Štev. 19
VI. leto
Poštnina gstačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 10. julija 1924.
Fiu Lleejsktt IraJtSnles ^tealna gleauizija
ml m sm
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. —..... Oglasi po ceniku. ...
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, a ko sc -'.e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 54. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zopet naj čakamo!
Beograjska »Politika« z dne 7. julija prinaša sledečo vest:
V finančnem ministrstvu je dovršen projekt o povišanju draginjskih doklad upokojencem in upokojenkam in o izplačilu razlike prejemkov aktivnim državnimi uslužbencem za čas od 1. oktobra 1923. do 1. m a "a 1924. Ta načrt, ki je izdelan po predlogih Saveza, bi moral biti podpisan na eni izmed prvih bodočih sej ministrskega sveta.
Za izplačilo povišanih draginjskih doklad upokojencem in upokojenkam je potrebno glasom zakona o draginjskih dokladah odobrenje financijskcga odbora narodne skupščine. Ker je pa sklicanje tega odbora: v tern trenutku iz mnogih razlogov nemogoče, zato je jasnog da bodo ubogi upokojenci in upokojenke še dolgo čakali na izplačilo.
Za izplačilo razlike prejemkov aktivnim državnim uslužbencem ni potrebno odobrenje tega odbora. Toda kljub temu, vsaj vse kaže na to, bodo tudi aktivni državni uslužbenci še dolgo čakali, ker je finančni minister izjavil, da nima denarja.
Vsled teh slabih izgledov je sklenil Savez, da skliče še o toku tega meseca v Beogradu velik protestni miting, na katerega bi prišli delegati vseh organizacij državnih uslužbencev in invalidov. Po mitingu bi šla povorka vseh prisotnih demonstrativno po glavnih ulicah.«
Iz letnega poročila Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev.
(Konec.)
Kapital Saveza je znašal koncem leta 1922 Din 18,177.785.87, a koncem leta 1923. je narastel na Din 43,048.157.27. Deleži včlanjenih zadrug so se povečali v poslovnem letu od Din 125.707.40 na Din 216.105.—, a dohodki na račun zakonitih prejemkov so se povišali od Din 18,072.078.47 na Din 42,832.052.27. Hranilnih vlog Savez ni prejemal, a tudi ni delal dolgov. Savez je dajal zadrugam kredite po 4%. Ta nizka obrestna mera je nekatere zadruge zapeljala v to, da so od Saveza dobljeni kredit nalagale v denarne zavode z visokimi obresti, namesto da bi odplačevale dolg na blagu, ki so ga imele pri Savezu. Savez bo v bodoče proti takim zadrugam najostrejše postopal.
Savez se je mnogo bavil tudi z vprašanjem osebnega kredita državnih nameščencev, ker je to vprašanje v ozki zvezi z delom naših zadrug. To vprašanje se da rešiti le tedaj povoljtio, ako bo Savez razpolagal z visokim kapitalom v ta namen in ako bo kreditno odeljenje odeljenje Saveza in v najožjem stiku z njegovim ostalim delom.
Prav tako važno je tudi drugo vprašanje, namreč vprašanje o stanovanjskih prilikah državnih nameščencev. Treba bi bilo z ozirom na važnost tega vprašanja, da skupščina naloži upravi Saveza, da reši kar najbolj
povoljno vprašanje hipotekarnega kredita za državne uslužbence.
H koncu svojega poročila opozarja uprava Saveza ponovno na to, da Savez ne deluje niti cela tri leta in da je to dejstvo velike važnosti za presojo njegovih uspehov in neuspehov.
Ob 50 letnici „Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani r. z. z o. j.
II. poglavje.
V konzorciju je za tem nastopilo zatišje, ki je trajalo par let. Izgleda, kot bi se bili hoteli njegovi gospodarji nekoliko oddahniti na svojih lavorikah. Je pač zakon narave tak, da so tudi oni postali sčasoma starejši, okor-nejši, komodnejši in naveličani.
Ampak oglašati so se jeli ljudje nove orijentacije — mladini, ki so jih vznemirjali pri tem počitku. Na občnih zborih so zavele sveže, ostre sape. Mali opoziciji se je posrečilo zriniti se v odbor — in tako sem prišel vanj tudi jaz, nakar sem že leto za tem 1903 postal celo funkcijonar konzorcija, kar naj je pomenilo nekako koncesijo mlajši, po modernih reformah stremeči generaciji. Tega je sedaj dobrih 22, nepretrganih let trdega organizacijskega dela, polno nad, plodu, a tudi obilo razočaranj.
Prosim Vas pa, gospodje, da bi me razumeli prav in mi ne očitali neuglajenosti in samovoljnosti, ako bom mestoma kajpada tu-
R. R., Ljubljana:
Okrajni desinfektorji.
Imamo jih menda že pri vseh „kr glavarstvih. In kako smo jih bili potrebni ko smo jih zeljno pričakovali! Nočem nik žaliti s trditvijo, da naša širša javnost zaprav ne ve, kako in kaj je s temi dies h torji. Zato ne bo škodilo sledeče kratko jasnilo.
Na račun reparacij smo- prejeli od f Čile precejšnje število pločevinastih kc !la štirih kolesih za razkuževanje ol l'.dr- Iz dejstva, da je bila tudi Slovcnij n""a Pravice do reparacij, tako bogato rana s temi desinfektorji. bi se dalo skic a je teh desinfektorjev bajno število. D n 3na stvar še nekam v redu. In kaj : zgodilo potem?
Predvsem malo uvoda. Kot primaner kupil na sejmu od kričečega Juda »z verižico za 40 vinarjev. Takoj pero. v in : »Draga mamica! Kupil sem zelo P< zlato verižico. Prosim Te, da mi takoj šljcs eno zlato uro. Najrajši bi imel zlat.
frnoL h'r dr,UK::Če’ ^ mi eno srci a mora biti zelo lepa, taka tenka, veš!«
»Papa pravi da imaš itak lepo uro od botra, če je pokvarjena, jo bomo dali v popravilo«. Še danes se mi zdi za malo! Odgovor me je temveč vjezil, ker sem bil mami zaupal, da moja birmanska ura ne gre več, odkar sem jo od znotraj izprašil, od zunaj pa lepo umil s finim milom.
Desinfektor je bil boljše sreče kakor mo-l ja verižica. Pa pravijo nekateri, da nam uprava ne »valja«! Takoj je bil razpisan večtedenski tečaj za tiste, ki so se hoteli posvetiti težavnemu študiju razkuževanja. Mislim, da se je od kandidatov zahtevala med drugim celo pismenost, v izgled se jim je pa stavila namestitev za okrajne desinfektorje. Čudno in neverjetno in nezdrav pojav v naši žurnalistiki je, da časniki niso poročali o rezultatu težavnih skušenj. Tako ne vemo niti, kdo je skušnjo prestal; tem manj pa vemo za odličnjake. Da se ni poročalo o reprobacijah in ponavljalnih izpitih, je umevno, ker je to diktat žurnalistične diskrecije. Mimogrede bodi omenjeno, da so se kandidati udeležili tečaja na državne stroške, kar je samoobsebi umevno in ustavno, kajti pouk je prost taks in pristojbin.
Po končanih študijah so bili ti živi desinfektorji takoj nameščeni. In sedaj jih imamo pri naših srezih, hvala Bogu!
Imamo in neobhodno jih potrebujemo tako, kakor neobhodno- potrebujemo n. pr. agrarne urade, okrajne ekonome in njih pomočnike, obrtno-zadružna nadzorništva, inšpektorje dela, borze dela, okrožne zdravnike in živinozdravnike itd. Imajo sistemazi-rano plačo, za potovanja (razkuževanja) jim pa pripadajo še potnine. Ker pa kužnih bolezni ni dosti, so začasno navezani na borne mesečne prejemke ter tako tudi oni prispevajo k številu nepotrebnega uradniškega proletarijata. (V izogib napačnemu umevanju gornjih izvajanj o nepotrebnosti nekaterih uradov in funkcij moram pripomniti, da so nekateri teh in sličnih uradov in poklicev docela nepotrebni, drugi so pa potrebni toda v drugi obliki. 'Nepotrebne odpraviti in tisto malo neznatne in neznane kompetence pride-liti drugim, ostale pa preurediti tako, da kot svobodni poklici ne bodo prejemali sistemiziranih plač. Kajti čudno je, da dobi »uradnik« ki se park rat v tednu prikaže v pisarni in ki sicer izvršuje svoj svoboden poklic, ravnota-ko ali še večjo plačo kakor tisti, ki sedi po
di omenjal svojo osebo. Koli neizbežno, toli mi bilo neljubo, če bi po Vašem morda kaj preveč podčrtaval v tej osebi onega faktorja, v kojega rokah je zadnjih 20 let v največji meri ležala usoda konzorcija.
Nujno je bilo treba temeljite preureditve konzorcij v povzdigo njegovega poslovnega dela. V pisarni je bilo treba odpraviti nebroj upravnih nedostatkov. Uradovalo se je nemško. Na zunaj je bilo treba propadajoči renome zopet dvigniti, pridobiti prometnih sredstev, pritegniti novih članov, dunajski centrali pa energično pokazati zobe.
Kar se tiče te slednje, sem vzel prvo priložnost, ki se mi je nudila, to je bil občni zbor leta 1903 — za povod, da sem si jo bil kot poročevalec temeljito privoščil.
Šlo je za vprašanje zidanja uradniških hiš v Ljubljani. Poudarjajoč tozadevno potrebo, sem pozval centralo na zidanje take hiše v Ljubljani, kakor jih je imela na Dunaju, Gradcu, Pragi in Budimpešti.
Naravno, da pri tej priliki nisem štediil z očitki, ki so leteli na račun njenega pristranskega in nelojalnega postopanja pri podeljevanju podpor slovenskemu delu članstva.
Končno sem zahteval večjih kreditov za konzorcij v povzdigo njegovega poslovanega prometa. Ista centrala, ki je italijanskemu konzorciju v Trstu, ki je bil vsled nespretnosti odbora prišel skoro na kant, priskočila z ogromno vsoto 60.000 goldinarjev, za ljubljanskega ni zmogla niti par tisoč kronic.
S temi očitki sem centralo, ki je bila doslej nekak »nolli me tangere«, zadel v živo. Tega mi na Dunaju zelo dolgo nismo mogli Tega mi na Dunaju zelo dolgo nismo mogli zne.ših letih započel zavarovalno akcijo v velikem stilu širom kranjske dežele.
Kakor omenjeno, se je uradovalo nemško. Temu ni bila morda toliko kriva narodna nezavednost slovenske večine, kot njena, Slovencem sploh lastna slabost, da je iz obzirnosti nap ram par nemškim odbornikom še vedno trpela birokratični cof, ki je pripuščal
S im več ur na dan v uradu. Še bolj čudno je, da dobivajo sistemizirano plačo svobodni poklici, ki sploh ne vedo, v čem obstoji njihova uradniška funkcija in ki razun prejemanja plače nimajo nikakih stikov ne z državo ne s samoupravo. )
Skoraj bi docela zašel. Temo o desinfek-torjih moram primerno zaključiti. Kakor že rečeno imamo pločevinaste kotle, ki se imenujejo desinfektorji; ker so pri okr. glavarstvih, jih moramo imenovati okrajne ali srez-zke. Kako bo sedaj s tituliranjem? Živa bitja, več ali manj pismena, ki so prestala predpisane skušnje in ki so postavljena na »odgovorna zvanja rukovatcljev« teh sreskih des-infektorjev imenujemo in se sami tudi znajo predstaviti za srezke desinfektorje. Kaj sedaj? Če in ker imamo v dokazano prepotrebnem ministrstvu narodnega zdravja toliko plodovitih strokovnjakov, ki takorekoč na akord pesnijo skoraj tedensko terminirane uredbe, pravilnike, spremembe in spopolnit-ve, smemo zahtevati, da se tudi ta titulatura na nek način in brez zamere diferencira. Ca-veant consules... ki je sicer že precej obrabljena fraza, je zopet enkrat na pravem mestu. Kajti n. pr. ni vsejedno, če razžališ mrtvega desinfektorja (kotel) kot takega ozir. kot inštitucijo v njegovem najvišjem izviru, ali če razžališ živega desinfektorja kot takega ali kot zvanje. Vidiš, že plešejo in se kregajo za kompetenco razni 103, 65, 104 i>a-ragrafi k. z. ali s. k. z. »če bo falot uvidel, da bi ga živi desinfektor spravil pred okrajno sodišče, bo rekel, da je imel v mislih mrtvega, tj. kotel samo da pride, če le mogoče pred poroto«, me je pred par dnevi očetovsko poučeval vsled običajnega izida porotne obravnave ozlovoljeni državni pravdnik.
nemškemu jeziku nezasluženo privilegirano j stališče.
In to je bil povod tej dobrodošlici!
Mimo druzega je torej tudi bil nacijonalni | moment, ki je vpil po čiščenju. In šlo je ... | Le začeti je bilo treba. Slovenskemu referi- j ranju so polahko sledile tiskovine, za temi j društvena pravila in slednjič po znanih krva- j vih septemberskih dogodkih leta 1908 je bila | slovenščina proglašena za službeni jezik konzorcija.
Rad in z veseljem se spominjam te uporne, kipeče, ustvarjajoče »Sturm- in Drangperiode« — in peščice onih resnih sodelavcev, mož velikih misli in strokovnega i znanja, iz katerih je izšlo toliko konkretnih , impulzov. Od teh naj pri tej priliki še posebej , omenjam: Ivana Podgornika, sedaj poštnega ! uradnega ravnatelja in našega večletnega j predsednika Antona Wolf a, poštnega urad. ravnatelja, dr. Frana Windischerja, ter umrlega Avgusta Zajca in Valentina Žuna, slednja oba priznana finančna strokovnjaka.
Tako je šlo stopnjema dalje in konzorcij je prišel zopet do sape.
Od začrtane poti se konzorcij tudi med i svetovno vojno ni oddaljil. Pozivu vojnega ministra na podpis vojnega posojila se nismo odzvali. Sicer je pa šla vojna mimo konzorcija brez sledu.
Kakor po nevidni roki, je bil očuvan vseh gospodarskih kriz in stresljajev v tej vojni, ki je sicer napravila toliko zla in neprecenljive kulturne in materijalne škode.
Nikakor pa ni to pripisovati samo srečnemu slučaju. Ampak jedro in notranji ustroj konzorcija sta zdrava. Razveseljivo znamenje solidnosti uprave njegove potrjuje najbolj dejstvo, da v tej celi dolgi, križev in borb polni polstoletni dobi, s katero se komaj more meriti še kaka druga zadruga na Slovenskem, konzorcij sploh ni imel nikakih poslovnih izgub.
III. poglavje.
Po političnem prevratu leta 1918. je bil konzorcij postavljen v čisto nov položaj. Do-čim je bil dotlej vezan na tradicije in direktive z Dunaja, postal je na mah samostojen ter je poskočil na važnosti in pomenu.
Kakor smo z navdušenjem pozdravili ta preokret in se postavili na službo novi državi, smo se javni nameščenci obenem tudi zadovoljili, da od še ne konsolidirane države še dolgo ne bomo mogli pričakovati zadovoljive uravnave našega ekonomskega položa a.
In kakor vidite, prijatelji, teče do danes že šesto leto jugoslovenskj državi, a do pičice smo imeli prav: kajti slejkoprej smo navezani na samopomoč.
V to dobo spada razdolžitvena akcija javnih nameščencev, katero sem sprožil in delal zanjo jaz, v besedi in pisavi.
Velika zasluga gre v tem oziru tudi g. predsedniku Ivanu Podgorniku, s katerim sva antišambrirala in pritiskala kljuke pri neštetih, kakor aprilsko vreme se menjajočih vladah na Bleiweisovi cesti.
S kakimi uspehi — dandanes menda ni nobenega več med Vami, ki bi bil o tem še nepoučen.
Vendar moram na kratko omenjati tudi ta odlomek, da bo zgodovina konzorcija do kra a njegovega polstoletnega obstankal zaokrožena.
Da bi tudi faktično postal neodvisen, je konzorcij moral v prvi vrsti otresti se sam svojih obveznosti napram svojemu največjemu upniku, bivši centrali na Dunaju.
Dolg je znašal okroglo 71.000 kron.
Kot sekvester neke nemške hiše sem naložil pri konzorciju na hranilno vlogo 80 tisoč kron, s katero vsoto smo plačali Dunaj ter nam je še ostalo nekaj za podlago našemu poslovnemu prometu.
Drugi uspeh pa je beležiti v tem, da se nam je posrečilo poverjeništvo za socijalno skrb, kateremu je takrat, to je 1. 1920-21 načeloval g. Adolf Ribnikar, prepričati o potrebi in nujnosti razdolžitvene akcije za javne nameščence. In konzorcij je v resnici dobil 600.000 kron obratne glavnice proti 2odstot> nemu obrestovanju.
Ta glavnica se je imela v prvi vrsti uporabiti za odplačevanje uradniških dolgov v avstrijsko republiko, izjemoma pa so se smeli dajati od nje krediti onim, ki so ne po lastni krivdi zašli v dolgove, vsled katerih jim je bila ogrožena eksistenca.
Tako je bil podan temelj razdolžitvene-ga problema javnih nameščencev, s katerim se ubada konzorcij še dandanes.
Kakor rdeča nit, tako se skozi vso preteklost konzorcija vleče krvava potreba po cenenem kreditu.
če je že v predvojni dobi, ko so bile življenjske prilike vendarle znosnejše, bil konzorcij primoran iskati večjih kreditov, tembolj je to razumljivo po težkih posledicah vojnega in povojnega časa, ko so javni nameščenci, iščoči posojila, kar trumoma jeli pritiskati nanj.
Posrečilo se nam je sicer pritegniti tukajšnji Čekovni zavod v naš tekoči račun z vlogo 75.000 dinarjev po 7odstotni obrestni meri. A to je trajalo jedva dobrega pol leta.
Baje po nalogu direkcije poštanskih štedionica v Beogradu nam je Čekovni zavod zopet odpovedal svojo naložbo.
Odpoved je prišla tem bolj nepričakovano, ker je konzorcij itak v škripcih, upal doseči poleg že obstoječega še nadaljnega kredita, za katerega je bil zaprosil v smislu pravilnika za poštanske štedionice.
Pa ni bilo nič, kljub temu, da sva s predsednikom vnovič nataknila rokavice . . .
Iz zadrege nam je večkrat pomagala »Zveza slovenskih zadrug«, kateri dolgujemo točasno 30.000 Din po 9odstotni) obrestni meri.
Izhoda iz vednih zagat sem skušal do biti tudi s tem, da sem se prizadeval organizirati razpoložljivi društveni kapital javnih nameščencev. Ti poizkusi pa so le v minimalni meri uspeli zaradi nedostatnoga smisla njih organizacij za gospodarsko vzajemnost.
Vzlic vsemu naj nam ne omahne pogum, naj ne sklenemo rok. Zagrabimo zopet za delo. Ob vztra nem, s motreno urejenem in razdeljenem in organizacijskem delu se nam slednjič mora posrečiti, da se dokopljemo do stalnega vira, ki bo omogočal konzorciju trajne uspehe v korist in ekonomsko zaščito javnih nameščencev.
Konec.
Prihajam h koncu.
Tekom mojega poročila sem sc načeloma izogibal številkam, da ne bi bilo poročilo preveč utrudljivo. Popolnoma izpustiti jih pa tudi ne gre, ker bi potem celotna slika ne bila popolna. Dodatno bom tudi to opravil in seveda tudi bolj nahitro in v naslednjem navedel le nekaj najmarkantnejših postavk oziroma podatkov iz statistike in preteklosti konzorcija.
Od početka do danes je konzorciju pristopilo 1056 članov.
Najstarejši še živeči član je monsignor Tomo Zupan, profesor v pokoju, član konzorcija od 13. novembra 1883., t. j. čez 40 let.
Predsednikov je bilo vsega skupaj 12.
Načelovali so:
Pirker Rajko	od	1874—1878
Verderber Ivan	»	1879—1886
Haubitz Lovrenc	»	1887—1888
Bregar Vilibald	»	1889—1896
Wester Avguštin		1897—1900
Pfeifer Josip	»	1901—1904
Lukesch Viljem		1905
Vesel Rudolf		1906
Zebre Alojzij	»	1907—1909
Semen Albin	»	1910—1917
Bajič Franc	»	1918—1919
Podgornik Ivan » 1920 dalje . . .
Od navedenih predsednikov so umrli: Pirker, Verderber, Haubitz, Bregar, Pfeifer, Lukesch, Zebre, Semen, vseh skupaj 8.
Od starejše generacije, to je v prvi polovici obstoja konzorcija, se z najdaljšo, nepretrgano funkcijsko dobo (30 let) kot odbornik in funkcijonar more ponašati! že v poročilu imenovani g. Anton Svetek.
V drugi polovici obstoja konzorcija gre senjorstvu z ozirotn na najdaljšo aktivnost v načelstvu Ivanu Rostanu, to je moji malenkosti, ki šteje od leta 1902 do danes 23 nepretrganih let.
Za njim pride g. Rudolf Vesel, ki je bil član nadzorovalnega sveta od 1. 1895—1904; v letu 1905 in 1906 član načelstva in potem od 1. 1911 do danes zopet član načelstva. Torej v nadzorstvu 10 let, v načelstvu pa 13 let s presledki 4 let. Funkcijonar je od leta 1912.
Tretje mesto zavzema g. Ivan Podgornik, stalni član načelstva od 22. aprila 1909, to je skozi 15 let, predsednik od 1. 1920 dalje.
Od ostalih odbornikov bi bil zlasti pohvalno omenjati eden najvestnejših obiskovalcev odborovih sej g. Veličan Fink, ki je bil že od leta 1905—1918 sicer kot namestni član v načelstvu in od 1. 1919 dalje stalni član, vendar pa se je že kot namestni član pridno udeleževal vseh odborovih sej.
Prve člane načelstva iz leta 1874 sem bil že uvodoma svojega poročila omenil.
Člani odbora v jubilejskem letu pa so ti le gospodje:
a)	načelstvo:
Podgornik Ivan, p. uradni ravnatelj, predsednik; Magolič Srečko, rač. svetnik, predsednikov namestnik; Binter Rudolf, davčni nadupravitelj, Fink Veličan, mag. blagajnik v p., Matjašič Miroslav, poštni sekreter, Potočnik Alojzij, inspektor ček. zavoda, Primožič Leopold, sodni nadoficijal, Rostan Ivan, rač. nadsvetnik, tajnik, Vesel Rudolf, blag. ravnatelj v p., blagajnik.
b)	nadzorstvo:
Praprotnik Vilko, davčni upravitelj, načelnik Uršič Fran, davčni nadupravitelj, njegov namestnik; Laurič Ivo, davč. nadupr. in šef davč. obl., Mohorčič Ignacij, davčni upravitelj v p., Tuzes Janko, poštni kontrolor.
Častnega člana je imel konzorcij doslej le enega, t. j. Viljem Lukescha, večkratnega predsednika v načelstvu in nadzorstvu.
Me spešitelji konzorcija navaja starejša kronika še iz časov prvih pojavov asociacije intelektualcev, ki segajo celo v leto 1865 nazaj :
dvornega svetnika kneza Lotarja Metter-nicha-Winneburga;
namestniškega svetnika Ivana Bosicija;
ÄMK,n mane8a ™'-dovi-
pl. EhreSa™ Ma Bcniaml*la Possaneria
i x V An^K)Vn.lCrn, ČaSU Krc to častno mesto le še Adolfu Ribnikarju zaradi naklonitvc izdatnega posojila konzorciju, ki mu je bil podan tem načinom temelj uspešnega razvoja, kakor že v poročilu omenjeno.
Kar se tiče številk, so najzanimivejše one, ki govore o izplačanih posojilih.
Izplačalo se je v letih 1874—1899 goldinarjev 227.233 ali	kron	454.466
1900—1918	»	635.894
1919	»	55.718
1920	»	62.624
1921	*	457.016
1922	»	1,111.892
1923	»	985.092
Tako n. pr. se je samo v letu 1921 izplačalo toliko, kakor prej v vseh letih 1874— 1899.	(Konec prih.)
„Trgovski list“ in Nabavi, zadruga drž. uslužbencev.
Štev. 77. »Trgovskega lista« z dne 3. VII. 1924. prinaša pod naslovom »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev« članek, s katerim se opravičuje zaradi napada na naše zadruge in izjavlja, da je bil napad neutemeljen. Članek se glasi:
Na odziv »Našega Glasa« nai članek, ki smo ga pod gornjim naslovom pred kratkim priobčili, nam pošilja dopisnik poleg pojasnila, da je svoje informacije črpal iz slučajnih pomenkov v krogu sozadružnikov, še sledečo izjavo:
Članek ne vsebuje nobene neposredne konkretne trditve o kakih nepravilnostih v upravi zadrug,in tudi nima namena koga osebno žaliti. Ker se konkretni slučaji v članku omenenih »zarad« ne morejo dokazati, preklicuje dopisnik tozadevna namigavanja ter lojalno izjavlja, da funkcijonarji nabav-Ijalnih zadrug in njihovega »Saveza« opravljajo ta odgovorni in trudapolni posel brez vsakega sebičnega namena iz požrtvovalnosti. za dobrobit svojih tovarišev, pri katerih uživajo polno in splošno zaupanje.
Inkriminirani očitki kakih »zarad« torej izvirajo iz napačnih informacij.
Volitve na odborniška mesta se vršijo brez vsakega zunanjega vpliva ter se izvoljeni skoro praviloma branijo sprejeti mandate. Poveriitev odborniške časti smatrajo za izraz splošnega zaupanja. Za poslovanje ne dobivajo ali sploh nikake ali pa tako skromno odškodnino, da ni v nobenem razmerju s trudom in zamudo časa. Kake »zarade« pa se v nobenem slučaju ne more dokazati.
Presojo o uspehih nabavljalnih zadrug in njihovemu vplivu na materijelni položaj včlanjenih zadružnikov pa prepuščam zadružnikom samim.«
Poziv.
Na članek v »N. GL« z dne 30. junija tl. pod naslovom »Trgovski list« proti »Nabav-Ijalnim zadrugam drž. uslužbencev« poziva podpisana zadruga pisca drugega dopisa, za katerega uredništvo ni hotelo prevzeti odgovornosti in v katerem pisec podtika zadrugi neredno poslovanje in da so se na nelep način sami vrinili na vodilna mesta gospodje, ki pač ne poznajo požrtvovalnosti in jim gre gotovo bolj za lastno krist, da pokaže toliko svoje možatosti in poštenosti, da sporoči svoje ime. Spričo njegovih »točnih in zanesljivih informacij«, ki jih je prejel ali morda sam doživel mu to pač ne bo pretežko. Podpisana odbora pa hočeta dobiti priliko, da izneseta pred merodajni forum tudi svoje dokaze o poslovanju v zadrugi in o svoji izvolitvi.
Uredništvo »Našega Glasa« pa prosimo, da nam z ozirom na odklonitev odgovornosti sporoči ime pisca omenjenega dopisa, da bo mogoče z njim govoriti v primeru, ako bi se on proti pričakovanju ne javil sam. Nabavljaina zadruga državnih nameščencev v Ljubljani.
Za upravni odbor :
Karl Urbančič, s. r.
Josip Beguš, s. r.
Za nadzorni odbor: .
Žarko Boltavzar, s r.
t. č. predsednik Janez Flegar, s. r. t. č. tajnik.
vsega kron 3,262.702 Ako primerjamo posamne postavke med seboj, dobimo jako interesantne zaključke.
VESTNIK.
K Izvršitvi zakona o c'vllnlh državnlh uslužbencih. (Po zagre škem »Našem Glasu«.) V rav-
nanje državnim- uslužbencem prinašamo mnenje stalne komisije o spornih in nejasnih odredbah zakona o civilnih državnih uslužbencih. To mnenje služi državnim oblastem kot avten.ična interpretacija zakona.
1.	Na vprašanje o tolmačenju prvega odstavka čl. 245 zakona je komisije mišljenja, da bi bilo treba najpreje zbran podatke onih ministrstev, ki imajo potrebo, da se ta določba izvede. Nato bi moral predpisati mlnistrsk svet uredbo, s katero bi označil s.roke, za katere se dovoljuje prestop iz nižje v višjo kategorijo po čl. 245. Komisija izrecno poudarja svoje mišljenje, da se čl. 245 ne more uporabljati za one, ki šele prihajajo v službo, temveč samo za one, ki so že državni uslužbenci. Dalje je komisija mnenja, da se oni drž. uslužbenci, ki so že vstopili v službo in v nižjo kategorijo po odredbah prehodnih naredb in z izveštnlmi beneficijami ne morejo poslužiti določb iz čl. 245 zakona.
2.	Glede izpitov, predpisanih v čl. 54 zakona, smatra komisija za potrebno, da se takoj pozove vsa ministrsva, da izdajo pravilnike in obrazu-jejo kbmsije za polaganje državnega izpita, predpisanega v čl. 54.
3.	Na vprašanje, kako da se ima odrediti družinska penzija, ako je upokojen državni uslužbenec po starem zakonu, a nastopa primer za odmero te pokojnine v dobi veljavnosti novega zakona, -je komisija sledečega mnenja: po čl. 146 se vzame kot osnovo osebno pokojnino uslužbenca na dan smrti in sicer pokojnino 00 starem zakonu, a od te osnove je treba odmeriti družinsko penzijo po čl. 148 novega zakona.
4.	Na vprašanje, kako da se računa efektivno trajanje vojnih službenih let, je komisija mnenja, da se računa v smislu čl. 241 stvarno provedeni čas v službi, to ie tol.ko dni v enem letu. kolikor dni je bil dotični stvarno v službi.
5.	Na vprašanje o uporabi čl. 43 zakona glede doda.kov za dec o, ako zakonca, bod.si to aktiven ali upokojen državni uslužbenec, ne živita skupaj, je komisija mnenja, da dobiva dodatek oni izmed soprogov, pri katerem je deca pravno na izdrže-vanju, brez ozira na to, pri komu da je deca faktično.
6.	Ministrstvo vojne je postavilo vprašanje, ali pripada kon.raktualnim uradnikom pri tem ministrsvu benef.cija po čl. 125 zakona o civilnih državnih uslužbencih. Komisi a je v tem primeru mišljenja, da te beneficije ne pripadejo druž.nam koniraktualnih uslužbencev, pa naj bodo ti uslužbenci postavljeni p0 zakonu o civilnih drž. uslužbencih ali po zakonu o ustrojs.vu vojske in mornarice. Čl. 280 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice urejuje vprašanje o viš.ni njihovih prejemkov odnosno nagradi za njihovo delo.
7.	Na vprašanje o uporabi čl. 117 glede določitve čina je komisija mnenja: z ozirom na to, ker so v isti grupi in isti kategorj s.arejšine in podrejeni uradniki, ali se poedino- zvanje kot izredna beneficija predvideva tud; v višji grupi od strarejšinske-ga zvanja te grupe, se opredeli čin uslužbenca v tem primeru na podlagi starej-šinskega odnosa v dotični stroki pored uslovov, predvidenih v čl. 117,
8.	O vprašanju glede veljavnosti o vštetih službenih letih na podlagi člena 282 finansijskega zakona za 1. 1922/23 k' je že ukinjen je izdala komisija sledeče mnenje: rešenia katera so izdajali pnedini minis'ri po čl. 282 finans jskega zakona konstatiralo samo fakta o službenih letih dot čnega uslužbenca. S temi rešitvami na si ni pridobil nihče nikakih pravic, ker se izda odlok, s katerim se pridobe pravice o vš'etju službenih let. šele v onem momentu, ko se regulira pokojnina uslužbencem. S tem odlokom dobi uslužbenec izvestne pravice glede vštetia sh'žbenih let, a ne s kakršnimkoli rnšeniem. s katerim se izgo-tavlia le fakt 00 čl. 282 bnnnsijskeea zakona o službovanju za čas voine. Tudi v pnedecbi kotrVsiiske odločbe no čl. 241 zakona o civilnih d-žavnih uslužbencih ne predstavljalo ta rešenia n'kakega odloka, s katerim se ordofae izvestne Pravice. Komisiia ima pravico in dolžnost, da o tem vprašanju šele raznravlla z ozirom na čl. 241 zakona. Šele po odločbi provedbene komisije dob: uslužbenec izvestne pravice.
Za tokovni sklad »Našega fit»sa« so darovali: g. Jože KoleMč. nmfesor v Uubllani 10 D p- g Rchmit Drago, v Trebniem g. Drevenšek Tos'p v Šoštanju g. .Turšič Almzi) v Gornjem gradu in « Maieon Martin v T>h1iani m g Arko P-dNf v Ljubilanl venv oo F TVn Sr?n!<	_ n
tovatmCt . NMončvnm	ol^Hl«
V zpžnh številki! Popelte Ona7VP n„ naSVvv., In
nakazi‘e nam nemudoma tam OgnačeHe 7ne«Vf»j
Uprava.
»Hotd Slon i Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija inkavarna Centralna kurjava 1
Zadružni vestnik.
Osvoboditev od plačevanja taks. Savez na-bavljalnih zadrug drž. nameščencev v Beogradu obvešča vse včlanjene zadruge o sledečem rešeni u ministrsva financ (generalna d.rekcija posrednih davKov), izdano pod št. 17.801 z dne 24. aprila 1924 in objavljeno v »Službenih Novinah« Šl. 106/24:
Na osnovi drugega odstavka točke 15, člena 6, »Zakona o taksah« je odobril minister financ s svoj,m i vaenjem st. 1 /.801 uiunasnjcgu dne,a, da g ali državnih uslužbencev« od 28. XII. 1921 glede velja propis čl. 77 »Zakona o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev« od 28. XII. 1921 glede osvobod.tve od plačevanja taks za Savez nabavljalnih zadrug in za Nabavljalne zadruge, ki so včlanjene v Savezu v sledečih primerih:
Za potrdiev pravil, za izmeno in dlopolnitev pravil, za vpis pravil v zadružni (trgovinski) re-g.ster in za objavo o tem v »Službenih Novinah«.
Za vse prijave sodišču za vpis v zadružni (trgovinski) register in za objave v »Sl. N.« in da so uvedene v zadružni register.
Za overovijenje podpisov članov upravnega odbora in za prijave sodišču, da se vpišejoi ti člani v zadružni (trgovinski) register.
Za prijave sodišču izprememb v sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni (trgovinski register).
Za potrdilo vseh računskih in ostalih poslovnih knjig zadrug in Saveza.
Za posle o vplačanih deležih zadrug in zadružnikov.
Za prošnje sodišču za odobritev sklicanja skupščine in za odloke sodišč o teh prošnjah.
Za prizive zadrug in Saveza proti sodnim odlokom z zahtevo, da se ti odloki prekličejo.
Za tožbe sodišču Saveza in zadrug proti čla-nobi upravnega in nadzornega odbora kakor tudi proti uslužbencem Saveza in zadrug za vse zloupotrebe, izvršene pri manipulaciji z imovino zadrug ali Saveza. Ako bi bili uslužbenci obsojeni, se jim dosodijo tozadevne takse.
Za objavo letnega računa v Sl. N.
Za objavo letnega računa v zadružnih lokalih ali na drugem primernem kraju.
Za oglase Saveza in zadrug v zadružnih listih o svojih poslih, aklo so ti listi namenjeni zgolj potrebam Saveza in zadrug.
Za izvode otvorjenih in tekočih računov med Savezom in zadrugami ter za izdavanje faktur, priznanic, blagajniških potrdil zadrug in Saveza ' državnim in samoupravnih! oblastem.
Za otvorjene in tekoče račune, katere imajo zadruge in Savez pri poštnih hranilnicah in državni hipotekarni banki.
Za brzojavne prošnje iz T. št. 271 taksne tarife, s katerimi se zahtevajo od železniških postaj vagoni za prevoz robe ali se naroča premog od djržavnih rudnikov.
Za vse ostale predstavke, prošnje in prepiske z državnimi in samoupravnimi oblastmi, v koli-khr spadajo glede plačevanja taks pod odredbo T. št. 1 taksne tarife, ali samo za posle Saveza in zadrug.
Za vse priloge, ki se prilagajo prošnjam, prizivom, tožbam in predstavkam državnim in samoupravnim oblastim, a ki po teh pro piših ne podležejo taksi in čeprav priloge kakor originali niso podvrženi taksi.
Za poročilo Saveza pristojnemu sodišču zaradit uvedbe likvidacije, po edinih zadrug im za sodne odloke o tem.
Za prijavo sodišču o prestanku zadruge, za objavo prestanka v Sl. N. in za poziv upnikom.
Za prijavo likvidatorja sodišču od strani nadzorstva, za njegov vps v zadružni (trgovinski) register, za overovijenje podpisa likvidatorjevega in za naznanilo o izpremembi v osebi likvidatorja.
Za izdavanja pozivov upnikom, ki se niso prijavili in za izročitev teh pozivov sodišču.
Za Osvoboditev od plačevanja taks za posle Saveza zaradi organizacije zavarovanja zadružni o v se bo izdal odlok takrat, kadar se bol pričelo s to organizacijo.
O tem se obveščajo vse državne oblasti zaradi znanja.
NAJBOLJŠA NUDI
9,CORfe
MKBMÄHIÄ
Maca u.kred.bnk«
■ji Mašcgggfgile sflare in mctmb
Risalne stroje
Sp kakor tud! ose gsesfreMčine pri
* l. Baraga
Ljubljana	LJuhlJana
SELEMHIRGOtlH ML S/S
Mehanična delavnica (popravlialnica)
Tovarna čevljev Peter Kozina & Ko m p.
Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1„ Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magd*«
LJUBLJANA nas ?roti gl a ne pošte.
Telefon int. 438.
Ma
Ljubliana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne s troje in kolesa, Gritzner*, potrebščine za šivilje in krojače modno blago in galanterijo.
Krojaštvo Ffail IgHČ Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
[delovanje oblek za gosooie, otroke in uniforme. Za dame po na novejšem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
„Aikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
Za nakup
kuhinjske opreme, poste!mth vložkov, železnih postelj, priprave za vkuho adja, pohištvenih okovov in druge železnine se priporoča
FRAN Stupica
veletrgovina z žele nino in poljedelskimi stroji, zaloga smodnika, razstreljiv in cementa. — Nakup šturih kovin v Ljubljani, Gospesvetska cesta štev. 1.
Specijalna tigivina Sčetankih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izniro spo minskih izde kov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
LMikuš
Ljubljana, Mišini trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic.
‘‘opravila se izvršujejo točno in solidno
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar,
Priporoča se
'ut$“ modna trgovina
n. Sinkovič nasl. K. Sra
LJUBLJANA, Mestni trg 19.

li pf! „Kolotfal
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Oblačilnica za S'ovenijor.z.zo.z.vUubljani
Centralno skladišče in prodaja na debelo v palači .Vzajemne poso-ilnlce" na M klošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Prodaja na drobno v Stritarjevi ulici št. 5 in na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zveze“.
Prodaja tudi na obroke proti garanciji uradov.
Samo prvovrstni češki izdelki! — Pred nakupom si oglejte naše zaloge!
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, [tehniškimi in šolskimi pot ebščinami
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Priporoča se
L Korenčan
trgovina pletenin, norimber-škega in galanterijskega blaga na veli ti o in malo.
Velika zaloga volne za pletenje jumperjev, nogavic itd.
Cene nizke — postrežba točna.
____Ljubljana, Mestni trg 20.
BUBBUBEiRäB ... "	“
«»I
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Liuti-Iara.
Kasarna Rasfanraciia -- Minska klet
— s prostranim senčnatim urtom.	=^-'
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ in „Žalec“. Sveža gorka in
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert,	Svird nova ciganska kaocla•
Za obilen obisk se priporočata
Fran in Roza Krapeš
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Stehi Aloizija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.