K kbajajo vsafco sredo po eeli poli. Yeljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za èetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ijubijani 9. julija 1884. O b B e g : Obrambena priprava proti muham. Trtna v us sadjarstva. (Dalje.) C. k. kmetijska družba kranjska. na Dolenjskem. (Konec.) v Studije o povzdigi našega kranjskega Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja (Dalje.) Govor dr. Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. plen ogljenec, katerega se večkrat v letu v toliki men med trte v tla izliva, sicer ne pokončuje trte pač pa da pogine velikánsko število trtne uši med njimi; a ta stvar toliko stane, da se nikakor ne iz-plača, upotrebiti to sredstvo. En sam avstrijski oral Komu ni znano, kako nadlego napravljajo poleti vinograda, pravilno injekciran, stane v Klosterneuburgu Obrambena priprava proti muham. muhe ? Ne le, da člověka jezijo s svojo sitnostjo, toliko na leto, da pride v najboljši letini vedro vina ampak one onečedijo tudi jedila in jih store celó ne- pridelovalcu na 20 gold. Sicer je pa pri uporabljenji zdrava. Posebno rade sedajo muhe na nekuhano meso. Da se meso obrani pred njimi; napravi se lahko obrambena priprava, kot je narisana v zraven stojeći podobi. Naredi se ta priprava na priprosti način tako-le : Okolo treh primerno velikih obročev pri ? bije se tanka, drobno-luknji-časta mreža iz žice ali pa iz kake redke tkanine. Na vrhu đene se mreža iz ravno take tvarine ter skozi sredo vtakne železná kljuka v podobi črke . Zgornji del kljuke služi, da se obesi celo priprava prosto viseč na strop ali kam dru- gam ? sprednji del kljuke pa HOT WÊ Sicer tega sredstva še nekaj potrebno, namreč obila gnojitev trt, ker brez te gredó vse eno kmalu pod nič. Edino dan današnje sredstvo, katero zamore ne le dolenjsko, marveč cele Evrope vinstvo pred polinom rešiti. je tretje, katero ima namen, trto navzlic i=> > trtni uši čvrsto rastečo in rodečo obdržati. To sredstvo obstoji v sadenji amerikanskih, trtni uši upira-jočih se trtnih plemen in v cepljenji domačih trt na nje. Trtna uš prišla je kakor znano iz Amerike v Evropo. Ameriki imajo pa posebne trte, katere ne spadajo v botanični red naših trt : vitis vinifera, ampak v red trt: vitis aestivalis, vitis rip aria , vitis labrusca, vitis salonis itd. Nekatere teh trt ne rodé nič grozdja, druge pa prav obilo, toda čudno dišečega, kar stori, da vino Evropejcem ne gre v slast. Pa kakor rečeno, to ve- služi za obešanje mesa Spodnje dno priprave mora biti na vsaki način iz prave amerikanske trte, na-nje se cepijo domače tkanine, ter tako na spodnji rob mreže pritrjeno likansko dobroto imajo, da jih — pa zopet le nekatere vrste in ne vse s kraja — trtna uš uničiti ne more. In zato se vpeljujejo v kraje, kjer trtna uš uže delj časa razsaja, kakor na Francosko, Ogersko itd., take ev- đa ? ropejske (prav za pravo azijatske) vrste, in ž njimi kakor se iz podobě ~ razvidi, na 'sredi skupaj se zasajajo novi vinogradi. Na Francoskem imajo uže se dá zvezati ali pa razvezati, kedar se deva meso v pri- na tisoče hektarov tako zasajenih Vinogradov pravo ? m oni Trtna uš na Dolenjskem. (Konee.) Lokalizovanja zla se mora se skažejo navzlic trtni uši na korenikah izvrstno v vsakem oziru. Ako hočemo dolenjsko vinstvo in s tem celo dolenjsko deželo popolnega gospodarskega poloma rešiti je neobhodno potrebno, da se prične koj v najmerodaj nejših krogih na to ne še le misliti — ampak uže de i to se razumi samo lati ; da se preskrbi Dolenjski na milijone pravih ame- ob sebi — visoka vlada sama lotiti, od posestnikov rikanskih, s cepiči domačih najboljših vrst cepljenih Vinogradov se ne bode nič zgodilo, kakor se tudi dru- trt, katere naj bi se ali čisto brezplačno, ali pa vsaj god ni, kjer se je trtna uš prikazala. y trt, po zeló nizki ceni vsem tištim kmetovalcem oddajale Drugo sredstvo, katero"le v reduciranji uši s po- kateri bi si hoteli ž njimi nove vinograde nasaditi, močjo večkratne porabe žvepljenega ogljenca obstoji, Kmetovalcem samim amerikanske trte — ključe v na- ali tako zvano injekciranje, ugaja sicer svojemu men cepljenja domačih vrst na-nje oddajati namenu, pa v gospodarskem oziru ni opravičeno. Obile čisto brez vsega pomena, kajti amerikanskeJfeJ^ skušnje v Klosterneuburgu dokazujejo namreč, da žve- v velikanski meri cepiti ni tako priprosta \ „ i 220 ljenje zahteva uže posebno umnih priprav in pa po- Proč sebne vrtnarske spretnosti. Za pomnožitev pravih ame- karskim terorizmom neplodno visoko politiko, proč z vsem str i osebnim mrženjem in na dan z rikanskih trt in njih precepljenje treba je na Doienj- dejanji. katera bodo ustregla glasu ubozega, v bêdi skem posebni zavod ustanoviti. Najboljši tak zavod zapuščenega in pojemljajočega dolenjskega kmetskeg bi bil pa neovrgljivo popolna vinorejska in sadjerejska oda Iz šola katera bi svoje lastne vinograde s samimi ti na Ljubi] List evropej amerikanski podlagi cepljenimi najboljšimi skimi vrstami trt zasadila, katera bi bila pa tudi tako rekoč prava tovarna za pridelovanje in oddajenje takih trt dolenjskim kmetovalcem. Dolenjska vinorejska in sadjerejska šola preskrb- z zadostnim v Studije povzdigi našega kranjskega sadjarstva. ljena bi morala biti koj v početku: številom pravili amerikanskih sort trt, kakor so s ores J yj! VJJU/I VVU 1XA y VVUJ MA OVj li» "J111" V OCfclVVJ leto velikanski broj ključev přiděloval. Previđena bi u „ripana u m „aestivalisu lada, bi se na njih vsako morala biti s številu ključev primerno trtnico pe- Spisal R. Doléiic, vodja deželae kranjske vinařské ia sadj*r$ke šole na Slapu. (Dalje.) Na osnovo eraričnih sadnih drevesnic v deželi niti ščenega sveta, y kateri bi se ključi v enem letu v torej misliti ni, pa vsaj jih še tudi po druzih, v kme- z drugo tijskem napredku veliko više, kakor Kranjska stoječih ukoreničene sajenice ali bilfe spreminjali; trtnico za pridobitev prav tenkih cepičev douiačih deželah ne nahajamo. Na Kranjskem smo še v posne- trtnih plemen, kajti amerikanske trte imajo kaj tenak manji koristnih uvedeb druzih dežel kaj počasni, ako mlad lés, tako sicer, da jih ni mogoče z le količkaj ne še celó čisto indiferentni; kdo hoče ali more torej debelinii cepiči požlahniti; 4) z zadostno množino po- zahtevati, da bi se kaka originalna in bodi še tako sebno pripravljenih gorkih leh (Mistbeete), v katerih dobra ideja na Kranjskem najprej realizirala? Ali ni, amerikanske trte s povoljnim vspe- na pr., kaj malo častno za nas Kranjce, da se v šta- mogoce edino je hom cepiti in požlahniti, tako, da se v njih cepljene tistiki bere: „Ljubljana (naše glavno mesto!!) je nai- trte, če so se dobro prijele, zopet trtnici, in čez eno nezdravejše mesto Avstrije, kajti po tifoznih vzrokih ali dve leti pa še vinogradu izročé. provzročena mortaliteta je v njej največja". In zakaj Ustanovitev popolne vinorejske šole na Dolenjskem je teinu tako? Zato i ker so vodnjakom straniš^ni je z ozirom na pretečo trtno uš neobhodno potrebna, kanali najbližji sosedje. Ne zadostuje nam več, da se vinogradi s pravimi cep- Kolikokrat se ne preseče pri novih ljenimi amerikanskimi trtami zasadé, marveč jih je staveb v Ljubljani (šola na grabnu, Debevčeva hiša itd.) treba tudi prav racijonelno zasaditi, kajti kakor hitro stari rimski vodotok, zdajšnja Ljubljana je pa ven lar trtna uš nastopi, izostati ali odpasti mora grubanje še vedno brez zdrave pitne vode. Mala Gorica ima trt po polnem i ker sicer vsa amerikanska trta nič gotovo uže čez sto let dobro pitno vodo napeljano ne hasne i ker zadobi po grubanji domača sorta trte ona ima pa tudi uže 2, reci: dve dru štvi, kateri s lés, svoje lastne korenike, na katerih se uš naseli i in pomočjo pnevmatičnih sodov stranišča izpraznujete ter katere vsled tega potem vendar poginejo Pa še tako brez najmanjšega smradu, fekalije iz mesta od- nekaj je, kar dolenjsko vinorejsko šolo zaradi preteče vozujete, podavajoč jih kmetijstvu. trtne uši zahteva ter na dan kliče. Amerikanska pod- tropoli ni o vsem tem še ničesa videti. nasi me laga evropejske trte je podobna pač materi, katera more dva otroka dojiti, en otrok je trtna uš evropejsko deblo trte. Mati i drugi katera mora dva otroka i To, kar smo tukaj navedli, ne spada sicer v studijo o povzdigi kranjskega sadjarstva, pač pa je to je pri nas eminenten dokaz, v kaki veliki veljavi, da dojiti > si mora tudi sama dobro z živežem streči, in gêslo : ravno tako je pri amerikanski trti, katera je cepljena vitalna mestna vprašanja povoljno ne rešijo, ,,nur langsam voran" še dandanes. Ako se tako _ ^ m « m - — m * « ^ ^AlÉMHIHtlHHHHHI 1 kdo z domačo. Amerikanska trta ima res da izredno čvrsto bode še za osnovo eraričnih sadnih drevesnic , ka- ras t, ali po trtni uši nalezena mora vendar le v pri- tere bi v prvi vrsti ubogemu kmetovalcu koristne bile, lično malih letih upešati, in po tem treba jo zagnojiti. pobrinil? Vsa hvala in čast zdajšnjemu tajniku naše Zdajšnjo dolenjsko gnojenje trt, s plastjem iti ajdo- c. k. kmetijske družbe g. G. Pireu, kateremu je prava vimi plevami pa ne bode nikakor zadostovalo ; ureditev sadne drevesnice dobro znana, in je na- treba je šole, katera bode kmetovalce prepričala i da je treba tudi trte z ži vinskim gnojem gnoj iti i vdušen za pravi prospeh našega kmetijstva, z mirno in prepričalno besedo centralni odbor naše c. k. kme- katera bode pa tudi kmetovalce učila, po kaki poti se tijske družbe do sklepa privedel: da se bode uže mnozo ga bode lahko přidělovalo, kako se bode moralo sploh mnogoletnemu dosedajšnjemu, uzorno brezglavnemu go- vse sedanje dolenjsko kinetijstvo po vsem prestrojiti. spodarstvu na društvenem vrtu na Poljanah vendar Sedanje dolenjsko vinstvo donaša pri vsej ugod- enkrat konec storil; ter se bo vrt skoro izključljivo nosti podnebja in zemlje, v prvi vrsti zaradi prepri- v izgledno sadno drevesnico spremenil. Nastavil se mitivnega načina gospodarstva s trto, vsled načina bode v ta namen ondi vrtnar prav strokovnjak, kateri naprave in ohranitve vina gospodarju le toliko da za- bode do 15.000 lepili visokodebelnatih sadnih dreves more v dobri letini piti in zra ven morda še davke na leto izgojiti moral, in te se bodo oddajale potem plačati. Uže samo to bi moralo naše, od kmetskega ljudstva v prvi vrsti pač v namen zmanjšanja bede izvo-ljene gospode uže z davna napotiti, da bi Dolenjski po tako nizki ceni, da si jih bode še celó revni kme tovalec kupiti zamogel. Ta drevesnica bode ob enem tako rekoč mati vsem drugim drevesnicam ljudskih sol i i katere se bodo po nji s sadnim semenom, cepici čez vse potrebno vinařsko in sadjerejsko šolo podělili; đivjaki itd. preskrbovale. Po osnovi čisto nove dřeno, zdaj jo pa še trtna uš za conditio sine qua non ob- vesnice na prostoru c. k. kmetijske družbe na Poljanah Stanka dolenjskega vinstva postavlja; torej bi bil pač zadobila bode ona (družba) krásen izgleden objekt poslednji čas, da bi se od vednega cincanja uže vendar namesto zdajšnje smešno-neumne brezrednosti, iu za enkra-t odstopilo, ter deželi to dalo, kar uže vladajoča to more vsakega, za povzdigo kranjskega sadjarstva revščina in vrh tega še najhujša preteča nevarnost resnično vnetega kranjskega kmetovalca ta novi ukrep zahteva. ' * le jako veseliti, in reči mora: Bog daj dobro sreco! 221 tudi Drevesiiiea kmetijske družbe na Poljanah bode pa nisterstvo eno sreberno in eno bronasto svetinjo za neobhodno potrebno poučno odstvo učiteljske kranjske čebelarske pridelke in izdelke; dařila za sad pri pravnice. nua^ mWV —- ^^ —- ------j ~—, — ć---------------- -------—— — , —x vuou bode na nji kmetijski strokovnjak, in ne le iz naravoslov- stave za Kranjsko važnega, poznega sadja še nič ni. stva izprašani profesor nameščen. Učiteljski pripravniki Vlada naroča centralnemu odboru v teh zađevah v učili se bodo v nji sadjarstva praktično, učiti se bodo svojem času ji poročati ter svoje nasvete staviti. . Perneta v Vipavi in M. Ranta kakor hitro bode ona tako uredje đa jarsko razstavo ministerstvo ne dá , ker ob času az zamogli v nji pa tudi praktično kaj potrebne zelenja doreje (Gemiisebau) in kolikor toliko tuđi poljedelstva. na Premu Prošnji učiteljev da Za vse to Po pra\ pa morala primerno osnovana biti «c* ii.mu, <.IO/ se jima dá nagrada za pokončevanje škodljivih mrčesov, se uslišite ter vsakemu gospodu eđjenih drevesnicah ljudskih šol, po 10 gold, nakaže drevesnici deželne vinařské in sadjarske šole (osobito Naznanilo ođnega učitelja M. Ranta, da je pri ako se bode ta na Dolenjskem otvorila, kajti žalibog, redil kmetijski poduk za učiteljice, se s priznavanjem da obstojí neutemeljena misel, đa v Vipavi izgojeno na znanje vzame. sadno đrevje za bolj hladne dele dežele primerno ni) Poročilo podružnice novomeške v denarnem stanu po drevesnici c. kr. kmetijske družbe na Poljanah po hoče centralni odbor odobriti, ko dobi natančneja raz vseh teh sadnih drevesnicah spravilo se bode gotovo jasnila k dotičnim računom Vodja podkovske šole g. vitez Bleiweis-Trsteniški v prilično prav kratkem času toliko sadnega drevja v deželo, da bode prvi točki gospodarskega pomena kranj- poroča o iziđu poskušnje, koja je bila 26. in 27. junija skega adjarstva ? to je » pravi meri gojenega drevja na imenovani šoli ustreženo, in preiđemo zdaj k gospođarskemu nacrtu sadjarstva. (Dalje prihodnjie.) drugi, to i pravému Pri tej priliki centralni odbor naroča gosp. vođji potrebno ukreniti, da se red in disciplina med učenci bolje vzdržuje.' Za uda se na novo v družbo sprejme gosp. Ivan Hlebanja, posestnik v Srednjem Vrhu. C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dné 6. julija 1884. berg Seji predseđuje g. Karol baron Wurzbach-Tannen Navzoči podpredsednik Gustav Pire in odborniki Bi ? Robič, Souvan, Witschl in dr. M. Wurzbach Kmetijske novice in izkušnje. Sadja rska zadruga ustanovila se je v Wild o nu na Seunig, tajnik Štajarskem. Zadruga ne bode le posredovala pri prodaji svežega sadja, ampak bode še letos napravila si * Jerič Kastelic Prošnja posestnika Arkota iz Kočevja, đa bi sadno sušilnico po Alđen-ovem sistemu. mu družba škodo povrnila , ki jo ima vsled obolenja * * * od kmetijske živine, kojo je kupil v oktobru 1883 družbe, se odbije. Subvencijo kmetijskega ministerstva za kmetijski nađaljevalni poduk porabiti sklene centralni odbor po nasvetu c. . kr. * Trtna uš zapiodila se je tudi uže na Rumunskem. zadnjih dneh našli so jo namreč v Prahovskem okraji. * * * deželnega šolskega sveta deželna vlada naroči družbi izraziti svojo mnenje o prošnji občine Prežganje za dovoljenje usta-novitve novih letnih semnjev in o prošnji mestne občine radoljiške, đa se seđanji navadni kramarski semnji spremené tudi v živinske semnje. Centralni odbor je sklenil, deželni vladi priporočati prošnjo mesta Ra-dovljice, prošnjo občine Prežganje pa ne. deželna vlada naroča v svojem dopisu od št. 3010, đa kmetijska družba predloži * Deželni zbor isterski je v svoji seji od 24. junija t. 1. sklenil ustanoviti deželni kulturni svèt. * * * * kr 3. junija t Najbogateji živinorejec je Swan v Cheyenne City v Zjedinjenih državah v severni Ameriki, kajti on ima y svoji lasti nad 200.000 glav goveje živine. Njegovi pašniki merijo še enkrat toliko, kot cela Kranjska skupaj. * * U. lumj» V. 1. , OU. UVJ-U , VlUl IVlUV/UI jim« UI UUWUI ^/A VUAVUi natančni zapisnik vseh kálov in vodnjakoy, za koje so dobile občine državno podporo. Centralni odbor vzame naznanje pororočilo tajnika, da je poročilo uže C. kr. kmetijsko društvo goriško je sklenilo v ob- ođšlo na c deželno vlado Gosp. Albinu Arkotu nakaže se honorar za dogotovljene zapisnike občnih zborov v mesecu novembru in januariju čnem zboru 19. t. m. prirediti dné 28. septembra đeželno-živinsko razstavo , za katero je odločilo 1900 gold, za darila, katera bodo přejeli oni živinorejci, ki bodo najlepše živali prignali v razstavo. îî Goriški Gospod, list. Poročilo težke zemlje vodje izroči se Dolenca v zadevi plugov za dotičnemu odseku * * * * Bolezen na paradižnikih provzročuje neka gliva in ker se sliši od raznih dežel, da so enako bolezen od 13. junija kr. deželna vlada javi družbi v svojem dopisu opazovali na paradižnikih, svetujemo, da se tudi te št. 5575, sledeče maja skemu društ kratno podporo kmetijsko ministerstvo je z odlokom od 24 dovolilo „čebelarskemu in sadja rastline prav tako, kakor trte žveplajo. Goriški Gosp. list u v Jesenicah 100 gold, kot en-družbeno drevesnico. Ta svota ima se izplačati potem kmetijski družbi precej, ko je usta-novitev drevesnice zagotovljena. Drevesnica mora biti svojem namenu primerno napravljena in obdelana Društvu je c. kr. vlada naročila, poročati kmetijski družbi o ukrenbah, koje je storilo o zadevi drevesnice. Za razstavo, ki jo priredi meseca avgusta »čebel sko in sadjarsko društvo" v r Narodno-gospodarske stvari. Leseah, dovoli mi Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) VI. Gosp. zbornični tajnik poroča o vprašanji, po- trebujejo li mlinarji za pekarenje črnega kruha izkaza * sposobnosti. C. k. deželna vlada namreč nazoanja vsled ukaza trgovskega ministra z dne 22. januarija t. 1., da se je predstojnik zveze avstrijskih mlinarskih in mlinskih udeležencev na Dunaji obrnil na c. k. trgovsko ministerstvo s prošnjo, naj bi izdalo uradno pojasnilo ministerskému ukazu z dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 148, v tem zmislu, da rokodelski pekovski obrt iz-vršujejo le oni, kateri pekó bel kruh, oziroma v tem zmislu, da pekarenje črnega kruha pripada k mlinar-stvu ter da se v nobenem slučaji ne sme od mlinarjev, kateri iz svojih mlinskih izdelkov pečejo črn kruh, zahtevati dokaz sposobnosti v zmislu zakona z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39. V dotični vlogi se navajajo mnogi prejšnji postavni propisi, kateri pekarenje črnega kruha označujejo kot del mlinarskih obrtnih pravic; dalje se opozarja, da so navadni mlinarji nasproti lastnikom parnih in drugih mlinov v težavnem položenji, kajti slednji kot tovarnarji niso navezani na izkaz o sposobnosti. — Po določilih navedene postave in ministerskega ukaza nikakor ni v zakonu utemeljeno, da bi bil rokodelski obrt le pekarenje belega kruha. Kar se tiče druzega delà prošnje, da smejo po zakonitih propisih mlinarji peči črn kruh, omenja c. kr. ministerstvo, da je to pač različno, kedaj je kdo nastopil mlinarski obrt, ali še tedaj, ko so ve-ljala stara določila, pred 1. majem 1. I860., ali ko je imel veljavo obrtni red z 20. decembra 1859., ali pa odkar velja zakon z dne 15. marca 1883., drž. zakona štev. 39. — Kar se tiče prve kategorije, so smeli v mnogih deželah res da mlinarji iz lastnih mlinskih izdelkov in s svojimi ljudmi peči črn kruh tudi za prodaj. — Kar se tiče druge kategorije, se omenja, da oni, kateri je naznanil mlinarski obrt potem, ko je obrtni red z leta 1859. moč dobil, ne sme, če ni naznanil tudi pekovskega obrta, peči kruha. — Kar zadeva tretjo kategorijo obrtnikov, si morajo oskrbeti obrtni list, oziroma izkazati sposobnost za ta obrt, da smejo peči črn kruh. — C. kr. trgovsko ministerstvo namerava sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje zadeve izdati obširno pojasnilo te zadeve, ter je poslati političnim deželnim oblastvom, ker pa so gorenji obrti zaradi preskrbovanja ljudstva z živežem važni, želita gorenji ministerstvi iz-vedeti, kake so faktične razmere, če je mlinarski obrt kje združen s pekarijo črnega kruha. Zaradi tega se obrača ministerstvo do c. kr. deželne vlade in ta do zbornice, naj ji poroča o tej zadevi. Zbornično predsedstvo obrnilo se je v tej zadevi na c. kr. okrajna glavarstva, katerih poročila se tako glasijo , da mlinarji ne pekó za prodaj črnega kruha, ter tudi sploh ne pekarijo. Odsek se soglaša z gorenjim ministerskim ukazom ter nasvetuje: Zbornica naj poroča c. kr. deželni vladi, da mlinarji v Kranjski ne pekó črnega kruha za prodaj. Predlog se vzprejme. VII. Gosp. Vaso Petričič poroča o prošnji mestne občine Radovljica, da bi tamošnji trije semnji, in sicer na sv. Grregorija dan (12. marca), na Binkoštni torek in na sv. Lucije dan (13. decembra) smeli biti živinski semnji. V Radovljici je na podlagi privilegija z dne 20. septembra 1844. 1. šest semnjev, izmed katerih sta dva tudi živinska. Občine okraja radovljiškega in okrajnega glavarstva kranjskega in celovškega ne ugovarjajo, samo občina Rožek na Koroškem in Tolmin na Primorskem ugovarja vsaka jednemu semnju, ker so v teh krajih tudi takrat semnji. Odsek vendar meni, da ti ugovori zaradi velike oddaljenosti teh krajev od Radovljice nimajo pomena; živinoreja pa se v okraji radovljiškem sme imenovati važna in pričakovati je, da se bodo ti živinski semnji številno obiskavali ter dala se bode ži- vinorejcem prilika, da bodo v bližnjem okrajnem mestu prodali svojo živino, zaradi tega se izreka odsek za dovoljenje. Poročevalec stavi v odsekovem imenu predlog: SI. zbornica naj prošnjo mestne občine Radovljice za dovo-litev daljnih treh živinskih semnjev c. kr. deželni vladi gorko priporoča. VIII. Gosp. V. Petričič poroča o prošnji farne občine Prežganje za tri semnje. Občine v okraji litij-skem in v sosednjih okrajih niso, razen občine M. D. v Polji, okraja Ijubljanskega, ugovarjale semnjem , in slednja le semnju dne 14. marca. C. kr. okrajno gla-varstvo v Litiji toplo priporoča prošnjo. Odsek pa vendar gledé na to, da ni pričakovati živahnega obisko-vanja semnjev v Prežganji in je v okraji litijskem uže 68 živinskih semnjev na leto, ne more iz gospodarstvenih ozirov priporočati prošnje ter predlaga: Slavna zbornica naj se v svoji izjavi c. kr. deželni vladi izreče proti dovolitvi. Predlog se vzprejme. Gosp. M. Pakič poroča o prošnjah sedmerih obrtnikov , da bi se jim dovolilo rokodelski obrt nastopiti in samosvojno izvrševati, ne da bi morali izkazati sposobnost za nastop. 1. Edvard pl. Farkaš prosi, da bi se mu dovolilo peči domači kruh, ne da bi se moral izkazati, da se je tega obrta učil. Mestni magistrat ljubljanski kakor tudi pekovska zadruga se izrekata proti prošnji, ker prosilec ne izkaže spričeval, da se je tega obrta učil in sot pomagač délai. Tega mnenja je tudi odsek gledé na jasna določila zakona z dné 15. marca 1883. 1., drž. zak. št. 39, ter predlaga : Zbornica naj se izreče c. kr. deželni vladi za odbitev prošnje. Gosp. V. Petričič pravi, da se bode v tem slučaji zdržal glasovanja. Gosp. zbornični tajnik omeni, da c. kr. dež. vlada gledé na jasna določila §. 14. zakona z dné 15. marca 1883. 1. ne bode prošnji ugoditi mogla, naj uže bode v tem slučaji ukrep zbornice kakoršen koli. Gosp. K. Luckmann pravi, naj bi se zbornica izrekla za dovoljenje, ker se vendar mora misliti, da ima prosilec sposobnost za ta obrt, ker je skozi več let, če tudi brez dovoljenja, pekel domač kruh. On meni, da se z novim obrtnim redom ni nič hasnovitega napravilo za obrtnijo. Gosp. podpredsednik Jan. Nep. Horak omenja, da so tisoči obrtnikov za spremeno obrtnega reda prosili. On ne more v tem slučaji soglašati se s predgovorni-kom, in še le izkušnja bode učila, če vpeljava izkazanja o sposobnosti prinese pričakovano hasen ali ne. Take izkušnje se dobiti ne bodo mogle, če se bode delalo proti jasnim določilom zakona, ter se priporočala vsaka prošnja, naj je utemeljena ali ne. V tem slučaji prosilec ni utemeljil svoje prošnje, in če se prosilcu, kateri je prodajalec moke, dá dovoljenje za pekarenje kruha, došlo bode gotovo 14 takih prošenj, in bilo bi težko, odbiti jih, če se gori omenjenemu prosilcu dá dovoljenje ter se oprosti izkaza o sposobnosti. V Ljubljani je sploh število pekov toliko, da bi ne bilo želeti, da se še pomnoži, če se neče škodo vati zdanjim pekom. Priporoča toraj, naj se vzprejme predlog odsekov, ter izreka pre-pričanje, da tudi c. kr. deželna vlada ne bode mogla ugoditi prošnji. Gosp. K. Luckmann priznava, da je mali obrt bolan, a prepričan je tudi, da novi obrtni zakon ne bode oskrbel delà, da se sploh ne bode na bolje obrnilo, da bode tekmovanje zmanjšal ter da 10 let zdanji obrtni red ne bode obstál. Mali obrtniji vzeli so delo le stroji, ne pa prostost obrtov. 223 Pri glasovanji se vzprejme predlog gosp. K. Luck- manna z večino glasov. 2. Marija Dolenec iz Ljubljane prosi, da bi se ji odpustil izkaz sposobnosti za obrt kolačnika in čajne pekarije. Mestni magistrat ne more prošnje priporočati na podlagi izjave pekovske zadruge, da-si je gotovo, da zna prositeljica domač kruh in fine kolače peči. Odsek pa je mnenja , da si je prositeljica v 17 letih svojega službovanja kot kuharica pridobila sposobnosti, katere opravičujejo trditev, da nje izvrstna spričevala o služ-bovauji nadome8tujejo spričevalo kolačnika in peka čajne pekarije o dveletni pomagaški službi. Odsek stavi predlog: Slavna zbornica naj blagovoli prošnjo podpirati. Zbornica vzprejme ta predlog. 3. Antonija Grilanec iz Hraš prosi, da bi smela nastopiti in samosvojno izvrševati pekovski obrt; s spri-čevali sicer ne more dokazati, da se je učila tega obrta, dokaže pa, daje čez dve leti samosvojno izvrševala pekovski obrt. Županstvo v Postojini potrjuje, da ima prositeljica sposobnost za ta obrt in c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini priporoča prošnjo, zatorej odsek na podlagi ministerskega ukaza z dné 14. januarja 1884. predlaga: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnjo usliši : Predlog se vzprejme. 4. Neža Perko, gostilničarica v Planini, prosi, da bi smela samosvojno izvrševati pekovski obrt. Spričeval o sposobnosti ne more predložiti; prositeljica pa je ta obrt uže skozi pet let samosvojno izvrševala, kar dokaže s pridobitninskim listom. Odsek, strinjajoč se s priporočilom c. k. okrajnega glavarstva v Logatci, predlaga: C. k. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Zbornica predlog enoglasno vzprejme. 5. Gašper Skrabár iz Kamnika prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati obrt barvomaznika in izbnega malarja. Prositelj trdi, da je prej uže 5 let izvrševal samosvojno ta obrt in plačeval pridobitnino. V prošnji navaja, da je 5 let učil se ter kot pomagač služil 17 let; spričeval pa predložiti ne more, ker so zgorela, C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku potrjuje prosilčevo samosvojno izvrševanje tega obrta. Na podlagi navedenega stavi odsek z ozirom na ministerski ukaz z dne 14. januarja 1884. predlog: C. kr. deželni vladi se nasvetuje, da prošnji ugodi. Predlog se vzprejme. 6. Jarnej Zevnik, kovaški pomagač v Suhadolih, prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati kovaški obrt. Prosilec trdi, da se je, predno je stopil v vojake, učil 3 leta kovačije, da je pa spričevalo izgubil, a novega spričevala dobiti ui mogel, ker je med tem njegov mojster umri. Kot pomagač delal je prositelj pri grofu Margheriji skozi 4 leta, kar izkaže s spričevalom. C. k. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo, in odsek strinjajoč se s tem priporočilom predlaga: C. kr. deželni vladi se uasvetuje, da prošnjo ugodno reši. Predlog se vzprejme. 7. Andrej Šoklič iz Zagoric prosi, da bi smel nastopiti in samosvojno izvrševati sedlarski obrt. Spričevala, da se je tega obrta učil, prosilec ne more predložiti, izkaže pa s spričevali, da je oil skozi 4 leta in 3 mesece sedlarski pomagač. Prvo trditev tudi občinski urad v Gradu potrjuje; c. kr. okrajno glavarstvo v Ra-dovljici priporoča prošnjo. Na podlagi tega in uvažuje, da je v tamošnji okolici malo sedlarjev, je torej ta obrt v interesu prebivalstva, stavi odsek: C. k. vladi se priporoča, da prošnjo usliši. Predlog se enoglasno vzprejme. (Dalje priliv.dnie.) Politične »tvari. Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Dalje.) Uže leta 1875. je gospod poslanec trgovinske in obrtne zbornice Hebske (Eger) v svojem odličnem poročilu na shodu društva za socijalno politiko v Ei-senachu javno přiznal, da po tovarnah, kjer se bombaž izdeluje po Avstriji vseskozi po 16 ur na dan delajo. Tisto pa, kar smo v ênketi slišali in kar se ne dá na-tanko ovreči, pa omenjeno še presega. Ako mi ekscelenca gosp. predsednik dovoli, hočern nekoliko brati; imen ne bom nikakih navajal (bere): Izjava delavca Bardorfa: „Pri mehaničnih tkalnicah čas delà traja po 13 do 14 ur, včasih tudi dalje. V tovarni N. N. se delà: v ponedeljek od 6. zjutraj do 7. ure zvečer, v torek od 6. zjutraj do 9. zvečer, v sredo od 6. zjutraj do 12. ponoči, v četrtek od 6. zjutraj do 9. zvečer, v petek od 6. zjutraj do polnoči, v soboto je pa ob 4. popoludne izplačilo." V neki drugi tovarni se delà vsak dan do 8. ure zvečer, v soboto pa celo noč do nedeljnih zornic. Še drug izrek hočem gospodom navesti. Delavec Šustaček je rekel (bere): „V Brnu se v neki tovarni delà od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer, v torek od 6. ure zjutraj do 12. ure ponoči, v sredo od 6. ure zjutraj celo noč do v četrtek večer do polnoči". In še celó izvedenec brnske zbornice, obrtnik Kafka izjavil se je na vprašanje: „Mogoče je, da so v eni ali drugi tovarni tako prenapeto delali, kolikor sem pa jaz prepričan , največji čas delà po predilnicah 15 ur na- naša." Nočem trditi, da bi bilo to vse od besede do besede res, tudi dokazati ni bilo mogoče; veudar si pa do sedaj ni nihče mislil, da bi kaj tacega mogoče bilo. Vprašam le, kako pa hočejo gospodje tako zlorabo od-praviti, kaj pač tukaj zamore nadzornik? Recimo, da so v kaki tovarni določili 11 ali 12 ur za mladostne pomagače, delavci so pa sami odrastli Ijudje in na dan po 18 do 24 ur delajo. Obrtnika nobena dolžnost ne veže, da bi v tem oziru nadzornika ubogati moral. Rekel mu bo: Postava mi to dovoljuje in jaz storim, kar se šlaga z mojo koristjo. Nasproti vsem tem človeško čut v obraz bijočim dogodkom zgubi se vsaka teorija in treba nam je stvar od praktičnega stališča v roke vzeti. (Dobro! na desni.) Drug ugovor, ki se povdarja raz stališča delav« skega interesa, pa trdi, da je normalni delavnik ravna pot do socijalizma. Zakaj? Ker bo delavec premalo za-služil in mu bo treba določiti normalno plačo. Ne oziram se na to, da delavci ravno narobe računijo , da bode namreč manj delavnih moči na ponudbo in da bo vsled tega plača rastla. To ni nič druzega, kakor živ dokaz, da obe stranki pretirano računite. Jaz se ne oziram na to, kajti nikjer ne vidim kake zveze med normalnim delavnikom in normalno plačo. Normalni delavnik sè svojim socijalnim licem bil bi toraj še le na mestu, ako bi se za vsako obrt posebej določilo, koliko časa da se sme delati. Jaz mislim, da so oni na-stopili pot socijalizma, ki nam očitajo, da vse po enem kopitu delamo ne oziraje se na raznoternost obrtnije. Vlada, ki bi se na ta način hotela vtikati v produkcijo, da bi za to obrt po 8, za ono pa po 9 ur delà na dan določila itd., imenovati bi se morala po vsi pravici socijalna. 224 Od kod pa Daj bi dobila vlada ali postava vse po- mice, katere nosi carica, to je moja beseda, pa bodem trebne podrobnosti? Predstojeća postava druzega nič ne takoj njegova soproga/' določuje, kakor to, da sme delavec tudi pri najložjem Deve so sè seboj odpeljale vrtoglavo krasotico. delu le toliko in toliko ur na dan delati, da se fizično V) Smejaj se smejaj : t« godrnjal je kovač, ko ne ugonobi in da mu je mogoče skrbeti za svoje izobra- je odhajal tik za njimi. „Smejam se sam sebi! Mislim ženj in za svojo družino. Ako manj delà, vladi nič in premišljam, pa ne morem spomniti se, kde sem ostavil mari. Pravijo sicer drugi ljudj morajo tudi već časa glavo. Nisem jej na brigi nu, saj ni sama Oksana, Da dan neprostovoljno delati, na pr. pisarji, poslanci, kaj še, ua tem svetu, kedar je kaka izvanredno dolga seja (veselost na levi). in brezi nje v selu. Hvala Bogu. dosti zalih hčeri je kaj je do Oksane?! Nikdar Iz tega sledi, da moramo tudi za nas zahtevati nor- ne bode dobra gospodinja: zna le izvrstno lispati se. Ne, dosti je tega, čas je, da se zmodrim!*' Ali to trenotje, ko je kovač sklepal, da bode moder malni delavniK, ne pa, da bi ga delavcem zanikali, smemo strašiti s socijalizmom, sicer se res ne bo prav nič zgodilo. Progresija morala bi se tudi smatrati za pričaral mu je nekak hudoben duh Oksanino obličje pred socijalizem, ker je bil Robespiere njen najvećji prijatelj očí, nasmijal se mu in opomnil je: „Prinesi, kovač, ca- in vendar so danes povsod progresivni davki vpelj ričine čižmice, pa bodem tvoja soproga !" Vse je vrelo to ima vlada in postavodajalna oblast v rokah. Nam v njem, a na misli mu je bila le Oksana. potreba več, kakor da poznamo mejo, katere ne smemo Tolpe kolednikov. dečaki posebé, dekliči posebé 5 prekoračiti. Kar se tiče določitve najdaljšega delavnika, se popolnem strinjam z gospodom poslancem hebske trgovinske zbornice, ki pravi v svoji izvrstni knjigi „Angleško postavodajalstvo" sledeče (bere): „Natančno poznanje hitele so iz ulice v ulico vale. in popevale so in koledo Kovač pa ni videl in ni slišal teh zabav, ki je o drugih prilikah tako strastno veren bil Jim. i nilo Hudobec je v tem šalil se in dobro imel pri Solohi, gleškega postavodajalstva za továrně naj bi odstra- poljubljal jej je roko in zminjal se tako, kakor ima na- daleč na okoli razširjeno mržnjo proti postavm vado sodski prisednik, kedar je pripopovni; sezal si je uravnavi delavnika in naj vlade postavodaj kor k srcu. vzdihal je in žugal jej, če ne ugodi njegovi - ' —- ' — w w.w» . -- — . v W - -------- ----%} - A * »JI VI* ^ » /JVllUUi J V I LI Cill^UA J ' J w U V UgWU lij wm, \J ▼ 1 poracije sprevidele, da blagohotno in zmerno delovanje strasti, da je pripravljen na vse: da bode v vodo skočil, od strani države na korist delavskega prebivalstva ni- dušo pa poslal narávnost v pekel. Soloha ni bila tako igra! kakor ne nosi v sebi socijalne kalí, pač pa je sposobno, kruta; poleg tega je hudobec, kar je bilo znano, ígrai da obudi pri delavcih interes za ohranitev in obstanek z nje vred pod tisto streho. Jako rada je imela roj če- današnjega družbinskega reda in zabrani socijalni pre- stilcev okrog sebe . u . r>-----------„4-: k; ™ ta^ A ___ * ___ • i.-i In dalj r» Ravno tako je želeti, da bi se pod- ta večer je vrat jetniki ne odtegovali prepričanju, da okrajšanj zato redko kedaj bila sama. Ali delà j bila odločila, da prebije brez vsakoršnega tovarištva, zato ker je bil vse znamenitejše vaščane djak katero se ima iz zgolj človeškega čuta vpeljati, nikakor povabil na pojedino. Pa je drugače steklo se : stoprv ne oškoduje neposredno njihovega interesa in da je razodel je bil hudobec svojo bol, užé je zunaj oglasil mnogo bolj pametno, pripoznati zahtevo, od katere de- se tolsti starosta, Soloha je odhitela odpret vrata, čili lavci po nobeni ceni ne bodo odstopili z lepo, kakor pa hudobec pa je zlezel v eno praznih vreč. da bi jim jo delavci v razburjenih časih in dnevih na silstva iz rok izpulili" (str. 5 (Dalj Ko je bil starosta otresel sneg sè svoje obleke in prihodnjie.) Zabavne stvari. iz Solohinih rok prejel merico vodke, povedal je, da ni šel k djaku, zato ne, ker je vstal metež; ker pa je v nje domu videl luč, zavil je k njej, da bi pod uje streho prebil večer. Ni bil še starosta dopovedal, potrkal je nekdo na vrata, oglasil se je djak. „Skrij me kamor koli" Noč pred sv. dnevom. šepetnil je starosta nečem se zdaj niti z djakom". Maloruska povést. Ruski spisal M. V. Gogolj, přeložil (DaJje.) Kako mrzko in zavistno je kovač L. Podgoriški Soloha je dolgo časa premišljala, kam bi skrila tako tolstega gosta; naposled je odločila največo vrečo polno oglja; izsula je oglje v kad, a neokretni starosta je z brkami, z glavo in s ćopom vred zlezel v vrečo. (Dalje prihodnjie.) gledal to veselje in kako je ta večer rotil vse kolede, če prav je sam neizmerno rad koledoval. n Hoj 1 Odarka!" vskliknila je krasotica vesela ko je bila ozrla se v jedno izmed svojih prijateljic, Naši dopisi. Pcstojine 7. junija. (Izv. dopis.) Neprijetno je n šiti ! imaš nove čižme, oh, kako so lepi in sè zlatom pro- ganila Postojnčane vest, da je si. vodstvo južne želez Dobro se imaš ti, Odarka, ti vsaj imaš koga, ki nice přestavilo v vsakem oziru vsega spoštovanja vred mice vse kupi ; ali kedo bi meni podařil tako krasne čiz- nega gospoda Fran Sterle-ta, načelnika postaje iz Po- stojine, v enakem dostojanstvu v Zalog pri Ljubljani. » Nikar ne toži, draga moja Oksana!" vme8il se In zakaj? zato, ker mu vest ne dopušča, da se iz je kovač, „jaz podarim takove čizmice da, ka- nevéril načelom razvitku milega nam naroda blagodej koršnih ne nosi nobena plemčica. u nim ter se sprijaznil z njega napredku sovražnimi ; vsaj Ali ti?! íi začudila se je Oksana in oholo po- tako govoré, da so nekateri gospodje nasprotne stranke gledala ga. „Rada bi znala, kde bi ti dobil čizmice, da po vsem taktnega, vestnega gosp. Sterle-ta toliko časa moji nogi nosili jih, razen če mi doneseš te 5 ki jih z ne presvitlimi barvami slikali južne železnice pred- carina noseva!" » Čujte ? kaj zahteva!" stojnikom, da so dosegli svrho svojo sebi sigurno v vskliknile so in smijale veselje, a v veliko nevoljo ogromne večine domoljubnih se vse deve. n Da! u govorila je krasotica ponosno dalje, Postojinčanov, izlasti trgovcev Prijazen je bil gospod načelnik sè strankami in po r bodite priče ve vse, če mi kovač Vakula donese čiž- strežljiv v službi, ne oziraje se na politično mišljenje enega ali druzega; s tem zadovoljen je moral biti, da tudi nolens, slehern ž njim. In kod naroda sin je gosp. Sterle vzor pravega domoljuba. Svetinje, katere spoštuje ljudstvo slovensko in katere spoštovati moral bi vsak rodoljub, drage so bile njemu v meri dostojni. Vere ni imel le na jeziku, temveč živel je po njej dejanski; dolžnosti kristjana spol-noval je on, dasi bi izgovarjal se čestokrat lehko sè svojo službo. In na podlagi dejanskega, vérskega svojega prepričanja in življenja, plamtel je on ljubezni do napredka narodnega. On sicer ni bil agitator; ali veu-dar previdno, modro, vztrajno, pošteno njegovo posto-panje pridobilo je marsikoga, da je izlasti v važnih mo-mentih izpolnoval narodno svojo dolžnost. S tem pridobil si je srca Postojinčanov, v prvi vrsti domoljubov, ki so priredili mu dne 3. julija ,,Va-lete" v salonu „restavracije" železnišse. Prisotnih je bilo 25 gospodov, med drugimi tudi gospod okrajni glavar A. Globočnik. Izrekala se je tu gosp. Sterletu iskrena zahvala za vestno izpolnovanje njega službenih in domoljubnin dolžnosti ter prosilo, da božja previd-nost ga skoro dovede na mesto, kjer bode zadovoljen s svojo osodo. Pokojni prečastiti gospod kanonik Fran Kramar služboval je v Postojini kot župnik 1. 1843.; kot žup-nik-dekan od 1. 1844—1847. Zasluga njegova je, da se je sezidala nova župnijska hiša; on je sicer ni zidal, a postavil je temelj in preskrbel za-njo načrt, katerega je izdelai tedanji okrožni inženir Lovrenc Hrasfield. — Smrt preč. gospoda kanonika oznanovalo nam je tri-dnevno zvonenje opoludne in zvečer, kakor tudi o njega pogrebu v sredo dne 2. t. m. ob 5. uri popoludne. Bog mu daj večni mir ! Od sv. Vida nad Cerknico. (Požar; zahvala; letina.) dne maja letos je posestniku Juriju Tavželjnu iz Čohovega pogorela hiša, hlev, kašča in še le postavljeni skedenj. V treh urah je bilo vse vpepeljeno. Ker je ogenj ponoči nastal, ni bilo mogoče druzega oteti, kakor otroke in živino. To je bila še sreča, da ni bilo prav nič vetra , sicer bi bila gotovo vsa vas pogorela. Moški so šli hitro na drugih gospodarjev strehe in ne-prenehoma nanošeno vodo po slamnatih strehah poli-vali. Nek sosed ima svoja poslopja komaj dva sežnja od tega pogorelca, katerih se vsled velikega čuvanja, hvala Bogu, vendar ni ogenj prijel. Kako je ogenj nastal, se ne véprav; nekaj se govori, ko bi bil nek ptuj krovec Pavel iz vrhniških Rovt na kak način zanetil, ki je svojega orodja iskal, in po požaru kar zginil ko kafra, ker po-gorenega skednja še pokril ni. Dobro je še posebno, da je bil nesrečni pogorelec saj za nekoliko zavarovan, ter od „Slavije" prejel do 350 gold., ki bo vsaj za delavce imel, toraj se zavarovalnici „Slaviji" prav lepo zahvali ili vsem posestnikom ta zavod posebao gorko priporo-čuje. Ravno pred enim letom je v tej vasi tudi eno poslopje pogorelo, ki pa ni bilo zavarovano, zato pa tudi še dozdaj doděláno ni. Letina bo letos po hribih zopet le bolj slaba. Sena se malo nakosi, krompir je zeló redek, ki so koščeki od velike moče pognjili in zvode-neli; potem je pa še slana in kake dvakrat toča sadju iu raznim poljskim pridelkom precej škode naredila. — Gojzde bi bilo treba varovati, a zarad slabe letine bo treba le v njih živeža si iskati. — V hribih je uže tako slabo in težavno, ker ni nobenega zaslužka, potem pa še slabe letine, je pa dosti nadlog. Bog nam pomozi! Fr. Kl. Izpod Nanosa 25. junija. — V „Novicah" je bilo brati, da so v Razdrtem odločni narodnjaki, ali poštni pečat vedno nosi ,.Prawaid". Več oči več vidi. 0 odlučnih narodnjakih se ne more v obče govoriti; danes tako, jutri drugače, kakor komu kaže. Po naključji pridem na razdrško pokopališče in pregledujem mrtvaške spominke. — Blizo vhoda naletim na spoininski kamen iz preteklega stoletja!! 0 kaj še? Iz začetka ali vsaj srede 19. stoletja? 0 kaj še! Ampak iz leta 1883.: „A. D. geboren--gestorben — Juni 1883!" Kdor ne verjame, naj gre pogledat, če ga pot mimo pelje. — 9. dne t. m. so bile tukaj volitve župana in svetovalcev za hrenoviško županijo. Vkljub vsemu na-sprotju je bil z večino glasov izvoljen dosedanji župan Lenasi Anton, njegov nasprotni kandidat Matevž Pre- merl je dobil tri glasove manj. Iz Ljubljane. (Gosp. deželni predsednik bar. Winkler) podal se je začetkom minulega tedna na odpust za nekaj časa v Logatec. čujemo, da hoče gospod predsednik ta čas porabiti v izdelovanje načrtov nekaterih postav za prihodnje zasedanje deželnega zbora kranjskega. — (Delavskega podpornega in bralnega društva v Gorici odbor) preklical je prav v zadnjem trenutku slo-vesnost blagoslovljenja društvene zastave, katera je bila napovedana za minulo nedeljo. — Kakor beremo, šču-vali so tamošnji lahoni in nemškutarji prebivalstvo toliko časa zoper nameravano svečanost, da je tamošnja politična oblast, posebno po demonstrativnem sklepu goriškega mestnega zbora, skoraj do čistega preklicala prej brezpogojno dano privoljenje. — Ta dogodba se zeló čudno prilega k načelom , katera v besedah, pa tudi dejansko drugim narodom nasproti — proglaša se-danja vlada. — Le Slovenec bi tedaj na Primorskem ne směl kazati, da je tam njegova domovina! — Blizo tako, kakor zdaj v Gorici, godilo se je pred par leti pri enaki svečanosti v Trstu. — Čudili smo se takrat mar-sičemu, danes pa bi se še bolj čudili merodajnim vladinim krogom, ako bi res trpěli, da se — tudi ob času nevarnosti domovini in cesarju zvesti Slovenci na Primorskem — neoporečeno smejo na steno pritiskati. — Po vsem odobrujemo ravnanje društvenega odbora , da je zavrgel pogoje, ki bi mogli neomadeževano zastavo zvestih in zavestnih Slovencev le sramotiti. Dogodba ta postala je politično imenitna za Slovence. Upamo, da bode konečno tudi Taaffejevi vladi nekaj več ležeče na navdušeni zvestobi in neomejeni požrtvovalnosti Slovencev, kakor na osebi tržaškega na- mestnika. — (Vreme.) Minulo nedeljo nastala je v blizini Ljubljane huda ura s hudo nevihto, v nekaterih krajih tudi s točo, drugim krajem došel je ob tistem času lep miren dež. — Včeraj zjutraj ponovila se je zopet ne-vihta, sicer pa je vreme lepo gorko in polju zeló ugodno. — (Močvirski odbor) zboruje dne 12. t. m. ob 9. uri zjutraj v dvoranici c. k. kmetijske družbe; na dnev-nem redu so: 1. Naznanila predsednikova, 2. predlogi posamesnih odbornikov. — (Spominek na vlansko cesarjevo navzocnost v Ud- matu) razkril se bode slovesno prihodnjo nedeljo ob 4. popoludne. — Grospod župan Martin Bavdek dal je namreč v svojo hišo v Udmatu vzidati lepo izdelano ploščo v spomin veselega dogodka, ko je pred letom dobil priliko, tam pozdraviti presvitlega cesarja. Slo-vesnosti vdeležijo se „Sokol" , čitalnica ljubljanska iu bizoviška; slavnostni govor pa bode govoril gosp. Mahkot, c. kr. okrajni glavar ljubljanske okolice. Vab-ljeni so k slovesnosti vsi, kateri se zanimajo za-njo. — (Presvitli cesar) nakazali so mlinarju A v b e 1 j n u z Dvorja, kateremu je huda nevihta prizadela veliko škodo, 200 gold. — [Odkritje Amerikepodučno-zabavna knjiga v treh delih obsegajoča 162, 142 in 134 strani, predela! H. Majar, dala je na svitlo in založila Kleiamajerjeva tiskarna v Ljubljani. Dobro došla! — (Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe) je bila v nedeljo 6. t. m. Natančneje poročilo je med go-spodarskimi stvarmi. — (Birmanje v Ljubljani) ne bode 13. dne t. m.; ampak drugo nedeljo dne 20. t. m., ker je škof tržaški dr. Gr lavi na nekoliko obolel. — To je tudi vzrok, da je posvečevanje tukajšnjih novomašnikov odloženo za par dni. — Vsa daljna škofovska opravila pa upamo, da bode opravljal uže novo imenovani škof ljubljanski dr. Misia. — („Narodne biblijotekeu Krajčeve) došel nam je snopič 11., ki prinaša povest: „Za kruhom", in snopič 12., obsegajoč „Crtice iz življenja na kmetih" iz spisov Andrejčkovega Jožeta. Cena je snopičem po 15 kr. — (Pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem zalozišči v Ljubljani) se bode dne 11. julija t. 1. na javne po-nudbe oddajalo oskrbovanje s senom, slamo in z drvmi, in sicer za postaji Ljubljana in Rudolfovo za čas od 1. septembra 1884. do 31. avgusta 1885., in za postajo Toplice za čas od 1. junija 1885. do 31. avgusta 1885. leta. — Natančneje se izvé pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani. — (Odbor „Slovenske Matice") zboruje v ponedeljek 14. julija ob 6. uri popoludne v Matičini hiši na Kon-gresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXIII. odborovi seji. 2. Naznanilo prvosedstva. 3. Poročilo tajništva. 4. Podrobno pretresovanje prenare-jenih pravil in opravilnega reda. 5. Poročilo gospodar-skega odseka. 6. Posamezni nasveti. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Nedeljo večer odpeljala sta se cesar in cesarjevič v Ptuj, kamor sta v ponedeljek zjutraj ob 6. uri dospěla. — Volitve za deželni zbor niže-avstrij-ski so dokončane in povsod se je judovsko-levičarska stranka prepričala, da ji nasprotniki naraščajo bodi-si v velike manjšine ali celó v večine. V kmetijskih občinah priborili so si konservativci dva sedeža, žalibog, zgubili so tudi enega, pa ne na levičarje, temveč na prostega kmetiškega poslanca protikandidata Rufovega. Izvoljeu pa je bil izmed konservativne stranke na novo odličen iz Bavarskega došli časnikar monsignor Knab, kateri si je uže dosedaj pridobil velike zasluge za kon-servativno stranko avstrijsko in je izrekoma zeló vspešno deloval zoper judovske liberalce na Nižeavstrijskem, spodrinil je v okrajů Ainstetten, starega in zeló mo-gočne°a levičarskega poslanca grofa Kilmansega. Enako propadel je tudi v „kmetijskih" predmestjih dunajskih Funfhaus in Sechshaus kandidat levičarjev proti neod-visnemu raeščanu. V mestih in trgih obdržali so levi-čarji sicer še svoje sedeže. toda število njim nasprotnih glasov se je zeló pomenljivo pomnožilo, izrekoma v nekaterih volilnih okrajih dunajskih Leopoldstadt, Land-strasse, Mariahilf bile so uže dejanske volilne bitvě zeló podobne onim na Ogerskem. — V vélikem posestvu se ve da tudi ni dvomiti, da tudi še zmagajo zdaj levi-čarji, ker mnogo tamošnjih grajščakov je judov ali pa so v pesteh judovskih časnikov. — Imenovanje dr. Misie za Ijubljanskega knezoškofa je uradno proglašeno. Moravska. — Tudi volitve za moravski deželni zbor so dokončane, in kakor v kmetijskih občinah, tako je narodno-česka stranka sijajno zmagala tudi v mestih in trgih in si v tej skupini priborila 12 sede-žev. Drugače je bilo pri volitvi tamošnjega velikega posestva. V tem oddelku odločuje malo število omah-Ijivih grajščakov, kateri se z enim očesom sladkajo vladi in zarad te deloma česki-narodni stranki z drugim očesom pa levičarskim kolovodjem Chlumecky-u in dr. Sturmu. In ker je bila tudi pri teh volitvah vlada prav zeló popustljiva, Chlumecky in Sturm pa sta zvita, kakor kozji rog, sklenila je stranka omah-ljivih velikih posestnikov z levičarskimi tako porav-navo, da je s tem česko-narodna stranka prodana. Omahljivci sprejeli so namreč namesto 8 lastnih omah-ljivih kandidatov samo 5 takih, 3 pa odločne levičarje in v tem je razmera glasov po vsem predruga-čena in tako bode sedaj narodna česka stranka v deželnem zboru imela samo 47 glasov, levičarji pa 52 in s tem ostanejo nade moravskih narodnjakov, da se jim vsaj v deželi pripravijo enkrat dolgo-trajne krivice zoper ogromno večino tamošnjega prebivalstva prazne sanje. 0 osebi deželnega glavarja za Moravsko se čuje iz dobro podučenih dunajskih krogov, da je imenovanje grofa Fel. Vetter-a za to mesto uže gotovo. Pulj praznuje skupno z vojnim brodovjem navzo-čost cesarja in cesarjeviča z velikimi slovesnostimi, Bivališče cesarjevo je sicer njegov brod „Miramareu in zato se mesto in meščanstvo uradno ne vdeležuje ce-sarjevega sprejema, temveč značaj slovesnosti je vo-jaški. Jutri bode, kakor smo uže omenili, cesar uže zopet v Išlu, cesarjevič pa v Celovcu, kjer je sloves-nost o novozidanem muzeji, imenovanem po cesarjeviču. Ogerska. — Po dokončanih vseh volitvah v državni zbor ima ministerská stranka 234, zmirno-na-sprotna 60, neodvisna 77, protijudovska 17, narodna 16 poslancev, 9 pa jih ne pripada k nobeni stranki. Srbska. — Ministri so se uže vrnili z Niša v Beligrad. Ministru Garašaninu podeljen je red sv. Štefana. Nemška. — Tukajšnja vlada odposlala je kot iz- vedenca zarad kolere svojega strokovnjaka dr. Koch-a na Francosko, in ta se je v Toulon-u in Marseillu pre-pričal, da je tam nastala bolezen prava azijatiška kolera in v razgovoru z nekim časnikarjem izrekel je svoje pre-pričanje, da je bolezen na brodu prenesena iz Azije, in pa, da se bode po njegovi misli kolera tudi letos po Evropi razširila tako, kakor leta 1865. Francoska. — Zarad Tonkinskega miroloma odgovorila je Kitajska Francoski, da je bil znan napad Francoske vojske po Kitajski po vsem v smislu tamošnje vlade, ker ona mirovne pogodbe pred dokončanimi na-drobnimi dogovori še ne smatra za po vsem veljavne, — Vsled tega dogovora zahtevala je Francoska, da ji v treh dneh dá popolnega zadostenja, sicer si ga bode iskala sama. Vse kaže, da Kitajska ne bode odjenjala in tako se prične iz novega zdaj zarad kolere v Tulonu in Marseillu dvakrat neprijetna vojska. Ministerski svet Francoski je baje sklenil, od Kitajske zahtevati vojne odškodnine in ako je ne plača, takoj zasesti primerni del kitajske dežele. — Kolera se širi; zadnje dni umiralo jih je po 15 do 20 na dan, in to enako v Toulonu in Marseillu. Žitna cena v Ljubljani 2. julija 1884. Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 96 kr. — banaške 8 gold. 62 kr. — turšice 5 goid. 60 kr. — soršice 6 gold, 73 kr. - rži 5 gold. 85 kr. — ječmena 5 gold. 20 kr. — prosa 6 gold. 50 kr. — ajde 5 gold. 85 kr. — ovsa 3 gold, 25 kr. — Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.