TEDNIK
LETO XXVIII. ŠT. 49	PTUJ, 18. DECEMBRA 1975	Cena 2 din
Dan JLA - dan ljudske obrambe
Tri desetletja so minila od prvih
žarkov svobode, 30 let poti razvoja
edinstvene sannoupravne so-
cialistične družbe in ne nazadnje 30
let prvega praznika naše arnnade, ki
se je kalila in rodila v najviharnejših
dneh naše revolucije. Ko snno se v
letošnjem letu odločili, da postane
dan JLA praznik vseh delovnih ljudi
in občanov, praznik vseh narodov
in narodnosti Jugoslavije, smo iz-
hajali iz rojstva armade sredi naj-
strašnejših dni naše preteklosti, ko
je majhen narod na Balkanu dvignil
pest proti fašističnemu zavojevalcu
in napovedal obdobje naše slavne
borbe in revolucije, oborožene sile,
ki je rasla iz nas, se borila za nas in
ki je tudi v obdobju miru negovala
in utrjevala svoje revolucionarno bi-
stvo v sklopu sil vseljudske obram-
be.	■ .
Bližnja in daljnja preteklost je
večkrat potrjevala pomembnost
razvoja obrambnih sposobnosti.
Organizirani in močni zunanji pri-
tiski in grožnje so se razblinjali ob
naši doslednosti: Ostali smo zvesti
svoji poti, poti, ki nas je vodila v so-
cialistično izgradnjo in neodvisno
zunanjo politiko. Zavedali smo se,
da je socializmu temelj MIR — za
razvoj novih družbeno-ekonomskih
odnosov, ki pa se naslanjajo na
enakopravnost, bratstvo in solidar-
nost ljudi. V času je bilo ne malo-
kdaj prav čutiti rožljanje, se je kre-
pila naša obrambna sila. V preteklih
30 letih razvoja se je JLA razvijala
kot nedeljiv del družbe,' kot njena
opora v zaščiti miru in neodvisnosti
naših ljudi.	*
Njena nerazdružljiva vez z delav-
skim razredom in delovnimi ljudmi,
enotnost in enakopravnost vseh
.narodov in narodnosti so krepili
njeno moč in borbenost. Nepozab-
ne so njene zasluge pri obnovi po-
rušene domovine, v kovanju brat-
stva in enotnosti naših narodov in
narodnosti. V letu 1948, v času
stalinističnega pritiska in groženj, ki
so predstavljale napad na celotno
našo stvarnost. Na KPJ, na njeno
vodstvo, še je znova pokazala
enotnost naroda in armade, pri-
pravljenost vseh delovnih ljudi in
občanov, da v primeru zunanje ne-
varnosti postanejo vojaki. Naše
oborožene sile so se razvijale kot
nezamenljiv element ohranitve so-
cialistične samouprave in neuvr-
,ščenosti. Vrhovni komandant,
predsednik Tito je pravočasno na-
kazal strateško smer razvoja naših
obrambnih sil. Pri tem se je oslanjal
na osnovne karakteristike medna-
rodnih odnosov, hitro uvedbo nove
vojne tehnike in ustrezno izpopol-
njevanje vojaških veščin.
Samoupravni socialistični druž-
beni sistem omogoča, da združeni
proizvajalci in občani organizirajo
obrambne sile družbe kot svoje si-
le. ■
Naše oborožene sile po svoji
množičnosti in strukturi lahko vza-
memo kot najpopolnejši izraz no-
tranje stabilnosti samoupravnega
socialističnega sistema in njego-
vega mednarodnega ugleda, kot
neizpodbiten dokaz moralno po-
litične enotnosti delavskega raz-
reda in delovnih ljudi, bratstva in
enotnosti narodov in narodnosti.
Praznik JLA — je naš ponos —
ponos, da smo pod vodstvom ZK
in tovariša Tita zgradili edinstven
obrambni sistem celotne družbe;
ponosni smo še bolj, ker je na čelu
sil Tito — simbol naših zmag v
NOV in veličina pridobitev v 30-let-
nem razvoju socialistične, samo-
upravne in neuvrščene Jugoslavije.
M. Gajzer
Prireditve
in proslave
ob dnevu JLA
Dan JLA, ki ga v letošnjem
jubilejnem letu praznujemo kot
praznik vseh delovnih ljudi in
občanov, vseh naših narodov in
narodnosti, bomo v naši občini
obeležili s številnimi proslavami in
prireditvami. Tako so v ta namen
že stekle številne športne in
kulturne manifestacije, druge pa
bodo v priliodnjih dneh. Ze
tradicionalni obiski ptujskih os-
novnih šol, ki jih organizira ZSMS
dcupaj z garnizijo ,43ušana
Kvedra", so se začeU že v
ponedeljek, 15. decembra. Študij-
ska knjižnica je v sodelovanju z
OK SZDL pripravila v domu JLA
včeraj literarno srečanje maribor-
skih pesnikov in pisateljev na
temo NOV. Sodelovali so Branko
Rudolf, Dušan Mevlja, Janez
Svajncer in Nada Bagorovič.
Sklepna slovesnost poklicnih in
srednjih šol ob dnevu JLA bo
jutri v Mestnem kinu, ob 9. uri
dopoldne. Na proslavi bodo
podelili priznanja najboljšim eki-
pam pri izvedbi obrambnega dne.
Starešine ptujske gamizije bodo v
okviru praznovanj dneva JLA
obiskali tudi predsednika SO Ptuj
Branka Gorjupa. Obisk je določen
za 19. december.
V programu prireditev in
proslav ob tem pomembnem
datumu naše preteklosti so še
filmi in razstava fotografij o JLA.
Nekatere ptujske delovne organi-
zacije bodo te dni obiskali
starešine in vojaki. Svečana
akademija bo tudi letos v
ptujskem gledališču, v soboto, 20.
decembra ob 19. uri. Na njej bo
govoril Vlajko Pavlovič. Na dan
praznika bo v gamiziji svečan zbor
ob 10. uri. Na svečanosti bosta
spregovorila Vlajko Pavlovič in
Branko Gorjup. Istega dne bo še
sprejem pionirjev.
Vabimo, da si prireditve in
proslave v čim večjem številu
o^edate ter tako s svojo udeležbo
prispevate delež k svečanemu
obekžju tega pomembnega prazni-
ka,
MG
r	>
Uspel teden
Komunista
v Ormožu
Po oceni letošnje jesenske
vojaške vaje Pohorje '75 so člani
komiteja občinske konference ZK
Ormož prejšnji teden v četrtek
pregledali opravljeno delo v tednu
časopisa Komunist, ki je bil v
Ormožu od 22. do 29. novembra.
Na splošno je obveljala ocena,
da je program proslav in prireditev
izredno uspel, posebej skrbno sta
bili pripravljeni odkritji spome-
nika Tierojema Vinku MegU in
Jožetu Kerenčiču. Tudi druge
svečanosti so pritegnile mnogo
ljudi Lepo in slabno so pripravili
tudi razstavo partijskega tiska in
marksistične Uterature. V tednu
časopisa Komunist je bHa letos
prvič tribuna pionirjev, ki so se je
udeležili vsi najvidnejši družbeno-
politični delavci občine Ormož.
Na razgovoru z mladino in
omenjenem sestanku s pionirji so
med drugim razčlenili nekatere
probleme idejnega izobraževanja
in delovanja marksističnih krož-
kov v osnovnih šolah, krajevnih
skupnostih in združenem delu.
Ob koncu je stekla razprava še o
pripravah na volilne konference v
osnovnih organizacijah ZK, ki se
bodo na ormoškem območju
zvrstile vse do prvih dni januarja,
ko bodo člani ZK te občine na
sedmi seji občinske konference
spregovorili o svoji organiziranosti
in delovanju po VIL kongresu
ZKS.	jj.
stran 2
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
Okrepitev
akcijske
enotnosti
Uvodno poročilo o delovanju
komunistov v osnovnih organi-
zacijah ZKS od decembra 1973 do
decembra 1975 je podal na 8. redni
seji občinske konference ZKS Ptuj,
organizacijski sekretar OK ZKS
Ptuj, Dimče Stojevski in povedal, da
se je v tem kratkem obdobju
okrepila akcijska in idejnopolitična
enotnost ter učinkovitost 00 ZKS,
aktivov, svetov in drugih oblik
delovanja ZK. Število članov ZK se
je povečalo v minulem obdobju za
500 članov, ustanovljenih pa je bilo
30 novih osnovnih organizacij ZKS
in 12 aktivov.
Seje so se poleg članov občinske
konference ZKS Ptuj udeležili še
sekretarji osnovnih-organizacij ZKS,
člani komisije za organiziranost in
razvoj ZK, člani političnega aktiva
občine Ptuj, sekretagi aktivov in
svetov Zveze komunistov, Slavko
Soršak, sekretar medobčinskega
komiteja ZKS Maribor in drugi.
Kljub pozitinemu uvodnemu
poročilu je potrebno spregovoriti še
o premajhni prisotnosti komunistov
na nekaterih področjih. V razpravo
je posegel tudi sekretar OK SZDL
Zvonko Masten in spregovoril o
organizacijskem in vsebinskem
delovanju krajevnih konferenc
SZDL ter vključevanju komunistov
v delo SZDL, kjer so komunisti še
vse premalo prisotni. Dotaknil se je
tudi tistih, ki so nosilci raznih
odklonov v naši družbi in s katerimi
je potrebno dokončno obračunati.
Ko je Janko Bezjak, predsednik
občinskega sindikalnega sveta Ptuj
ugotavljal uspešnost dela komiteja v
že omenjenem obdobju, je navedel
njegovo popolno enotnost do
aktualnih problemov in da se je
javljal žariščih problemov ter bil
povsod in na vsakem koraku
usmeijevalec in vodilna sila v
uveljavitvi novih družbenoekonom-
skih odnosov. Na temo sestavljene
organizacije združenega dela v naši
občini pa je v razpravo posegel
Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj
in dejal, da je v intenzivnem
integracijskem obdobju v naši
občini zaživelo tudi nekaj SOZD,
nekaj pa jih je tudi v ustanavljanju.
Opozoril je na vrsto problemov,
objektivnih in subjektivnih, ki se
javljajo v življenju SOZD. Zato je
nuja, da se pripravi analiza o delu
SOZD, ki bo narekovala plan
ukrepov, kako v boljšo organizacijo
SOZD iti Razpravljalci pa so
spregovorili še o kadrovski politiki v
občini, delegatskem sistemu, izven-
šolski dejavnosti in podobnem. MG
Nove osnovne
organizacije
in sveti ZKS
Na nedavni seji občinske konfe-
rence ZKS Ptuj so med drugim tudi
potrdili sklep o ustanovitvi novih or-
ganizacij ZKS in svetov ZKS v ,,Gra-
disu" — TOZD „Gradnje" Ptuj, v
krajevni skupnosti Lovrenc na Drav-
skem polju, konference ZKS s se-
kretariatom v TAP — Sigma Ptuj,
svet ZKS v Zdravstvenem centru
Ptuj, svet ZKS v Srednješolskem cen-
tru Ptuj, svet ZKS v Mesokombinatu
„Perutnina" Ptuj.	MG
Prve dni decembra je komisija
za družbeno dogovarjanje v
agroindustrijskem kompleksu
zveznega sveta za gospodarski
razvoj in gospodarsko politiko
izdelala osnutek družbenega
dogovora o razvoju agro-
industrije v naslednjem deset-
letju. Ta novi ,,zeleni načrt" bi
imel dva dela: prvi vsebuje idejno
politične temelje in glavne cilje
socialističnega razvoja na tem
področju, drugi pa razvojno
politiko in družbenoekonomske
pogoje razvoja agroindustrije v
času od 1976 do 1980 leta. Oba
dela tvorita enoto, na temelju
katere bodo ustvarjene osnove za
dosego štirih glavnih nalog:
zagotovitev zadostne količine
hrane za potrebe prebivalstva v
državi; zagotoviti redno oskrbo
prehrambene industrije s surovi-
nami; omogočiti ustvaritev
ustreznih rezerv hrane in krmil in
končno zagotoviti določene viške
za izvoz. To praktično pomeni,
da bo postala država izvoznik
hrane in bi v naslednjem deset-
letju uvažali le južno sadje, ka-
kao, kavo in podobno.
Ta osnutek bo te dni v razpravi
ZIS in zvezne skupščine. To po-
meni, da lahko pričakujemo
sprejem družbenega dogovora o
razvoju agroindustrije v času od
leta 1976 do 1980 v kratkem ča-
su.
Kmetijstvo, prehrambena
industrija in tobačna industrija
ter druge veje in dejavnosti na
tem področju bodo lahko opra-
vili svoje naloge le, pravi osnu-
tek, če se bo proizvodnja večala
letno za 3,5 oziroma, če bo
rast prvih pet let 4 odstotna. To
je pomembna rast, ker je v
zadnjih letih ta rast bila 2,7
odstotna.
Največje povečanje bi naj bilo
doseženo v živinoreji in v pre-
hrambeni industriji, oziroma v
družbenem sektorju.
Tudi zasebni sektor bo večal
proizvodnjo, kar bo omogočila
kooperacija in osnutek računa,
da bodo ob koncu tega planskega
desetletja vsi zasebni kmetovalci
sodelovali z družbenim sektor-
jem. Tako usmerjena in orga-
nizirana proizvodnja bo poveza-
na v produkcijskih celotah in bo
vključevala tudi znanost. Na ta
način bo zagotovljeno redno
oskrbovanje potrošnikov v mes-
tih, industrijskih in turističnih
centrih in drugih krajih po sta-
bilnih cenah. Osnutek vsebuje
tudi razširitev izbire in proiz-
vodnjo standardne kvalitete, po-
sebno gotovih in na pol pri-
pravljenih jedi, da bi se izboljšala
struktura prehrane in da bi žene
razbremenili dela v gospo-
dinjstvih.
Ena od najvažnejših nalog,
oziroma eden od pogojev za raz-
voj kmetijstva, prehrambene
industrije, skladišč in hladilnic,
trgovin in transporta je zagotovi-
tev sredstev za tozadevna vla-
ganja. Osnutek vsebuje nalogo,
da je treba v naslednjih petih le-
tih v družbenem sektorju investi-
rati okrog devet milijard dinarjev
letno. Sredstva bodo zagotovlje-
na iz večje akumulacije delovnih
organizacij, iz sredstev bank,
inozemskih kreditov in razvojnih
premij, ki bodo, kot je planira-
no, sestavni del cene. To pome-
ni, da bo sedanji sistem premij,
kompenzacij in podobnega v
naslednjih letih še izpopolnjen.
Vzporedno s tem bodo vložena
sredstva v zasebnem sektorju in
jih bo v petih letih okrog 26 mili-
jard.
Osnutek predvideva, da bo
znašala proizvodnja pšenice ob
koncu tega desetletja šest milijo-
nov ton, koruze okrog 10,5 milj.
ton; mesa 1,2 milj. ton,
sladkorne pese 8,6 milj. ton,
sončnic 750.000 ton, povrtnin
nad 8 milj. ton in sadja skoraj 2
milj. ton.	B. K.
Delavski sveti TOZD in DS SS v tovarni glinice in aluminija
„Boris Kidrič" v Kidričevem so razpravljali o poslovni informaciji o
poslovanju TOZD in DS SS v času od I.-IX. 1975 o izpolnjevanju
planskih nalog in o dosežkih proizvodnih rezultatih, da se vsi
seznanjajo o doseženih rezultatih posamezne TOZD in DS SS. Iz
posredovane informacije izhaja, da je kljub določenim težavam in
problemom dosežena rast v vseh premoženjskih oblikah sredstev, saj
znaša povečanje nad 162 mio, din. Med čistimi finančnimi oblikami
kaže najmočnejši porast pozicija deviznih sredstev, ki se je povečala
za 83%, intenzivno pa narašča tudi vezava v obveznicah, ki jih
podjetje ima že nad 30 mio. din.
K uspehom pa je treba dodati drugo plat, saj je zaskrbljujoče
stanje pri vezavi sredstev v zalogi gotovih izdelkov, ki so v primegavi
s stanjem 31. 12. 1974 večje za 2,3-krat, saj samo ta pozicija veže
dodatno 53 nuo. din sredstev več, kot na začetku leta, kar pa je
seveda povezano s težavami pri prodaji aluminija in zlitin na
domačem in tujem tržišču, p^odobno pa je tudi pn surovinah in
materialu. TOZD so v devetih mesecih uspešno poslovale, saj je
dosežen dober finančni razultat, doseženi variabilni stroški so manjši
od planiranih, fiksni pa so večji. Z obratnimi sredstvi v TGA še
nimajo sprejetih samoupravnih aktov, ki bi urejali stimulativno
nagrajevanje. Vsekakor bi morale biti TOZD, ki dosegajo ter
presegajo planske naloge tudi temu primemo nagrajene s
stimulativnim razdeljevanjem doseženega dohodka, kar pa ni le želja
ampak potreba, zato bodo morali vsi odgovomi akteiji v TGA storiti
vse, da se taki samoupravni akti za stimulativno dehtev čimprej
sprejmejo. FM
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
3. stran
Ob pi^novanju dneva JLA govori
o teritorialnih enotah Karel Zmavc:
„V jubilejnem letu 30-letnice
osvoboditve in zmage nad faSizmom
je dan JLA prerasel v praznik vseh
naših delovnih ljudi in občanov vseh
naših narodov in narodnosti, odloče-
nih, da ohranijo pridobitve narodno-
osvobodilnega boja in socialistične
revolucije. Postati mora množičen
pregled moči splošne ljudske
obrambe, bratstva in enotnosti naro-
dov in narodnosti Jugoslavije, njiho-
ve pripravljenosti za nenehno do-
polnjevanje sistema splošne ljudske
obrambe, ki je garancija neodvisnosti
in teritorialne integritete naše države,
samoupravnega socialističnega
razvoja in neuvrščene politike."
Kakšen je delež enot teritorialne
obrambe v letošnjem praznovanju?
,,V letošnjem letu se v veliko
večjem obsegu vključujejo v proslavo
dneva JLA tudi enote teritorialne ob-
rambe SO Ptuj, ki so v zadnjem času
dosegle velike uspehe pri utrjevanju
borbene sposobnosti, pri pomlaje-
vanju enot, pri idejno politični vzgoji
in pri vključevanju velikega števila
mladincev in mladink prostovoljk v
TO. Mladi so za teritorialno ob-
rambo velikega pomena, ker pred-
stavljajo izreden kadrovski vir, ki bo
s primerno mobilizacijsko vzgojo
prisoten in bo vedno našel pravo
mesto v oboroženem delu in kot tak
gotovo dajal prispevek k večji bojni
pripravljenosti mlade generacije.
Vsekakor moramo vključevanje mla-
dincev prostovoljcev ženskega in
moškega spola razumeti tako, da s
tem izpopolnjujemo v veliki meri
ustavno obveznost o podružabljanju
obrambnih zadev ter organizacije
SLO v temeljnih skupnostih."
Kaj so teritorialne enote?
,,Teritorialne enote so najširša
oblika pripravljanja in organiziranja
delovnih ljudi in občanov za obo-
roženi odbor ter so sestavni del
oboroženih sil SFRJ. Oborožene sile
se razvijajo v okviru sistema SLO kot
revolucionarna strategija samo-
upravne družbe. Sistem SLO pred-
stavlja izraz naše pripravljenosti za
obrambo dežele. Delovni ljudje so
sprejeli SLO kot edino možno al-
ternativo ohranitve svoje svobode in
neodvisnosti. Zato SLO predstavlja
nov način organizacije, v kateri
prihajajo v polni meri do izraza
samoupravne pravice in odgovornost
vseh delovnih ljudi, DPS in delovnih
kolektivov pri obrambi dežele. Zato
naj bo praznik JLA praznik vseh
delovnih ljudi, družbenopolitičnih
skupnosti in delovnih kolektivov, ki
skupaj z oboroženimi silami branijo
naš družbeno-politični sistem." MG
„S TITOM
OD ZMAGE DO
ZMAGE"
Pod tem naslovom organizira svet
osnovnih organizacij ZSMS krajevne
skupnosti Rogoznica v nedeljo, 21.
decembra 1975 ob 16. uri, v domu
Slovensko-goriške čete v Rogoznici
proslavo ob dnevu JLA združeno s
kvizom. Sodelovale bodo ekipe
osnovne organizacije ZSMS Rogoz-
nice. Opekarne Žabjak in tovarne pe-
rila Labod — TOZD Delta Ptuj. Eki-
pe štejejo po štiri člane, v vsaki ekipi
bo nastopil tudi predstavnik JLA.
Kviz bo povezovala Nevenka Poljan-
šek. Ekipa, ki bo pokazala najboljše
znanje, prejme prehodni pokal, osta-
le sodelujoče ekipe pa diplome. Za
najboljše posameznike iz ekip pa so
pripravili knjižne nagrade. Kviz naj
bi postal tradicionalen. Nastopajoče
ekipe pa se bodo predstavile še s kul-
turnim programom.
MG
ORMOŽ
Mladi
ob dnevu JLA
Za uvod v letošnje prireditve ob
dnevu JLA na ormoškem območju je
predsedstvo občinske konference
ZSM Ormož sklenilo pripraviti javno
tribuno o vlogi mladih v sistemu po-
družabljanja oblik splošnega ljud-
skega odpora. Zborovanje mladih bo
danes popoldan. Da bi delo steklo
lažje, so povabili medse predsednika
komisije za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito pri republiški
konferenci ZSMS Ludvika Filo, ki bo
tudi podal uvodne misli.
V razpravi, ki se bo pričela danes
ob 13. uri, bodo razčlenili vključe-
vanje mladih v sistem SLO, vojaške
šole rezervnih vojaških starešin. V
nadaljevanju pa bodo obravnavali še
problematiko delovanja komisij za
SLO v krajevnih skupnostih in
združenem delu, ob koncu pa še
vprašanja uveljavljanja družbene sa-
mozaščite v vsakdanjem življenju
mladega človeka.
Javna tribuna bo zajela mladino iz
vseh sredin, to je krajevnih skup-
nosti, organizacij in temeljnih orga-
nizacij združenega dela ter šol.
O drugih prireditvah ob dnevu
JLA na ormoškem območju smo
poročali v prejšnji številki Tednika.
jr
Na straži
Ob bližnjem prazniku, dnevu naše
ljudske armade, ki ga bodo pripadni-
ki naše vojske letos povsod po državi
nadvse svečano proslavili. To še toli-
ko bolj, ker prav letos praznujemo
30-letnico osvoboditve naše socia-
listične domovine.
Vojaka, ki ga vidite na sliki, sicer
nismo ujeli v objektiv našega foto-
aparata, kje ob meji, ampak nekje v
Halozah, ico je bila njegova enota na
vojaških vajah. Stal je na straži, da
ne bi na kraj vojaških vaj prišel
nepoklican obiskovalec in kaj lahko
bi prišlo do nesreče.
Nedaleč od tega stražarskega
mesta, kjer je stal vojak, je večje spo-
minsko obeležje, ki kot nemi spomin
spominja na skupino haloških borcev
za svobodo, ki so tu padli za domo-
vino le malce pred dokončno osvobo-
ditvijo naše domovine potem, ko so
bili izdani.
Sicer pa naši mladi fantje, ki služi-
jo svoji domovini, noč in dan stojijo
na stražah, ko varujejo naše meje,
našo svobodo, za katero so naši to je
jugoslovanski narodi dali med zadnjo
vojno kar milijon in sedemsto tisoč
žrtev. Vojaki varujejo vse nas,
varujejo naše imetje, našo družbeno
samoupravno ureditev. Tudi grobove
žrtev za svobodo.
Zato verjetno ne bomo povedali
kaj posebno novega, če povemo, da
se danes mnogi mladi fantje veselijo,
ko dobijo poziv na služenje domo-
vini. Mnogi se prijavijo že prej,
predno bi jih sicer poklicali. Pa še to:
V naši armadi se naši fantje v času,
ko služijo svoj rok tudi marsikaj
naučijo, kar jim pozneje koristi v
življenju. Vsi pa se vračajo iz JLA
kot povsem novi ljudje, zreli za
življenje.
Tudi ni nobena novost, da je danes
sodelovanje med pripadniki JLA in
mladino v krajih, kjer so vojaške
garnizije, več kot odlično. Marsikdaj
pripravijo skupaj razne akademije,
športne prireditve, tekmovanja. Na-
men tega je nedvomno v tem, da se
krepi obrambna sposobnost naše
domovine pred agresorji in tistimi, ki
hočejo v naš družbenosamoupravni
sistem vnašati nemir in ogrožati našo
varnost.
F. H.
Na osrednji občinski proslavi ob
dnevu republike je 59 aktivistov za
svoje ustvarjalno in požrtvovalno
delo v 30 in večletih na družbeno-
političnem področju, prejelo
skromno priznanje, vendar izredno
bogato darilo, knjigo o Titu. Sklep
o podelitvi priznanj in knjižnih na-
grad je sprejel komite občinske
konference ZKS Ptuj na svoji 19.
redni seji.
Priznanja so bili deležni Stojan
Indjič, Rado Korošec, Ivan Ilovar,
Zora Kariž, Franc Kosec, Mihailo
Mašanovič, Franc Skrt, Lojzka
Stropnik, Katica Carli, Franc Li-
čen, Radisav Marinkovič, Dušan
Rankovič, Izidor Teofilovič, Hazir
Turtuli, Tončka Žigman, Stanko
Bajič, Ivan Čelik, Janko Grdiša,
Viktor Knez, Franc Krajnc, Jože
Vrbnjak, Juraj Barič, Karel Jur-
kovič, Andrej Mršek, Magda
Mršek, Janez Petrovič, Franc
Černivec, Ivan Elzner, Alojz Kac-
jan, Ivan Smolej, Marija Smolej,
Franc-Simon Belšak, Janez Plohi,
Marija Pravdič, Milan Lacko, Jurij
Svenšek, Janko Vogrinec, Andrej
Toplek, Anton Potočnik, Jože
Skerlovnik, Ivan Skočir, Maruša
Grabrijan, Ivo Tomažič, Stane
Urbančič, Franc Prime, Bruno Va-
lentin, Otmar Gajzer, Fanika
Vauda, Stane Tomšič, Vinko Žig-
man, Terezija Korošec, Cvetko
Pantar, Trajko Stojčevski, Ciril Sa-
tej, Matija Tarbuk, Dinko Taso-
vec, Jože Vratič, Žmavc Karel in
Albert Krapež.
Priznanja sta jim podelila Alojz
Gojčič, sekretar OK ZKS Ptuj in
Dimče Stojčevski, organizacijski
sekretar OK ZKS Ptuj. Mladi pa so
ob tej priložnosti predstavili iz-
redno bogat kulturni program kot
zahvalo za preteklo delo in op-
timističen pogled v prihodnji razvoj
naše samoupravne socialistične
družbe.
MG
Stran 4
TEDNIK - Četrtek, is. decembra 1975
v torek, 9. decembra so zasedali
vsi zbori Skupščine občine Ptuj.
Dnevni red je bil obsežen; aktualne
točke dnevnega reda pa so bile Osnu-
tek resolucije o družbenoekonomski
politiki in razvoju SR Slovenije za
leto 1976; Osnovne značilnosti
družbenogospodarskega razvoja v
občini Ptuj v devetih mesecih
letošnjega leta; Realizacija občin-
, skega proračuna po stanju 31. 10.
1975; Predlog odloka o izvedbi
hidromelioracijskih del ob reki Pes-
nici (Levanjci) ter priprava samo-
upravnega sporazuma o združevanju
sredstev za obrambne priprave v
občini.
Družbenopolitični zbor, zbor kra-
jevnih skupnosti in zbor združenega
dela so razpravljali o nadaljnjem raz-
voju SR Slovenije za prihodnje leto.
Delegati so razpravljali o osnutku ter
ugotavljali, da je potrebno v Slove-
niji in še posebej v naši občini omeje-
vati investicije, pospeševati manj raz-
vite krajevne skupnosti, samouprav-
no preobraževati našo celotno
družbo in ustanavljati nove skupnosti
KS. Na zboru krajevnih skupnosti je
bila izrečena misel, da je v občinski
resoluciji razvoja čutiti mobilizacijski
značaj, ki seveda temelji na srednje-
ročnih usmeritvah. Delegati zbora
krajevnih skupnosti so se zavzeli za
krepitev reproduktivne sposobnosti v
občini, za modernizacijo gospodar-
stva in za stabilizacijske ukrepe.
Na družbenopolitičnem zboru so
delegati prav tako razpravljali o
družbenoekonomski politiki in raz-
voju SR Slovenije in občine Ptuj.
Družbeni proizvod v letošnjem letu ni
bil dosežen, tudi gibanja uvoza in
izvoza so neugodna. Družbenopoli-
tični zbor je ugotovil oz. delegate
seznanil, da v občini ni nepokritih
investicij.
Težava družbenega razvoja je pred-
vsem v neuresničevanju stabilizacij-
ske politike v občini. Ta mora
prodreti v vsako organizacijo združe-
nega dela, do vsakega delavca.
Občina Ptuj si bo prizadevala za
boljše gospodarjenje, težila po lik-
vidnosti ter skušala urediti nekatera
trenja v proizvodnji in delu samem
kot recimo v TVI Majšperk in LES
Ptuj (to združeno delo je že izvedlo
uspešno integracijo z MARLESOM).
Nadaljnja gospodarska politika
občine bo vlaganje sredstev v živilsko
in predelovalno kovinsko industrijo.
Doslej je občina prioriteto usmerjala
v kmetijstvo (obdelovanje zemlje) in
perutninarstvo. Družbenopolitični
zbor je delegatom posredoval infor-
macijo o realizaciji občinskega
proračuna v devetih dosedanjih
mesecih. Realizacija je uspešna in
likvidna. Dohodkov je bilo okrog 48
milijonov dinarjev, izdatkov pa
okrog 47 milijonov dinarjev.
Delegati so razpravljali tudi o poli-
tiki cen in o pokrivanju izgub v
elektrogospodarstvu in železniškem
transportu. Pri pokrivanju izgub
bodo prizadete predvsem večje OZD
kot npr. TGA Kidričevo in Perutnina
Ptuj. Ko so delegati spregovorili o
politiki cen, so poudarili oz. izrazili
nujno potrebo po čim hitrejši ureditvi
dohodkovnih odnosov. To bo
potrebno urediti s sporazumi in
zakoni. Prav zaradi teh neurejenih
odnosov je npr. pridelovanje alumi-
nija v Kidričevem izgubno. Nadalje
so vsi zbori skupščine občine Ptuj
razpravljali še o novem podpisu
samoupravnega sporazurna o združe-
vanju sredstev za potrebe obrambnih
priprav v naši občini. S samouprav-
nim sporazumom, ki bi ga morale
podpisati vse TOZD z Oddelkom za
narodno obrambo, bi se zbirala sred-
stva za vse potrebe SLO, narodne
zaščite itd.
Večina delegatov se je strinjala s
predlogom odloka o izvedbi hidro-
melioracijskih del in o rabi kmetij-
skih zemljišč po izvedenih melioraci-
jah na območju hidromelioracijskega
sistema ob Pesnici. V Levanjcih bi
tako usposobili še 141 ha zemljišč.
Od tega 80 ha v zasebnem sektorju in
61 v družbenem. V ta namen je zago-
tovljenih zadosti sredstev, prav tako
so tudi dani ugodni krediti (do 30
let). Ob tej točki dnevnega reda so
postavili delegatska vprašanja dele-
gati iz KS Majšperk in KS Cirkovc m
sicer o hidromelioracijah in agrome-
lioracijah Dravinje in Polskave. V
odgovoru je bilo rečeno, da se vpra-
šanja postavijo na občinske in regio-
nalne vodne skupnosti. Seveda pa bo
o tem razpravljala tudi skupščina.
Problem osuševanja zemljišč in regu-
lacija nekaterih potokov je hud, kajti
v letošnjem letu so vodne ujme zahte-
vale že nekaj človeških življenj. z. k.
ORMOŽ
v poročilu o vzgojnoizobraževal-
nem delu osnovnih šol občine Ormož
v šolskem letu 1974/75, pripravlje-
nem za XIII. sejo SO Ormož med
drugim beremo, da se je poprečni
učni uspeh v zadnjih petih letih na
ormoškem območju povečal za 1,8
odstotka. Uspeh v obravnavanem
šolskem letu je enak uspehu v
prejšnjem šolskem letu in znaša 96,2
odstotka. Učni uspjeh, primerjan z
lanskim, se je izboljšal v OS Tomaž
za 3,3 % (šola se je iz lanskega
zadnjega mesta uvrstila letos na dru-
go mesto), v OŠ Hum za 1,1 %, v OŠ
Podgorci za 0,7 v OŠ Ormož za
0,4 v OŠ Središče ob Dravi za 0,2
% (in se je šola iz lanskega drugega
mesta uvrstila letos na predzadnje
mesto), v OŠ Miklavž za 1 v OŠ
Runeč za 0,3 % in v OŠ Ivanjkovci
za 0,3%.
V poročilo je posebej obravnavan
učni uspeh učencev v 1. razredu, kije
ze dve leti zapored najslabši kljub te-
mu, da učenci pred vstopom v
osnovno šolo obiskujejo malo šolo in
da je večina kategoriziranih učencev
vključena v oddelek POS. Iz raz-
položljivih podatkov je podana ugo-
tovitev, da je v 1. razredih bilo 5
kategoriziranih učencev, razreda niso
izdelali štirje. Razen teh pa razreda ni
izdelalo še 15 učencev, ki niso bili
kategorizirani. Razloge za to lahko
iščemo ali pri kategorizaciji ali dru-
god, zagotovo pa ne v prevelikem
številu učencev v razredu, saj sta
nekoliko številnejša bila samo od-
delka v OŠ Središče (33) in OŠ Pod-
gorci (29), drugod pa je bilo v oddel-
kih 1. razreda 24 ali manj učencev.
Ob intenzivnejšem dodatnem delu z
učenci, ki učno snov teže dojemajo,
bi vsaj v teh oddelkih moral biti učni
uspeh boljši, ugotavlja sestavljalec
poročila.
Pri ugotavljanju učnega uspeha
posebej ugotavljajo tudi kvaliteto le-
tega. Razmeroma dober poprečni
učni uspeh (96,2 %) gledan s tega
vidika, je manj blesteč. Največ učen-
cev je izdelalo z dobrim uspehom, z
dobrim in zadostnim uspehom sku-
paj pa je izdelalo razred 53,5 % vseh
učencev, s prav dobrim in odličnim
uspehom pa je izdelalo 42,7 % vseh
učencev.
Močnejši pozitivni odklon od po-
prečja kvalitete učnega uspeha ima
osnovna šola Ormož, močan nega-
tivni odklon od poprečja kvalitete
učnega uspeha pa imata osnovni šoli
Miklavž in Tomaž, druge šole so bli-
zu poprečja kvalitete. Podatki kaže-
jo, da so na nekaterih šolah vse pre-
več gledali na kvantiteto učnega
uspeha. Ravnatelji šol bodo zato
morali v bodoče temeljiteje spremlja-
ti in vrednotiti vzgojnoizobraževalno
delo učiteljev tudi z vidika kvalitete
opravljenega dela.
Spodbudna je ugotovitev, da se je
poprečni generacijski osip v zadnjih
štirih letih zmanjšal za 9,2 kar
pomeni velik korak naprej, žal pa je
na posameznih šolah odstotek osipa
učencev še vedno previsok. Poprečni
generacijski osip za obravnavano
šolsko leto znaša 28,8 % ali 100
učencev generacije, ki v osmih letih ni
mogla zaključiti osnovne šole. De-
janski osip zmanjšujejo tisti učenci,
ki so osnovno šolo obiskovali deveto
leto. Takih učencev je bilo v osmih
razredih 24 in so razred vsi izdelali.
Poročilo o vzgojnoizobraževalnem
delu osnovnih šol občine Ormož v
šolskem letu 1974/75 zajema seveda
še vrsto drugih poglavij, kot je polo-
žaj šol, problematika in pomanjkanje
prosvetnih delavcev pa tudi predloge
za izboljšanje vzgojnoizobraževalnih
uspehov in drugo.
DOGOVOR O DRUŽBENOPOLI-
TIČNEM IZOBRAŽEVANJU
Na območju ormoške občine že
daljše obdobje ugotavljajo, da šepa
delo na področju družbenega izobra-
ževanja, predvsem zaradi nerednega
dotoka finančnih sredstev, zato ni bi-
lo možno voditi načrtnejše politike
na tem področju. Od spostavitve de-
legatskega sistema je poteklo že več
kot dobro leto, delegati pa niso do-
volj usposobljeni za svoje nove nalo-
ge. Podobno je s člani samoupravnih
organov v združenem delu in člani
vodstev družbenopolitičnih organiza-
cij. Zaradi tega je Delavska univerza
Ormož izdelala predlog posebnega
družbenega dogovora, s katerim bi
tudi zagotovili rednejši dotok fi-
nančnih sredstev za te namene.
Predlog predvideva, da bi iz sredstev
za izobraževanje, ki se v združenem
delu izločajo v 1,5 % od bruto
osebnih dohodkov, namenili in
združevali 7 % za družbeno izobraže-
vanje. Razen tega bi združevali tudi
sredstva, ki jih v svojih proračunih
namenijo za izobraževanje občinska
konferenca SZDL, ZKS, ZSMS, OSS
in SIS. Tako bi z zbranimi sredstvi
tudi finančno zmogli vse programe in
zadostili nujnostim, ki jih zahteva
naša družbena stvarnost in novi
odnosi.
S tako zbranimi sredstvi bi bilo
možno izvesti približno tisoč izobra-
ževalnih ur za vse strukture delegatov
in samoupravljal cev ter političnih de-
lavcev in to v obliki tečajev, seminar-
jev, šol, ciklusov predavanj in
samostojnosti predavanj. Ob tem bi
tudi lahko posvetili večjo pozornost
usposabljanju predavateljskega akti-
va, zagotovili stalna sredstva za
ustrezno literaturo in sredstva za
strokovnega sodelavca, ki bi usklaje-
val vse dogovorjene programe.
Predlog družbenega dogovora o
idejnem in družbenoekonomskem
izobraževanju odraslih in hiladine v
občini Ormož je doslej dobil podporo
na vseh družbenopolitičnih organiza-
cijah, sprejela sta ga tudi zbor kra-
jevnih skupno,sti in družbenopolitični
zbor občinske skupščine. Na zboru
združenega dela SO Ormož pa so me-
nili, da je dogovor v tistem kar nudi,
to je glede programa dela premalo
konkreten, zato ni bil sprejet. Ob tem
velja poudariti, da so se delegati
zbora združenega dela zavzeli za
sprejetje dogovora, saj ga narekujejo
širše potrebe, vendar so sestavljalca
opozorili na pomanjkljivost, ki jo bo
potrebno popraviti nato pa bodo
delegati ponovno razpravljali o tem.
Družbeni dogovor, kot ga predlaga
delavska univerza in ki je dobil
podporo na vseh ravneh, je odraz
spoznanja, da je družbenopolitično
izobraževanje sestavni del splošne in
strokovne izobrazbe. Samo široko
razgledan in izobražen človek se bo
lahko uspešno vključil v tokove in
procese socialističnega samo-
upravljanja. Predlagana oblika zdru-
ževanja sredstev bi pomenila stalnost
izobraževanja in bi zagotovila kvali-
tetnejše delo vseh delegatskih in
samoupravnih struktur v življenju
naše družbe.
jr
tednik - Četrtek, 18. decembra 1975
5. stran
Še: »ZANIMIVA POTA!"
v 44. št. ,,Tednika" z dne 13. 11. t. 1. je bil pod naslovom
„Zanimiva pota" objavljen članek o poteku asfaltiranja občinske
ceste na območju KS Podgorci in Velika Nedelja, ki nelojalno
prikazuje pri tej akciji KS Podgorci. Prosimo, da resnici na ljubo
objavite sledeče:
Gramoznica v k. o. Osluševci, ki je v članku omenjena kot
Bombekova, sestoji iz pare. št. 128/1, 128/5 in 131 k. o. Osluševci,
ki so v sestavi in sta prvi dve v izmeri o. 77 ha od Erhatičeve, zadnje v
izmeri cca 0,30 ha pa od Bombekove posesti. KS Podgorci ima s SVL
»Jeruzalem" Ormož sklenjeno sodno uveijeno pogodbo za koriščenje
gramoza na prvo navedenih dveh parcelali in navedeni površini, torej
v celoti, s klavzulo pod čL 1/b te pogodbe, da gramoza ne sme
oddajati nikomur, niti za domače potrebe zasebnikom, marveč ga
lahko koristi le za gramoziranje cest na svojem območju. Zadnje
navedene pare. (131), ki izhaja od Bombekove posesti, pa je tudi,
kakor že omenjeno, v sklopu te gramoznice, pa KS Podgorci ni dobila
s prej navedeno pogodbo v koriščenje, zato tudi ne more z njo
razpolagati.
Resnici na ljubo moramo povedati tudi, da KS Velika Nedelja ni
zaprosila niti ustno niti pismeno KS Podgorci za koriščenje tega dela
gramoznice in če bi tudi to'storila, je KS Podgorci zaradi navedenega
take dovolilnice ne bi mogla izdati, ker za to ni pristojna. Nikakor pa
ne drži, da za to ni imela razumevanja in solidarnosti, marveč je bilo
edino pravilno in možno, da seje KS Velika Nedelja za to dovoljenje
morala obmiti na SVL ,,Jeruzalem" Ormož, čemur pa KS Podgorci
ni nasprotovala ter koriščenja zabranjevala. Nesporazum je nastal
samo v toliko, ker je ustrezni organ SVL „Jeruzalem' Ormož
pomotoma izdda sklep, oziroma dovoljenje KS Velika Nedelja za
koriščenje celotne gramoznice, torej vseh obstoječih parcel, kar bi
vsekakor pomenilo enostransko razveljavitev tozadevne pogodbe s KS
Podgorci.
Res pa je tudi, daje KS Velika Nedelja še prej, preden je sploh
mislila na koriščenje Bombekove gramoznice v KS Podgorci, sklenila
pogodbo za navoz gramoza za potrebe asfaltiranja občinske ceste na
svojem območju s hrvaškimi prevozniki iz Hrvaške, kar so ji tudi ti
krih z navozom nad 80 odstotkov potrebnih količin. Zaradi tega je
KS Podgorci 'prepričana, da je KS Velika Nedelja po vsem tem
zaprosila za koriščenje gramoznice v Osluševcih v KS Podgorci -
čeprav ima tudi gramoznico na svojem območju v Sodincih. To so
verjetno sugerirali posamezniki, ki jim je koriščenje te gramoznice
zelo'„pri srcu", saj se eksploatira tudi za območja izven teh dveh KS.
Ce se bo to nadaljevalo, bo prej kot v dveh letih celotna gramoznica
izčrpana, KS Podgorci pa si naj potem išče gramoz za potrebe svojih
krajevnih cest na obmoqu KS Velika Nedelja, kjer ga je tudi na
pretek. Ali se potem res neupravičeno vsiljuje vprašanje, če je to
^ede na pičla finančna sredstva, ki jih imajo KS na razpolago v ta
namen, res izkristalizirano utemeljeno in gospodarno, saj v bistvu
prevozne stroške znatno povečuje.
Ker ima SVL ,,Jeruzalem" Ormož zemljišča tudi v KS Podgorci
ter je tudi konstnik naših krajevnih cest - nekaterih od teh še v
doglednem času nikakor ne bomo mogli modernizirati ter se bodo
tudi še v bodoče morale gramozirati - pričakujemo glede tega vsaj
toliko solidarnosti, da bo pogodba tudi v bodoče držala.
Vsekakor pa KS Podgorci veseli zanimiva ugotovitev
Velikonedeljčanov, da je navoz gramoza iz „daljne" Hrvaške celo 6
din cenejši, kakor dobava doma, pod nosom. Želimo, da bi se s tem
seznanili tudi drugi.	SKS P-
Iz delegatskih vprašanj SO Ptuj
Iz KS Cirkulane so se oglasili s težavo preskrbe goriva, ki ga potrebujejo
za kmetijske stroje vseh vrst. Pred leti, ko je ta problem reševala KZ Haloze,
je bilo še vse v redu. Sedaj pa se KS Cirkulane obrača na pristojni organ SO,
da jim pomaga rešiti problem preskrbe z gorivom za vse vrste kmetijskih
strojev. Pomoč pri reševanju tega nudi sama krajevna skupnost.
Odgovor: Pogovori, ki so jili imeh predstavniki Petrola iz Maribora s
predsednikom KS Cirkulane, so pokazali, da gradnja javnega bencinskega
servisa trenutno ne bi bila rentabilna. Zato predlagajo dogovor KS Cirkulane
s Kmetijskim kombinatom iz Ptuja, enota Zavrč za oskrbovanje s plinskim
oljem za potrebe krajanov, ker ima Petrol s KK iz Ptuja pogodbo o dobavi
električnih črpalk, od katerih se ena predvideva tudi za Zavrč. KK pa ima v
Zavrču vkopan rezervoar in potrebna je le registracija enote Zavrč za
prodajo naftnih derivatov.
V primeru, da ta rešitev odpade, je Petrol pripravljen pomagati
trgovskemu podjetju v Cirkulanah pri vkopu enega rezervoaija ter postavitvi
električne črpalke za oskrbovanje tamkajšnjih krajanov s plinskim oljem; pri
tem bo potrebno, da se trgovsko podjetje registrira za prodajo "naftnih
derivatov. Razgovor s predstavniki Petrola seje zaključil z odločitvijo, da se
KS podrobneje pogovori s krajani in podjetji, oziroma s KK in o tem obvesti
PetroL
Priprava: MG
Tekmovanje
v počastitev dneva JLA
Organizacija sindikata tovarne gli-
nice in aluminija ,,Boris Kidrič"
Kidričevo ter odbor za splošni ljudski
odpor v TGA sta organizirala v
počastitev dneva JLA strelsko tek-
movanje z vojaško puško, ki je bilo v
soboto, 13. 12. 1975 na strelišču v
Kidričevem in katerega seje udeležilo
pet ekip in sicer:
Teritorialne obrambe; Narodne
zaščite; Aktiva ZSMS Kidričevo;
Zveze borcev in Zveze rezervnih voj-
nih starešin.
Med tekmovalci so bili najboljši in
so zasedli 1. mesto člani T O, ki sojo
sestavljali: Herman Škrinjar, Miha
Kramberger, Milan Slavinec, Milan
Tkalčec in Franjo Skvorc. II. mesto
je zasedla ekipa ZSMS Kidričevo, 111.
mesto ekipa Narodne zaščite, IV.
mesto ekipa članov ZB in V. mesto
ekipa ZRVS Kidričevo.
» Med posamezniki je dosegel naj-
boljši rezultat in absolutni rekord
mladinec Darko Ferlinc iz TOZD to-
varne aluminij.
Najboljšim ekipam ter posamezni-
kom bodo podeljena priznanja na
svečani proslavi ob dnevu JLA, ki bo
v petek, 19. 12. 1975 ob 19.00 uri
zvečer v veliki dvorani TGA, v
restavraciji Kidričevo, kjer bo izve-
den tudi bogat kulturni program, v
katerem bodo sodelovali mladi iz
Kidričevega, slavnostni govornik pa
bo Kari Žmavc iz Ptuja. Po sklepu
sindikalne organizacije TGA in
odbora za SLO postane v bodoče ta-
ko tekmovanje v čast 22. decembru
dneva JLA tradicionalno.
Vljudno vabljeni na svečano
proslavo dneva JLA v Kidričevo 19.
12.1975!
France Meško
Vse je enkrat prvič. Tako se je
zgodilo,, da so se v okviru prireditev
in srečanj v tednu časopisa Komunist
v Ormožu prvič sešli delegati
pionirskih odredov osnovnih (tudi
posebne in podružničnih) šol ob-
močja občine. V sproščenem razgo-
voru z najvidnejšimi družbenopoli-
tičnimi delavci občine Ormož so lepo
in sproščeno, z otroško besedo pripo-
vedovali o svojem delu v krožkih, ki
pa je največkrat ovirano zaradi
prostorskih problemov. Večina šol na
ormoškem območju ima dvoizmenski
pouk in so tako zasedeni prostori in
učitelji — ponekod do noči. Skoraj
vsako poročilo pionirskega odreda se
je končalo z željo, da bi te probleme
čim prej rešili, saj bi potem delo pio-
nirjev zaživelo še mnogo bolj.
Kljub problemom so programi
dejavnosti pionirskih odredov iz-
redno bogati, saj delujejo v številnih
krožkih in tekmujejo med seboj, v
okvirih občine pa tudi izven nje.
Posamezni delegati pionirskih odre-
dov so naštevali tudi po 15 in več
oblik dejavnosti, ki pričajo o resnem
in nekako skritem delu naših osnov-
nih šol. Tako so tu dejavnosti vesele
šole, lutkovni, dramski, recitatorski,
šahovski in ročnodelski krožki, na
šolah delujejo podmladkarji Rdečega
križa, pevski zbori, ponekod pionirji
izdajajo svoja glasila (občasno) dru-
god pomagajo ostarelim občanom
prek sosedske pomoči, imajo
taborniško organizacijo, šolske
zadruge, ki skrbijo za lončnice v šoli
ali celo obdelujejo manjše njive ali
vrtove. Tu so zametki klubov OZN,
deluje pa tudi eden marksistični kro-
žek — na osnovni šoli Ormož — ki je
prav v času tedna časopisa Komunist
prejel od te založne hiše v dar 200
knjig marksistične literature; služila
bo učencem in učiteljem. Razen
navedenega pa so pred pionirskimi
odredi še številne druge naloge, kot
so priprave na novoletno jelko, ku-
rirčkova pošta, Titova štafeta, tek-
movanja za bralno značko, razna
športna tekmovanja, pevski festival
ter priprava številnih in različnih pro-
slav, razstav in podobno. Mnogo
dejavnosti smo našteli, a gotovo ne
vseh, vendar že te pričajo o delu, ki je
vredno večje pozornosti naše družbe,
kot je so je bili pionirji, združeni v
svoji organizaciji, deležni doslej.
Tako se je za delo pionirskih odre-
dov na pobudo komiteja občinske
konference ZK Ormož in podpori
vseh drugih družbenopolitičnih orga-
nizacij ter občinske skupščine v tednu
Komunista na ormoškem območju
odprlo novo poglavje, nova pozor-
nost in skrb za nemoteno in čim
pestrejše delo učencev in učenk
osnovnih šol.
jr
Obvestilo
KB Maribor — podružnica
Ptuj obvešča občane, da v
svojih poslovalnicah na Bre-
gu in v Kidričevem prehaja z
22. decembrom na celodnev-
no poslovanje.
SO Ormož
Na XHI. skupni seji zbora združe-
nega dela, zbora krajevnih skupnosti
in družbenopolitičnega zbora
skupščine občine Ormož, ki bo v sre-
do, 24. decembra, bodo delegati v
osrednji točki dnevnega reda
obravnavali poročilo o vzgojno-izo-
braževalnem delu osnovnih šol,
glasbene šole in delavske univerze v
šolskem letu 1974/75. V nadalje-
vanju pa bo tekla beseda še o delu
občinske skupnosti socialnega
skrbstva za letošnje leto, resoluciji o
družbenoekonomskem razvoju obči-
ne Ormož ter družbenem dogovoru o
razporejanju dohodka v ormoški
občini prihodnje leto. Sledila bodo
delegatska vprašanja.
Po skupnem zasedanju se bodo
zbori sešli na ločenih sejah ter med
drugim obravnavali družbeni dogo-
vor o splošni porabi v občini Ormož
za leto 1976 ter šest odlokov iz ob-
činske pristojnosti, med temi tudi
odlok o rebalansu proračuna občine
Ormož.
jr
Stran 6
tednik - Četrtek, is. decembra 197s
Krajevni samoprispevek je postal v
danaSnjih pogojih življenja nepo-
grešljiv način sofinansiranja pri za-
dovoljevanju potreb krajevnih skup-
nosti. Sredstva DPS, OZD in samo-
upravnih interesnih skupnosti nam-
reč ne zadoščajo v celoti za kritje
stroškov, ki se pojavljajo ob željah
občanov, oz. krajanov neke krajevne
skupnosti.
Tega se v celoti zavedajo tudi v
krajevni skupnosti Hajdina, kjer seje
v letošnjem letu iztekel krajevni sa-
moprispevek, izglasovan na referen-
dumu pred petimi leti. Zato se je vod-
stvo krajevne skupnosti po predhod-
nih obširnih razpravah na zborih ob-
čanov in napravljenih analizah odlo-
čilo, da bo poskusilo to obliko zbi-
ranja sredstev za potrebe krajevne
skupnosti nadaljevati tudi v bodoče.
Zelje in potrebe krajanov so namreč,
kot smo že omenili, eno, sredstva in
njihovi viri pa drugo poglavje, ki se
nemalokrat zelo razhajata.
Če pobrskamo malo po osnutku
srednjeročnega programa razvoja
krajevne skupnosti Hajdina, ki je bi-
la kot samoupravna skupnost ob-
čanov izoblikovana v letu 1963, vidi-
mo, da je na 21,57 kv. km površine
kar sedem vasi (Draženci, Gerečja
vas, Slovenja vas, Hajdoše, Skorba,
Zg. in Sp. Hajdina). To je predel
ptujske občine, kjer ni nobenih indu-
strijskih obratov pa tudi kmetijska
dejavnost je slabo razvita, če pri tem
odmislimo obrat za kooperacijo Me-
sokombinata Perutnine iz Ptuja, ki
ima v Hajdini svoj sedež, pa žal le ne-
kaj kooperantov. Možnosti za razvoj
kmetijske dejavnosti so sicer zelo do-
bro podane, vendar s strani prebi-
valstva ni pravega zanimanja niti za
perutninarstvo, niti za ostale panoge
kmetijstva, ki jih z novo organizi-
ranim kmetijskim okolišem nudi
Kmetijski kombinat Ptuj.
Komaj spoznaven napredek je na
področju šolstva, ker sedanja osnov-
na šola le s težavo nudi streho vsem
znanja željnim šolarjem, mnogo pre-
več obremenjen pa je tudi pedagoški
kader, ki se vozi v Hajdino iz Ptuja
ali drugih krajev v občini, kajti v
Hajdini učiteljem ne morejo nuditi
ustreznih stanovanj.
Okrog 354 otrok v krajevni skup-
nosti Hajdina čaka na izboljšanje
razmer v predšolski vzgoji otrok, na
boljše čase pa čakajo tudi telesno-
kulturna društva, ki vključujejo v
svojih vrstah precej mladih ljubi-
teljev športa. Obojim primanjkuje
ustreznih prostorov, rekvizitov in
igrišč.
Vsa ta pereča problematika je zaje-
ta tudi v programu razvoja KS za pri-
hodnjih pet let. To pa je tudi obdob-
je, za katero je razpisan referendum
za novi samoprispevek. Stopnja za iz-
račun prispevka je sicer od sedanjih
0,5 % zvišana na 2 ®/o, kar pa je spri-
čo potreb, ki jih bomo na kratko še
prikazali, popolnoma razumljivo.
V prihodnjih petih letih, torej do
vključno 1980. leta, želijo v krajevni
skupnosti Hajdina asfaltirati še vse
preostale makadamske ceste. Tu ne
smemo pozabiti na to, da so vse glav-
ne vaške ceste dobile asfaltno prev-
leko že v obdobju prvega samo-
prispevka, ostalo pa je seveda še ne-
kaj odcepov, ki pa so zajeti v omenje-
nem programu.
Drug važen problem je cestna raz-
svetljava, nato ureditev avtobusnih
postajališč, zaradi slabe kvalitete
električne energije je potrebno zgra-
diti več transformatorskih postaj v
posameznih vaseh, potrebno je tudi
vodovodno omrežje v strnjenem na-
selju v Zg. Hajdini ipd.
Prav gotovo največji cilj, za kate-
rega uresničitev bo svoj delež prispe-
vala tudi širša družbena skupnost pa
je izgradnja otroških vrtcev v Haj-
dini, Slovenji vasi, Hajdošah in Tur-
nišču, dokončanje adaptacijskih del
na osnovni šoli v Hajdini, začetek
gradnje telovadnice in ureditev
okolja šole, pričetek gradnje sta-
novanjskega bloka za potrebe pe-
dagoškega kadra itd.
Sedaj je pa vrsta samo še na kra-
janih krajevne skupnosti Hajdina, da
se odločijo in v nedeljo, 21. decembra
na referendumu jasno izrazijo ali so
za nove vrtce, asfaltirane ceste, vodo
iz vodovodnega omrežja, boljšo elek-
triko, ali pa bodo raje še naprej pre-
birali časopis ob utripajoči svetilki in
puščali otroke brez pravega varstva,
prepuščene cesti in naključju. B
Težave zdravstvenega centra
Svet za socialno in zdravstveno
politiko pri predsedstvu OK SZDL
Ptuj se je pred dnevi sestal na svoji
prvi seji. Vodi ga dr. Tone Florjan-
čič. Razpravo je posvetil tezam za
program svojega dela. Sklenil je med
drugim, da po potrebi ob priložnosti
reševanja pomembnejših vprašanj
zdravstva in socialnega varstva v
ptujski občini povabi k sodelovanju
še odbor sindikata delavcev v
zdravstvu in socialnem varstvu, svet
ZK v zdravstvenem centru ter komi-
sijo za idejne probleme zdravstva pri
Občinskem komiteju ZKS Ptuj.
- Posebno pozornost so navzoči
posvetili poročilu direktorja SOZD
,,Zdravstveni center", kije med dru-
gim povedal, da je bilo glede aktivi-
zacije SOZD že veliko storjenega,
vendar je še veliko dela ostalo tudi za
prihodnje, da bo zaživel center tako,
kot je bilo v načrtu. Ptujsko
zdravstvo, ki je odprlo novo poglavje
v razvoju zdravstva, se tako srečuje s
številnimi problemi.. Javlja se
problem sprejema statuta, skupnih
služb in registracije SOZD. Težava
pri sprejemu statuta izhaja iz zakona
o združenem delu, ki ga še nimamo.
Skupne službe se ne bi smele pov^a-
ti, vendar pa postopek pri registraciji
zahteva, da so določena mesta zase-
dena. Kljub naštetim težavam pa so
navzoči ugodno ocenili poročilo o
aktivizaciji SOZD.
MG
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur, list SRS, št
29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št, 3/73) in ,
22. člena statuta krajevne skupnosti Ivanjkovci je zbor krajevne
skupnosti Ivanjkovci na seji dne 5. decembra 1975 po predhodni
odločitvi zborov občanov v celotnem območju krajevne skupnosti, ki
je.bil dne 16. novembra 1975, sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno
območje krajevne skupnosti Ivanjkovci
1.
Za celotno območje krajevne skupnosti Ivanjkovci se razpiše
referendum za uvedbo samoprispevka v denaiju, ki bo uporabljen za
naslednje namene:
1.	Rekonstrukcija cest IV. reda in sofinanciranje pri asfaltiranju
cest IIL.reda,
2.	Izgradnja, mostov, nabava cestnih propustov in vzdrževanje že
obstoječih cest,
3.	Ureditev in vzdrževanje pokopališča,
4.	Udeležba pri dograditvi dvorane Ivanjkovci ter zadr, doma, v
Žerovincih,
5.	Sofinanciranje SLO in civilne zaščite,
6.	Pomoč društvom in organizacijam, sociala, otroško varstvo in
prispevek za dan ostarelih občanov,
7.	Sofinanciranje skupnih materijalnih potreb KS, strokovnega
kadra in vzdrževanje KS,
8.	Sofinanciranje elektroenergetskega sistema, vodovoda in
telefona.
Za izvedbo navedenih del bo zbrano s samoprispe^icom
1.415.000,- dinaijev.
Višina sredstev za posamezne namene in vrstni red del izvajanja
se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti
Ivanjkovci.
2,
Referendum se razpiše za obdobje od 1/1-1976 do
31/12-1980 in bo v nedeljo, dne 28. decembra 1975 od 7, do 19.
ure na ^asovalnih mestih, ki jih določi svet kr^evne skupnosti.
Glasovanje izvede volilna komisija krajevne skupnosti Ivanjkovci.
3.
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošnem
volilnem imeniku in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice in
niso vpisani v vohlnem imeniku.
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in t^no z
glasovalnicami, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST I VANJKOVa
GLASOVNICA
za referendum, dne 28, decembra 1975 o uvedbi samoprispevka v
denaiju, ki bi se uporabil za naslednje namene:
1,	Rekonstrukcija cest IV, reda in sofinanciranje pri asfaltiranju
cest III, reda,
2,	Izgradnja mostov, nabava cestnih propustov in vzdrževanje že
obstoječih cest,
3,	Ureditev in vzdrževanje pokopališCa,
4,	Udeležba pri dograditvi dvorane Ivanjkovci ter zadružnega
doma v Žerovincih,
5,	Sofinanciranje SLO in civilne zaščite,
6,	Pomoč društvom in organizacijam, sociala, otroško varstvo in
prispevek za dan ostarelih občanov, -
7,	Sofinanciranje skupnih materijalnih potreb KS, strokovnega
kadra in vzdrževanje KS,
8,	Sofinanciranje elektroenergetskega sistema, vodovoda in
telefona.
Samoprispevek bi bil predpisan za obdobje od 1/1-1976 do
31/12-1980in bi znašal:
1.	10 % od katasterskega dohodka,
2.	1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih,
3.	1,5 % od pokojnin višjih od 700.00 din,
4.	2 % od dohodka od obrti,
5.	1000,-din letno za zaposlene v tujini.
GLASUJEM
„ZA"	,J»ROTI"
Glasovalnico izpolni glasovalec tako, da obkroži besedo „ZA" če
se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo „PROTI" če se ne
strinja z uvedbo samoprispevka,
Ivanjkovci, dne 10, 12, 1975
Predsednik
zbora delegatov KS Ivanjkovci
Jože Slavinec, Ij:.,
L.	/
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
7. stran
O vaščanih Kungote ter o njihovih
delovnih akcijah in prizadevanjih za
ureditev kraja smo že tolikokrat pi-
sali, da skoraj ni več potrebe
predstavljati bralcem Tednika teh
marljivih vaščanov, ki vedno in ob
vsakem času vedo kje je njihovo
mesto in kaj je potrebno njihovemu
kraju. Od prve akcije, ko so zgradili
novo kulturno-prosvetno dvorano do
danes je res minulo mnogo časa, pa
tudi spremenilo seje marsikaj. Lepe
asfaltirane ceste v vasi, urejena dvo-
rišča domačij, otroško igrišče in na-
prave za rekreacijo starih in mladih.
vse to je plod njihovih skupnih pri-
zadevanj ter akcij. Poleg mnogih ur
prostovoljnega dela so se v ta prid
stekala tudi sredstva krajevnega sa-
moprispevka, s katerimi so resnično v
mnogočem spremenili svoj kraj.
Ker se dosedanji samoprispevek iz-
teka, so se vaščani na zboru volilcev
in na skupnih sejah predstavnikov
družbenopolitičnih organizacij spo-
razumeli, da ponovno uvedejo samo-
prispevek za naslednjih pet let. Če-
prav jih tarejo še mnogi nerešeni pro-
blemi in rabijo še mnogo sredstev so
se odločili, da bi s ponovnim samo-
prispevkom uredili resnično najnuj-
nejše in sicer rekonstrukcijo na
električnem omrežju, in izgradnjo
transformatorja, položitev prve plas-
ti asfalta v dolžini 800 x 5 m, izgrad-
njo avtobusnega postajališča, cestno
razsvetljavo in vzdrževanje ter ure-
janje in vzdrževanje otroškega igrišča
oz. naprav za rekreacijo mladih in
starih. Za te naloge bodo potrebovali
386.000 din. Od zbranih sredstev iz
samoprispevka bodo zbrali 222.000
din, ostala sredstva pa bi naj zbrali
oz. zagotovili iz občinskega prora-
čuna ter prispevkov TOZD, društev
in organizacij ter sredstev sklada
otroškega varstva in temeljne izobra-
ževalne skupnosti. Skratka, občani
Kungote se bodo v nedeljo, 28. dec.
1975 brez dvoma odločili ,,ZA" v kar
ne dvomimo, saj so njihovi dosedanji
rezultati največja garancija za to, da
bo tudi v prihodnje v Kuneoti marsi-
kaj novega!	France Meško
Z OBČNEGA ZBORA
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA POLENŠAK
Na 4. občnem zboru se je
preteklo nedeljo sestalo turistično
društvo Polenšak, ki šteje 36 članov.
Zbora sta se kot gosta udeležila
Ja nko Bezjak, predsednik OSS ir
Anton Purg, predsednik turističnega
društva Ptuj. Aktivno društvo je
doslej dalo že 9 praznikov žetve ter
3 razstave kruha in pogač. Za kraj
pa je velikega pomena rekonstru-
irana pot od Dornave proti
Polen šaku, ki še ni v celoti
asfaltirana.
Delo društva se je v preteklem
obdobju izredno obogatilo. Veliko
zaslug za njegovo uspešnost ima tudi
predsednica društva Mimica Šegula,
ki bo društvo vodila tudi v
prihodnje. Za člane je društvo v
letošnjem letu organiziralo dva
izleta in sicer v Savinjsko dolino in
na Ma džarsko.
Za svoje prizadevno delo v
društvu je Mimica Šegula prejela
pohvalo, ki jo je prejelo še 6 članov
društva. Gosti so ob zaključku
občnega zbora izrekli vso pohvalo
(kuštvu in mu zaželeli uspešno delo
tudi v prihodnje.	MG
Boljša prometna
povezanost?
v onsutku programa krajevne
skupnosti Kidričevo je nanizanih
vrsta nalog, ki bi naj bile urejene v
naslednjih petih letih. Seveda je to
sklop nalog in potreb v KS, vendar pa
le — te morajo biti podkrepljene z
materialno bazo, to je s potrebnimi
sredstvi in možnostmi za uresničitev
postavljenih nalog, ki pa so seveda
tesno povezane z razvojem gospo-
darstva, kmetijstva in storitvenih de-
javnosti v kraju in občini. V progra-
mu razvoja je govora tudi o prometni
povezanosti. Ugotovitev kaže, da je
KS zadovoljivo prometno povezana z
avtobusnim prometom z občinskim
in regionalnim ter republiškim sre-
diščem. Vse to pa seveda le ne velja
za vsa območja KS, saj manj ugodno
prometna povezava naselja Apače,
Strnišče, Kidričevo II in Kungota,
kar narekuje, da bo to vprašanje v
perspektivnem obdobju treba bolj
primerno urediti.
KS Kidričevo je po svoji legi po-
membno središče glede {jrometne po-
vezanosti tako v kraju kot tudi glede
na sosednje KS, tako za tranzitni kot
tudi osebni promet. Danes pripelje
dnevno in seveda tudi odpelje nad 80
avtobusov v smeri Ptuja, Maribora,
Celja, Ljubljane in Murske Sobote
ter Lendave. To pa je že številka, ki
nekaj pome pomeni in ki zahteva v
Kidričevem tudi dobro urejeno av-
tobusno postajo, kajti sedanje posta-
jališče je zelo nevarno, ker je ob glav-
ni cesti. KS pa je prav tako dobro po-
vezana v železniškem, prometu tako z
Mariborom, Ljubljano, Zagrebom in
v druge smeri. Vsekakor ugodna
prometna povezanost KS Kidričevo,
v kateri pa bo, kot smo že omenili,
treba urediti še tudi to, da bodo
ustrezno povezana tudi ostala ob-
močja. Čeprav je vse to že nakazano v
programu za naslednjih pet let, pa je
vsekakor temu vprašanju treba
nnsvefiti nnsehnn nnznrnnst FM
Stran 8
tednik - Četrtek, is. decembra 1975
Del Sp. Polskave se srečuje s
prirodnimi težavami, kijih povzroča
potok Polskava, ker nimajo prek
njega primernega prehoda, pa so
tako prisiljeni do svojih cfomov
stopati peš prek že precej majave
brvi, medtem ko morajo vse prevoze
do stanovanjskih in gospodarskih
poslopij opravljati po precej
oddaljenih okolišlah poteh.
Prav to je bil tudi osnovni vzrok,
da so se krajani pred letom odločili
z lastnimi sredstvi zgraditi most, ki
bi omogočil prehode tudi najtežjim
vozilom. Dogovorili so se za
samoprispevek po hiši in tako doslej
že zbrali nad 200,000 dinarjev. Ob
tem pa so se tudi zavezali, da bodo
vsa dela opravili sami, ob primernem
strokovnem vodstvu. Bili so povsem
prepričani, da bodo manjkajoča
sredstva, k^ so potrebna za zgraditev
mostu, nadomestili predvsem z
lastnimi prispevki in prostovoljnim
delom. Stalni porast cen gradbenega
materiala in drugih storitev pa so
gradnjo za nekaj časa zavrli, s^ ni
bilo dovolj sredstev.
Predračunska vrednost gradnje
mostu znaša 350.000 dinarjev, od
katerih je del sredstev prispevala
tudi krajevna skupnost. Za gradnjo
betonskih nosilcev so krajani
opravili tudi veliko število delovnih
ur in vgradili tudi nekaj lastnega
materiala.
Kljub temu, da so krajani odločni
pri uresničevanju postavljenega
načrta pa samo volja ne bo dovolj za
graditev vozne plošče, za katero jim
primanjkuje finančnih sredstev.
Zato so sklenili najeti kredit, pri
skupščini občine pa bodo zaprosili
tudi za določeno finančno pomoč.
Zgraditev tega mostu bo v veliki
meri izboljšda' razvojne možnosti
Sp, Polskave, kjer je trenutno okoli
50 gospodinjstev, kraj pa se še širi.
VH
Betonski nosilci za novi most ob sedanjem lesenem mostu v Sp. Polskavi.
Prišel bo
dedek Mraz
Leto se počasi izteka, s tem pa se
bliža tudi prihod dedka Mraza. Na
območju občine Ormož so se tudi
letos odločili za enotno obdaritev
otrok, tako kot so pričeli s to prak-
so že lani. Občinska zveza društev
prijateljev mladine je skupaj z
predsedstvom občinskega sindikal-
nega sveta Ormož ter predstavniki
OZD, TOZD, SIS in KS ter neka-
terimi drugimi tako sklenila nare-
diti konec socialnim razlikam pri
novoletnem obdarjevanju otrok.
Sklenili so enotno obdariti otroke
od dopolnjenega drugega do dese-
tega leta starosti, oziroma šolarje
1., 2. in 3. razreda osnovne šole.
Določili so tudi enako vrednost in
obliko darilnih paketov ločeno gle-
de na starost otrok. Izročitve daril
bodo po posameznih krajevnih
skupnostih, za prihod dedka Mraza
in drugi prijeten novoletni program
pa bodo poskrbele osnovne šole.
Obdarjeni bodo vsi otroci omenje-
ne starosti ne glede na to, ali so nji-
hovi starši delavci v združenem de-
lu ali kmetje. Darila bodo pripravili
tudi za otroke tistih staršev, ki ne
stanujejo na območju ormoške ob-
čine, a so tu zaposleni. Ti otroci se
bodo udeležili prihoda dedka Mra-
za v tisti krajevni skupnosti, v ka-
teri je sedež delovne organizacije,
kjer je eden izmed staršev zaposlen.
jr
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj
razpisuje po 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/60) ter 8. člena odloka o
urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 11/67)
JAVNI
NATEČAJ
z a oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene lastnine v
Slovenja vasi za gradnjo polmontažnih dcladiščnih objektov,
1.	Predmet oddaje je komunalno delno urejeno stavbno
zemljišče družbene lastine, ki ga tvorita del pare. št. 293/3 pašnik v
približni izmeri 6,0000 ha m 293/9 pašnik v približni izmeri
1,80(X) ha ležeči v k. o. Slovenja vas.
2.	Prednost pri natečaju ima ponudnik, ki že razpolaga z
gradbeno tehnično dokurhentacijo za gradnjo skladiščnih objektov v
Slovenja vasi.
3.	Izklicna cena za kv, m ponudena zemljišča je 15 din ter
obsega le odškodnino za pravico uporabe zemljišča. Stroški
komunalne ureditve bremenijo v celoti investitorja, la je zemljišče
dolžan komunalno urediti v skladu z načrtom, ki ga odobri
urbanistična služba te skupščine.
4.	Javni natečaj je usten in bo v sredo 7. januarja 1976, s
pričetkom ob 11. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in
urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 35/11.
Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti
varščino v višini 117.000,00 din, ki jo je nakazati na račun
Komunalnega sklada občine Ptuj št. 52400-652-25050. Varščina se
ob neuspeh dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v izlicitirano
odškodnino.
5.	Odškodnino za uporabo zemljišča mora najugodnejši
ponudnik plačati v dveh obrokih in sicer polovico odškodnine v roku
60 dni po podpisu posebne pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo,
drugo polovico odškodnine pa v roku 6 mesecev.
6.	Na zemljišču,, ki je predmet natečaja je dovoljena gradnja
polmontažnih skladiščnih objektov v skladu z lolacijsko
dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št.
2406-4/1-75 z dne 27/11-1975.
7.	Rok za pričetek gradnje objektov na zemljišču, ki je predmet
natečaja je 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi
zemljišča v uporabo, rok za dokončanje pa leto 1977.
8.	Vsa pojasnila z zapisanim nateča^jem dobite na oddelku za
gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 35/11.
Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem
Ure pravljic za vse
Za tiste otroke, ki ne hodijo v
vrtec, je vzgojno varstvena ustano-
va v Ormožu pripravila pester spo-
red lutkovnih igric, ki bodo na spo-
redu danes (18. dec.) ter 23. in 26.
decembra v prostorih ormoškega
vrtca, vsakikrat ob 16. uri. S tem
ormoški vrtec v praksi uresničuje
načelo razširjene dejavnosti, v ka-
tero so zajeti tudi otroci, ki ne obis-
kujejo vrtca.
Razen navedenih ur pravljic, ko
si bodo otroci lahko ogledali različ-
ne lutkovne igrice, so malčkom pri-
pravili tudi nekaj slikanic, tako
imenovani knjižni kotiček, kjer se
bodo mali cicibani lahko pozaba-
vali ob slikanicah, mamice pa po-
govorile s tovarišicami vzgojitelji-
cami.	jr
PIONIRSKO VARČEVANJE
26 pionirskih hranilnic v ptujski občini vključuje dcrog 3500
varčevalcev
Mladinsko varčevanje poznamo v treh oblikah: predšolsko,
osnovnošolsko in srednješolsko. Ronirsko varčevanje je na naših tleh rodilo
izredne rezultate. V naši občini je tako že 26 hranilnic z okrog 3500
varčevalci; ki so privarčevali kar čedno vsoto 206.000 dinarjev. Z
mladinskim varčevanjem se na naše m območju prvič srečamo v letu 1955,
ob začetku dela Zadružne hranilnice in posojilnice v Ptuju. Današnjo obliko
pionirskega varčevanja pa zasledimo v letu 1973, ko se je bolj organizirano
in načrtno pristopilo na področje mladinskega varčevanja. Kreditna banka
Maribor - podružnica Ptuj želi z mladinskim varčevanjem vzgajati bodočega
varčevalca in ga vključiti v sistem samoupravljanja. Zasleduje cilje, da naj bi
sleherni učenec postal član pionirske hranilnice, ker je najnižja vloga dva
dinarja. Delo pionirske hranilnice usmerja pedagog, ki je obenem njen
mentor.
V pionirski hranilnici lahko varčujejo posamezniki, društva ali
organiacije; obresti od vloženega denarja pa so skupne. O njih uporabi
odloča zbor vlagateljev. Poleg zbora vlagateljev nastopa kot organ
upravljanja pionirske hranilnice še svet pionirske hranihiice. Predstavniki
Kjeditne banke Maribor - podružnice Ptuj bdijo nad delom pionirskih
hranilnic in jih tudi občasno obiskujejo.
Dejavnost, ki se je v zadnjem času na našem območju tako razmahnila,
terja tudi osebo, ki bi redno spremljala delo pionirskih hranibiic; zato v
banki razmišljajo o nastavitvi referenta za mladinsko varčevanje. Da bi se
mladi varčevdci v svojih hranilnicah kar najbolje počutili, jim banka pomaga
pri opremi hranilnic.
.MG
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
9. stran
t
Delo gledališča na rešetu
Letošrgo sezono je gledališče Ptuj odprlo s predstavo Marcela Franka,
Sreča na"kredit. Predstava, ki je v začetku marsikaj obetala, saj sam tekst
ponuja izredno možnosti interpretacije, pa ni najbolje izzvenela. Prav to pa
je bila tudi osnova za razmišljanje in ne samo to, potrebno bo trdo delo, če
bomo želeli igro takšno, kakršne smo bili vajeni od naših igralcev nekaj let
nazaj. 19 stalnih članov gledališke sekcije ni zmožno vseh problemov samo
reševati, delo bo potrebovalo široko zastavljenost. Večno pomanjkanje kadra
bi naj v prihodnje reševali s podmladkom, ki je začel v tem letu z delom ob
strokovni pomoči Petra Msdca. Tudi finančna in tehnična plat zahtevata
ustrezno rešitev, saj brez teh ni možno graditi uspešne igre.
V sezom 1974/75 so člani ptujskega gledališča pripravili za odrski
nastop le dve premieri in sicer Pohujšanje v dolini Šentfloijanski in Ifigenijo
na Tavridi, ki bo do nadaljnjega ,.odšla v naftalin", zaradi poškodbe enega
izmed ključnih igralcev, Lojzeta Matjašiča. V letošnjem letu pa že znano
Srečo na kredit. Ce bi ocenjevali preteklo delo, bi lahko dejali, da plan ni bil
izpolnjen; delno zaradi znane adaptacije v gledališču in zaradi številnih
notranjih težav. Vrzel, ki se že več let zapored čuti v zvezi z režiserjem, bo
potrebno v kratkem rešiti. Marjan Šneberger, predsednik gledališke sekcije je
povedal, da v tej smeri že tečejo pogovori za pridobitev enega izmed
režiserjev iz Maribora, ki bi naj začel z delom že v mesecu januarju
prihodnjega leta. Srečo na kredit pa bodo naši gledališčniki predstavili še
največ dvdcrat doma in približno šestkrat z njo gostovali na terenu.
MG
Mladina Tinja skrbi za kulturno življenje
v zadnjem obdobju je v idilični
vasici Tinje na bistriškem Pohorju
občutiti veliko aktivnost mladih, ki
so se najprej združevali v številnih
akcijah pri urejanju kraja in skrbi
tudi za razvoj kulture. Kadrovske
spremembe, predvsem pa pomanj-
kanje lastnih prostorov za sestajanje
so pred leti njihovo dejavnost
omrtvili, ne pa tudi povsem
prekinili.
Pred letom dni se je blizu 50
mladih iz Tinja in okolice zbralo in
sklenilo svojo dejavnost poživiti in
dopolniti z novimi akcijami. Sprejeli
so akcijski program, izvolili novo
vodstvo in predsednika Martina
Golčarja. Delo je kmalu postalo
plodnejše in v kraju je bilo zopet
čutiti prisotnost mladih v organi-
ziranem delu. Kljub temu, da tudi
sedaj niso uspeli priti do lastnega
prostora pa se sestajajo kar v
učilnici osnovne šole, ali na
domovih posameznih članov. Sicer
pa je njihova dejavnost usmerjena
predvsem v akcije pri urejanju laaja
in na kulturno področje, saj njihovi
člani organizirajo ali sodelujejo na
vseh prireditvah. Nedavno neurje, ki
je prav tej ^horski vasici prineslo
mnoge nevšečnosti, predvsem v
uničenju cest, je bilo vzrok, da so
mladi največji del svoje aktivnosti
posvetili usposabljanju krajevnih
cest. Nekatere domačije so bile
namreč prometno povsem odrezane
od okolja. Z udarniškim delom so
opraviU blizu 500 delovnih ur in
tako opravili pomembno družbeno
delo, ki pa ga še niso končali.
V svojo aktivnost so vključili tudi
dramsko sekcijo in poživili športne
aktivnosti, predvsem tiste, katere
jim omogoča okolje. V kratkem
nameravajo predati svojemu namenu
tudi knjižnico, ki jo bodo vodili
člani mladinskega aktiva. Da bi
pritegnili k sodelovanju mlade, ki so
doslej staU ob strani, prirejajo tudi
razne oblike zabavne dejavnosti.
Skozi vse obdobje pa si mladi v
Tinju prizadevajo pridobiti lastni
prostor za sestajanje.
„Zvezde so večne"
Med prireditvami, ki se bodo ob dnevu JLA zvrstile v Ormožu,
velja posebna pozornost predstavi drame Mateja Bora „Zvezde so
večneDramska skupina DPD „Svoboda" Ormož, ki se bo
predstavila po nekaj letih zatišja, je sklenila s tem počastiti dan JLA
ter se ob izteku leta vključiti v letošnjo 30-letnico osvoboditve naše
domovine. Nekaj o pripravah in poteku njihovega dela in drugem
nam je povedal organizacijski vodja te dramske skupine Milivoj
Zemljič,
Zakaj ste se odločih za Bora in njegove Zvezde?
- „DPD Svoboda Ormož - dramska sekcija je sklenila pripraviti
daljše besedilo enega izmed naših pisateljev, ki opisujejo vojne
dogodke. Izbrali smo daljši tekst Mateja Bora „Zvezde so večne". To
zato, ker delo oživlja dogodke iz obdobja II. svetovne vojne."
Bi povedali nekaj o naslovu in drami?
„ Pisatelj sam trdi, daje z naslovom simboliziral glavnega junaka,
ki živi odmaknjen od vsakdanjih burnih dogodkov in se zateka v
sanjski svet večnih zvezd. Dramsko dogajanje je pisatelj postavil v
obdobje NOV, prizorišče pa je Dolenjska Drama obravnava problem
umetnika, ki stoji neopredeljen sredi spopadov partizanstva in
belogardizma. Pisatelj dokazuje, da je v času, ko gre za odločilno
usodo in obstanek nekega naroda edina prava pot aktivna udeležba
na strani naprednih sil. Vsaka druga odločitev, tudi politična
neopredeljenost, je pogubna. Poleg osrednjega problema drama
obravnava, oziroma je kritika in ostra obsodba belogardizma, ki je v
minuli vojni zvesto služil okupatorju. Ker gre v drami za izrazito
moralno zastavljen problem, bi laliko rekli, da sozvanja preteklost s
sedanjostjo, kajti tudi danes igra v svetovni politiki veliko vlogo
vprašanje človeško moralnih odnosov med narodi - vendar v drugi
luči."
Ormoški dramski amaterji se bodo predstavili v soboto ob 18.
uri v ormoški kinodvorani.	jr
6. decembra je Kulturno umet-
niško društvo Bazovica iz Reke že
drugič gostovalo v Stopercah.
Ze ob svojem prvem nastopu so
nam predstavili nekaj i^sebnega. Na
stoperškem odru je zaplesala
folldorna skupina. Tokrat pa so
nastopili z zelo moderno izvedbo
programa. Igralci so se približali
občinstvu tako, da so skeč „Na takar
plača" zaigraU kar med publiko. Še
nekaj humorističnih točk so izvedli
med gledalci. Seveda je tudi oder
oživel. Folklorna skupina mladih
članov Bazovice je odplesala nekaj
zelo dobrih plesov. Za nekatere
posameznike bi skoraj težko rekh,
da so amaterji, tako dovršen je bil
njihov nastop. Gledalcem se je
posebno prikupila svetlolasa Zvezda-
na, ki je vzbujala občudovanje z
izredno lahkotnostjo v plesu.
Številni nastopi na Reki in po
Sloveniji so dokaz marljivosti
aovencev, ki žive v tem obmorskem
mestu. Kljub vsakodnevnim dolž-
nostim najdejo še čas za^ slovensko
pesem in ples. Gotovo gre pri tem
posebna zahvala tovarišici Sonji, ki
je umetniški vodja mladih Bazovi-
čanov.
Stoperčani si želimo, da bi
čimprej prišel čas, ko bodo mladi iz
Bazovice spet gostovali pri nas.
Marjetka D.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
__
„Ali ste opažih, kako pozorno vas je opazoval
ustaš? Zaenkrat sva dobro opravila. Toda
sumim, da se bodo ustaši vrnili. Da sta Nemca
odnehala, je verjetno nekoliko pripomoglo tudi
vaše rodbinsko ime, ki nalikuje na nemško
poreklo. Pripravljena morava biti na eventualne
zapletljaje. Upam, da jih bova s skupnimi močmi,
počasi, premišljeno in brez vznemirjanja srečno
prebrodila" je prvi spregovoril sopotnik.
Po nekaj daljšem postanku je naš pospešeni
dopustniški brzovlak potegnil, se zaril v junijsko
noč in se pognal na sremske ravnice proti Fruški
gori. Bil je res pospešen, saj se skoraj nikjer
nismo ustavljali. To mi je vlivalo upaige v uspeh,
Z nemško vojaško pohcijo, ki je spremljala naš
vlak, sem sedaj bU nekako na dobri nogi, Cim
manj se ustavljamo, tem manjša je priložnost, da
bi se pojavih ustaški nadzorniki.
Od Zemuna dalje ni nihče vstopal v vlak.
Ostala sva z inženirjem sama v kupeju. Bila je kar
prijetna sprememba biti po dolgem času zopet v
kulturnejšem okolju. Pogovarjala sva se mnogo in
o mnogočem. Pogovor je postajal vedno bolj
prijateljski in intimnejšL Imel sem vtis, da je bil
sopotnik kar vesel moje družbe, jaz pa njegove še
bo^j, saj sem poleg krajšanja dolgočasja na
dolgotrajni vožnji imel v njem še pomoč in
zaščitnika. Že sam občutek, da me na vlaku
nekdo pozna, mi je bil v veliko uteho. Bil sem
uveijen, da bi mi nesebično pomagal, karicoli bi
se mi pripetilo.
Tako sva postala prijatelja na prvi pogled.
Kramljala sva pozno v noč, dokler naju ni
premagala dremavica in sva se zleknila vsak na
svojo klop. Klop je sicer bila tudi trda, a zdelo se
mi je, da je imenitna postelja v primerjavi z
mojimi dotedanjimi.,.
USTASI NAJU ZOPET OBISCEJO.
Mlajši človek zaspi v vseh mogočih položajih
in prilikah. Ce je sila, tudi stoje. Dokler živčna
iztrošenost še ni prestopila meje, ko povratek v
normalno stanje ni več mogoč in dokler
poapnitve ne začno hromiti mish, ostaja človek
prilagodljiv tudi za najtežje situacije. Oba sva
trdo zadremala. Šele zamahovanje vagona, ki je
močno zanihal zaradi prehajanja na stranski tir in
cviljenje zavor ter tračnic, naju je prebudilo in
sopotnik, ki se je hitreje prekljuval, je ugotovil,
da že pristajamo na zagrebški postaji.
Kakšen nesmisel, sem pomislil. Komaj pred
dobrim tednom so me gestapovci prek iste
postaje nasilno tirali v izgnanstvo in danes me po
tolikem nepotrebnem in nesmiselnem taljenju
takorekoč ista sila sicer nevede vozi nazaj. Vojna
je pač "najbolj klasičen primer, ko se inilo
povedano, dogajajo sama nesmiselna dejanja.
Cim se je vlak dobro ustavil, že sta vstopila v
najin kupe dva ustaška agenta: „Dobili smo
sporočilo, da se v tem vagonu vozi potnik v
Ljubljansko provinco brez pravilnega potnega
dovoljenja." Ko sem se prijavil, sta nadaljevala.
„Vaše stanje moramo preveriti in potrebno je
pomankljivosti dopolniti. Zato morate izstopiti.
Potovanja prek Zidanega mosta tako ne morete
nadaljevati in morate evehtualno prek Karlovca
in Metlike."
Kar zašumelo mi je v glavi. Iz gestapovskih
krempljev v ustaške ne bo dobro. Saj bi slednji
morda posumili, da sem bogvekako nevaren
človek, ko jim ne bo mogoče razkriti pravega
poteka dogodkov, ki so me spravili v to situacijo.
Dalje prihodnjič.
Stran 10
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 197S
Dr. Fran Brumen
(I. nadaljevanje)
Bolezen prenašajo tudi še različne
druge živali. Od celokupnega števila
prijavljenih ugotovljenih primerov
stekline pri živalih pride na divje
živali 79 % in na domače živali 21
Podrobnejša razčlenitev pokaže, da
PRIDE NA LISICE KAR 81 na
srnjad 13 ostanek pa na različno
drugo divjad.
Med domačimi živalmi pride od
celokupnega števila 61.526 vseh
obolelih divjih in domačih živali na
GOVEDO 4.733 PRIMEROV,
DRUGO MESTO ZAVZEMAJO
MAČKE S 3921 PRIMERI. ZANI-
MIVO JE, DA JE PES Z 2836 PRI-
MERI ŠELE NA 3. MESTU.
Pri tako velikem odstotku obolev-
nosti — CELIH 81 % — je povsem
razumljivo, da velja NAJOSTREJŠI
PREGON LISICAM, posebno še ker
vemo, da je ta divjad osnovni izvor
za okužbo ostalih živali, ki se seveda
po okužbi tudi še medsebojno okužu-
jejo.
Zato je v Zahodni Nemčiji obvezno
zastrupljanje lisičin trajalo več let,
dokler niso marca 1974. leta zastrup-
ljanja ukinili in celo prepovedali. V
zadnjem času pa je ponovno čedalje
pogosteje slišati glasove, ki zahtevajo
obnovitev uvajanja obveznega
zastrupljanja.
Lisičji zarod je sicer med najvital-
nejšimi in najodpornejšimi v vrstah
za lov zanimive divjadi v Evropi. Ne
samo, da so lovi na lisice posebno
veselje in rekreacija za lovce, ne le da
je lisičji kožušček lep in dragocen, SO
LISICE TUDI POMEMBEN
HIGIENIK V NARAVI. Saj nam
odstranjujejo mrhovino in uničujejo
ostalo bolehavo divjad in tako preki-
nejo verigo širjenja eventualne kužne
bolezni med divjadjo. Končno pa je
tudi lisica vrsta divjadi, ki ji gre svo-
bodno mesto v naravi. Ravnotežje v
razmerju med divjimi živalmi poma-
gajo uravnavati tudi lovci.
Ker je torej lisica glavni posrednik
in prenosnik stekline, je seveda v
boju proti tej bolezni njej posvečena
največja pozornost.
Na Holandskem, kjer steklina
dosedaj še ni bila razširjena, so uvedli
razsežnejše raziskave ekoloških
pogojev (značilnosti odnosov živega
bitja do okolja in obratno). Ulovili so
nad 50 živih lisic, jim vgradili majhne
radio-oddajne naprave in jih zopet
izpustili nazaj v naravo. Poleg teh so
jih nad 120 vidno označili s poseb-
nimi oznakami. Vse te tako zazna-
movane lisice živijo sedaj svobodno v
svojem prejšnjem naravnem okolju.
Stalno nadziranje njihovega kre-
tanja v naravi bo tekom primernega
časa osvetlilo nekatere dosedaj še
neznane podrobnosti življenja
lisičjega rodu. Eno je zaenkrat že
dokončno ugotovljeno, da PRENE-
HANJE UNIČEVANJA LISIČ-
JEGA ZARODA NE POVZROČI
ČEZMERNE RAZMNOŽITVE TE
DIVJADI. To pa kaže, da si narava
tudi na tem področju sama pri neki
določeni zgornji meji uravna ravno-
težje. Ze bližnja bodočnost bo pojas-
nila, ali določa zgornjo mejo naravne
razmnožitve pogoj možnosti pre-
hrane, ali pa morda kak drug dejav-
nik n. pr. odnos do drugih nad-
močnih živali, oziroma odnos do
terenskega okolja.
Sledi 2. nadaljevanje.
Naša arheološka najdišča
LITMERK PRI ORMOŽU
Okoliš gričevnatih grebenov med Lešnico in Pavlovskim
potokom, kj doseže svoj vrh v 330 m visokem Koglu, ni bil neznan že
ljudem v mlajši kameni dobi. Resda se tu doslej ni našlo mnogo
starin, a zgodovinarjem je včasih že ena sama najdba dobrodošel
migljaj. Tako vemo doslej za dvoje kamnitih sekir z Litmerka, od
katerih hranijo eno v ptujskem muzeju. Gre za 13 cm dolgo sekiro z
luknjo, ki pa ima vrhnji del že odbit (na sliki). Ker ni podatkov o
najdbi, se ne ve, ali se je razbila že pri delu v davnini, ali pa so jo
»preskušali" najditelji, preden sojo oddali v muzej.
Druga kamnita seKira, brez luknje, ni več ohranjena. Kot so
arheologom povedali domači, Jaušovčevi na Litmerku 8, sojo našli
leta 1958 na njivi bUzu domačije in je bila dolga približno 10 cm.
Bilo bi zanimivo vedeti, če je bila tudi prva sekira najdena kje v
bližini in sta tako obe kažipot k iskanju naselja, ali pa ^e za dvoje
posamič izgubljenih predmetov. Da bi kaj takega ugotovili, moramo
počakati novih najdb z Litmerka.
LJUBSTAVA V HALOZAH
S tega gričevnatega sveta hranijo v ptujskem muzeju lepo, 16 cm
dolgo preluknjano kamnito sekiro (na sliki). Ne ve se, lqe in kdaj so
jo našli, zato zgodovinarjem za sedaj ne pripoveduje več kot to, da
gre še za eno najdbo iz mlajše kamene dobe, kakršne so v haloškem
svetu precej pogoste. Po njih vemo le, da so tod že pred 4000 leti
prebivali prvi prebivalci, a treba bo še počakati, da bo z novimi
n^dbami in načrtnimi raziskovanji postala ta podoba haloške
davnine jasnejša. Morda bomo tako kdaj izvedeli, kje so bila
poglavitna naselja teh najstarejših Haložanov in kako so se v tedanjem
svetu uspeli preživljati, če je življenje v tem svetu strmih grebenov še
sedq zelo trdo.
LOClC
Vas leži sredi Pesniške doline na meji dveh ravnin - tiste najnige
travniške in one druge nekoliko višje in bolj suhe, kjer imajo vaščani
svoja polja. Iz vasi same ni nobenih vesti o arheoloških najdbah,
čeprav je bila ugodna lega tik nad stalno vodo že od nekdaj vabljiva.
Prvi dokazi iz davnine so šele iz rimske dobe, ko je morebiti ob
vzhodnem znožju gričevja že vodila kakšna prometna pbt. Arheologi
so pred leti namreč našU dvoje gomil, ki ležita na robu obsežnejšega
gozda prav bhzu ceste Ptuj - Trnovska vas nasproti domačije
Pihleijevih. Gomili merita v premeru 7 - 8 m ena od njiju je visoka
pol metra, druga pa je nekoliko višja. Da bi se prepričali, če sta
gomili res iz rimskega časa, so leta 1962 eno od njiju odkopali, V
višini nekdanjih tal so našli plast pepela, v katerem so ležale
ne dogorele koščice. Mrtvega so namreč sežgali in nato pustili njegove
ostanke kar na tleh ter jih prekrili z nasuto zemljo. Poleg koščic so
bile tudi črepinje rjave skodelice s tremi nogami, takoimenovanega
trinožnika, ki so bile v rimski dobi v naših krajih in tudi sosednjih
pokrajinah zelo pogoste. Gre torej za skromen pokop nekega moža
ali žene. Dvoje osamljenih gomil seveda ne govori za naselbino,
temveč prej za samotno domačijo, kakršne so še danes raztresene po
tem gričevju. Zanimivo je, da se taka pokopališča z dvema
grobovoma v gomilah večkrat najdejo po Slovenskih goricah, kot smo
to videli že na Gomili in Hajndlu. Včasih sta obe gomili enakih izmer,
majhni ali veliki, kar bi kazalo morebiti na kak pokopan zakonski par
ali vsaj dvoje pokojnikov enakega socialnega položna. Včasih pa je
ena gomila neprimerno večja od druge, kar pa nedvomno govori za
drugačne medsebojne odnose. Velike gomile so bile v takih primerih
pogosto plen divjih kopačev, medtem ko se za majhne niso niti
zmenili in so tako ostale nepoškodovane ter na voljo strokovnemu
raziskovanju, ki se ga lahko lotevajo le arheologi. NajbUga sosednja
grobišča k ločičkim gomilam sta v Gomilicih na južni ter v Trnovski
vasi in Bišu na severni strani. Morebiti bi smeU po tem razporedu
grobišč že dovolj zanesljivo sklepati, da je tod v rimski dobi vodila
cesta iz Ptuja proti severu, najbrž čez Benedikt in Radgono v kraje ob
Donavi, a njenih resničnih ostankov doslej 5e niso nikjer našli.
Stanko Pahič
tednik - četrtek, is. decembra 1975
11. stran
Stran 12
tednik - Četrtek, is. decembra 1975
V ČAST
DNbVA
JLA
Na strelišču v Babusekovi grabi je
bilo tekmovanje strelcev občine Ptuj
v počastitev dneva JLA in 30.
obletnice osvoboditve Jugoslavije.
Garnizija Ptuj je tekmovanja ^elo
dobro pripravila, saj je v različnih
panogah nastopilo nad 80 tekmoval-
cev.
Največ uspeha so dosegli tekmo-
valci SD ,,Jože Lacko", ki so ekipno
v vseh disciplinah dosegli vsa prva
mesta in sicer v tekmovanju z vo-
jaško polavtomatsko puško, avtoma-
tom in vojaško pištolo. S tem pa so
osvojili lep pokal, darilo Komande
garnizije Ptuj.
Zelo dobre rezultate so še dosegli
SD zveze vojaških vojnih starešin in
SD Merkator—Panonija Ptuj.
Rezultati so naslednji: polavto-
matska puška: SD J. Lacko 325 kro-
gov, Garnizija Ptuj 315 krogov,
Mercator 285 krogov — posamezno
Alojz Trstenjak (JL) 168, Martin Kos
(G) 156, Slavko Ivanovič (JL) 153
krogov. Avtomat: SD J. Lacko 234
kroge, ZRVS 195 krogov, Garnizija
Ptuj 191 krogov. Posamezniki
Džordže Džordževič (JL) 121 krogov,
Ranko Todič 109 in Ivica Vuna 106
krogov (oba garnizija); vojaška
pištola: SD J. Lacko 331 krogov,
Garnizija Ptuj 315 krogov, ZRVS
194 krogov; posamezno Slavko
Ivanovič 166 krogov, Veselin Bojko-
vič 165 krogov (oba J L); Marjan
Kajnih 159 (ZRVS). Skupna uvrsti-
tev: SD ,,Jože Lacko" 890 krogov;
Garnizija Ptuj 821 krogov; ZRVS
Ptuj 776 krogov; Mercator—Panoni-
ja, Ptuj 751 krogov itd. Pokal naj-
boljšim in priznanja bodo podeljena
ob proslavi drieva JLA v vojašnici
,,Dušana Kvedra" Ptuj.
Komanda Garnizije Ptuj bo pri-
pravila v petek, 19. 12. 1975 tekmo-
vanje z zračno puško in standardno
zračno pištolo v prvenstvenem tek-
movanju severo-vzhodne Slovenije,
kjer se bo nedvomno vodila velika
borba med starimi znanci SD
Mrož—Velenje, SD Celje in SD J.
Lacko iz Ptuja. S tem bodo strelci
dostojno proslavili praznik JLA.
V letu 1971 ustanovljeno strelsko
društvo ,,Jože Lacko" je ob ustano-
vitvi štelo 74 članov, danes jih šteje že
blizu 600. Kar 80 odstotkov njegove-
ga članstva so mladinci in pionirji, v
svojih vrstah pa imajo tudi 50 žensk.
Sekcije društva delujejo v Kmetij-
skem kombinatu. Pleskarju, Izbiri,
Dijaškem domu, gimnaziji ,.Dušana
Kvedra", proizvodnem podjetju
,,01ga Meglic", garniziji, osnovni
šoH Hajdina, tečejo pa tudi pogovori
o ustanovitvi sekcije v osnovni šoli
Toneta Znidariča. Strelsko društvo si
jc s svojimi uspehi utrlo pot v širši
jugoslovanski prostor. Nad uspehi
članstva in društva kot celote bdijo
šicvilni zaslužni člani: Bruno Valen-
tin. Vladimir Pavlovič, Vlado Kova-
čič, Franc Lovšin, Veselin Bojkovič,
Franc Skrt, Slavko Ivanovič, Jože
Ekart in Lazar Radakovič. Naj pove-
tno še. da je pobudo za ustanovitev
društva dal Slavko Ivanovič, ki je
tudi osrednji nosilec aktivnosti
društva.
Že v drugem letu svojega dela so
zabeležili prve zavidljive rezultate, ki
so nedvomno potrdili upravičenost
ustanovitve društva in kvaliteto tre-
ninga. Na prvenstvu Jugoslavije so
mladinci tega leta zabeležili dve zma-
gi v tekmovanju ekip in sicer v malo-
kaliberski pištoH serijski in malokali-
berski pištoli standard; postavili so še
dva državna rekorda. Zanimivo je,
da je rekord v malokaliberski pištoli
serijski padel šele letos, drugi pa
ostaja v državnem merilu še danes.
Med uspehi iz leta 1973 velja omeniti
uspeh mladink na republiškem pr-
venstvu z zračno puško, saj so v
ekipni konkurenci osvojile prvo
mesto. Uspešne so bile tudi članice,
ki so prav tako segle po prvem mestu.
Pionirke so zmagovale v letu 1974, z
malokalibersko puško serijsko uspehi
niso izostali tudi v tekočem letu. Pre-
več bi bilo, če bi našteli vse uspehe te-
ga društva. Prizadevno društvo že tri
leta zapored organizira ob dnevu
borca jugoslovansko strelsko tekmo-
vanje Turnir Sutjeske v kategoriji
polavtomatska puška in pištola. 4-
krat doslej so organizirali Lackov
turnir. V letošnjem nastopu so bili še
posebno uspešni, saj so bili 2-krat pr-
vi, 1-krat drugi in 1-krat tretji. V svo-
jih vrstah so uneli številne zelo
uspešne tekmovalke in tekmovalce.
Dragan Milič je bil leta 1972 mla,
dinski prvak, med mladinkami so bile
uspešne Majda Tušek, Barbara Zor-
čič, Mira Meško, med pionirkami
Majda Simonič, Ivanka Varžič,
Ivanka Ogrinc, med pionirji Marko
Ošovnik, med člani Franc Tominšek,
ki je osvojil na odprtem prvenstvu re-
publike že trikrat doslej prvo mesto
in sicer v letih 1972, 1974 in 1975.
Kot že rečeno, uspehov društva je
bilo veliko, mi pa jim ob koncu naše-
ga obiska pri njih zaželimo še veliko
uspehov na tekmovanjih v ob-
činskem, republiškem in zveznem
merilu.
MG
PTUJ—STAVBAR 12:3
(2:0,4:2,6:1)
Na ledeni ploskvi v Celju so hoke-
jisti Ptuja z odlično igro premagali
Mariborčane. Zgodnja jutranja ura
je privabila na rob drsališča nad 100
ljubiteljev tega športa, ki jim ni bilo
žal, saj so videli živahno in hitro igro.
Ptujčani so zasluženo zmagali, nadi-
grali so nasprotnika zlasti pa pri-
kazali boljšo tehniko drsanja in
taktiko.
Za Ptuj so bili uspešni Sirca 4, Po-
točnik 3, Grm, Kralj, Esih, Sirec in
Lacko po 1 gol, za Stavbar Mato-
sovič, Tichy in Cvetko po 1 gol. Tek-
mo sta odlično vodila Belcer iz Celja
in Kersnik iz Domžal.
Končano je tekmovanje v
slovenski šahovski ligi. Ptujski
šahisti so v zadnjem kolu nastopili v
Slovenski Bistrici ter premagali
domačine z rezultatom 6:4. Na
posameznih deskah so bili doseženi
naslednji rezultati: Podkrajšek-
I^ešnik 1:0; Šeruga-Čisar remi;
Skaya-Repnik 1:0; Kneževič-
Baksič 1:0; Markovič —Burič 0:1;
Habjanič-Šoster 0:1; Polajžer-
Podvršnik 1:0;' Dajnko-Tomazin
0:1, Vaupotič-M. Brezavšček 1:0;
Razlag-N. Brezavšček remi.
Končni vrstni red je naslednji:
„Kovinar" Maribor 75,5 točke,
,,Rudar" Trbovlje 69 točk, ,,Bra-
nik" Maribor 68 točk, ^.Radenska"
Murska Sobota 62,5 točk, ,4zbira"
Ptuj 61,5 točk, „Fužinar" Ravne na
Koroškem 54,5 točk, Dravograd 50
točk, Velenje 48,5 točk, Slovenj
■ Gradec 48 točk, Žalec 43 točke,
Zagorje 42,5 točk in Slovenska
Bistrica 27 točk.
Posamezni igralci ptujskega mošt-
va so dosegli naslednje rezultate:
Podkrajšek 7 točk (iz 10 partij),
Bohak 6 točk (iz 9 partij), Šeruga 8
točk (iz 11 partij), Kneževič 4,5
točk (iz 10 partij), Markovič 1
točka (iz 4 partij), Habjanič O točk
(iz 3 partij), Polajžer 6,5 točk (iz 10
partij), Dajnko 4,5 točk (iz 11
partij), Beranič 1 točka (iz ene
partije), Vaupotič 6 točk (iz 11
partij), Razlag 5,5 točk (iz 8 partij)
m Bosak 1 točka (iz 3 partij).
Iz rezulatatov posameznih igral-
cev je razvidno, da ptujsko moštvo
za dosego boljšega rezultata ni bilo
dovolj homogeno ter, da so
zadovoljive rezultate dosegli le
Podkrajšek, Bohak in Šeruga na
članskih deskah, mladinec Polajžer
ter obe članici Tatjana Vaupotič in
Silva Razlag, dočim so ostali igrali
pod svojimi možnostmi, rezervnimi
igralci, razen mladinca Beraniča pa
so popolnoma razočarali.
V soboto je bila v Rogaški Slatini
proslava ob štiridesetletnici šahov-
ske zveze Slovenije in tridesetletnici
osvoboditve ter prijateljski šahovski
dvoboj med reprezentancama SR
Hrvatske in SR Slovenije. Po
slavnostnem govoru predsednika
Šahovske zveze Slovenije so bila
najaktivnejšim šahovskim organi-
zacijam v republiki podeljena
priznanja, ki ga je sprejelo tudi
Šahovsko društvo ,,Izbira Ptuj. V
slovenski reprezentanci sta uspešno
nastopila ptujska šahista Podkrajšek,
ki je remiziral s Košanskim in
Polajžer, ki je premagal Dizdarja,
Janko Bohak
Zmagala Ormož
in Središče
Minulo soboto je bilo pri To-
mažu tekmovanje ekip Zveze re-
zervnih vojaških starešin (ZRVS) in
ekip osnovnih organizacij ZSM ob-
močja občine Ormož. Ekipe so se po-
merile v preizkusu znanja s področja
vojaSke teorije in topografije, reše-
vali pa so tudi taktično nalogo in stre-
ljali s pištolo.
Izmed ekip ZRVS je zmagala or-
moška pred ivanjkovsko in središko.
Pri mladincih je bilo najboljše Sre-
dišče ob Dravi, sledita pa Tomaž in
Ormož.
jr
PTUJ-MARIBORII3:5
v prvenstveni tekmi so Ptujčani
izgubili proti Mariborčanom kljub
borbenosti in požrtvovalnosti. Za
domačine so bili uspešni Šoemen z
1 in Sklizovič z 2 zmagama,
Samoljenko je vsa srečanja izgubil.
OBČINSKO PIONIRSKO
PRVENSTVO
Marljivi namizno teniški klub Ptuj je
v soboto pripravil prvenstvo občine
Ptuj, na katerem je nastopilo 90
pionirjev in pionirk. Tekmovanje je
trajalo od 8. do 17. ure. Po sistemu
tekmovanja so po dolgotrajnih
borbah pri pionirjih v finalu
nastopili in^ dosegli naslednjo
uvrstitev občinski prvak Damjan
Samoljenko pred Dušanom Penza-
lom in Francem Letonjo.
Visok dosežek in odlično
uvrstitev pa je dosegel 10-letni Aljaž
Lukman.
Ekipna uvrstitev: 1. mesto NTK
Ptuj, mesto OŠ Cirkovce, 3.
mesto OŠ Hajdina.
Pri pionirkah je jjostala občinska
prvakinja Sanja Dzankovič, ki je v
finalu premagala Danico Lukman,
tretja je bila Snežana Udovič, kije v
polfinalu premagala komaj 8-letni
Tamaro Kampus, ki je prikazala
izredno borbenost in dobro igro.
Pri pionirkah je prvak postala
ekipa NTK Ptuj, 2. mesto OS T.
Žmdarič, 3. mesto OŠ Majšperk.
Pokale in diplome je podelil
lanskoletni pionirski prvak Jernej
Šoemen. Organizacija tekmovanja je
bila odlična, za kar zaslužijo marljivi
telesno vzgojni delavci pri NTK Ptuj
vso pohvalo.
NTK Ptuj je za soboto, 20. 12.
1975 razpisal občinsko prvenstvo za
mladince in mladinke, ekipno in
posameznp. Pričetek bo v osn. šoli
„T. Žnidarič", Ptuj ob 9. uri.
anc
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
13. stran
nasa ptsma
^-
OBISK
Mirno smo sedeli v razredu. Nenadoma
so se odprla vrata in vstopil je tovariš Gaj-
šek.
Povedal je, da nas bo razveselil z nagra-
dami. Razdelil nam je: ravnila, kulije,
značke in nalepke. Naročil nam je, da mo-
ramo varčevati. Obljubili smo, da bomo
varčevali.
Na začetku sem moral vložiti pet dinar-
jev. Za nagrado šem tokrat dobil trikot-
nik. Ko smo šli na izlet, sem dvignil tri di-
narie. Sedai v tretiem razredu še nisem
vložil nič, toda ko bom imel denar, ga
bom takoj vložil. Ostala sta mi ^e torej dva
dinarja. Sedaj za praznike sem dobil od
strica deset dinarjev, ki jih bom takoj vlo-
žil v šolsko hranilnico. Mamica mi je
obljubila, da bom dobil za rojstni dan
dvajset dinarjev. Ti^di ta denar bom vložil
v šolsko hranilnico. Ves prihranjen denar
bom imel za izlet.
Ko je tovariš Gajšek odšel, smo si ogle-
dali stvari, ki smo jih dobili.
Bojan Lampret,
3. a, OŠ Majšperk
OSEBI
Pred 12 leti in 8 meseci, ali natančneje 2.
februarja 1962 sem se rodila v tpujski bol-
nišnici. Mamica mi je dala ime Helenca.
Nekaj mesecev sem preživela na Rogoz-
nici, od koder smo se preselili v Gorišnico,
kjer živimo še sedaj.
Ko sem bila majhna, nisem imela pri-
merne družbe za igro. Otroci, ki so sta-
novali v bloku, so bili starejši, zato sem se
težko vključevala v njihovo igro. Navadno
sem bila sama. Spominjam se večerov, ko
je bila mamica na sestanku, očka pa v služ-
bi. Nikoli me ni bilo strah. Vzela sem slika-
nice in jih gledala. Ko sem se naveličala,
sem pela, včasih pa tudi zaspala.
Cez nekaj let sem dobila sestrico, s kate-
ro se nisem mogla igrati. Le čuvala sem jo
lahko. Kmalu sem morala v šolo. Igranje
sem opustila, vendar sem še dolgo jemala v
roko punčko in zanjo kaj sešila. Sedaj se
ne igram več.
Sestrica je rastla in se igrala s sovrstniki
in sovrstnicami. Včasih se je navduševala
za avtomobile, sedaj pa jo bolj zanimajo
punčke. Ker so oblekce, ki sem jih v
otroštvu krojila za punčke, neuporabne in
neprimerne, me sestrica Manja večkrat na-
prosi, da ji sešijem nove. To delam na-
vadno ob nedeljah, ko imam čas.
Precej časa mi vzame učenje, tudi ma-
mici pomagam, največ pa berem. Včasih
me zamika, da se pridružim kričavi drušči-
ni pred blokom. Skrivamo se in lovimo,
zraven pa kričimo, da bole ušesa. Najlepše
je v mraku, ko bolj tipamo, kakor vidimo.
Da je naš mladi dan tako brezskrben in
vesel, se moramo zahvaliti vsem junakom,
ki so nekoč segli v smrt za naš lepi dan, in
današnji družbi, ki skrbi za sončno mla-
dost.
Helenca Bezjak, 7. a
OS Gorišnica
VOJNA
Ko je divjala po svetu vojna, je bila mo-
ja mama stara tri leta, ata šest let, mene pa
še seveda ni bilo, zato ne vem, kaj se pravi
,, vojna".
Mnogokrat so mi stari starši pripovedo-
vali o vojni, kako je bila kruta in ni pozna-
la usmiljenja. Ljudje so živeli v bedi in
trpljenju. Otroci naših let niso poznali
stvari, kakor jih poznamo sedaj mi. Bilo je
obupano gledati vse to, kar je delal sovraž-
nik z našimi ljudmi.
Stari oče mi je pripovedoval, kako grdo
so ravnali z njimi Nemci v taborišču. Bilje
partizanski kurir in je nosil pošto partiza-
nom. Na poti so ga ujeli Nemci ter ga od-
peljali s seboj. V taborišču so ga temeljito
preiskali ter ga mučili, ker ni hotel ničesar
izdati. Res, bilo je zelo hudo, niso dobivali
prave hrane, njihova hrana je bil suhi kruh
in voda, včasih pa še to ne.
Po vaseh so sprva pobirali le može, po-
tem pa še žene in otroke ter jih transpor-
tirali v druge, njim tuje kraje. Moja stara
mama je bila osem mesecev v Nemčiji,
kamor so jo pripeljali z drtigimi v ta-
borišča. Tudi njej se je godilo zelo slabo. S
seboj je imela tri majhne otroke, ki so ve-
nomer jokali in prosili za hrano.
Draga mladina in pionirji, spomnimo
se, kako smo še mogoče danes zavrgli kos
kruha. Ker smo bili preveč siti, smo pustili
žemljo ali kruh kar na cesti. Ali veste, kaj
bi storili otroci, pri katerih še vedno divja
vojna? Vsako drobtinico bi pobrali in po-
jedli. Mislim, da to ni lepo od nas, da me-
čemo vstran kruh in podobne reči. Kadar
boste hoteli zavreči kruh, se spomnite lač-
nih otrok in tokrat ga ne boste mogli pu-
stiti na cesti, ampak ga boste pojedli, ali pa
dali otroku, ki nima denarja za kruh, kaj
šele, da bi si kupil čokolado ali bonbone.
Padli borci so dali za nas življenje, da bi
mi lahko živeli v svobodni domovini in
gradili tisto, kar njim ni uspelo. Domovino
moramo ljubiti in spoštovati, da bomo
vredni v njej živeti.
Mojca Erjavec,
8.c,OS„BorisKidrič"
Kidričevo
MOJ DEDEK JE BIL PARTIZAN
Partizanom se je pridružil leta 1943. Pa-
del pa je 1 1. 3. 1945. Ustrelili soga na Do-
lenjskem. Bil je zelo mlad, ko je padel, je
bil star 32 let. Imel je že pet otrok. Moje
mame ni poznal, ker je bila stara komaj 1
mesec in pol. Ob zadnjem odhodu se je
poslovil od vseh otrok, razen od moje ma-
me, ker je še ni bilo na svetu. Tam, kjer je
padel, je bil pokopan. Po štirih letih so
njegovo truplo pripeljali na naše pokopa-
lišče. Tu je zdaj pokopan. Boril se je za
domovino in za vse nas.
Ivan Emeršič, 3. b,
OS Cirkulane
DROB.M SPOMINI
Moje otroštvo Je biK- .aj lepega.
Ostalo je polno diobnih ii etlili spomi-
nov, ki jih čuvam kakor .liobne Školjke.
Včasih zaživijo v besed sh: ,,Mania, ali še
pomniš, takrat...?"
Sedel sem v toplo zakurjeni kuhinji.
Gledal sem sko/i oV.no. Zunaj je snežilo.
Oče se je vrnil iz ažbe in v rokah držal
zavitek. Dal je meni. Hitro sem ga odvil
in se čudil: ,. > je zame?" ,,Da te ne bo
zeblo!" je od iiil oče. V škatli so bili rdeči
baržunasti copati. Vrgel sem se očetu v ob-
jem in ga dolgo stiskal k sebi. Obul sem
tople copate, se v njih sprehajal po kuhinji
in se od sreče smejal. To je bila prava
otroška sreča.	•
Danes sem že deček, odrasel tisti otroški
sreči, vendar se rad spominjam nanjo. To-
da na svetu so otroci, ki zaman čakajo, da
bi se vrnil iz^službe oče in jim prinesel tako
drobno srečo. Tudi v moje otroštvo so že
segle sence. Prinesle so strah v drobno
otroško srce, ki ni moglo razumeti, zakaj
se poleg sonca lovijo tudi sence.
Hodil sem v prvi razred in mama je bila
v bolnišnici. Hudo sem jo pogrešal in
vprašal očeta: ,,Zakaj leži mama tako
dolgo v bolnišnici?" ,,Ker je bolna," je
odgovoril. Jaz pa nisem in nisem mogel
razumeti, da sem brez mame.
Tisoč je takih zakajev, ki jih ponavljajo
otroci.
_ Miran Kline, 8. b
^^^^^^ OS Gorišnica
KAKO SEM PREŽIVELA NEDELJO
Zjutraj, ko sem se zbudila, je bilo lepo
sončno vreme. Domenili smo se, da bomo
šli k stricu Jakecu na obisk. Pri stricu Ja-
kecu smo pobirali jabolka. Ko smo pobrali
jabolka, smo jih zmleli in dali v stiskal-
nico. Po opravljenem delu smo šli domov.
Lepo ie bilo to nedeljo. Rada bi bila, da bi
bilo št* več takšnih nedelj, čeprav sem jo
preživela ob delu.
Irena Avguštin,
OS Ptujska gora
stran 14
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 197S
TEDNIK - ČETRTEK, 18. DECEMBRA 1975
15. stran
Kurentovanje bo 29. februarja
Ožji odbor za pripravo kurento-
vanja 1976, sestavljen iz članov
turističnega in folklornega društva,
se je pred dnevi že srečal na prvem
delovnemsestanku. Odločili so tudi,
da bo odbor za pripravo kurento-
vanja tudi, v prihodnje vodil Jože
Štrafela, .ki si je v svojem
dolgoletnem delu na tem področju
že pridobil dragocene izkušnje.
Že tradicionalno ptujsko kurento-
vanje bo tudi prihodnje leto
potekalo po že ustaljenem tiru. V
dopoldanskem času bo najprej na
Qtovem trgu nastop folklornega -
stnografskega dela, ki se mu bo v
jopoldanskem času v sprevodu po
Jtujskih ulicah pridružil še karne-
valski del. Organizacija kurentovanja
:ahteva veliko dela, zato so si člani
)dbora delo porazdelili. Upajo, da
X) vreme ugodno in pričakujejo
jrecejšen obisk. Odbor se bo znova
estal 29. tega meseca.	mg
Žalostna usoda
Zinka jaz uboga
kaj bi storila,
sem jeziček hudobni
serviran dobila.
Pa nisem hotela
nikogar jeziti,
hotela sem živalci
le slovo zapeti.
Pa moj slavospev
dahnil je takšen odmev,
da s kosmatincem
sem morala v hlev.
Zdaj spet bo živel
kotvgajbici ptič,	•
o vremenu pa noče
več črhniti nič.
Zinka