Sty. 24. V Mariboru 11. junija 1874. Tečaj VEL Izhaja vsak četrtek in vel ja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld.— kr. „ pol leta I „60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farov žu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. 0 zvrševanju postave zoper potepinstvo. Od dn6 do dnč množeče se ropanje, uboj-stva in tatvine, pred kterimi na kmetih nihčer več varen ni, so ministerstvo pravosodja do prepričanja spravile, da se z „lumpi" ne sme ravnati kakor z omikanimi ljudmi, ki se iz lepa še poboljšati dajo, če še namreč — kaj vere imajo in deset zapovedi božjih znajo in spoštujejo. Splošna nevarnost na kmetih nagnila je ministerstvo, da je višjim državnim pravdnikom zauka-zalo, da naj pri vseh državnih pravdnikih in njih namestnikih pri okrajnih sodniiah na to delajo, da se odločno in previdno zvišujejo postave, ki merijo na varnost življenja in imetka. V ta namen bi naj državni pravdniki v smislu postavnih določeb gledali, alisodnije s hododelniki premehko ne ravnajo, in na podlagi teh pozvedovanj neopravičeni mehkoti nasproti stopili. Posebno se jim naroča, na tanko zvrževati postavo od dnč 10. maja 1873 zoper lenuhe in postopače. Ministerstvo poudarja, da se nevarnosti po lenuhih in postopačih ne pride v okom s tem, ako sodnije obsojajo postopače — dostikrat še v prav mehke kazni zapora! Pomoček zoper te nadloge so le p o sil niče (Zwangsarbeitsan-stalten) in ostra policija. Naroča se torej državnim pravdnikom in njih zastopnikom, da nektere dvomljive osebe pod policijsko nadzorstvo denejo, druge pa, ki so zrele za vsako hudobijo, po razsodbi okrajnih sodnij v posilnice pošljejo. — Če bodo državni pravdniki marljivo in določno po teh zaukazih ravnali, imajo v kratkem lahko cel zapisnik postopačev in nevarnih oseb, ktere gre opazovati ali jih pa v posilnice poslati, da se naučijo, kako da se kruh služi. Lepo je od vlade, da vsaj spozna, da z „zaporom" nič ni, še manj pa z „neopravičeno meh-koto" proti lumpom, ampak da je treba lenobo in mehkužnost z drugimi, bolj ostrimi kazni pokoriti, da so pošteni in pridni ljudje, ki se noč in dan trudijo, da le silne davke zmorejo, na življenju in imetku varni. Vprašanje seveda je, bode-li vlada s svojimi najnovejšimi zaukazi kaj premogla? Upanja je prav malo. In zakaj ? Zato, ker je popačenost tolika, da se s strahovanjem hudobnežev zlegu do korenine ne pride več. Treba bi bilo pred vsem ostrih postav zoper morilce duš, zoper židovsko in drugo berzversko potepinstvo, ki v novi-nah in lažujivih knižurah strup neverstva po svetu trosi. V tem oziru bilo bi želeti, ko bi minister pravosodja državnim pravdnikom pokazal, kaj da imajo opraviti. Ako se ljudje Boga več ne bojijo in kosmato vest dobijo, ne pomaga nič, če se posamesni paglavci polovijo in v posilnice potisnejo. Če jih tudi na stotine zapr6 in deželam stroške za nje pomnožijo, jih ostane na tisoče prostih, ki so ljudem krvava šiba. če se smejo javne k. . . niče po mestih napravljati in nesram-nice po vseh kotih potikati; če smejo krčme po cele noči odprte biti; če se v mestih po nedeljah in praznikih ravno tako dela kakor ob delavnikih in ga ni, ki bi posvečevanje sveikov nadzoroval; če smejo učitelji otroke v spolnovanji kršanskih dolžnosti ovirati in pohujševati, mojstri pa svoje rokodelske učence doma pridrževati, da leta dni v cerkev k službi božji in k poduku ne pridejo; če je zdaj vsakemu capinu dopuščeno, da v novinah svoj žolč razliva ter kat. cerkev, njene služabnike in naprave zasmehuje, — če je to vse in mnogo drugih reči dan denešnji pripuščenih ter v vseh zadevah javnega življenja liberalizem zvonec nosi, se pač ni čuditi splošnji popačenost i, ki se z mest med kmečko ljudstvo širi in tukaj tim bolj drzno dela, ker je gospdska dalječ v mestu, razbrzdanci se pa nikogar drugega ne boje. — Kedar je voda prekoračila vse nasipe in po-brežja, se ne da več zajeziti, marveč podere vse jezove in poplavi pokrajine. Taka je tudi v življenju narodov in držav. Ako se z liberalnimi postavami in napravami vera in strah božji podira, kršansko življenje pri mladeži zanemarja, se pač ni čuditi, da se povodnji enako strasti vzbudijo in krivica povsod obvlada. Kakoršna setev, ta-košna žetev; „kdor seje veter, žanje vihar" — veli prerok, a liberalizem, ki podkopava vero, čvrsto podlago pravega mišljenja in dejanja, je veter, za kterim sledi vihar nevarnosti in silovitih prekucij, kakor nas zgodovina vseh časov uči. Ministersko naredbo z veseljem pozdravljamo; zaželenega sadil pa poprej ne bo, dokler se država in njeni narodi h kršanstvu ne povrnejo. Cerkvene zadeve. Procesija na Telovo se je v Mariboru pri najlepšem vremenu, povoljni udeležbi vernikov vseh stanov in dostojnem obnašanji mnogobroj-nega občinstva vršila. Le liberalna šola nove dobe je pačila lepo, kršanskemu duhu in srcu tako milo svečanost. Že dolgo pred Telovim, ko je šolskim vodjem od njih gosposke zaukaz došel, da mladež k procesiji peljajo, so liberalni napuh-nenci nosove nad tem vihali. Le ne svetu kazati, da se udeležujemo cerkvenih svečanosti! to je bavbav, ki stiska brezverstva navdane, suhoparne srca. Da torej treba ni v procesiji z otroci po žrjavici hoditi, se je zasuk-nila stvar tako, da le tisti učenci in tiste učenke naj pridejo, čijih starši in oskrbniki to hočejo. Nasledek je bil, da je iz mestne dekliške šole komaj polovica deklet slovesnosti se udeležila; nadzorovale so jih le učiteljice, od učiteljev ni ne eden šel z otroci. Se lepše je napravil voditelj fantovske šole, g. H o e n i g. Bojč se liberalne sodrge, češ, da je pri procesiji bil, na-tezal je g. kateketa, da naj s šolsko mladino k procesiji gre. G. kateket je pa v prvi vrsti stolni kaplan in korvikar, in mora v tej lastnosti pri cerkvenem opravilu pomagati. Kaj stori torej Hoenig? Namesto zbrane otroke iz šole k cerkvi peljati, jim reče: „Če pride kateket po vas, greste; če pa ne, vam ni treba iti!" — Kateketa v šolo ni, ker ne more ob enem na dveh krajih biti, in „kunštni" Hoenig otroke razpusti, češ, da kateketa ni!! Slovenci, ki imate v mariborski mestni šoli svoje otroke, zapomnite si to, da ne boste kateketa dolžili, če dobiste razbrzdancev domu! Največ je še fantov iz vadnice bilo in tudi dva učitelja ž njimi. — Vidili so se tudi pripravniki. Nasproti je pa realka — doma ostala, ker ravnatelja Essel-na žalibog več ni! — Gimnazija dala je blizo polovico učencev, s kterimi je šel vsega spoštovanja vredni g. ravnatelj s tremi gg. profesorji. Vprašamo: Kaj bode z mladine, ako se ji v mladih letih po učiteljih samih apatija in vnemarnost do najsvetejših stvari v srca cepi? Ali zamore mladež verovati v presveto skrivnost Rešnjega Telesa, ako vidi, da se učitelji te skrivnosti sramujejo in skušajo na vsak način nje češčenje overati? Kaj bo s take mladeži, ki seje po mestih nalezla mrzenja do Božje službe in cerkvenih svečanost? Kaj druga bo z nje, kakor brezveren, popačen zarod, živa šiba človeški družbi. Paglavcev učitelji že zdaj v šoli brzdati ne morejo ; pedagogi Hoenigove in Habianitscheve vrste so pa liberalizma tako pijani, da ne vidijo, kako da tudi sebi in drugim učiteljem grozno škodujejo, ako mladež v spolnovanji kršanskih dolžnosti overajo. Kako bi otroci učitelje spoštovali, ako vidijo, da učitelji Boga, sv. cerkve in svetih reči ne spoštujejo, mrzenje do vsega tega očitno kažejo? Srca šolskih otrok še v obče niso pokvarjena; v premnogih tli iskrica pobožnosti in ljubezni do Boga. Če pa otroci vidijo in čujejo, da učiteljem za svete reči mar ni, da jih zaničujejo, ne morejo otroci učiteljev spoštovati, ampak jih začn6 — zaničevati. Take šole ne-majo blagoslova z nebes! Vedenje višjih pastirjev glede „verskih" postav. Trije preč. nadškofi in kardinali: Schwarzenberg, Rauscher in Tarnoczy odpisali so dnč 26. marcija t. 1. v imenu vseh avstrijskih škofov sv. Očetu na Njih okrožnico v zadevi „verskih" postav ter ob enem priložili spomenico, ktero so vladi izročili. V pismu med drugim pravijo: „Če se zgodi (in zgodilo se je!), da se postave o „vnanjih" pravnih razmerah cerkve (proti drž. oblasti) potrdijo, se določbam na toliko udarno, na kolikor se strinjajo z določbami v konkordatu; nikoli se pa zgodilo ne bo, da bi se poveljem udali, ki niso cerkvi na blagor". — To je odločna beseda, pa težko izpeljiva po slovenskih pokrajinah, kder se vse in toraj tudi vrednost duhovnika meri po — nemčurski taksi. V svojem odgovoru od dnč 29. apr. t 1. hvalijo s. Oče to odločnost avstrijskih škofov in pristavljajo med drugim naslednje prav pomenljive besede: „Za Vas prosimo usmiljenega Boga, da Vaui moč, milost in krepost podeli, da se pri svojih, Nam naznanjenih sklepih, plašenja in nadlog ne bojite, ampak dostojno svoji častni cerkveni službi na dalje delate in v tem tako mršavem času sv. cerkev v svojih pokrajinah čvrsto branite". — Velika tolažba za katoličane, da imamo vsaj na stolu sv. Petra moža, ki nam brani svobodo! Uradno ohlajenje. Minister Stremayr je neki poslal okrajnim glavarjem okrožnico, v kteri jim ostro ukazuje, da gledč novih „verskih" postav ne smeje samovoljno odločevati, ampak da morajo njemu naznaniti vsak dogodek, pri kterem je treba vsled novih postav vtikati se v cerkvene i zadeve. — Glej, komaj so postave potrjene, je že treba braniti, da se preveč samovoljno v cerkvene zadeva ne sega! Toraj mora vendar v postavah tičati povod, da se lahko v cerkv. zadeve sega. Kako pa, da so visoki postavodajalci postavam ime dali, da se le dotikajo „vnanjih" pravnih razmer, kakor je tudi jurist dr. Razlag parolo bil izdal: Glasujmo za te postave, vsaj se notranjih cerkvenih zadev ne dotikajo? — Pravijo, da so uzrok tej ministerski okrožnici pritožbe, da okrajni glavarji ne dovoljujejo ljudskih misijonov. Po postavi to z a m o r e j o storiti! Ker pa misi-joni v cerkveno, kršansko življenje segajo, ter niso ničesar druga, kakor zviševanje Gospodovega povelja oznanovati evangelij in učiti narode kršansko živeti, imamo tu jasen dokaz, da „verske" postave — le „vnanje" pravne razmere kat. cerkve določujejo?! Vošnjakovceni v tolažbo. Z Dunaja se je bil poslal „Narodu" zagovor liberalnih slov. poslancev, češ, da so tudi rusinski duhovniki z a „verske" postave glasovali, da torej tako slabe biti ne morejo!! To je prav tako, kakor da bi kdo rekel: Izdajalstvo ne more tako slabo biti, ker je eden izmed apostolov Gospoda izdal! Svojemu poklicu zvesti nadškof Sembratovič je do-tične „višje" in „nižje" duhovnike od služeb odstavil, in s tem so dobili vsi potuhnenci po nosu. — Pa to še ni zadosti. Tudi eden južno - tirolskih drž. poslancev, namreč italijanski duhovnik žl. Prato, je „verskim" postavam prikimoval. Knezoškof Tridentski so mu pa rekli, da je to izdajalstvo, ker so poglavar sv. cerkve s škofi vred enoglasno te postave obsodili, da mu torej ne morejo več dopustiti duhovskih opravil opravljati, ako v svojem nasprotji s kat. cerkvijo ostane. Duhovnik Prato je na to preklical vse, kar je krivega storil in škofijstvo pooblastil razglasiti nja preklic, kar se je tudi zgodilo. — Ali je torej prav bilo, zate postave glasovati? Ko bi prav bilo, bi ne mogel nihčer tega preklicati! Kaj ne g. Razlag? Gospodarske stvari. Poduk o založnicah. in. 2. Da kredit ali zaupanje raste s poroštvom, kterega kdo podaje, to se samo po sebi razumi; nastane torej vprašanje, na kaki način in po kteri poti podaje društvo največ poroštva, da doseže s poroštvom največji mogoči kredit? Društvo v društveni zapisnik vpisano postane juridična oseba in je nasproti drugim nerazdelno kot vsak trgovec zavezano in se tudi kot tako po trgovinski postavi sodi. Društvo obstoji iz udov, kteri so se v posebni namen zedinili; torej se poroštvo društva in v drugi vrsti nja kredit le po tem presoja, v kakošni zvezi in v kakošnih dnar-nih zadevah da so društveniki sami. Ako so torej društveniki stopili v zvezo, da zedinjeni ložje dosegajo kaki poseben namen, morajo zraven svo- jega prepričanja tudi svoje moči temu namenu posvetiti. Zveza toraj naj bode taka, da so vsi nerazdelno in neomejeno z vsem svojim premoženjem zavezani za delovanje društva t. j. v dosego društvenega namena. Da je to dnarnim zavodom, kakor so založnice, najbolj primerno, vidi se iz sledečega. Angleži, že od nekdaj najbolj praktičen narod na svetu, so že zdavno spoznali potrebo takih društev in so jih od začetka osnavljali na podlagi neomejenega poroštva, leta 1802 pa je bilo vpeljano tudi omejeno poroštvo, in nasledek je bil, da je od društev pred letom 1862 vpeljanih do tretjine likvidiralo, a od društev, ki so se od leta 1862 pa do 1872 osnovale, je nad polovico propadlo. Po teh skušnjah podučeni so Nemci po priporočilu začetnika nemških takih društev, Schulze-Delitzscha 1 eta 1868 za nemško-severno zvezo naredili postavo, po kteri se društva, založnice, dopuščajo samo z neomejenim poroštvom. Avstrijska postava od 9. aprila 1873, ktera je v vseh drugih rečeh popolnoma po nemški prikrojena, dopušča vendar društva tudi z o m e j e-nim poroštvom, a vendar mislim, da se bo tega sredstva le malo ktero društvo posluževalo. Tudi Rusi so začeli po Schulze-Delitzschevem načinu založnice z neomejenim poroštvom društvenikov delati, in so res, kar se tiče prometa, koncem leta 1872 še Nemce prekosili; vsled statističnih popisov imeli so namreč Rusi v šestih letih na založniškem polju do 1872. leta 2,843.002 rubljev, (1 rub. = 1 gld. 61 kr.) a Nemci, ki so poprej začeli, v enaki dobi samo 241.817 tolarjev prometa. Kdo bode neki društvu dnar zaupal, o kte-rem nikoli ne more prav vedeti, kakošen da je nja fond ali zaloga; taka pa je pri društvih z omejenim poroštvom, v tem ko mu je pri društvih z neomejeno zavezo samo pozvedeti potrebno, koliko in ktere ude da ima, iz česar mu hipoma razvidno postane, ali zasluži društvo nja zaupanje ali ne. Udom pri društvu z neomejeno zavezo se pa ni treba zgube bati. Kolikor je meni znano, se ravno pri posoje-vanju dnarja med vsemi podvzetji najbolj zanesljivost naprej preračuniti da; neslišano je, da bi pri dobrem in poštenem ravnanju kde kaka hranilnica — kar so prav za prav tudi založnice — propadla. Društveniki založnic odgovorni so nerazdelno za vse premoženje in dolgove društva; ako so se torej na čelo društva, to je v odbor in vodstvo postavili možje, o čijih poštenosti, zna-čajnosti in zvedenosti smo prepričani, kterih materialne razmere tudi poznamo, in kteri so za svoje delovanje in ravnanje društvu odgovorni; ako se društvo ne spušča v nobene špekulacije, kar mu tudi vsled pravil ni dovoljeno, temuč vloženi dnar sopet v zanesljive roke daje ali izposojuje, potem se res ni nobene zgube bati. Mogoče sicer je, da tu pa tam kteri ud ne more prejetega dnarja več povrniti, ali to je redko, ako se je le pri iz- posojevanju dnarja količkaj pametuo ravnalo. Za pokritje te zgube pa še vselej zadostuje reservni fond, kteri v razmerju z društvenim premoženjem rasti mora. Ako se je pa društvo tako osnovalo, da so udje takoj pri vstopu svoje opravilne deleže marali popolnoma vplačati, ali so jih po preteku nekterih let z letnimi prineski izplačali, potem društvo itak lahko tuji dnar celó pogreša in v najhujšem slučaji bi pri vsem tem noben ud ne mogel druzega kot k večjemu svoj opravilni delež zgubiti. 3. Na koliko časa in proti kaki varnosti da se naj društvenikom dnar izposoj uje, to natančno deločiti je zeló težko. Po Schulze-Delitzschevem načinu izposojuje se dnar na osebni kredit proti menjicam do 3 mesecev, ki pa se dajo tudi podaljšati. Raiffeisen je na Pruskem osnoval tudi posojilnice s zemljiščino zastavo; to bi bilo se ve da za kmetovalce najbolje; če pa premislimo, da se v posojilnico na posodo vloženi denar največkrat v kratkem sopet vzdigne, ne kaže drugače, kakor da tudi društvo pri svojem izposojevanji ne dovoljuje daljših obrokov, kakor jih samo pri svojih upnikih ima. Toliko denarja se pa tudi nikoli v bla-gajnico ne vlaga, da bi se vsem društvenikom, ki posojila želijo, pomagati moglo, če bi se dnar pri njih dalj časa pustil ležati, a vendar je društvo obvezano na vse svoje ude enakomerno se ozirati. Tudi dozdanje sodbeno postopanje pri izter-javanju terjatev iz dolžnih pisem nam v tem oziru ne priporoča realnega kredita. Ko si društvo sčasoma opomore, in ko njegov reservni fond precej visoko naraste, zamore se tudi na zemljišča izposojevati, ako se ta način izposojevanju da v sklad spraviti z obresti, ki jih društvo terja. J. Kukovec. Letina. Po dolgem deževanji meseca maja nastopilo je koncem maja lepo vreme in ž njim je prišla naenkrat poletna vročina, ki je zaostalo rast naglo pospešila. Dnč 5. junija prišel je precej zdaten topel dež, ki je prav dobro storil. Vsled ugodnega vremena se je v mariborski okolici*) vse tako popravilo, da se smemo vsaj srednje letine nadjati, ako namreč vse dozori, kar se zdaj kaže. Kar zadeva vinograde, je uima poprek sodeč dobro tretjinko vzela. Po nekterih goricah ni skoro ničesar škode po mrazu, po drugih je polovica, po drugih zopet le tretjina proč. Rase pa zdaj trta silno naglo, in če ostane lepo, utegne v 8 dneh cvesti začeti, kar je seveda nekoliko pozno. — Na polju je zimska rž precej lepa, pšenica prav lepa ter ravno cvete; tudi koruza je revne žoltkaste bilke v zdravo zeleno la- *) Od drugih krajev nimamo poročila, kar je obžalovati, utegne pa povsod enaka biti, kjer nista mraz in povodinj vsega pokončala. tovje spremenila; krompir in fižol sta se lepo popravila. Kar zadeva sadje, so slive in gruške silno polne; češenj je malo in že zore, še manj bo jabelk, oreh je pa popolnoma vničen. Kar se čuje iz druzih krajev sveta, je po vladinem naznanilu po severnih krajih cesarstva, po Češkem, za drugo še precej dobro, le travniki obetajo prav srednjo košnjo. — Slaba je pa po G a 1 i š k e m, kjer je ves mesec majnik deževalo in mrzlo vreme bilo, da ni moglo rastlinstvo naprej. V podnožji karpatskih planin je snežilo do 20. maja ter je sneg po ožjih dolinah za 3' globoko ležal. — Po Dolenje-Avstrijske m utegne sicer dovolj vina biti, pa — slabo bo. — Na Dolenje-Kranj skem kaže letina slabo. — Na Ogerskem je blizo tako kakor pri nas na Štajerskem. Tedaj: Bog nam ohrani vsaj to, kar se zdaj kaže, sicer bo huda! Gospodarske skušnje. Kaj bolje kaže, goveda v hlevu krmiti ali na pašo goniti? V hlevu krmljena goveda dosti več gnoja dajo kakor pa, če se na pašo gonijo. Vendar pa ima zaganjanje živine na pašo tudi svoje dobre strani, ako se nekteri pogoji izpolnujejo, kterih se je pri tem držati. Če se živina na lastne pašnike zaganja, ki niso predalječ od doma, se umno takole ravna: Pašniki se naj od časa do časa v to puščajo, da jih trava preraste, in se živina po njih pase; potem pase sopet preorjejo in obsejejo. Gnoj, ki ga živina po pašniku raztresa, se ne sme puščati ležati in se sušiti, ampak se naj marljivo pobira, na kupe znaša in s prstjo meša, da se ta zmes koncem paše ali zgodaj spomladi pred pašo po pašniku raztrosi. Pod temi pogodbami se more zaganjanju goved na pašp dajati prednost pred rejo v hlevu. Živina se namreč lepo prehodi in v čistem zraku prezrači, kar ji gotovo dobro tekne, na drugi strani pa tudi gnoj ne gre v z gub o. Če se pa živina na tujih ali občinskih pašnikih ali po ledinah in vresjih pase, ki se nikdar ne preorjejo in obsejejo, se po taki paši lastnim njivam in travnikom preveč gnoja zgubi, zatorej taka paša ni priporočevati. Glavno pravilo vedno ostane: Prideluj kolikor le mogoče klaje, da živino z večine doma v hlevih rediš. Kako žižke, žitne črve (curculio = Kornwurm) pokončati? Na žitnicah se v nakopičenem žitu radi žižki ali žitni črvi zarejajo. Nasuto žito se mora najprej premetati, in če je prašno, izprašiti. Potem se vzamejo frišni kal-musovi koreni, se po dolgem na dva dela razrežejo, 3—4 palcev dolgo, in od vseh strani v ( žitne kupe porinejo tako, da duh ves kup prešine. V kratkem začnejo žižki kup zapuščati, iz žitnice lezti in poginejo. Drugi dan se žito iz nova pre- meče in koreni v kup potaknejo. Če koreni duh pozgubijo, se vzamejo ali novi, ali pa se stare polovice sopet po dolgem prerežejo in potaknejo. To ravnanje se tako dolgo ponavlja, da vsi žižki žitnico zapuste. Kakor je letni čas, se to v krajšem ali daljšem času doseže, če pa se v kupu zaostala zalega izleze, se ta na ravno tak način preganja. Zdrobljeno zrnje in moka kot konjska k laja. Zdrobljeno zrnje ali drob in moka sta dosti ložje prebavljiva od nezdrobljenega ali celega zrnja. Vendar je taka klaja bolj pusta in slabivna. Če se neskrbno in neprevidno rabi, lahko neprebavljivost naredi. Takošnji zob sicer odebeli, pa moči ne daje. Živina postane mehkužna, se pri delu brž utrudi, se rada močno poti in pri trdem delu hitro meso z nje drkne. Drob (Schrott) in moko gre toraj le starim in takim konjem pokladati, ki so za počasno in ne pretežko delo odločeni. Vsi omenjeni nasledki se pri moki še prej pokažejo, kot pri drobu, in sopet pri zrnju prej kot pri stročju. Zdrobljen oves, kakoršnega sem ter tje priporočajo, je le dober mladi ali zel6 stari živini. Živina pa, ki ima dobre in zdrave zobe, ne potrebuje drobljenja. Namakanje v vodi je pri trdem in suhem zrnju in stročju priporočbe vredno. Le več vode, ko je potrebno, se ne sme vzeti. Dopisi. Iz Celja 7. junija. (Volitev soseskinega zastopa v našej okolici). — Nova volitev 3. skupine je srečnejša bila, kakor 19. januarja, ker so kmetje — po pritiskanji mestjanov o važnosti volitve podučeni — v obilnem številu prišli in marljivost nekterih mož je preskrbela blizo 45 pooblastil za žene lastnice, tako da je bilo z mestjani vred izmed 449 volilcev njih polovica gotovo zastopana, kar se še gotovo ni zgodilo, od kar ta soseska sama za sebe obstoji. Eno napako volilcev tega dneva moram vender posebno omeniti in ta je, da pri veliki raztresenosti celjske okolice nekteri ne gledajo na celoto, temuč le vsak na svojo ves in svoje sosede, in ker to mestjani že ved6, so tudi 1. t. m. zanesljivo računili, da bodo z moke kmečke raztresenosti oni kruh pekli, pa za zdaj jim je to spodletelo in naši so zmagali z veliko večino. — Tudi drugi dan so vsi naši zmagali. — Vse pričakovanje naše pa je prekosila volitev velikih posestnikov 3. t. m. V tej skupini ima slovenska stranka s celjskim g. opatom vred le 19 glasov, nemčurska pa 20, in ker je navadno pri vsakej volitvi več naših menjkalo, se je bilo težko zmage nadjati. A dan 3. junija nam je pokazal, da naši katoliški možje nočejo, da bi nemčurski libe- ! raluhi nad njimi gospodovali; prišlo je namreč vseh 18 volilcev, izmed nasprotnikov jih je pa z g. opatom vred 8 izostalo in zmagali so naši možje z vsemi, razun enega odbornika in enega namestnika, zastran kterega se volilci niso mogli zediniti ter sta zmagala 2 nemčurja izmed 27 mož, česar je dozdanji župan večjidel kriv, ker ni hotel složno z drugimi moži voliti, temuč je le za naše nasprotnike glasoval ter s tem pokazal, da je prav storil, ker se ni dal več v odbor voliti. Razkačenost zavoljo te 3dnevne zmage je v mestu velika iu zmerja se grdo posebno zoper tukajšne gg. kaplane, češ, da kmetje sami sebi prepuščeni bi tako složno ne postopali! Al liberaluhi ne veste, da je tudi po cesarskem pravu dovoljeno nevedne podučiti in kdor druga ne stori kakor to, se nikakor kaznovati ne more. G. dr. Nekerman je že tudi naznanil pritožbo zoper to volitev, ker je prvi den pri 3. skupini bilo kakih 20 naših volilcev, ki niso brati znali in imen odbornikov in namestnikov niso na pamet vedli, so torej volitveni listič v rokah imeli in zahtevali zapisane može voliti tako, da jim eden imena bere in oni jih bodo za njim izgovorili, v kar je tudi g. komisar privolil. Ravno tako so tudi 3 naši nasprotniki iz mesta volili in pogumen naš kmet odbornik Karol Sah je tirjal, da je g. komisar tudi to zapisal, ker tačas, ko so ti 3 možje iz mesta svoje privržence volili, se še ni nihčer pritožil, ker so se zmage nadjali. Ker omenjeni način volitve ni nikjer v postavi prepovedan, se nadjamo, da bo visoka namestnija volitev potrdila, čeravno je dr. Nekerman našim volilcem 3. t. m. zažugal, da bo vse ovrženo, češ, da on pri cesarskem namestniku v Gradcu več velja, kakor pa celjski duhovni. Mi vse to verujemo, pa se tudi nadjamo, da ako bomo celo letošnje leto z volitvijo opraviti imeli, se bodo pri tretji volitvi naši možje še modrejših in skrb-nejših skazali za blagor svoje soseske. Za zdaj hvala vsem onim možem, ki so vsak v svoji vesi s podukom k tej zmagi pripomogli! Le ako smo stanovitni za dobro, bode zmaga naša, nemčur-jem in liberalcem pa brihtni Slovenci ne bomo pet lizali! Iz Ljubljane 8. jun. (Prva seja novega oprav, sveta „banke Slovenije" 7. t. m.) Nazoči: G. podpredsednik in vsi gg. opr. svčt-niki razun dra. Ipavica in Sterger-ja, ces. komisar g. Fr. Paller in zapisnikar dr. Munda. — Prebere se zapisnik poslednje seje; nagrada za g. podpredsednika, ki je bila na programu, se za prihodnjo sejo odloži in 4 ravnateljem se prejšna plača 400 gld. na leto in za vsako sejo 2 gold. potrdi. Za ravnatelje izvoljeni so gg.: Brus, Pakič, Ravnikar iu Schollmayer. — G. podpredsednik poroča z glavnim ravnateljem gosp. Blaške-jem o podružnicah v Pragi, na Du-naji in v Peštu, ktere so nam zgubo, ki jo bilanca kaže, prouzročile. Zgube je krivo to, ker so se podružnice ustanovile z letno plačo glavnim zastopnikom in agentom, ki so sicer v plačo prejemali, za njo pa nič storili. 6. Ivan Črni v Pragi dobival je 4000 gld. na leto in je 1000 agentov na Češkem postavil, od kterih je tudi precej denarja še poslednje tjedne dobil, v bla-gajnico pa ni poslal nič. Kavcije se je zavezal le 2000 gld. dati in še tiste ni doplačal. „Slovenija" ga ima sicer v rokah zavoljo znanih goljufij, da bi ga lehko tirala pred sodnijo; ker je pa njegova pogodba tako napravljena, da se mu mora 3 mesece prej odpoved dati, kakor se odpusti, se bo gledalo ž njim po dobrem potu poravnati, da hipoma odstopi, glavno agencijo v Pragi prevzame pa g. Karol Urbanek, mož zanesljiv in splošnega zaupanja. On vloži 10.000 fl. kavcije in dobi 25 °/o provizije, ter se zaveže do 240.000 gld. prometa (kupčije) napraviti z zavarovanjem proti ognju, s protizavarovanjem in v oddelku za življenje; ako več od 240.000 gld. napravi, dobi še jia lasten račun % nagrade. Za Moravsko in Slezijo prevzame glavno agencijo g. Zdenko Schopf, kteri vloži 3000 gld. kavcije in z enakimi pogodbami, kakor g. Urbanek za Prago. Zdaj nam torej agencije ne morejo več škodljive biti, ker več kakor bodo ti agenti za nas storili, več bodo sami imeli, in ako bi kteri tudi malo ali ničesar ne storil, nas saj naravnost poškodovati ne more v tem, kar že imamo. Za Dunaj in Peš t se je ravnateljstvu naročilo, da enako stori in namesto podružnic agencije s provizijo napravi; tržaška podružnica pa se je do 1. julija 1875 potrdila, ker je v dobrih rokah g. A. B r o d - a. Zvedenec g. Blaške predlaga, da se po drugih deželah enake agencije napravijo, in da se tudi veljavni možje kot zaupniki postavijo, pri kterih se bodo dotični zavarovanci posvetovati zamogli, kar bo našej trgovini do večjega zaupanja brez stroškov pripomoglo. Poroča nadalje, da je prejšnji ravnatelj protizavarovanje za našo banko sprejemal le za 22!/2%> mi smo Pa drugim plačevali 26 %> zato je Blaške vsem do-zdanjo zavezo odpovedal in 2 banki ste rekli, da hočete še naprej z nami v zvezi ostati proti temu, da nam po 26 % plačujete. Novi ravnatelj je po gg. Denis in Petite že zavezo napravil s francoskimi, angležkimi in tudi italijanskimi bankami, da nam bodo do 25 °/0 protizavarovanja dajale in se bo agentom le 10 °/0 čistega dobička za malo nagrado dajalo. Te pogodbe kažejo lepo prihodnost in opr. svčt jim rad pritrdi. Odloči se poseben likvidator v osebi g. Pirnat-a, ki bo začasno potoval po deželah, cenil škode po ognju, organiziral zastope in jih pregledoval. V ta namen se dovoli, da sme brez posebnega dovoljenja do 300 gold. poškodovanim naprej plačati. — Sklene se tudi, da se trije gospodje: Brus, Blaške in Debevec podajo k mil. knezoškofu ljubljanskemu prosit, da se domača banka priporoča in ne tuja „Adriatika", pri kterej so z večine cerkvena poslopja na Kranjskem zavarovana. Razšli smo se z radostnim prepričanjem, da je zdaj banka „Slovenija" v rokah izvedencev, ustanovni stroški in drugi napotki odstranjeni. Denarja za delovanje in plačila je dovolj, varčnost na vsako stran je pa tolika, da za-moremo z dobro vestjo domačo zavarovalnico vsem priporočati. Gospodom duhovnikom lavant-ske škofije še posebno povemo, da večjega poroštva nobena tuja zavarovalnica dati ne more, kakor ga daje zdaj z najboljšimi močmi preskrbljena „banka Slovenija." Od sv. Marjete pri Pesnici. (Seidlnova skrb za okrajne ceste in njegova politika). Odkar so se naši poslanci v državnem zboru po dokončanih sejah razšli na vse štiri vetre sveta, se je tudi Seidl, naš stari znanec in nepri-jatelj, povrnil na svoj dom, ki ga ima zdaj v Mariboru. Ker je na Dunaju poslednji čas tudi z najbolj zagrizenimi levičniki, v kojih rog je vedno trobil, nekoliko navskriž prišel, smo se nad-jali, da bo domá saj za nekoliko časa svojo po-gubljivo politiko na klin obesil, ter v miru zavži-val tiste goldinarje, ktere je na Dunaju iz naših žepov dobival zato, da je pridno z našimi sovražniki vlekel. Ali prigovor je resničen: Kar mačka rodi, miši lovi. — Seidl zdaj pridno okoli hodi, ter ljudi nagovarja, posebno pa občinske predstojnike, naj svoje pravice iz rok dajo, ter se v velike občine*) združijo, kakor je hotel to v Kamci povspešiti, ter vse Kamčane pod eden klobuk spraviti, kar se mu pa k sreči ni posrečilo. — Kakor drugod je p o v o d i n j tudi pri nas dosti škode napravila, ter travnike in njive zalila, ceste in mostove poškodovala. — Binkoštni torek Seidl k nam priroma poškodovanih mostov in cest ogledovat; pozval je občinske predstojnike in odbornike in jim obljubil, da ima cestni komisijon priti, kteri bo prav za prav še le pregledal mostove in cesto. Bolj kakor cesta, je Seidlnu pri srcu bila njegova politika, ter je koj začel odbornikom priporočati „združenje" občin. Cesta in mostovi še do danes niso popravljeni in vozniki morajo z nevarnostjo po njih voziti. Sam Bog vedi, kaj da je Seidl hotel s tem, da je precej drugi den svoje lastne konje in voz in dva hlapca poslal, ki sta nekoliko koščekov opek, ki jih je voda izpod rastrganega mosta nanesla, na cesto navo-zila. Morda se je hotel Seidl s tem našim predstojnikom prikupiti, zraven pa tudi kaj zaslužiti, ker si bode gotovo svoje delo mastno zarajtal. Voznikov imamo domačih zadosti, ki bi tudi radi kaj zaslužili, Seidlnovih celó nič treba ni. — Gg. predstojniki, ne dajte se Seidlnu na led speljati! Ako bi se po Seidlnovih mislih združenje občin zvršilo, bodo prej ali slej drugi a *) Stari dideldaj vsem liberalcem, da v večih skupinah več svojih privržencev imajo in ložje vodo na svoj mlin napeljavajo. Vred. vašim srenjskim premoženjem svojevoljno gospodarili, morebiti ljudje Seidlnove baže. Kako pa taki gospodariti znajo, nam kaže to, da je Seidl kakti predsednik okrajnega zastopa v lanskem letu nad 39 tavžent gold. stroška napravil, kar bomo z novimi 16procentnimi prikladami plačevati morali. In kaj ima okraj od tega? Kam gred6 dnarji ? Politični ogled. Avstrijske dežele. Danas bo politikar kratkih besed. Kakor se zdaj čuje, bodo dež. zbori dn6 15. sept. sklicani. — Na Češkem bodo — in to že peto krat v teku enega leta — dopolnilne volitve za dež. zbor: dnč 3. jul. v kmečki, 6. jul. v mestni skupini. Voliti se ima 84 poslancev, ki so že lani v drugič voljeni bili, mandate pa zgubili, ker nočejo iti v dež. zbor, ki je po njih prepričanji protipostaven. „Mladi" so lani razdor napravili s tem, da so hoteli — popustivši čvrsto podlago deželnih pravic — vstopiti v dež. zbor. Pri volitvah so pa povsod razun enega samega mesta propali ter so izvoljeni bili — nekteri enoglasno — vsi, ktere je staročeska stranka, držeča se krepko starodavnih deželnih pravic, bila postavila. — Tudi zdaj se štulijo „mladi;" menda bo pa nasledek ravno tisti kakor lani, ter bodo „mladi" sč svojo brezglavno politiko na cedilu ostali. Nesreča je le, da se vlada na nje zanaša in vsled tega vedno z novimi volitvami poskuša. Poslanec in duhovnik žl. Prato iz laških Tirolov (glej „cerkvene zadeve") se je poslanstva odpovedal, pa tako, da mu sramota za petami gre. V 2 pismih: do župana v Tridentu in do prvosednika drž. zbora, dra. Rechbauerja, izgovarja se namreč s tem da — kakor ga skušnje uč6 — kat. duhovnik kot poslanec ni popolnoma svoboden!! Se ve da ne v tem pomenu, da ima svobodo svoje meje, preko kterih začenja razuzdanost. Če je to „svoboda", da se bitstvene pravice kat. cerkve liberalcem izdajo, bi se bil lahko tudi Judež Iškarijot izgovarjal s tem, da si je — izdaje Gospoda — le svojo svobodo varoval. — In če se kat. duhovnik med brezverce vsede in v tako važnih rečeh proti kat. cerkvi glasuje, nima ni pojma o dostojnosti svojega stanu, in le nad svojo zaslepljenostjo bi se moral pritoževati, ne pa nad cerkveno oblastjo, ki ga mora njegovih dolžnosti spominjati. Na Kranjskem so namesto prestavljenih slovenskih uradnikov pri pošti in telegrafskem uradu same nemške z Dunaja vmestili. To bo veselje za nemčursko kazino in „feuerberiste!" V Londonu na Angleškem se bo prihodnjo jesen začelo katoliško vseučilišče, za ktero se je že zdaj na stotine študentov oglasilo. Do-brovoljni prineski za te visoke šole znašajo do-zdaj 200.000 gld. Razne stvari. (Opomba prijateljem in posebno čč. gg. duhovnikom.) Na povelje ravnateljstva „banke Slovenije" potuje po Štajerskem uradnik, g. Ign. Va-lentinčič, da pregleda zastope in novih pridobi. Ustmeno bode vsakemu rad stanje bankino razložil. Iz tega kakor tudi iz poročila „iz Ljubljane" vdenešnjem listu se bode vsak lahko prepričal, da zdaj ničesar druga ne manjka, kakor da se kolikor le mogoče število zavarovancev povsod pomnoži. Bodi torej omenjeni gospod uradnik vsem priporočen! (Za Šolskega nadzornika) v Ma iboru izvoljen je g. Habianič, vodja mestne dekl. šole. Pokojnega Essel-na, na čigar mesto stopi, pač ne bo nadomestoval, kajti je mehkoten pedagog; v národnem oziru je pa Habianitsch, to je: eden tistih, ki nimajo čisto nič proti temu, marveč še pridno pomagajo, da se slov. mladež v marib. šolah neusmiljeno ponemčuje. (Iz Slovengradca 9. junija:) Včeraj je v naši dolini razsajala huda nevihta, kakoršne že davno ne pomnejo stari ljudje. Ves popoldne je že zdaj tu zdaj tam, pa bolj po malem gromelo, vročina bila je silna, gorkomer je kazal 25 stopinj v senci. Proti 4. uri se nebo stemni, oblak se skoro do zemlje približa, in zdaj se vlije ploha, med njo sicer bolj redka toča, bliskalo in gromelo je pa neprestano, in žalibog_ je strela tudi več nesreč napravila. Ubila jevŠmartinu nekega dekleta, ki je na polji plelo, in udarila v ondašnji cerkveni zvonik ravno tako v Slovengraški farni turn, ktera sta precej poškodovana, pa se vendar nobeden unel ni, dasiravno je Slovengraški se škodljami krit. Najhujše je zadela Smiklavškega župnika, kteremu je strela zapalila marof, še le pred malo leti na novo postavljen. Živino so ognja oteli, sicer je pa menda veliko poslopje vse ogenj vpepelil. Dosihdob še o več nesrečah nismo slišali; daj Bog, da bi ne bilo treba še več poročati. (O isti nesreči) poroča se nam iz Marbeškega okraja. Ploha, ki je neprestano celo uro lila, napravila je veliko škode. Cetsa n. pr. iz Vuh-reda v Ribnico je na več krajih tako visoko s kamnjem, z bruni in drugo šaro zasuta, da človek komaj peš naprej zamore. Jezovi pri mlinih in diloreznicah so celó razdjani, sem ter tje odneseni, da ni več sledti, kder so bili. Nekemu kmetiču iz Vuhreda, ki je peljal bruna domu in med potom komaj sebe in živino rešil, odnese hudournik voz z bruni vred. Po nekterih platih je tudi toča veliko škode napravila. — Ker ste že 2 leti prav slabi v teh krajih bili, revščina tim veča prihaja, ker tudi les skoro nijene prave cene nima, ljudje so pa mastnih jedi in dobre pijače silno navajeni. (čudežne pota božje previdnosti.) V Štev. 48. smo lani poročali, kako divje da je A. Grizold z Lembaha s svojimi tovariši razsajal v Dežinanovi krčmi na Brestenici v Kamški fari dn6 16. nov. 1873. Zarad poliča vina, ki so ga vinski bratje utajiti hoteli, navstane prepir, iz prepira razbijanje po hiši. Brat krčmarjev, eden naiizvrstnišib narodnjakov v teh krajih, skuša divjake pomiriti, pa togotni A. Gr. mu steklenico v glavo zažene in oko izbi je. — In glej! Istega A. Grizolda so letos na binkoštni praznik v Lembahu ubili! Bodi mu Bog milostljiv; pa resničen je nemški pregovor: „Der stärkste Raufer wird erschlagen". (Vranja mati.) Pred 14 dnevi je neka tr-dosrčna alj vranja mati blizo sv. Urbana v Kamci novorojeno dete moškega sj 61a pri stezi izpoložila. Dozdaj se še ni zvedelo, od koder da je otrok. Vzela ga je poštena udova Kuna Kramberger v odgojo. — (Občni zbor i.at. tiskovnega društva.) v Mariboru vršil se je dnč 10. t. m. Udeležilo se je domačih in tujih društvenikov za glaso"anje dovoljno število. G. prvosednik, kanonik Košar razlagal je važnost društvenega lista „Gospodarja" iz dejanj s k i h skušenj, vsled kte-rih se list ne le marljivo bere, marveč tudi če dalje več naročnikov dobiva, kakor je razkazal tajnik, g. prof. Sinko. — Dosedanji odbor se je in to za dobo do dne 1. jan. 1876 vnovič s pohvalo izvolil. — Društvenikov plačujočih po 5 fl. na leto šteje društvo 267. Denarničar gosp. Her-žič naznanja, da je še za leto 1874, ki se je po spremenjenih pravilih počelo z januarjem pekočega leta, na dolgu 107 društvenikov. Če bodo tudi vsi naročniki, ki list dobivajo, naročnino plačali, česar se društvo nadja, dobi blagaj-nica v teku leta še 950 gld. Blagajni čin stan bi bil tako čisto povoljen. Natančniši račun podamo v prihodnje. IiOterijne številke: V Trstu 6. junija 1874: 86 44 69 22 62. Prihodnje srečkanje: 20. junija. Drva 36" tozdj. hvat Tržna eeiii» V v v V Mari- Varaž- pretekli teden Imrn Ptuju u dinti fl kr. fl. kr. fl.! kr. A i kr. Pšenice vagan .... 7 70 50 8 — 7 35 Rži „ .... 5 30 5 50 5 40 5 10 Ječmena „ .... 5 20 4 60 4 _ 4 40 Ovsa „ .... 3 30 3 35 2 80 2 80 Turšiee (koruze) vagan . 5 70 5 35 5 60 5 35 Ajde 4 50 4 40 5 60 5 _ Prosa „ 5 — 6 — 4 — _ _ Krompirja „ 2 80 2 50 2 —. 2 70 Sena.....cent . 1 50 2 20 1 10 1 25 Slame (v šopkih) „ 1 40 2 — — 80 1 40 „ za steljo „ — 80 1 30 — 60 — 95 Govedine fum .... — 30 — 30 — 28 _ 24 Teletine „ .... — 30 — 28 — 30 _ 24 Svmjetine „ ... — 32 — 30 — 44 — 34 Slanine „ .... — 40 — 40 — 44 — 40 Prememba stanovanja. P. n. častitemu občinstvu in vsem, ki pri meni kupujejo, naznanjam, da sem svoje stanovanje in prodajalnico iz Koroških ulic v gornjo gosposko ulico štev. 117 preložil. Zahvaljuje se za obilno zaupanje, ki se mi je doslej skazovalo, priporočam se tudi zanaprej, da se blagovolijo pri meni naročevati dela spadajoča v moj posel. Priporočam ob enem svojo zdlogo zmletih oljnato-firneževih barv, oljnatega firneža, terpentina, kopalovega laka, suhih barv, čistega zlata v listkih, srebra, mednih plošč, brona, vsakovrstnih ščetek (penzeljnov) in družili ščetinastih stvari. Z vsem spoštovanjem H. Billerbecli, malar in lakirar. ^ Zaloga angleških kmetijskih strojev iz Clayton-Sfoittleworth-ove tovarne 1—3 Mariboru, graškem predmestji štev. 91. priporoča svoje paromlatilnice, kakor tudi one, ki se s konji in vod6 gonijo; glasovite ročne mlatilnics in vsakovrstne druge najboljše kmetijske stroje. Postavljanje in popolno vravnanje mlinov, žag, vodovlakov (pump), žgalnic itd. kakor vse druge v strojstvo spadajoče dela se urno zvršujejo.