVV tistega ■ rdeCtml srct, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užifekl	
	
	Naročajte »Trgovski list«!
	JSL Šivalni ■ a # m a ;;
	
LJUDSKA POSUMI1IJUI j R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. v lastni palači obrestuie hranilne vloge naiugodneie Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%	ra^stro i
	
	lil garancijo
	Trgovci pooust! SPLOŠNA TRGOVSKA
	d. z p. z. LJUBLJANA Tyr£eva cesta 33
ZAK.ZAtT.
AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
LJUBLJANA
šalci — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Beseda h kongresu Kristusa Kralja — 19.40: Nac. ura — 20.00: O zunanji politiki (dr. Kuhar) — 20.30: Pisan večer, ki ga izvajajo člani rad. igr. druž., vmes nekaj plošč. Sodelujeta Jožek in Ježek — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Nedelja 9. julija. Ob 8.00: Dueti: klavir in harmonij — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Verski govor
— 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve (novamaša) — 10.30: Plošče — 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe — 12.15: Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, harmonika g. Avgust Stanko — 13.00: Napovedi
— 13.20: Radijski orkester — 17.00: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30: Cimermanov kvartet, vmes poje g. Roman Petrovčič, ob klavirju prof. M. Lipovšek — 19.00: Napovedi, poročila — 19.40: Nac. ura: Ideali naše mladine — 20.00:	Koncert pevskega zbora »Cankar« — 20.45: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek 10. julija. Ob 12.00: Kozaške pesmi (plošče) —.12.45: Poročila — 13.00: Napovedi—13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura: Gligorije Vozarevič — 20.00: Plošče iz Romunije — 20.10: Zdravstveno predavanje (dr. Ivan Kanoni) — 20.30: Haydnova ura (izvajajo: gdč. Fr. Ornikova, gg. Sl. Marin, D. M. šijanec, č. Šedlbauer) 21.30: Plošče — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knj ižice, risalne bloke itd.
£/»»
K
T*VAfiSA AMOtiSKtH BAlft J* K£QJČXIH IICELKSV
riporoca svoie
specijalne izdelke
barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav.. barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Anilinslte barve za
obrlnišbe poirebe
H
barve, za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
azne kemične
izdelkfe za gospo-Jinjslvo in obrtf
Zahtevajte cenikel
Usta novi.j euo 185 0
Zaloga vseh vrst stekla,
porcelana m _ keramike.
Stavbno in umetno steklarstvo. Specialna zaloga •n okvirienje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
WoIfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
tk
Ta varstvena znamka
NA STEKLENICI
003S
tim jamči,
DA STE KUPILI Z A ČlSČENJC VSEM KOVINASTIH PRIPUSTOV, OGLEDAL MS OKCN PRIZNAMO NAJBOUl* SRZOSTVO
Sidol
kotoro vtlsd k,mlftnlh sotovb vo. N
Cisti, polira, ohrani.
desinpicira
■NO ZNAMKO I
ftlajvečji slovenski pupiJarnovarzii zavod	stanje	vlog	din	420,000.000*
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Lastne rezerve nad din 28,650.000*— Dovoljuje posojila proti vknjižbi
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBLINA LJUBLJANSKA
Izdajatelj »Konzorciji Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr Ivan Plese, urednik Ivo Grahor, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani