PRIMORSKI DNEVMIK
______________GLASILO
let0 v* - Štev. 272 (1960)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO
TRST, sobota 17. novembra 1951
Prispevajte za Kulturni
PoStntna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr,
!HjHE ue zaKucčn sploštoo razpravo v cta»mi skupžčiki oxiy
Schuman se zavzema za omilitev napetosti !» za osebne stike odgovornih državnikov
dom
Cena 20 lir
%lpto
točke Višinskega, o katerih
. .	..	-	-	° Katerm menijo na Zahodu, da ne pomenilo nič novega
vslci zunanji minister je zelo ostro napadel britansko politiko na Srednjem vzhodu
16- — Splošna raz-tes?.,v Slavni skupščini OZN £ dancs zaključila.
Sr:le govoril dele-VjJjjberije, ki je poudarjal (ielte 4	držav. Sirijski
»2j3vil, da bo triih]***, načrt za razorožitev o. »kem va ®rka- ° štimtran-S-J*, Predlogu za obrambo da Bom®3- vzh°cla pa je dejal, v'en* ta Predlog vmešava-! S&Tjiotranje zadeve držav vjle§a vzhoda in da nima opravičila.
tornimi1 ie egiptovski zunanji ie r^r--, atl El Din paša, ki '^odj Veliko Britanijo, da <^vaf!i'0tl Egiptu pravo vojno. iei„3 le o britanskih grozo-ravn”“ in označil angleško CiPad t-V Egiptu z® sramoten mMnu’ ** Pomeni napad na Jourii ■ ni mir. Nadaljeval je Vršiu |aj<^' da je Anglija iz-^ k j glpt napad za napačni?«,a 3e izkoristila &voje v Nilski nižini za Jvai nad Sudanom. Pote rii , eleSate. naj se na last. SiUdan« ,epri4a'i0 ° navdušenju U,L:f °P možnosti umika bri-fnotni1, S11 2 Nilske nižine in p%ravii 2 Egiptom. Egipt je funk,,;^ n umakniti svoje ■^ onarje in svc.
Sritanf- 12 Sudana, če Velika !« Si.i9 napravi' isto, zato da omogoči, da se
&ravi
De 'jjo&arje in svoje oborože-tanij 12 ®ut*ana Velika
Maocem
® Plebiscitom, ki naj se ato';'* „P°d okriljem OZN. da v* ®aiah El Din Izjavil, ^rajšnj i predlog britan-v Drj ““nanjega ministra Edena Wn i sarn°vlade Sudana ob teg0 1853, ni nič drugega 1iltib,V1iav^ar‘j« stare Imperia-Nalip, f°rraule, zato da bi se Hm q,Xb1° britansko gospostvo q °uaanom.
<Vor>l, je nato o pogajanjih yi»dn ,R'eško in egiptovsko i»vn 9^ leta 1920 dalje in iz-Angleži pri teh Oljili i niso niti malo od-ir>'itUte sv°ie imperialistične
Jj
t»>e je prvi govoril fi-v J?* Vnanji minister Car-)? bijir	je išjavil, da
iiVa ,e	govorov	v
$
>tt ureditve odnosov med
zhodom in Zahodom. ((Potrebno je pogajati se v pravem smislu besede«, je dejal Lie.
«Prvi korak Pri tem bi bila ureditev na Koreji. Lahko bi tudi doseglj rešitev vprašanj md zahodnimi državami in a-rabskim svetom, če bi pogajanja temeljila na pravi enakopravnosti ia na razumevanju narodnih teženj kakor tudi na priznavanju obveznosti, ki izhajajo iz skupnosti narodov«.
Lie ie zaključil: ((Svetovna križarska vojna proti gladu in revščini je nujno potrebna, če se hoče preprečiti širjenje nasilja in zmede)).
Pri komentiranju današnjega gov.ora Višinskega je ameriški državni tajnik Dean Acheson i prepovedano samo na papirju, na tiskovni konferenci izjavil, z ostalim orožjem, ki naj bi da «je v govoru Višinskega edi, se zmanjšalo brez nadzorstva, na opogumljajoča stvar to, da I Sovjetska zveza, ki je kljub da.
je sklenil, da se konča smejati in priznal, da je komaj preoital tristranske predloge«. «Toda — je dodal Acheson — Višinski ne daje nobenega upanja na resno sodelovanje, zato da pride do dejanskega znižanja obo. rožitve. Pojasniti je treba namreč, kakor je pripomnil Schuman, ali je sploh kaka želja, da se takoj začne akcija v tem smislu. Višinski je ponovno rekel ne», je zaključil Acheson. «Vefndar pa vztrajamo v upanj«, da pride res <to> sporazuma«.
Ameriški stalni delegat v OZN Warren Austin pa je s svoje strani poudaril, da bi z atomskim orožjem, ki bi bilo
našnjim trditvam* odklonila razorožitev po drugi svetovni vojni, neizmerno povečala svojo vojaško moč v primeri z ostalim svetom. «Hotel bi, da bi se skupščina lotila dela v duhu, ki ga je nakazal Schuman«.
Britanski predstavnik pa je izjavil, da govor Višinskega ne vsebuje prav nič novega. Znižanje oborožitve velikih držav za eno tretjino bi samo povečalo sovjetsko moč. Pripomnil je. da bi sovjetski načrt veljal samo za pet velikih držav in bi Rusiji omogočil, da popolno, ma svobodno ustvari mogočno silo v satelitskih državah. ((Bazen tega — jt zaključil predstavnik — bi prepoved atomskega orožja samo odpravila prednost, ki jo Zahod ima nad Sovjetsko zvezo, in bi odprla vrata za morebitni napad«.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je tudi izjavil. da ni nič novega v načrtu Višinskega.
«Poznarno ta. načrt — je pri-porami — že tri leta. Štiri točke načrta so v sedanji obliki popolnoma nesprejemljive. Sistem nadzorstva, ki ga omenja načrt, je odvisen od Varnostnega sveta, katerega sklepe bi Sovjetska zveza lahko onemogočila z vetom.« Dodal še, da bi znižanje oborož;tvP brez prejšnje, ga štetja bi-l^ v škodo zaihodhih dirfev, ki nima jo tako številnih in močnih oboroženih sil kakor Sovjetska zveza. Zaključil je, da, je govor Višinskega pokazal rahel naipreosk samo v eni smeri: «Višinska se ni smejal in se zdi, da j« prečital tristranski načrt, spričo dejstva, da ga je lahko kritiziral.«
JUGOSLOVANSKI ZADRUŽNIKI /HllltlMI-,III I/ ZflBRERII
Kongresu Glavne zadružne zveze FLRJ prisostvujejo številni tuji delegati • «Borba» o novem valu protijugoslovanske kampanje v Italiji * 27. novembra se bo začel v Beogradu kongres mednarodne zveze bivših borcev
Katastrofalen obseg poplav if spodnji Padski nižini
Zvečer je popustil nasip ob Adigettu in razbesnelo vodovje je začelo zalivati Rovigo • Poskusi reševanja poplav* Ijencev s helikopterji - Oesettisoči brez strehe - Poziv Mednarodnega RK za pomoč prizadetemu prebivalstvu
ROVIGO, 16. — Nekaij po polnoči so sporočili, da je Adi-getto pri Ponte Marabin prekoračil Jezove. Voda se je začela Siriti proti mestu.
V Borsei, ki je tri kilometre oddaljena od Rovi ga, se zaradi poplave ruši vedno več hiš. Vojaki so priskočili ljudem na pomoč, vendar jih zaradi vrtincev ne morejo doseči. V okolici Borsee vso noč z močnimi reflektorji razsvetljujejo okolico in ugotavljajo naraščanje reke. Enajst oseb, ki so se zatekle v drugo nadstropje neke hiše. so sprejeli na rešilni čoln, ki ga je močan val prevrnil. Brodolomci so se rešili s tem, ‘da so se oprijeli za drevje nekega sadovnjaka.
Pet kilometrov od Grignama je voda poplavila vas in prisilila del prebivalstva, da si je poiskalo boljše zavetišče. Gar silci so jim priskočili na pomoč. Vseh 450 ljudi bodo kmalu rešili.
IliiVi domske eksplozije, ki se WA,iz sibirskih step in ne-Kw“ puščav.
*fistr 0 na*° 'ki8*-	®°
hjj **n!tl predlogi koiak na-vfcij, Y ameriškem stališču, ker štetje atomskega
lr, *«. “
to k". 2 druge strani pa k že-V0 njegovem mnenju sovjt t ^Predlogi popolno pomanj-(jj5d°bre vere.
W0rH je nato ponovno sc-*ki i,1 .Vnanji minister V.š n-flh Je predložil načrt v šti-1 j^fcah, in sicer:
>n lfu fisije OZN, za atomsko !(Wua • 0 orožjie naj v teku «Utn “,rJa 1952 pripravi spora-n"* se Dostavi Izven zako-'<V2»^9rat>a atomske energije 2. o]?' v civilne namene; Kož, Vria skupščina naj pri-da Vel ka Britan ja, ^ j‘Ja- Kitajskg in Sovjet-sklenejo dogovor za njihove oborožitve in Let>ema, * 5il za eno tretjino zUrna 0<^ sklenitve tega
SS*?®« skupščina nai pri-državam, da dajo .* In 1° višini oboroženih S' bom?rožitve vštevši atom-^\fceu i" oporišča na tu-Te informac'je b; S '> dane najkasneje en 4 • Bfepu° gornjih p ip roi;l h; ^r0ča u^a skuoščina naj pri-"	“	medn?rod-
organiz. podrejen Var-
4'SD ^anovitev .
»*. ^°rstvenega
StniJ18! ‘
^.'!diVaJa"ie PriPor^i'a °
poorejen var-i,^et« in_ k' nai nad’
C o	Predložitve	podat-
^itvj Rženih silah in obo-[.V sl0Wmeznih drža.v.
Jovoru je Višinski (?značl1 za <<mnn-ltH>nn,a’, ^i n® bi dovedel ti Pa b ■ t atomslte vnjn«, '*sarno uzrkonll proiz-Si	orožja«.
flSlllt P*1 m je govoril pred-0a’ za r^JUn pa ©Ti^n tj z^an^i ministra drugim izr se, da lahko iz-V? rn»H ja kakor električna V.lo J dvpma poloma. Lah-««“ bomo u->%. fi^njfati usodno nape-(j, Ji.Je obtoži] Sovjetsko t;tr„ *a Vismskega odftovomo. 'li laiiui 2auPanje, k.j sediai 1» ^ao _•£. v svetu. ((Pripravlje.
je 5leniti z vami premir-'	?	jaj	Schuman — po-
v e'5a cUJ?anje napetosti, to-
atom'kega orožja, oborožitve in oboro-
'S
^tvmP „ m .....................
Jiij v ^P_;lfialneBa ^pakta
a se
na2in s'sklenitvijo ne.
”,je sporazumeti na
HiiJfa ob«	vivendi«, ki
1ipWn vL s'rani vestno sp<> E*rin«r~?»Ae Schumen orne.
francoskega
Sl nai se t»xr,ola in pred;
Hi Semi fi*?rn*io.«ranovorl v, 2a miJshm|. ki SO odBO-S bi ni, n5 svphj«, razeo-do zmanjša
iz
■ 9’^dp možnosti,
• Jo osebn;
i? ih«i*z'avii stlki. Je mi-J' da, hi. bilo treba »So«11 tren^rauil' v izredno 1	•	da	n«!	’ grozi ne.
r8n,ml in Stra* ^ zaključil
TryRVe Lie'
Ih »Vir« rža« nJ* ministre
“£> In Vrv,'a?^ se sestanejo
&	J:110
V*1	hi'SK^ovai,i-	Pripom.
\ kaw '° Potrebno *V> t u,navadna ra7 Dl na»redQvalt
navadna razpra-na
ROVIGO, 16. — Tudi v tej noči je bilo prebivalstvo stalno popravljeno, ker so vsi dobro vedeli. Ua bo p0 uniče.-jju Canala Bianca in Arqug Pole-sioe Pad neprestanp nadaljeval svoja pot proti zadnji obrambi pred Rovigom, ki je Na-vaglio Adigetto. Zato so skupine čelavcev vso noč krepile spodnji nasip Naviglia. Danes dopoldne pa je tehnični urad pozval meščane, nai pod vsakim pogojem priskočijo delavcem na pomoč in pripomorejo k obsambi pred navalom vodne sile. Prebivalstvo se je pozivom v celoti odzvalo, Prid u-žili pa so se tudi prebivalci mest iz predelov okoli Adi-gettar
Nocoj je pri Rovigu pričelo 7 vlakov preseljevati poplav-ljence iz gornjega in s ednjega Polesena. V jutranjih urah pa so priskočili na pomoč še z dvema lokomotivama. Pri kra. ju Occhiobello je voda na dveh krajih vdrla preko nasipa in polagoma dosegla tudi Trecen-To ter se tako razlila po v^ej kotlini v bližini pokrajinske meje. Trenutno še ni mogoče določiti mejo. ki jo bodo poplave dosegle. Iz p ve koti ne se je voda razlila tudi v drugo poleselsko kotlino jo nadaljevala pot proti morju.
Kljub temu pa je Pad še vedno precej narastel. Prccej njegovih voda se še vedno nahaja po kanalih, ki predstavljajo veliko nevarnost. Predvidevajo, da se bo voda iz omenjenih kotl n na jugovzhodnem delu pokrajine usmerila proti morju in prj tem poplavila š? Contarino in Donado. Zaradi klonitve Canala Bianca in Ar-cua Polesine so obalne mesta Grignano Castei Guglielmo, Frstta in Polesjne še vedno poplavljena.
Prnesrečencem so prihiteli na pomoč z vsemogočim; sredstvi, da bi rešili prebivalstvo, ki je ostalo odtrgano od suhe
zemlje v Bossaru, tu se je že večji del hiš zaradi razmočenih tal podrl. Prebivalstvu so prišli •ia ppmoi s čolni iz Co&goia. Doslej o uspehu akcije še n so poslali poročil. Danes dopoldne je nekaj p0 osmi uri helikopter prvič poskušal pomagati ponesrečencem ob državni cesti proti • Canalu in delavcem, ki so se zasilno rešili s pomočjo nekega debla. Poskušali so tudi, da bi z bombn mi nap di iz zraka razdrli nasipe pri Pole-seie. vendar so za.radi megle, ki ne dopušča točnega pregleda, to namero opustili. S pomočjo bombardiranja nameravajo namreč usmeriti vodni tok proti morju in s tem zmanjšati pritisk vo?e m - Ca-nal Bianco. S tem bj rešili vsaj to, kar je še pred poplavami ostalo nepoškodovano.
Nekatere hiše v predmestju Roviga so več kot meter na visoko poplavljene z vodo. Županstvo je zaradi pomanjkanja hrane odredilo, da ne smejo prodajati več kot kilogram kruha za 4 osebe Zelezn;ški promet na progi Chioggia . Rovigo je prekinjen. Vlak, ki je ob 6.18 odpeljal jz Chiogge, je pripeljal samo do Seregnana, od koder ni mogel nadaljevati poti proti glavnemu mestu.
Iz Ferrare poročajo, da se okoli 250 milijonov kubičnih metrov vode izteka skozi razrite nasipe na levem bregu Pada. Sodijo, da je omenjena količina trikrat večja od vede, ki jo zadržuje jez hidroelek-trične centrale v S li. Gasilci iz Ferrare So okoli 10. u- e p i čeli reševati s čolni 50 oseb, ki so se rešili rv> preost-lem delu nasipa di Val^entoni. Dva dni in dve noči so morali nesrečneži v mrazu tn brez hrane preživeti na njem v stpln^m strahu. da jih bo tok potegnil s se boj in };h potonil. Vsi poskvs' preršniih dni, ds bi jih rešili. «o bili zaman. C»lo s helikon-terjem, niso zaradi megle v da-
našnjih dopoldanskih urah rov zemlje. Med Canalbianco
mogli blizu. Gasilci Pa So prav tako že v zgcdnj.h jutranjih urah s čolni pričeli reševati družine, ki so se nahajale v ogroženih hišah poleg nasipa. S pomočjo jeklenih vrvi, ki so jih pritrdili na nasip, jim je uspelo rešiti nesrečnike, kar je vzbudilo med prebivalstvom veliko zadovoljstvo in priznanje požrtvovalnim gasilcem. Nadalje so rešili tudi dva na pol gola otroka, ki sta se držala za hlod jn z njim v* ed plavala sredj toka. Eden izmed njiju je imel ranjeno nogo. Medtem se je nevarnost nekoliko zmanjšala, kajti vodomeri so zabeležili znižanje gladine za 50 cm.
Ministrstvo za javna del poroča, da je padla vodna gladina Pada pod 7.35 m. Prebivalstvo se vrača na svoje domove. V pokrajini Cremona se je Pad' v vsem svojem teku precej znižal. Naselja Castelmaggiore, Gussola. Motta, Baluffj so še vedno precej na visoko poplavljena. Tehnični urad še vedno popravlja in utrjuje nasipe. ?e.	je	v	občini	Corte
de Prati poplavila 200 hekta-
in Rosso Polesela Pa je Pad še
vedno ogrožajoč.
Iz Vercellija poročajo, da znaša po prvih računih škoda nad 1 milijardo lir.
Železniški promet se je nekoliko zboljšal. Vlaki na pregi Milan - Genova vozijo normalno, medtem ko morajo v Savo-no in Ventimiglio še vedno voziti skozi Acqui, P ek-nj:na je avtomobilska cesta Torin - Milan, ker se je na mostu čez Ti-cin zrušil opornik.
Iz Ženeve poročajo, da je Mednarodni Rdeči križ p sl 1 okoli 20 organizacijam Rdečega križa no vse^t svetu nujen poziv, naj zturajo sredstva v prid ljudi, ki so postali žrtve polav v Severni Italiji, Poročajo, da je tajništvo sprejelo od različnih organiztcij Rdečega križa telefonske ponudbe o takojšnji pomoči. Iz Berna pa -javljajo, da sta organizaciji «$v-ica-s a pomog Evropi« jn »Švicarski Rdeči križ«^ že poslali italijanskemu Rdečemu križu vsoto 10.000 švicarskih frankov Za poplavljence. Darilo bodo poslali v obliki denarja in najpotrebnejših stvari.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — V Zagrebu sc- je začela tretja skupščina glavne zadružne zveze FI,RJ, ki se je udeležuje okoli tisoč delegatov iz Jugoslavije in več predstavnikov zadružnih organizacij iz inozemstva. Med njimi so predstavniki za-drugarjev iz Italije, Trsta, Nemčije in Grčije. Pozdravne brzojavke pa so kongresu poslale zadružne organizacije iz Ameiike, iz Anglije in iz drugih evropskih dežel.
Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Mijalko Todorovič je govoril o socialistični poti in rekonstrukciji kmetijstva v Jugoslaviji in poudaril. da z rekonstrukcijo s pomočjo zadrug postajajo kmetje v Jugoslaviji pravi socialistični lastniki zemlje, kot postajajo delavci socialistični lastniki tovarn. Dodal je, da so zadnji ukrepi jugoslovanske vlade na kmetijskem področju prispevali in še prispevajo k nadaljni okrepitvi socializma in k na-nadaljnjemu in hitrejšemu dviganju domačih proizvajalnih sil. s tem pa k ustvarjanju pogojev za boljše življenje.
Todovorič*je dejal, da so delavni kmetje pozdravili ukinitev obveznega odkupa cele vrste kmečkih pridelkov in druge administrativne ukrepe, ker ti ukrepi vzpodbujajo iniciativo in dvigajo interes za nadaljnje večanje kmečke proizvodnje. Poudaril je tudi. da obstajajo možnosti za stalen procvit zadružništva na vasi in prika-
sti jugoslovanske cone STO v zvezi z incidentom, pri Krkavčah in piše nato o tem, kako iredentisti izkoriščajo tudi ta porod, da bj prilili olja protijugoslovanski kampanji.
«Borba» poudarja, da naglica, s katero je prišlo (Jo te nove kampanje, pa tudi njen značaj in vsebina zelo z govor n0 kaže. jo, da ta dogodek ni nič druge, ga kot željno pričakovani izgovor za pcnovna izražanje šovinističnega sovraštva proti narodom Jugoslavije, željno pričakovani izgovor za klevetanje jugoslovanskih oMcstj in za po. grevanje starih parol Mussolinijevega imperializma.
Nato govori Borbaa o tržaških in italijanskih iredentističnih listih, ki jim sploh ni do tega, da bi spoznali dejanska dejstva, temveč so takoj začeli z oglušujočo sovražno kampanjo, Poleg drugih navaja »Borba« list ((Ultim-e Notizle» in njegov sinonim «žival‘», ki ga upo.
rablja Za jugoslovanske narode, nat o «G iornale di Trieste« in uradni demokristjanski organ «PepoIo», ki piše, da> je bilo vmnogo storjeno, še več Pa je treba narediti, da bi Trst, kot to želimo, in oni del mučeni šk e Istre, fci ni bU absorbiran, bila priključena Naciji, od katere nočeta biti ločena niti duhovno niti pravno«.
«Jasno je, da ta novi val pro. tijugoslovanskf, kampanje«, zet ključuje «Borba», s katerim po. nov no razpihujejo mrznjo proti jugoslovanskim narodom in pogrevajo apetite na njihova o-zernlja, ne prispeva k okrepitvi dobrih jugoslovansko-itnlL jonskih odnosov. Trajanje takega stanja ni v interesu niti :ita. lijanskega niti jugoslovanskega ljudstva. Od tega imaijo lahko korist le oni, ki s® proti mednarodnemu sodelovanju in pro. tl dejanski okrepitvi miru si)etu.»
R. R.
zal, da mora delo teh” zadrug nje poročilo povzemamo po \e-postajati raznovrstnejše. Prav ste“ agencije ANSA, .ker nam
PROCES PROTI GARIBALDINCEM V LUCCI
Važne izjave prič obrambe
Sodišče odklanja vključevanje dokumentov, ki obremenjujejo ozopovce, med sodne spise
LUCCA, 16.
Tud. današ-
tako morajo zadruge v bodoče preiti na tak način poslovanja, ki jim bo zagotovil polno rentabilnost, kot je bilo že storjeno v industriji. V vaških zadrugah to doslej ni bilo vedno mogoče. je dejal Todorovič, ker je prvič prevladoval močan vpliv kolhoznega sistema in ker je drugič bilo nagrajevanje v naravi v prejšnjem obdobju do določene meje opravičeno z ad-minis.rativnimi ukrepi, ki so takrat vladali v gospodarsvu, kot je n. pr. racionirana preskrba. vpiivula pa so tudi dokaj razvite individualistične lastniške težnje pri bolj zaostalih zadružnikih. Danes pa. je naglasil Todorovič, ni več razlogov za tako poslovanje.
V Beogradu se vršijo priprave za kongres mednarodne federacije organizacij bivših bor-' cev FIOAC (Federation Internationale des Organisations des Anciens Corr.ibattents, ki bo od 27. do 30, t m.
Današnja »Borbam poroča c preiskavi, ki jo izvajajo obla-
RENE MATER NAPOVEDUJE drastične gospodarske ukrepe
PARIZ. 16, — Francoska vlada je danes v narodni skupščini napovedala celo vrsto strogih ukrepov, da vzpostavi finančno in gospodarsko ravnotežje.
Finančni minister Rene Maver je napovedal znižanje uvoza s področja dolarja. Med raznimi ukrepi je napovedal takojšnje prenehanje uvoza to. baka in polizdelkov za pridelovanje papirja; ustavitev uvoza premoga Qd 1. januarja 1952; znižanje uvoza sintetične gume, tekstilnih surovin, neželeznih kovin od io do 75 odst. Drastič. no znižanje uvoza petroleja. Vlada napoveduje novo racioni-ranje vsakikrat. ko bo razpoložljivost kakega proizvoda na trgu omejena. Francija bo skušala tudi več kupovati na področju šterlinga. Zaradi finančnih težkeč se bo obnova počasneje izvajala.
Glede zvišanja cene za bencin opravičuje Rene Mayer ta vladni ukrep s tem. da je zaradi zmanjšanja dohodkov na, eni strani to potrebno, ker ni skupščina našla načina za varčevanja ali drugih dodatnih virov. Govynik je dalje izjavil, da bo vlaoa znova uvedla racio-niranje bencina ali pa zopet zvišala ceno. če bi bilo potrebno zmanjšati njegovo uporabo. Ce bo potrebno pa bo vlada tudi omejila avtomobilski promet, toda napravila bo vse, da se izogne tem omejitvam.
Minister je nato govoril o ce-
Nato je Mayer navedel, da bi Francija, zato da hi izvedla vse svoje načrte v letu 1952, potrebovala devize v znesku' 1014 milijonov dolarjev in da se sedanje možnosti omejujejo le na 500 milijonov, upoštevajoč go-
radi tega bo morald Francija spričo sedanjega položaja omejiti svoj uvoz s področja dolarja, kakor že prej omenjeno.
Finančni minister je nato povedal. da bodo znižali nekatere civilne izdatke in da bodo razpisali nove davke. Za leto 1952 se dohodki računajo na 3,080 milijard, in sicer 2.600 milijard pravih dohodkov. 70 milijard pomoči iz tujine in 400 milijard, ki jih je treba dobiti s posojili. Civilni izdatki so do-' ločeni na 200 milijard, krediti za obnovo na 400 milijard, za investicije tudi 400 milijard.
Za narodno obrambo lahko Francija določi — brez dodatnih pomoči — 950 milijard vštevši izdatke za Indokino. Ker je razlika med razpoložlji-| vostjo in izdatki prevelika, bo
spodarsko pomoč, ki se računa treba najti nove vire, ki naj na 200 milijonov dolarjev. Za- 1 prinesejo približno 200 milijard.
naš posebni dopisnik ni mogel telefonirati zaradi prekinjene telefonske zveze vsled katastrofalnih poplav v Padsik nižini.
Danes je bil zaslišan prof. Rino Domenicaii, član JKPi, ki je najprej pripadal ozopovsikim enotam* nred katerim; pa je bilo kaj malo borbenega duha. ((Ozopovci so menili, da so bili garibaldinci podvrženi Slova-ncip«, je dejal Domenicaii. «To. da temu n. bilo tako«. Priča je za dokaz izročil predsedniku so-dišča izvod garibaldinskega ilegalnega časopisa «rii?veg.io» s .člankom, v katerem gart&ahiiin-poveljniki pišejo, da «a-ntiCSianlstičnih namenov Jugo. Slovanov ne morejo podlpirati, ker furlanski garibaloiinti r,e predstavljajo vse- Italije in ker sP mora vprašanje oheaejnih krajev rešiti na podlagi načel o samoodločoi T.arodov in razpravljati o njem po končani vojni na mirovni konferenci.«
Javni tožilec pa se je seveda upiral, da bi se ta dokument sprejel med sodne spise, češ da je dokument ponarejen.
Prof. Domen-cali j,, nato po. vedal nadvse značilno dejstvo, da je bila njegova žena ozopov. ska kurirka in da so jo zaradi tega kozaki aretirali in jo ta-koi izpustili, ker je bila ozo-povka.
Priča obrambe, ki je bil navzoč na sestanku v vasj Cene-bole v Slovenski Benečiji 22. novembra leta 1944, na katerem se je razpravljalo o prehodu partizanov čez Sočo, kjer naj bi se borili na strani enot IX. korpusa, je izjavil:
((Zavezniška misija za furlansko cono je povabila partizane m demobilizacijo svojih edinic do naslednje pomladi. Ozopovski komandrot Bolla se je pokazal pripravljenega ugoditi temu nasvetu. Garibaldinci pa so imeli kaj takega za nemogeče in absurdno in so izjavili, da pristajajo na povabilo slovenskega devetega ko’ pu-s4 in so s tem naleteli na odločen odpor pri ozopovcih. Ni res, da sta se tedaj Bolla in Vanni grdo sporekla.
Zastopniki civilne stranke So nato predložili dokumente, iz katerih je razvidno, da obtoženi garibaldinec.Toffan n «Giac-ca», ki na procesu ni navzoč in ki je obdolžen da je vodil 7 februarja 1945 «kazensko ekspedicijo« na Porčinj, v marcu ni bil več komandant.
Priča Franco Buiatti, biv. garibaldinec, je izjavil, da je po porčinjskih dogodkih govoril z dvema ozopovcema, ki s a se priključila gar.baldinC-m in ki sta izjavila, da so pob.ti ozopovci svojo usodo zaslužili. Garibaldinec Giovannj Comina («Alessio») pa je izjavil, da je slišal, kako je Vanni porčinj-ski dogodek obžaloval. *
Garibaldinec Felice Mirolo («Cesarino») p e. je sodišču pokazal izjavo, ki jo je podpisal neki republikinski fašist pred karabinjerji v Spllimbergu 26. maja 1945. Iz te izjave izhaja, da je danes pokojni ozopovec Giovsnni Battista Marin hotel ustanoviti s pomočjo nemških SS enotno fronto za borbo proti Slovanom. Zaradi te izjave je prišlo pred sodiščem do diskusije glede njene vključitve med sodne spise, kajti javni, tožilec je takoj dejal, da dvomi v njeno avtentičnost in je predlagal, naj sodišče pokliče za pričo republikanskega fašista in oba karabinjerja, ki sta bila prisotna ob pisanju izjave." Toda sodišče je odklenilo dokument kakor tudi poziv novih prič.
Zanimiva'je bila izjava priče prof. Francesca Rampolla, rezervnega polkovnika, ki je vstopil v partizansko gibanje v septembru 1943 ter postal nato poveljnik IV. ozopovske brigade in od septembra 1843 do junija 1944 sodeloval ,z »Verdijem« (Candido Grassi), ki je bil pozneje glavni ozopovski poveljnik in c stal v formaciji do januarja 1945. Prof. Rampolla je izjavil, da mu je dal neki pred. stavnik glavnega stana italijanske vojske na jugu nalog nai se zanima in naj poroča o položaju in obnašanju partizanov v Furlaniji. «Zaradi okoliščin, ki niso še povsem jasne — je izjavil profesor — so me ujele Brigate nere. ko sem šel v Padovo po nalogu poveljstva. Aretirali so me in zaprli, čez nekaj dni pa izpustili«.
Predsednik; «Ali site slišali govoriti o podpori, ki naj bi jo dal; garibaldlLnci Jugoslaviji za priključitev nekaterih obmejnih področij?«
Priča; «Ničesar ne vem glede tega in nikdar nisem o tem sli. šal govoriti tako med ozopovci kakor tudi med garibaldinci niti v dobi združenega poveljstva Sele po osvoboditvi so garibah dince obtožili, da so bili nakio. njeni Slovencem glede njihovih ameksiomstičndh namenov.it
Pobožnemu, šovinističnemu županu. Bartoliju, prav takemu občinskemu tržaškemu svetovalcu Bologni, vsem članom tako imenovanega, istrskega C.LN, uredništvom «Go-rnate di Triesten mUltime Notizie« in vseh ostalih italijanskih šovinističnih listov vključno ko-
minformovskega «11 Lavorato- | in ]cmVentualci iz P.rana. Med
Nekaj
škofa
podatkov Santina in
za Bartolija, Bologno vse ostale iredentiste
rent in aVUntian, ki so tafco vrne-to zagnali krik in predlagali ter izglasovali protestna resolucije zaradi incidenta s koprskim župnikom don Brunijem pri Krkavčah, vsem svetujemo, naj si Prečitajo naslednjo statistiko, ki jo objavljamo o preganjanju slovenskega jezika in slovenskih duhovnikov ne samo za *asa fašizma, temveč tudi pred njim, ko je im lo mše ljudstuo priložnost okušati blagor tako imenovane l beralne in demokratične Italije.
Podatki, ki jih objavljamo, so razporejeni po škofijah, katere so delno ali pa v celoti po prvi svetovni vojni pripadle Itnliji. Ti podatki So-sledeči:
Tržaško koprsko škofija
Iz te škofije je bilo, oikar je področje te škofije anefctra-la Italija ravnanje s slovenskimi in hrvaUkimi duhovniki takšno, da ie bilo interniranih 0 duhovnikov, zaprtih 5 izgnanih 56, zaprtih in nato izgnanih 1 interniranih in izgnanih 3, Skupaj 12.
Med temi niso vračunani frančiškani iz Pazina in Kop r«
izgnanimi duhovniki je bil v vi sam tržaški škof dr. Andrej Karlin. Župnik iz Štern« Jcs.p Flego pa ie v Sardiniji v izgnanstvu tudi umrl
V to škofijo spada tudi dekanat Krkavče z istoimensko župnijo V tej vasi je ta časa liberalne in demokratične Italije leta i920 udrla v cerkev med malo italijanska tolpa in cerkev je bila zaprta. Iz Krkavč so izgnali kar tri duhovnike samo zaradi tega. ker so privatno govorili z ljudmi v slovenščini. Škof je razgl sil inteidikt in dal cerkev z p eti
V samem Trstu r>a je leta 1919 vdrla tolpa V škofovo palačo in slovenskega škofa Kar. Un-a izgnala, da je moral z pusti ti Trst.
Škofija Poreč-Pulj
V tej škof;ji »o takole ravnali s hrvatskimi duhotn.ki; interniranih J. izgnanih 5, zaprtih in izgnanih 2. Skupaj 8.
S hrvaško duhovščino 40 tQ' ko ravnali, da so morali šlev.l-ni duhovniki bežati v gozd, kjer so morali spati in se skrivati, da ne bi izgubili glave.
V začetku marca 1921 je bil v I ve. Dne 3. cer K l'j v Kanfanarju napaden župnik NikosuUč, 16. maja 1921 pa so italijanski fašisti v Bači pretepli župnika Dinka Marojeviča in mu, uničili pohištvo. V začetku junija 1922 so udrli v cerkev u Novi uasi pri Poreču karabinjerji. Duhovnik, ki je otroke pripravljal za prvo obhajilo, je moral poslati otroke domov, ker so mu pretili, da ga bedo zaprli, ce ne b0 otrok poučeval v ua. lijanšcmi. Ko so fašisti za časa volitev leta 1921 napadli vai Karojbo, sta dve ženi jz strahu znoreli, ena pa se je drugi dan ub la	“
Ljubljanske škofija
Od ljubljanske škofije so pn. Padli pod /talijo dekanati: /drya, Postojna, del dekanata Radovljice. Trnovo m Vipava. S slcn>enskimi duhovniki so ravnali takale: interniranih 1, zaprtih 2, izgrmnih 7, zaprtih m izgnanih 4, interniran in izgnan I. Skupaj 15 Na velikonočni procesiji 5. aprila 1931 so fašisti metali smrdljive bombe med ljudi da bi onemogočili petje in mglit-
maja 1931 pa
  so
uvedli italijansko pridiga v cerkvi v Sv- Petru na Krasu. Krška škofija Rezultat postopanja demokratične Italije s hrvatskimi duhovniki je bil naslednji: Interniranih 2, zaprtih 2, izgnanih 18. interniranih in izgnanih 3. Skupaj 25. v tem. številu niso vračunani frančiškanu iz Nerezin, konventualci s Cresa, tretjeredniki iz Velega Lošinja in Martinščice. Skof Mahnič je bil interniran Po nalogu italijanskega admirala Cagnija iz Pulja, ker je odločno protestiral proti nezakonitemu odstranitvi župnika in dekana v Malem Lošinju in ker je v posebni spomenici na mirovno konferenco v Parizu opisal barbarski postopek italijanskih oblasti na otokih.
Goriška nadškofija
Rezultat italijanskega postopanja s slovenskimi duhovniki je v tej škofiji sledeč: Interniranih 17 zaprtih 3, izgnanih 3, zaprtih in izgnanih 26.
Kako so z nadikofom dr. Sedejem postopali, pa je vsem
znano: Ko je slavil 25-letnico srnjega škofovanja, so mu priredili Italijani demonstracijo in kričali: tAbbasso ii vescovoln.
V gornjem številu niso vračunani kapucini Sv. Križa pri Vipavi in iz Gorice frančiškani iz Kostanjevice, Sv. Gore in Barbane. Ko so Italijani zavzeli Gorico, je italijansko vo jaško sodišče dalo ustreliti nedolžnega patra Aleksandra Vavpetiča■ V noči med 23. in 24. julijem 1922 so fašisti zažgali župnikovo stanovanje v Drež-nici. Na grmado so zmetali vse cerkvene pammente, misale in arhiv. Istega dne so uničili žup-niška stanovanja v Starem selu, župnika pa napadli in o-kradli. V decembru 1930 so vdrli v cerkev sv. Ignacija v Gorici, ker bili slovenski sveti misijoni. Napadli so duhovnika in zahtevali, naj pridiga v italijanščini. nato so prerezali električne žice, zamazali z rdečo barvo blagoslovljeno vodo in pozneje omenjenega duhotmika še zlostavljali. Itd. itd.
Škofija Dubrovnik
Od te škofije je padel pod Italijo otok Lastovo, na katerem se je i; cerkvah vedno pri•
0
digalo v hrvaščini. Čeprav v vsej župniji ni Italijanov, pa so morali pridigati tudi po italijansko, da bi tamkajšnje Hrvate čim prej poitalijančili.
Škofija Senj Modruš
Italijanske oblasti so izgnale z Reke. ki spada pod to ikofijo, kapucine, ker so bili Hrvati, a prav tako enega župnika in enega kaplana. Sušaškega župnika so zaprli 2a sedem mesecev, čeprav je bil popolnoma nedolžen. V dijaškem semenišču na Reki je bilo dijakom prepovedano govoriti po slovensko in niso smeli pisati niti pisem po slovensko, a prepovedani so bili tudi slovenski in hrvaški molitveniki. Cenj-av so bili prebimlci v veliki večini Hrvati in Slovenci, ni bilo nobenega duhovnika Hrvata ali Slovenca.
Nadškofija Zadar
Italija je iz Zadra izgkala hrvaške frančiškane in tretje-rednike. V delu župnije Diklo pri Zadru, ki je pripadala k Italiji, je bila uvedena italijanska pridigaK čeprav tam ni nobenega Italijana. Prav tako so . bile uvedene italijanske pridi-i
ge v drugih cerkvah okolice Zadra, čeprav so bivali tam sami Hrvati.
Ce vse skupaj seštejemo, dobimo sledeče številke, iz katerih se vidi, kako je Italija postopala s slovenskimi in hrvaškimi duhovniki:
Interniranih 35, zaprtih v Istri, Trstu. Gorici 23, izgnanih čez mejo 108. V teh številkah ni štetih: 77 redovnikov, 47 klerikov, 56 laikov, skupaj 180 oseb iz sledečih 15 samostanov: a) kapucini: Gorica, Sv. Križ pri Vipavi, Reka; b) frančiškani: Kostanjevica, Sv. gora Barbana, Pazin, Koper, Merezine in Zadar; c) konventualci: Pire n in Cres; č) tretjeredniki: Ma*-tinščina, Veli Lošinj in Zadar. Vsi ti so morali zbežati preko meje.
Iz tega sledi, da je bilo: a) interniranih v Italiji 35. Poleg interniranih v Italiji in zaprtih po ječah Istre, Trsta in Gorice še a) pregnanih čez mejo 91 duhov mkov in 77 redovnikov skupaj 168; a če prištejemo še zgoraj omenjene, znaša njihovo število 185; b) interniranih in nato izgnanih 8 duhovnikov; zaprtih in nato izgnanih 9 duhovnikov.
S takšno politiko se je strinjal tudi fašistični škof Santtn, fci je poslal koprskega župnika prejšnjo nedeljo izzivat desetletja zatirani slovenski živelj v Krkavče, ker misli, da so se vrnili stari fašistični časi, ki so mu prinesli škofovsko palico.
Pa se niso vrnUH
Vidali bi moral tako govoriti
V Miietku novembra se je Vittorio Vidalj udeležil kongresa avstrijske komiruformov. ske partije na Dunaju. Sevedla je na tem kongresu tudi gc-wwU. Nadvse pa je pri Um poudaril, da je »dobro«, če Sovjetska zveza noče podpisati avstrijske mirovne pogodbe, dokler bodo angloarmeriške: čete v 7Ystu. Nato pa je govoril na zelo zanimiv način: ne zato ker je bil njegov govor skoro ves posvečen, kot po navadii, zmerjanju JugoHa. vije in Tita *n hujskanjni avstrijskega ljudstva preti njege. vi sosedni državi, temveč zato, ker je pripovedoval o Jugoslaviji tisto, kar dejansko velja za Sovjetsko zvezo in njene satelite. Vidaliju, ki Jugoslavijo pač zelo malo pozna, a Sovjetsko zvez0 mnogo bolje, ni bilo potrebno povedati nič drugega kot tisto, kar je videl v Sovjetski zvezi in letos n. pr. na Madžarskem, kjer se je precej časa mudil.
Vida lije v govor bi torej ma. ral biti ta-le — če b iv njem zamenjal besedo Tito z besedo Stalin ali Rakoši, C er vernikov itd. in namesto besede Ju. goslarja ali cona B uporabljal besedo Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija, CSR, Poljska ali Albanija:
((Stalinovi (CemenkorH ati Rakašijevi ali Hodževi itd J fašisti nameravajo uničiti ne samo vsako opozicijsko politično in gospodarsko gibanje, temveč tudi vsako protestno dejanje proti katastrofalnim življenjskim pogojem prebival, stva.v
«Stalln (Cervenkov, Hodža...) misli, da morejo s terorjem li. kvidlrati odporniško gibanje. On se moti. V Rusiji, Bolgari, ji, Albaniji... se razvijte široko gibanje stavk in sabotaž u podjetjih in zadrugah...»
«Stalin (Rakoši, Cervenkov...) je poskusil uničiti organizirano opozicijo, poskusil ie varati delavski razred in svoje narode. Danes pa je boi j kot kdaj koli postalo jasno, da je tudi v tem svojem poskusu doživel bankrot.«
«Danes pridstartfja Stalinova (Cervenkova, Rakoši jeva...) klika samo najbolj izpostavljeno ost protijugoslovanskega ir¥ protikomunističnega beli-cizma, udarno brigado imperialističnih roparjev v kampanji klevet in oboroženih provokacij proti socialističnemu svetu...»
«Stalim (Cervenkov, Rakoši, Hodža...) in njegova tolpa ovaduhov in morilcev je danes brez rezerve v taboru vojne. ....V Sovjetski zvezi (Madžarski, Bolgariji...) se gradijo v pospešenem tempu ceste in vojaški objekti, atomska letališča. Hoče se militarizirati t>se ljudstvo, in mu prt tem kažejo dve Poti za izhod: puško alt pa koncentracijsko taborišče. Kapitalizem je bil ponovna vzpostavljen v svoji najbolj deneneriran') obliki, v obliki državnega monopolizma,., s pomočjo birokratske in vojaške kaste, kakršnih m bilo v zgodovini. ki se oslanja na policijo, na kulake in na mestno buržoazijo...»
Sovjetska zveza (Madžarska, Romunija, Albanija...) je vstopila v politično, gospodarski in socialno krizo, ki bi jo hotel odstraniti. Stalin (Cerven. kov, Rakoši..) s pomočjo vojne in s poskusom, da bf nevtraliziral notranje kontradikcije, s tem da navaja misel ljudstva na a/vanture imperialističnega tipa...«
((To dejstvo kaie, da bo Sta. linova (Cervenkova, Rakošije. va...) klika, ki je bila poražena na mednarodnem področju, likvidirana tudi v notranjosti Sovjetske zveze, Madžarski, Romunije, Bolgarije, Albanije, CSR...»
Tako bi moral govoriti Vidali avstrijskim fcorninformi-stom, če bi hotel govoriti res.
n’co, ne pa pljuva ti strup vrt sovraštvo ter bi ato na Jugo-stavijo, ki je storila tm in ki tudi vse podvzema, da bi o-hranila mir na vsem svetu, predvsem pa na svojih mejah, kjer vršijo kom informovski napadalci in izzivalci nenehno oborožene provokacije.
i!st|a m
povabila na zaslišanje zastopnike južnoafriškega prebivalstva
PARIZ 16. — Komisija OZN za zaupno upravo je sprejela kubansko resolucijo, ki zahteva od komisije, naj povabi predstavnike avtohtonega prebivalstva jugozahodne Afrike, da ji predložijo svoje pritožbe glede južnoafriške uprave na teh mandatnih področjih.
Nato Je komisija odgodila zasedanje do ponedeljka, da bi delegacije lahko proučile dokument, ki ga bo jutri predložila Francij« in ki zahteva vključitev Italije v OZN.
VVASHINGTON 16. — Dv» trne. rlika znanstveniki, dr. Edw|n M. Me. Millan to dr. G len« T. Sea-berg, sta dobila Nobelovo nagrado za leto 1951 v priznanje za svoja raziskovanj* na področju kemije.
37. novembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, sobota 17. novembra
Gregorij, Ljuboya Sonce vzide ob 7.06, jatone ob 16.33. Dolžina dneva 9.27. Luna vzide ob 19.00, zatone ob 11.00. Jutri, nedelja 18. novembra Odon, Oliva
KOMINFORMOVSKA GONJA
proti članom Delavskih zadrug
v coni B-dokaz njihovega strahu pred istrskimi delavci
V Trstu in v Istrskem okrožju delavci mnogo razpravljajo o Delavskih zadrugah. Zaskrbljeni so za njihov obstoj in razvoj, saj so tesno povezane z delavskim gibanjem na tem o-zemlju. O delavskih zadrugah Pa. govore tudi razni špekulanti, za katere predstavljajo bober plen.
Delavci hočejo seveda vrniti Delavskim zadrugam njihovo prvotno nalogo. Zanje bi morale biti “Delavske zadruge močna trgovska mreža, ki bi uravno-šala in tudi nižala življenjske stroške. Sporazumno z nadzornim odborom je tržaško sodišče odgodilo volilna zborovanja, tako da je s tem nudilo še ostalim članom možnost, da plačajo svoje deleže. Poziv sodišča je bil objavljen tudi v Uradnem listu Istrskega okrožja, s čimer so tudi tamkošnji člani dobili možnost, da uredijo svoj položaj z vplačilom deleža, kakor je bilo omogočeno tudi članom v Trstu in v Furlaniji (Italiji).
To naravno dejstvo je silno zmedlo kominformiste. Dovolj je, če beremo njihove časopise, da opazimo, kako se hudo boje, da bi morebiti prišli na skupščino in morda celo v vodstvo Delavskih zadrug tudi zastopniki istrskih delavcev.
Toda istrski delavci, člani Delavskih zadrug, imajo iste pravice kot člani v Trstu. Samo ljudje, zaslepljeni po šovinizmu in protiljudskem sovraštvu. lahko mislijo, da so tržaški člani izbranci, oni iz Istre Pa «izvrženci». Takšno razlikovanje pa je znak fašistične miselnosti.
Kominformovci trdijo na primer. da delavci v coni B ne morejo biti aktivni člani, češ da ni nobenega juridičnega i jamstva in češ da ravnateljstvo Delavskih zadrug ne opravlja svoje jurisdikcije v coni B. Dalje, da, so prodajalne v coni B pod nadzorstvom komisarja VUJA itd.. Delavske zadruge se raztezajo na vse ozemlje in celo izven ozemlja. V coni A so pod začasnim vodstvom komisarjev, ki jih je imenovala ZVU in isti ljudje upravljajo zadruge v coni «B». Delavci v Istrskem okrožju imajo globoko zadružno zavest in toliko svobode, da volijo svoje zastopnike, kolikor je niso imeli nikoli prej.
Kominformistično razburjanje, ki ga dobro razumemo, ni v tem. da se «bodo odprla vrata na stežaj titovcem«; njihovi zaskrbljenosti je vzrok dejstvo, da bo široka demokratična akcija preprečila kominlormi-stom, da bi se polastili Delavskih zadrug. Zato vidalijevci širijo gesla in pozivajo tržaške nacionaliste vseh odtenkov ter vse reakcionarne sile k enotni fronti, da bi preprečili istrskim delavcem izvrševanje njihovih demokratičnih pravic. Komin-formisti so pripravljeni, kakor kažejo njihove izjave, združiti se z neotašisti, z nacionalisti in z vsemi nazadnjaškimi silami v Trstu, da bi skupno z njimi razdelili bogati plen.
V zadnjih tednih so komin-formisti v tem vprašanju preko, sili vse meje protiljudskega sovraštva in Vidali očita tržaški buržoaziji. da se boji obsoditi odlok sodišča in nadzornega odbora.
Tržaški delavci in vsi delavci, ki lahko neposredno doživljajo to mračno plat kominfor-mističnega delovanja, naj vse to dobro premislijo, naj seštejejo vsa ta sramotna protidemokratična in protisocialistična
dejanja, ki jih je podvzela v teh , zrelosti in razredne zavednosti, letih kominformistična agentu- S svojim konstruktivnim delo-ra v Trstu ter naj izvajajo pra- vanjem bodo tudi nujno podprli
vilne zaključke tudi o tem vprašanju. Vidalijeva stranka si hoče osvojiti Delavske zadruge, da vpreže to proletarsko u-stanovo v službo svoje klike, da spremeni Delavske zadruge v orodje nadaljnjega razkrajanja mednarodnega delavskega gibanja ter povzroči novo škodo ideji socializma in ošibi zadružno zavest našega ljudstva.
Delavci Istrskega okrožja bodo tudi ob tej priliki v zavesti, da bodo še enkrat podprli borbo tržaškega delavskega razreda dali tem samozvan-m komunistom resno lekcijo politične
potek razjansnjevanja med tržaškimi delavci; razjasnjevanja, kj povzroča toliko strahu ko-minformistom. Qni se namreč boje, da bi morali na bodoči skupščini gledati iz očj v oči zastopnikom delavstva v Istrskem okrožju, kakor so se pred nekai leti bali navzočnosti stotin delegatov delavcev cone B na kongresu Enotnih sindikatov in na skupščini kmetijskega sindikata. Qni se boje resnice, sramujejo se svojega delovanja; boje se, da ne bodo mogli več prikrivati svojega izdajstva interesov delavskega razreda.
Narodna študijska
in
h
zrnca
bo imela v ponedeljek 17. novembra 1951 ob 20.30 v Ul. Roma 15, II svoje prvo predavanje iz umetnostno - zgodovinskega cikla.
Predaval bo dr. Fran Stele « SLOVENSKA UMETNOST V SREDNJEM VEKU«.
Vabila se dobe v knjižnici Ul. Geppa 9, IV.
HUDA PROMETNA NESREČA V UL. DELL' IS TRI A
30 ranjenih pri Ireenju lilobusa in iramvaja
Devet oseb pridržanih v bolnici - Šofer fllobusa aretiran
Včeraj zgodaj popoldne se je v Ud. deBTstria v višini pokopališča pri Sv. Ani pripetila huda nesreča, ki k sreči na zahtevala, vsaj d'o sediaj, smrtnih žrtev.
Točni vzroici nesreče niso znani, vendar vse kaže, da je treba krivdo pripisati šoferju filobusa, k* je na ovinku zašel preveč na levo. Sef er ie bil zaradi tega aretiran in šele nadaljnja preiskava bo dognala vzroke hudega trčenja.
Bilo je približno 15.45, ko je proti pokopališču-vozil tramvaj št 10, katerega vozač, 51-letni Angelo Chert iz Ul. Koštalun-ga št. 145. je znan v krogih u-službencev Acegata kot izredno previden mož. Tramvaj je imel tudii prikolico in oba voza sta bila razmeroma polna, saj se takrat mnogo ljudi pelje na pokopališče. V istem času pa je c-a Sv. Sooote zavozil tudi fito. bus «D», katerega je vozil 30-letni Matteo Balos iz Ul. De-gli Artisti 7. Balos je s svojini precej polnim vozilom zavil izza ovinka nekaj metrov po postaji pri pokopališču in je iz neznanih vzrokov zašel preveč na levo, to je sredi tračnic ter strahovito treščil v nasproti vo. zeči tramvaj. Obe VoZfli sta' se sunkovito ustavili, medtem ko so se med žvenketom razbitih šip mešali stokajoči glasovi rar.je-
ka, kajti vsak. je hotel eimprej izstopiti. Marsikdo, ki je ostal nepoškodovan zaradi trčenja, se je iz gneče preril več ali manj raztrgan.
Policijski agenti, posebno elani upravne policije, Sp takoj u-stavili vsa vozila, v katera so naložili ranjence in jih sproti pošiljali. ; jolnišnico	r
tudi rešilni avtomobili Rdečega križa, ki pa so zaradi sodelovanja privatnih avtomobilov, imeli malo dela. V kratkem času je hilo poslanih v bolnišnico 29 več ali manj ranjenih. Na mesto je prišla tudi prometna policija z narednikom Furlanom, ki fe takoj uvedla preiskavo z namenom, da ugotovi vzroke. Ker je vse kazalo, da je šofer filobusa kriv nesreče, so ga aretirali in odpeljali na policijo, kjer ga bodo zaslišali. Obe vozili sta precej poškodovanj v sprednjem delu. Med ranjenci so tudi trije uslužbenci Acega. ta, ki so bili tedaj v službi v tramvaju. Osebju Acegata v fi-lobusu se ni zgodilo ničesar.
Vsem ranjencem so zdravniki nudili prvo pomoč in obvezali rane. 9 so jih pridržali v bolnišnici,' medtem ko so jih 20 poslali domov. 1 ranjenka, in sicer. 58-letna Giovartna Noscl iz Ul. Crosadd. 11 pa sc je za-
tila lutkami piedbtmi
Dvorana v prostorih SHPZ je bila v četrtek popoldne polna mladih gledalcev, ki so navdušen0 spremljali Pavliha in nje. govo tovarišijo.
GORIŠKEGA
V livarni Safog znižali delovni urnik
Cim se bliža zima. se našemu mestu obeta vedno večja brezposelnost. Kot znano, so pred kratkim znižali delovni urnik v podgorski predilnici in predilnici v Ronkah zaradi pomanjkanja surovin. v livarni SAFOG so te dni znižali delovni urnik pa zaradi pomanjkanja naročil.
Delavci, zaposleni v mehaničnem oddelku, bodo odslej delali samo 40 ur tedensko, oziroma samo od ponedeljka do petka. V soboto bodo prosti ves dan. Z znižanjem urnika se bodo znižali tudi njihovi prejemki. s katerimi ne bodo mogli delavci kriti stroškov za vzdrževanje njihovih družin, ki terjajo pozimi več oblačil, kurjave in tudi več hrane.
Znižanje delovnega urnika je prvi znak, da je kriza, ki pretresa naše gospodarstvo, zajela tudi livarno Safog. ki je za podgorsko predilnico drugi najvažnejši industrijski objekl v našem mestu.
Državni svet obravnava tožbo Zveze proizvajalcev likerjev
Včeraj so na državnem svetu pretresali tožbo, ki jo je proti goriški prosti coni vložila Državna zveza proizvajalcev likerjev. Omenjena zveza zahteva od državnega sveta, naj prekliče zakon o prosti coni. ker ni do danes prinesel nobe-• ne koristi mestu, marveč samo nekaterim velikim tvrdkam, ki nimajo nobene zveze z gori-škim gospodarstvom. Nadalje očita v pritožbi Državna zveza proizvajakev likerjev, da niso omenjene tvrdke pomagale olajšati brezposelnost, temveč se s
I prosto cono samo okoriščajo in ' vodijo na državnem trgu kon-korenco na škodo vsem ostalim proizvajalcem likerjev.
Včeraj so imeli na državnem svetu šele prvo zasedanje v zvezi z razpravo proti goriški prosti coni in je zatorej izid še neznan.
Proti tehtni obtožbi Zveze proizvajalcev likerjev, ki so državnemu svetu predočili gospodarsko stanje ■ na Goriškem in dokazali, da prosta cona ne služi svojemu namenu, ker ni prinesla obetane pocenitve življenjskih potrebščin in ni niti omilila brezposelnosti.
Ce bo državni svet tudi v tem primeru dovolil prodajati tovarnam, ki so izven proste cone alkohol, ki ga tovarne proste cone prejemejo v predelavo, bodo tukajšnji proizvajalci likerjev še poostrili konkurenco. V tem primeru bodo oblasti popustile še z že itak šibkim nadzorstvom izvoza v druge pokrajine.
Oprostitev proste cone ali neupoštevanje pritožbe bo pomenilo preklic zakona o carini, ki pravi, da je tihotapstvo vsaka uporaba carinskih olajšav v drugačne namene, kot so predvideni v odredbi o carinski olajšavi.
Dva priziva
Preteklega septembra so na kazenski sodniji obsodili 45-letnega Obita Oliva iz Ul. Tu-nisi 31 na 6 mesecev zapora in plačilo 2000 lir globe, zaradi pijančevanja in upora organom javne varnosti. Proti obsodbi je Obitov odvetnik vložil priziv, ki ga je utemeljeval z dejstvom. da je Obit le nekaj dni prej prišel iz umobolnice in ne more zato nihče obsojati njegova dejanja. S prizivom se je nat0 oglasil še državni pravdnik
nih potnikov. V notranjosti vo. I tekla po prvo pomoč na postajo zov je nastala precejšnja peni. Rdečega križa na Trgu Vittario
Veneto, kjer ji je zdravnik u-gotovil udarec na gležnju leve noge in desnem kolenu ter je predpisal 5 dni počitka.
Čeprav so nakatwi hudo ranjeni, ni hihče č smrtni nevarnosti, razen seveda, če ne nastopijo komplikacije.
V bolnico so bili sprejeti: na opazovalnem oddelku 42-letna Genoma Verzier iz Drevoreda XX. septembra 25, zaradi precejšnje poškodbe na spodnjem delu hrbta im levem delu glave, okrevanje predvideno v 15 dneh; 25-letna Nives Terscon por. Rinaldi iz Androne C. Co. lombo 1, zaradi precejšnje poškodbe na levi nogi, zapestju ter desnem kolenu, 10 dni; na ortopedskem oddelku 3-letni Silvano Gašperini iz Ul. Media 6 zaradi udarca na čelu, 6 dni; 45-letna Marija Gašperini iz Ul. Navali 19 zaradi udarca na levem gležnju z verjetnim zlomom, poškodba desnega ramena in reber, 30 dni; 54-letna Luigia Blason iz Ul. Doda 19, zaradi zloma desne noge, 2 meseca; na I kirurškem oddelku: 75-letni Giuseppe Morel iz Vi-colo dellEdera 6 zaradi zloma reber, 40. dni; 68-letni Angelo Franchin iz Ul. Ghiberti 3, zaradi zloma reber, 1 mesec; na drugem kirurškem oddelku: 28. letni Rodolfo Zannin iz Sv. M. Magd. Sp. 380 zaradi močnega udarca na levi nogi, 10 dni; na otorinološkem oddelku: 54-letna Antonija Marion iz Ul. Ko-štalunga 126, zaradi zloma nos-nis kosti in ran na desni roki, 15 dni.
Vsi ostali so bili obvezani in poslani domov ter bodo verjetno okrevali kakor predvideva zdravniško poročilo:	33-letna
Eugenia Kongec por. Pastore iz Ul. Piccolomini 9, choc, 10 dni; 36-letni Guido Giacconi, Sv. Sobota št. 1171, udarec na levi strani glave, 8 dni; 49-letni Lui. gi Scafa, Sv Sobota 1240, rana na zgornji ustnici in izguba 2 zob, 8 dni; 60-letni Giuseppe Di Vincenzo, Ul. Solitro 3, poškodba na desnem gležnju, 6 dni; 29-letni Antonio Saidel iz Sv. Sobote, udarec na levem delu prsnega koša in rana na levem gležnju, 6 dni; 20-letni Oronzo Leo. Androna degli Sca. lini 2, poškodba na zgornji ustnici, 3 dni; 17-letai Renato Braidol, Sv. M. M. Sp. 303, poškodba na mečnici desne noge,
6 dni; 47-letni Peter Furlan, S. M. M. Sp. 1247, udarec na levem delu prsnega koša, 6 dni; 49-letna Marija Kodelja vd. DL vis, Ul. Carpi-neto 33, poškodba na levi nogi in desni roki, 3 dni; 51-letna uslužbenka ACEGAT Paola Stegel, por. Zarri, Trg tra i Rivi 12, poškodba na desni nogi, levi roki in na desni strani glave, 5 dni; 40-letna Ernesta Petarnelli por. Salvatori, Ul. P. Vergerio 18, poškodba na levi nogi, 5 dni; 55-letna Olivia Ančič, Ul. T. Vecellio 20. poškodba na levem delu prsnega koša in levi nogi,
5 dni; 7-letna Stelia Carmi, Ul. Cereria 13, udarec na desnem delu glave, 3 dni; 25-letna Jolanda Sambo, Uh Cereria 13, rana na levem kolenu, 4 dni; 39-letna Maria Mestrini por. Gualandi, Sv. M. M. Sp. 385, poškodba na levi nogi, 8 dni; 51-letni uslužbenec ACEGAT Angelo Chert, Ul. Costalunga 145, rana na levi roki in na levem delu glave ter lica. 8 dni; 53-lefni uslužbenec ACEGAT Domenico Pottini, Sv. M. M. Sp. 1245, močan udarec na glavi, omotica in poškodba na levi nogi, 10 dni; 40-letna Giusep-oina Pagani por. Godina, Ul. Revotellla 29, poškodba na levem kolenu in levi rami, 8 dni; 32-letna Ida Grego por. Laghi, Ul. dei Vignetti 62, poškodba na desni roki, na čelu. 6 dni; 49-letna Livia Benussi vd. Brai-da, Ul. Oriani 3. poškodba na desni nogi, 5 dni.
in od sodišča zahteval, da zvišajo Obitu kazen, ker je bil zaradi istega prekrška že pred-kaznovan. kar niso pri prvi razpravi niti upoštevali. Sodišče je včeraj na prizivni razpravi sprejelo priziv državnega- pravnika in upoštevajoč v prizivu navedene obremenilne okolno-sti. Obitu zvišalo kazeh na 8 mesecev zapora in 2700 lir globe.
Nato je sodišče pregledalo priziv, ki ga je vložil 37-letni Camuzzi Anorino iz Tolmeča proti obsodbi na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, ki so mu jo zaradi skrivnega prestopa državne meje naprtili na sodniji,
Comazzij% so jugoslovanske obmejne oblasti vrnile v domovino. čim je prestopil žico. Sodišče je priziv zavrnilo in ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave.
Oproščen nenamernega umora
Obtožbe nenamernega umora so pri včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču oprostili 42-letnega delavca, zaposlenega pri Selveg, Bruna Viktoria iz. Ronk. Brunu je obtožnica očitala, da je zakrivil smrt sodelavca Bressana Bruna, ker ni odstranil toka iz električne žice, ki jo je, Bressan popravljal. Na razpravi je Bruni izjavil da bi moral električni tok odstraniti Bressan sam. Njegov trditev so potrdili tudi tehnični izvedenci električnega podjetja.
Seja pokrajinskega sveta
Danes popoldne ob 15, se bo v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. Crispi sestal pokrajinski svet. Zaradi obširnosti dnevnega reda ki sestoji iz štiridesetih postavk, se bo pokrajinski svet zelo verjetno zopet sestal tudi prihodnji teden.
Prvi aagloameriški oddelki odšli na pomoč poplavijencem
Prvi britanski in ameriški pionirski in tehnični oddelki so odšli iz Trsta v Rovigo na pomoč poplavljenim krajem. S seboj so vzeli prenosne čolne, iz-kopalne naprave, opremo za čiščenje vode. vreče za pesek in prevozna sredstva, da bodo lahko pomagali pri delu.
uitite in citajite
fhimoltilu dnevnih l
Direkcije pomorskih družb
umaknile svoje nepravične zahteve
Tukajšnja sekcija pomoiske-ga sindikata »SINDAM« je dobila včeraj brzojavno sporočilo, da so direkcije najvažnejših pomorskih družb umaknile svojo zahtevo proti članom notranjih sindikalnih komisij »Tržaškega Lloyda». »Italije« in «Adriatice». Kot smo že poročali, so namreč te notranje komisije ostro protestirale pri italijanskih oblasteh v Rimu proti politiki ministra za pomorstvo Cappe. Direkcije so na upravičene žahteve uslužbencev teh treh družb brutalno odgovorile in zahtevale, da člani komisij prekličejo svoje trditve v desetih dneh. Obenem so direkcije zagrozile, da bodo drugače člane komisij odstranile z dela ali celo odpustile.
Uslužbenci treh največjih pomorskih družb, ki imajo svoj sedež ali podružnico v Trstu, so že delj časa v skrbeh. Italijanski minister za trgovinsko mornarico, Cappa vodi zelo odločno politiko, s katero skuša zmanjšati pomen državnega kapitala v pomorstvu in favorizira «svobodne lastnike«. Ta politika seveda vodi k zmanjševanju delovanja velikih pol-državnih družb, vključenih v FINMARE. Posledica teh veli' kih sprememb v italijanskem pomorskem gospodarstvu bi se tudi močno odražala v Trstu. Posebno bi pa težko to občutilo prav osebje omenjenih družb, kateremu bi grozili odpusti in bj bile temeljito omajane možnosti za njihovo življenje.
Kot smo že zapisali, so bili rimski vladni krogi vsled prevelikega ogorčenja javnega mnenja prisiljeni, umakniti svoje krivične in protizakonite zahteve proti članom notranjih komisij.
To je sicer majhna zmaga. Vendar ni s tem še zdaleč rešeno osnovno vprašanje tržaškega pomorskega potenciala Trst je ostal še nadalje brez ladij.
Včeraj je sporočila AN.SA precej megleno vest, da b0 dobil Trst končno le dve novi moderni ladji. Po naj bi bili ladji «Africa» in «Europa». Vendar se še ne ve, v kakšen register bodo vpisali ti dve ladji. Mnogo je verjetnosti, da bodo tudi ti vpisali v genovski. Ladji bosta pričeli prihodnje leto z rednimi vožnjami proti Afriki, kamor so vodile tradicionalne tržaške proge. Odhajali bosta sicer iz Trsta, vendar bo njih končha točka Genova. Praktično bo dobil Trst s tema dvema ladjama polovice tega, kar je že imel, vrnjeno, Genova pa bo dobila to. kar Je ni nikoli imela in tako predstavljata tudi ti dve ladji za nj0 brez dvoma dobiček.
Zelo dobro je uspel
«Teden za našega dijaka»
kar m le zasluga požrtvovalnih poverjenikov in nabiralcev, temveč tudi globoke narodne zavesti tržaških Slovencev, ki podpirajo Dijaško Matico ob vsaki priliki z Iskreno radodarnostjo.
Okrajna skupščina OF za Nabrežino
V nedeljo 18. novembra 1951 ob 9. uri bo v -Nabrežini v kuL turnem domu Igo Gruden skupščina OF slovenskega naroda za nabrežinski okraj s sledečim dnevnim redom:
1. politični in gospodarski pregled in naloge OF;
2. organizacijsko poročilo;
3. diskusija;
4. sklepi;
5. izvolitev okrajnega odbora;
6. razno.
Prebivalstvo Trsta ni naraslo
PROSVETNI KROŽEK SV. KRIZ vabi na predstavo Molierove komedije v treh dejanjih nJURIJ TEPČEK« ki bo v Nabrežini 18. novembra ob 16. tiri. AVTOBUS: iz Sv. Križa ob 15.30; iz Nabrežine ob 18.05. Ob 20. uri se prične PLES.
Cisti dohodek v korist nov letne jelke.
Tako kažejo do sedaj objavljeni podatki o ljudskem štetju
Pobiranje družinskih pol v zvezi z ljudskim štetjem je šlo v zadnjih dneh vendarle nekoliko hitreje; tako vsaj poročajo uradniki občinskega števne, ga in popisnega uradia, ki so izjavili, da so naleteli pri svojem d'slu na mnogo manj težav, kot v prvih dneh pobiranja pol. ko- So morali sami pole Izpolniti ali pa popravljati že zgrešene odgovore na izpolnjenih polah. Vse kaže, dla so si prebivalci vzeli k srcu opozorila časopisov, radia in občinskega števnega urada gledie pravilnega izpolnjevanja pol ter d!a so razne pogreške in napake že sami popravili. Kljub temu izboljšanju položaja, pa je bilo do sedaj pobranih komaj okrog’ 40.000 družinskih pol, to se pravi niti polovica; ki s0 jih prav Isti uradniki do 4. t. m. razdelili. Ker hi moralo biti ljudsko štetje zaključeno že 19. t. m., obstaja resen dvom; ali bodo zmogli uradniki opraviti vse delo do določenega roka.
Družinske pele je prejelo v tržaški občini 87.000 družin; razen teh je b'lo na dan 4. novembra v Trstu še 1303 tujcev, ki so morali prav tako izpolniti družinske pole, odsotnih pa je bilo istega dne 5621 stalnih prebivalcev. Ce predpostavljamo. da je vsaka družina sestavljena iz povprečno treh članov (v predmestju in vaseh, kj spadajo v tržaško občino; bodlo verjetno tudi večL
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
SKRB ZA DRUŽINO
ga je spravila na krivo pot
Žalostno življenje tira mnoge brezposelne v obup
Koliko ljudi pri nas se je leta in leta preživljalo s svojo skromno plačo in se odpovedo, vato tudi zabavam, ker jim denar ni zadostoval. Nikoli bi si ne umazali rok z nečednimi za. devami in bi verjetno celo življenje ostali spoštovani ljudje. Toda prišla je brezposelnost, ki je marsikoga vrgla v obupni položaj. Dela nikjer, družina pa doma čaka na košček; kruha. KoDko je takih primerov v našem mestu? Nešteto. Ni čuda, če se potem tak obupanec spozabi in kaj ukrade, da bi pomagal svoji družini.
Podobno tragiko *5e doživel 34-letni RomoloGiansahti, ki je bil že pet meseoev brezposeln. Številna družina ni imela več sredstev za preživljanje in ker diela ni bito nikjer, je mož skle-
kazni. Tudi starinarjca Braico-vicheva, ki fe kupovala ukrade, ne dele, je bila obsojena na 4 mesecp zapora, na plačilo 3.000 lir denarne kazni in na globo v višini 4.000 lir. ker ni vpisovala nakupov v posebni seznam.
Ker ni imel stanovanja si je zaželel smrt
Malo pred poldnevom so prepeljali v bolnico 27-letnega delavca Umberta Grega, stanujočega v ljudskem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5. Mož je izjavil, da je hotel napraviti samomor, ker je že štiri leta prisiljen živeti z ženo in dvema mladoletnima otroka v ljudskem prenočišču in nikakor ne more
mil s tatvino priti do prepetreb.: priti do lastnega stanovanja.
nega denarja.
Odpravil se je po mestu z majhno aktovko, v kateri je imel nekaj orodja in pregledoval hišne veže. Kjer je opazil plinski števec, se je spravil na delo in hitro odvil nek medeni, narti del. Ko jih je imel precej, se je napotil k starina rki, 47-ietni Mariji Braicovich vd. Floridan, stanujoči v Ul. del Rivo 11. Ta je vse kupovala, toda pozabljala je vpisovati na. kupljene stvari v posebni seznam.
Nekega dne pa je Giansanti šel po stopnicah neke stavbe !n iskal plinsko napeljavo. Njegovo vedenje se je nekj Mariji Godiani zdelo sumljivo. Skrila je za vrata in opazovala moža, ki se je vrgel na tla, potegnil iz torbe orodje in začel z delom. Tedaj je Gcdiani-jeva telefonirala svojemu možu v trgovino, toda ker je ta bil prezaposlen je naprosil ne. čaka da bi on skočil pogledat, kaj se dogaja. Ta je pritekel in našel GiansanUja pri delu. Seveda je hitro skočil nanj in ga prijel ter ga kasneje izročil policiji.
Gtansantj je med zasliševanj etn priznal vse ter navedel hišne številke in ulice okradenih stavb. Dudai pa je, da je začel krasti samo zato. da bi si preskrbel denar za vzdrževanje svoje družine. Ker je bil že pet mesecev brezposeln in ni mogel nikjer najti službe, se je spravil na tatvino, ki mu je prinašala vsaj kruh.
Giansanti fe tudi P^ed sodiščem potrdil to svojo križevo pot, kj ga je spravila med' nepoštene ljudi. Želel sl je dela, da bi z zaslužkom skrbel za družino. Ker ni mogel najti ničesar, je izbral, čeprav podzavestno in pod silo razmer, nepošteno pot.
Sodišče je spoznalo Giansanti. ja za krivega raznih tatvin in ga obsedilo na 7 mesecev zapo. ra ter na plačilo 10.000 denarne
Razočaran je odšel v gostilno v Ul. Maiolica. si naročil kozarec vina. kamor je vrgel 20 tablet Veramona, nakar je vse spil. V bolnici mu zdravnik ni ugotovil nikakih znakov za-strupljenja. vendar so gg kljub temu pridržali na opazovalnem oddelku.
članske družine, bo zato V mestu mnogo takih, ki niti predi-videnega števila ne bodo dosegle), potem bomo lahko vsaj sklepali, koliko prebivalcev šteje Trst. Dosti se je govorilo o tem. dla se je število prebivalstva v zadnjih letih povečalo; todla če upoštevamo zgoraj omenjeno postavko, potem pridemo do številke okrog 260.000 ljudi, kar bi bilo lahko število vsega tržaškega prebivalstva.
Iz prvih etatističnih podatkov. ki so bili objavljeni, smo prišli do nekakšnega zaključka, da prevladujejo v našem mestu ženske; ta naša domneva je sedaj že nekoliko omajana, saj je bilo kasneje ugotovljeno, da je b:lo medi številom 4. t. m. odsotnih prebivalcev, največ moških!
Ker še dobršen del prebivalstva svojih družinskih pol ni oddal, imajo nekateri še vedno čas popraviti zgrešene podatke a|i ® se pri znancih pozanimali, če so v dvomu, kako izpolniti posamezne rubrike na ciružinskih polah. Mne-nje ie, da je marsikdb kakšno stvar zamolčal, ali resnico potvoril "Z strahu, da bi bil na podlagi svojih podatkov obremenjen z novimi davki. Občinska števni in popisni urad' zato ponovno zagotavlja, da bodo podatki ostali tajni ter da bo-do služili le za sestavo splošnih statističnih lestvic, k.i naj .prikažejo število prebivalstva na našem ozemlju, njegov gospodarski položaj1, stanovanjske razmere ter gospodarski položaj celotnega ozemlja.
Pobiranje pol o ekonomskem popisu se v glavnem šP ni pričeto in to prav zaradi že omenjenih ovir, na katere so uradniki naleteli pri pobiranju družinskih pol o ljudskem štetju. Vendar je občinski števni urad mnenja, dla bo tudi to delo v najkrajšem) času opravljeno.
Predavanja o novih obveznih davčnih prijavah
Predsedstvo cone obvešča da bodo priredili posebna predavanja v prostorih Trgovske zbornice. Predavanja bo oskrbela tukajšnja finančna uprava in bo na njih pojasnila principe novega zakona o davčnih prijavah. Prvo predavanje, ki je namenjeno predvsem advokatom. doktorjem komercialistom, in drugim strokovnjakom, bo v ponedeljek ob 17. v salonu Trgovske zbornice.
Predavanja bodo, kot je to že običajno, samo v italijanščini. Pravilno bi bilo, da bi finančna uprava upoštevala potrebe mnogih davkoplačevalcev Slovencev. Davčne prijave so zelo zapletene in smo jim že posvetili mnogo prostora. C e hoče davčna uprava doseči točne davčne prijave, mora na vsak način poučiti slovensko prebivalstvo v njegovem materinem jeziku. Obenem pa bi bilo potrebno napraviti formularje tudi v slovenščini.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
DRAMSKA DRUŽINA SV. KRIŽ
priredi
V NEDELJO 18. NOVEMBRA 1951 OB 16. URI
v kino-dvorani v NABREŽINI
„GEORGE DANDIN"
(Jurij Tepček ali Osramočeni zakonski mož) Molierovo veseloigro v treh dejanjih Poslovenil: Ivan Koštial — Režiser: Rudi Košuta OSEBE:
Jurij Tepček, bogat kmet, An gelkin mož . Rudi Košut* Angelika^ Jurijeva žena, hči barona Sotenviila - Danila zerjat; .Baron Sotenville, selski plemič, Angelkin oče -Ldi Košuta; Baronica Sotenville. njegova žena - M®1?* Samce; Khtander, Angelkin ljubimec . Miro Tretjafc Klavdma sobarica pri Angeliki - Lilijana Huter; Lubm, temet, v Klitandrovi službi - Lucijani Temce; Colin, filuS3 pri Juriju Tepčku - Lucijan Tence.
Dejanje se vrši pred Jurijevo hišo na vasi.
GLASBENO-UMETNIŠKI NASTOP PROSVETNEGA DRUŠTVA VOJKO« - PROSEK-KONTOVBI'
V NEDELJO 18. NOV. 1951 OB 17. URI V DVORANI NA KONTOVELU
1. Za uvod zapoje nekaj narodnih pesmi mešani PeV’ ski zbor.
2. Sledi veseloigra v enem dejanju.
.ČUDEŽ V PUSTINJI"
Spisal: V. Kata jev — Prevedel: Fran Žižek Režiser: Alojzij Starc
3. Spevoigra narodnih pesmi :
.LOJTERCA"
Scenarij napisal: Lojze Cjak - Zbral in priredil: V*' tor Čermelj - Režiser: Lojze Cjak - Dirigent: Vik#* Čermelj.
Na pobudo kroga tržaških Slovenk bo imela Narodna in študijska knjižnica dne 22. novembra 1951 bb 20.30 v Ulici Roma 15, II. levo DRUGI LITERARNI VEČER O pisateljici Zofki Kveder Demetrovič bo govorila univerzitetna profesorica gospa Marja Boršnikova namesto gospe prof. Lore Kemčeve, ki je službeno zadržana.
Iz izbora del pisateljice Zofke Kveder Demetrovič bodo recitirali člami Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
Vabila se dobe v Narodni ih študijski knjižnici.
Buje
Zadružno imetje sta si prilastila
Pred okrajnim ljudskim sodiščem sta se morala zagovarjati Anton Cinič in Angela Perič, člana kmečke delovne zadruge v Krašici, obtožena, da sta si na nedovoljen način prilastila imetja zadruge. Tako sta pridržala protizakonito 800 kg grozdi ja in 700 kg koruze, ki je bila lastnina vseh članov zadruge.
Ljudsko sodišče je oba spoznalo za kriva po členu 141 od. loka o kmečkih delovnih zadrugah in izreklo naslednjo kazen;
3 mesece zapora in. 20.000 din globe za Antona Ciniča, 6 mesecev zapora in 6000 din globe za Angelo Perič.
Zaradi podobnih prestopkov se je moral zagovarjati tudii Peter Damiani, član kmečke de. lovne zadruge v Lozarjih. Bil ie obsojen, na 5 mesecev zapora in na 8000 dinarjev globe.
Za večje izkoriščanje zdravilnih rastlin
Te dni je prišel iz Ljubljane zastopnik podjetja »Gosad«, ki bo skupaj s članom novoustanovljene »Agrarije« pregledal
in ugotovil, kakšne zdravilne rastline rasejo na Koprskem Namen tega pregleda je tudi, da bi se po možnosti pri kaki izmed številnih kmečkih delovnih zadrug uvedlo gojenje zdravilnih rastlin.
V kratkem se bo začel tudi tečaj kjer se bodo tisti, ki se zanimajo za zbiranje teh zelišč, učili, kako se jih zbira in suši. Tečaj bo predvidoma v Kopru.
Zaostriti je treba borbo proti špekulaciji
Na zasedanju okrajnega ljudskega odbora, ki je bilo v Kopru v ponedeljek, je delegat Knez Ivan v debati govoril o špekulaciji in njenih vzrokih. Pri tem je navedel, da je eden izmed vzrokov tudi italijanska lira. ki je še vedno kot nekako plačilno sredstvo, katerega se poslužujejo špekulanti za svoje grde namene. To škoduje našemu gospodarstvu in slabi vrednost dinarja. Ljudska oblast bi morala nekaj napraviti. da preneha ta špekulacija. Potrebno bi bilo razveljaviti liro kot plačilno sredstvo pri nas. Vemo, da ni v nobeni državi na svetu v veljavi taka praksa, ki je povod špekulaciji, ki škoduje delovnim ljudem.
Izlet mladine V. okraja
V. okraj OF priredi izlet mladine dolinsko - miljskega okraja v nedeljo 2. decembra v Gabrovico v Istri. Mladinke in mladinci, ki se žele udeležiti izleta, naj se pravočasno vpišejo na sledečih mestih;
Na sedežu v Dolini, v Bo-ljuncu pri tov. Marijanu Sancinu, v Borštu pri tov. Petaros Meri, v Ricmznjih pri tov. Kuretu Silvestru. v Domju. pri tov. Josipu Sturmanu, v Prebe-negu pri tov. Bandi Adolfu, v Mdčkovljah pri tov. Berjami-nu Slavcu, v Stramarju pr; tov Lazarju Veljaku, v Škofijah pri tov. Franku Sancinu, na Badihi pr; tov. Mili Hrevatin in v Plavjah pri tov. Josipu Jamšku.
Vpisovanje se začne danes
17. nov. in bo zaključeno v četrtek 22. novembra.
Obvestilo izletnikom v Sežano
Obveščamo vse. ki so se prijavili za izlet v Sežano, naj se zberejo v nedeljo 18. t. m. na Senenen trgu (Piazza Foraggi) pravočasno. Avtobusi bodo odpeljali s Senenega trga (Piazza Foraggi) točno in nepreklicno ob 8.30 uri zjutraj. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Opozarjamo še enkrat vse na točnost, ker avtobusi ne bodo čakali zamudnikov in bodo od-peljali po ^ določenem urniku. Starši, ki še niso oddali rojstnih listov svojih otrok, naj jih gotovo prinesejo s seboj.
Pionirska organizacija III. okraja * * *
Vsi izletniki, ki so se vpisali na openskem okraju za izlet v Dutovlje, naj se javijo na sedežu danes popoldne od 15. do
18. ure.
IZLETI PDT
Gledališče Verdi
-	dv4
Danes le zadnji dan 2 nada-izkaznic za abonma Iju-je pa se razprodaja abn t jev «C» pri gledališki
Literarno predavo11)6 v Barkovljak .
in ri1'
Obveščamo vse člane }•' v jatelje prosvetnega drust jy, Barkovljah, da bo dan« ^ nov. ob 20.30 v društven^ štorih v Frankolovem l^P nsk> rarno predavanje. O &‘° -jgf. moderni bo predavala aja-Valerija Glavič, njena *,jca nja pa bo ilustrirala raZpi' SNG Nada Gabrijelčič z
mi recitacijami. Ker
bo “t.
Bat'
lik kulturni dogodek zfstven« kovlje, pozivamo vse df“ ^ro-člane in prijatelje riaseg ^ štva, da se tega predavam . tovo udeleže.
DAROVI IN PRlSf
Za Dijaško Matico daruie vatin Fani 200 lir.
Sporočilo predsedstva coDe o štipendijah INA1L,ie
INAIL (Zavod za zaV«M jol;
proti nezgodam)je razri^^pr^   itečaJ,-’ pčnej
sko leto 1951-52 nat'
sinovom staršev, ki s0„1,^fpencS'J srečili na delu, in jtipe" i zavoda, in sicer za: l5®,j esr po 40.000 lir za dijake n>“ diJjK' nje šole; 100 štipendij »tipen,„e višjih sredniih šol, 50,vertHe!L po 100.000 lir za un yc e yr študente. Prošnje in	ča.J
kumente je treba predi02 K3‘r decembra 195l za PrvL-- i* v„-goriji in do 15. deceirito* ali pF ješolce glavni direkcih edežea krajinskim in krajevnu”: pd* INAIL, na katere se 'hjmrrna% deti obrnejo tudi za brazc3' m za dvig posebnega o	jj,
ga je treba priložiti P
__________-	-(jffi
ROJSTVA, SMRTI 1^*°	*
l95 Intel
Udeleženci izleta v jamo Vele-nico prj Divači naj se zberejo v nedeljo pred glavno postajo točno ob 4,30.
Pričelo se je vpisovanje za IV. tržaški velesejem
Uprava tržaškega mednarodnega velesejma javlja, da vpisujejo s 1. novembrom družbe za udeležbo na IV. mednarodnem velesejmu, ki bo od 29. junija do 19. julija 1952. Vpisovanje se bo nepreklicno zaključilo do 15. aprila prihodnjega leta. Prošnje za vpis mo. fajo predložiti bodoči razstav-ljalci na upravo mednarodnega trašikega vellesejma Viale Ippo-dromo 18. V prošnji morajo navesti: a) število zaželenih kvadratnih metrov; b) blago, ki ga mislijo razstavljati; c) uvozne kontingente, za katere mislijo zaprositi (navesti morajo kraj, od koder mislijo uvoziti blago in kategorijo blaga); d) zastopajoče tvrdke.
Za sedaj morajo pri prošnji za prostor položiti 4.000 lir poleg 3 odst. IGE kot vpisno takso in 1000 lir (poleg 3 odst. IGE) za vsako tvrdko, ki jo zastopajo, če ne bo na razpolago prostora, bo ta denar u-prava tržaškega velesejma vrnila.	1
poj
;CČ’
Dne 16,- novembra
v Trstu rodilo 7 ° \ ’7 b5i(>. je bil0 1Q, umrlo Pa Akar Poročili so se: nf‘«£ar#ai?* tro Bossi in
Baiti, mehanik Sergn:ntigna m gospodinja Anna Jj^rank uradnik Antonio F‘‘ aa, gospodinja Ida ?orn ^ i
vec Leone Seneka
spod n ja Elena Per ur«jV
ped Angelo PaIu ‘ nell>-ca Elisabetta Cassan nar Antonio Bunicci dinja Maria ChQ0od P fr amer. vojske J°hn . mva. spodinja Otti ha B~ichat<l jči' jak amer. vojske B nes in uradnica Laur jja ni, vojak amer. vojs1
A. Nyman h uradmea rina Pregazzi, uiaj.”vf G'° Mcnzin in gospodinj« na Moratto.	.	S>|1,?ret'
Umrli so: 53-letm qt1 Možina, 43-letna Laur«, ta vd. Piazzolo, 78	V
Lesnj kvd. P^zar Grgič gr tro Bonetti. Fab‘" lt4ina 6 dni. 52-letna Au g.letni sednjak vd. F«no. ton Gr; cio.
MALI O'
PLAČAM DOBRO n ^.nje.
majhno neo<,Tl.s,\?,ta slov na upravi lism.
IZG*!
DVODNEVN^einWa
1. in 4.
v Poreč Mofovun Opatiio
na Reko iZlEt
v Malerii«. in Štorfe pn »*
Vpisovanje
17. novembra.
od
12.
io
PROKOmiHFORmiSTIČHI KONGRES V ŠVICI
17, novembra 1951
Ob
tretjem kongresu tako imenovane IV. internacionale
mi v za-
fetS>ionfu avgusta - -
m ^P^embra je bil v Švici m •	tako	imenovane
W * cionale- Sam P° se'
» Jjf 'a kongres nikakršne-livsv en? Za meanarodno de-Ijudj^ s anie. Sodelovali so i ’ ni>majo nobene zveze .gibanjem, ki m daljeni od revolucioriar-Prednih
katerih delavnost
i in ,-r^ naprednih sil v sv e j Ptma’U katerih delavnos-. tou J? samo škodo delavske-
bilo Wiu\ Zaradi te«a ne bi Hen	_“pngresu posvečati
tttoam Pa^nje- Toda, nanj se v«n’dar odreti, in to A razlogov: prvič, ker je tej, s jasno,, nedvoumno, če-prikritimi psevdo-revo frazami bil dejan-^f^a sovjetskega hege-
*S slan-- dru§ič> ker je s te-do itudi zavzel odno* soeializaria v Ju-
tolavif’ do borbe' ki j° Ju'
r«w |S vodi proti sovjetski ^ehn	^er	Br*nesel tudi
tevojf:.. resolucijo o ljudski dov jugoslovanskih naro-:asiJe:Vr‘ čemer je prišlo naj-$o s	izrazi kominformov-
'rWri.iTro	« re voluc io narnih»
p®st>cnih zaključkov.
ton^.ejm° nekatera stališča . ki nam bodo jasno L ,a idejno zmedo, ki vla-%iJ?Ckist-n* vrstah ter ko v korninformovsko politi-'teas	,onkretnih aktualnih
p*anjih.
<&“ je H" pr- stališče te 1fga	f83 do danes tako važ.
Osn	3	v°jne in miru?
S{	^eza	trockistov, ki
ri|zt>r=, i • sltozi vsa kongresna 3anja ie, da je vojna iaj0 j “a' včasih celo poudar-
V tin*T je vojr,a že začela
Sfejj L manifesta tega kon la\ce’5iso ga naslovili na denarij*®3 sveta> je Povedano
mednarodnih kon-(i re| *ejo, da se bodo spo ^kaljj3 na bojnih poljanah (*io d rane vojne, ki izbruh-Za drugo na mno-
***** zemeljske oble PožaVa v.Jaj° etape splošnega SfQ?M 1,1 dajo slutiti bodoče ^ barbarstva.«
11 nei}eKf?talistično pojmovanje 0(jto nosti bodoče vojne. Vi ta?rirodno je, da na osno-S6jož ,e ocen« mednarodnega i{ bo^ sklepajo trockisti, da S7k ? za mir zaman, «No-'otigj lranje podpisov, nobep •toge! s Pristašev za mir ne bo W . 2adržati morilske roke ** <*Lali?JPa> ki se je odločil, tijjjj “Čuna z antiimDeriali-W.^i silami sveta«. Ne dr-ki, ne generali niti učenja. *£] - trockističnem pojmova-'bol?rav so Prepričani, da vojna zadala težak V (jC civilizaciji, niso v sta-<e«t j^^i j° preprečili. Mani-
,.**o
V6iHa ^ zaradi tega, ker ta ta*Urn.m ^visna od njihovega niti od njihove volje. ^ s 'J s\s*em buržoazne druž-Hciilu°^m velikanskim pro-'rn aparatom tira člo
;a«st,
N. d
■Vo
V katastrofo*.
klovni ljudje naj ne !^vai0 nif,esar> kar bi pre-
<19, Jako. Ali
vojno. Vojna bo ta-
ni to propagan-
, --   .....................
^Oli? a .^ir' defetizem med
Podpira podpihovalce
Ali io
mn
te-žnj
ne pomeni igno.
e za mirom, k- jo
..K
‘lonj ljudi v svetu? ^ijo
šoji danes ljudstvo r*0kn7‘:/ranciii- ZDA, prav 3Udstva ZSSR ln nje" i vod,( v- Napadalna politi-L^Jsn- Va ^ovjetske zveze in sJ* kampanja za mir, ki ik^kr) 'n pj'ikriti napadalno lhtoSi šJ1lma n°bene zveze z j? dejl. V]etske zveze in osta-I’ to.i ^2bodne Evrope, ki J;'ke	dominacijo vladajoče
I |l)'t|eželV,u!Ske zveze- Narndi
I l ’ kak ur tudi vsi osta-I	bi se vse te
“rodov združile, bi
Genski ribiči
a
,	.	- v mednarodno
tortno zvezo
iportna
V, «H«ko
^ ie ibarsko VX ’ kratkim poslala u1ije barskih zadrug Slo-
da se udeleži
b0vat>iioi
evropskih
(ib
sportn'h organiza-na katerem bi do-
Ma Pravilnik za med-5 teki
0	niovan.ia	in ustano-
1	^ednarr'-— 1----------: :
..Noge ribičev,
|sila “alijanska
ro^netoB* na  ................
hk CJa i kniovanju ribi.
Jez,eru, kate-^	lezili	športni ri-
^ ^ in TtCafe,’ Bel8ije, Švice, Vi *° biij Je’ ^a *ekmova-
mednaroc''no kom isi-
‘•'So Dr. “
■la j1|PI'av'1* 'a sestanek, ribarska nedavnem
■ Č ^Vablj,eni ‘ud‘
lk>^ilv",!Venije. k‘ Pa se
'..bili*
udeležili.
■ ^ la »kov držav, ki Se.Nju tt!"\ mednarodnem jezp°r h ribl6ev na
K S £ se bod- te§‘'
\Nežil,7 Verjetno v Rj.
ribi« ^ lr
V/' «astn ' ln HercPg'vi-V ^niki dalmatinskih
predstavljale velikansko silo in bi bile sposobne, da preprečijo vojno. A kaj pomeni v današ njih pogojih taka trockistična ocena mednarodne situacije? Ona pomeni opravičevanje eventualne napadalnosti, na drugi strani pa širjenje defe tizma med ljudstvi, ki se pripravljajo na obrambo svoje ne-•x3visnosti.
Z nekaterimi svojimi postavkami trockisti jasno kažejo, da ni tako stališče slučajno, temveč dejansko preračunano na opravičevanje napadalnosti agresivne politike birokratsko-kastinskega vodlstva'ZSSR.
«Tu ni govora«, pravi mani' fest trockističnega kongresa« o borbi dveh «blokov sila za sovjetsko dominacijo,.ni tu vprašanje «žeje za dobičkom« peščice trgovcev s topovi. Tu je govora o notranji in nepodkup Ijivi logiki kapitalističnega režima, ki predstavlja osnovni vzrok tega padanja v tretjo svetovno vojno«.
Torej, čisto jasno je rečeno: sovjetski voditelji niso nosilci napadalne politike. Trockisti to liegemonistično politiko birokratskega vodstva ZSSR čisto predvidevajo. Oni črtajo zgodo, vinske dogodke iz bližnje preteklosti. Niti malo se ne ozirajo na to, da ljudstva poznajo zgodovino, najbolj pa najnovejšo. Kakor da oni pozabljajo na sovjetsko-nemški pakt, na deli. tey Poljske, zdi se, da pozabljajo na trgovino, ki jo ie SZ poskušala z Jugoslavijo itdl A kaj je z zasužnjevanjem vzhodL neevropskih dežel? Kaj je vojno na Koreji?
Ker vedo, da !judje vendar ne bodo verjeli golim trditvam, ir. ker nimajo dovolj argumentov, se trockisti zatekajo k drugim sredstvom. Z raznimi «teoretskimi» postavkami poskušajo dokazati nekakšno miroljubno politiko ZSSR. Ker nimajo nikakršne zveze s prak-sn revolucionarne borbe delav. fkega razreda, ustvarjajo nekakšne navidezne marksistične, leninistično-teoretske kombinacije, izvajajo razne zaključke, ki so daleč od stvarnosti. Čeprav njihova «teoretska» razglabljanja nastajajo v pisarnah, brez zveze s stvarnim življenjem;, so vendar preračunane na dosego določenega cilja, na opiavičevanje njihove politike. Tako so n. pr. objavili na kongresu trockisti tudi «teorijo» o nesposobnosti stalinizma za napadalno politiko. Poglejmo, kaj. pravijo teze o internacionalnih perspektivah' in orientaciji IV. internacionale:
«Tisti, ki govore o možnosti svetovne ekspanzije stalinizma in dobe prevlade ((stalinskega birokratskega kolektivizma«, izhajajo iz zgrešenih osnov. Prihajajo do zaključkov o sovjetskem ((ekspanzionizmu« in o njegovi tako imenovani težnji po sovjetski nadvladi, tako ;z «monopolistično-kapitalistič-ue strukture ZSSR«, ki jih tira v imperialistično politiko, kot je primer v deželah, kjer prevladuje veliki finančni kapital« In dalje: »Dejansko, sovjetska birokracija v nobenem primeru ne izvaja sistematične politike ((napadalnosti«. Vsako širjenje «stalinske oblasti v svetu vodi istočasno k začasni krepitvi stalinskega ugleda. Sirjenje vpliva sovjetske birokracije ni dokaz sistematične napadalna politike... itd.»
Ža ceno prerokovanja razpada stalinske oblasti se stalinizem vendar kvalificira za nedolžno jagnje. Na ta način je mogoče zapeljati marsikaterega poštenega človeka z Zahoda, ki mu celotni sovjetski položaj ni popolnoma jasen. Ali ni tako stališče končno preračunano na demobilizacijo delovnih množic zapadnih držav, ki se pripravljajo na obrambo svoje nacionalne neodvisnosti? To jasno kaže tudi poziv tega kongresa delavcem Nemčije kakor tudi ostalih zapadnih dežel na borbo proti obrambnim ukrepom, ki jih podvzemajo v teh deželah proti možni velikoruski napadalnosti. Toda ta trockistični kongres se ne ustavlja pri tem.
Ne samo da napadalno politiko Sovjetska zveza razkriva z miroljubnostjo ali nesposobnostjo za napad, temveč stoji odkrito na strani te velikoruske politike. Kongres svečano poziva člane IV. internacionale, da &e bore «proti unpei ialistični vojni za obranv bo ZSSR in ljudskih demokracij«, kot ie rečeno v proglasu Prave pobude talcih trockističnih teorij pridejo jasno do
V svoji resoluciji o medna- | rastejo v svetu...« Ali n-i, to kot roči ne; n položaju in nalogah bi bilo prepisano iz kominfor-IV. internacionale se trockisti movskega manifesta?
popolnoma razkrinkajo za direktne podpihovalce sovjetske napadalnosti proti Jugoslaviji. Oni menijo, da bi v eventualnem. sporu med silami, ki so ((zveste jugoslovanskemu vodi stvu» in «silami ZSSR in ljudskih demokracij«, morali podpreti ZSSR. V primeru, če bi sile ZSSR in ljudskih demokra. cij stopile na jugoslovanska tla. bi trockisti pozvali ljudstvo Ju-goslavije na ((skrajno opreznost)). Stališče trockistov do so. cialistične Jugoslavije je najmočneje izraženo v manifestu, katerega so naslovili na ljudstvo in vse jugoslovanske komuniste, «da v svoji partiji organizirajo leninsko opozicijo, da menjajo sedanje oportunistično vocstvo in da se povežejo z revolucionarnimi silami ki
To so v glavnem, največji «iezultati» tega prokominfor. movskega trockističnega kongresa. Tega se ne more prikriti s formalnim obtoževanjem stalinizma. Take »nove« politike ne morejo opiavičiti niti megalomanska prepričevanja trockistov, češ da so oni edini im najboljši poznavalci, pa tudj sovražniki stalinizma.
Jugoslovanske delovne množice si niso nikoli ustvarjale iluzij o naprednosti in revolu cionarnosti trockističnega giba nja. Toda sedaj je vendar še jasneje: trockistični kongres Je pokazal, da je v službi hege-monistične politike birokratske kaste ZSSR, Toda, ali smo mogli kaj drugega pričakovati od takega ((naprednega gibanja«?
TOSO POPOVSKI
SLOVES SLOVENSKEGA PAPIRJA JE ŽE MOČNO UTRJEN
Megla pri sv. Ju&tu.
(foto Magajma)
WVA%V«WWWAVVAV»VW,»,.’.WVJViiVAWV,»WA,A*>VVVWWW.V
Slovenija je letos praznovala izredno pomemben kulturni jubilej: štiristoletnico izida prve slovenske knjige. Od Trubarjevega Katekizma, ki je izšel 1551. pri tiskarnarju Morhartu v Tubingenu, se je do današnjih <3ni razvila v Sloveniji čvrsta književna kultura. Ze pred minulo vojno je bila potrošnja papirja v razmerju številom prebivalstva izredno visoka. Po vojni se razmah stopnjuje, saj so dani vsi pogoji najširšemu razvoju knjižne in časopisne proizvodnje. Slovenija je vsekakor znana po svojem gozdnem bogastvu. In če je letošnji zagrebški velesejem vnovič' potrdil, da je les ena izmed najvažnejših vej narodne-
KflJ PRAVI lmiJAUJSKO GLASILO 0 Žm.JEfflJU ESCLOU M OPTAMTOlf V ITALIJANSKIH TABORIŠČIH
BEGUNCI IN OPTANTI
živijo v neznosnih razmerah
sonca životarila po raznih ta- 'VT i v ,	|	■	i *i	In • •	,	,	TI---„ „	----
boriščih v itaiiji v neprestani laz postavljene bajke o sladkoriu m medu v madrepatrn ,-360 optantov živi
borbi za kruh in	rfir.i<-w	vi	i	,	v,	,	J	r
CiOveka nedostojno življenje - Lahko je mnogo obljubiti, težko je obljubo izpolniti!
V našem dnevniku smo že objavili pretresljiv0 zgodto mladih zakoncev Benelli z Reke, ki sta se dala zapeljati po italijanski propagandi in opti-ra-la za Italijo. Tri leta sta zakonca životarila po raznih taboriščih v Italiji v neprestan1 borbi za kruh in dtelo. dlokler nista ilegaln0 prekoračila mejo in se zcipet vrnila na Reko. Danes je Benelli zaposlen v podjetju «Avtoteihnika», kjer prejema za svoje dielo dobro plačo in živi dostojno življenje svobodnega človeka.
Ljudje, ki stanujejo v bližini BeneHijevega stanovanja na Reki, so povedali, da sta zakonca ob povratku iz Italije poljubila zemljo pred vrati d*.t mače hiše. Kljub temu da je Benelli opisal svoj križev pet po Italiji, ki so ga objavili razni časopisi, si človek le tež. ko predstavlja občutke begun-ea, ko se po treh letih vrne z «ma d repa trie« — in poljubi zemlj0 pred domačo hiso. Človeku se mogoče nehote zazdi, da je to osamljen primer, čeprav vemo, da je tis-oče optantov v ItalHi, ki si želijo po-jvratka na svoj dom in da je še več takih, ki. s^, sklenili ostati na svojih domovih, čeprav so imeli že vse potne listine v edu.
Ne bo’ nam pa težko razumeti dejanja Mar’ja -‘h Marije Benelli, če preberemo članek v listu ((Difesa Adriatica« od 3. novembra 1.1. List je glasilo beguncev in esulov v Italiji ter mu je torej zaradi tega v polni meri verjeti. Članek ima naslov «V zavezniškevi konce n. tracijskem taborišču »iti je iti-ri leta 360 beguncev» in opisu, je neznosne razmere, v katerih živijo begunca iz krajev priključenih Jugoslaviji.
Taborišče, o katerem paše člankar v «Difesa Adriatica}) se imenuje Arena Metato in je v
neposredni bližjni Migliarino Pisano, 6 tom od Pise. Objavljamo vsebino tega članka ter opozarjamo, da je rimski tednik «D. A.» uradno glasilo najbolj iredtentistične, šovinistične in na-jberbenejše protijugoslovanske organizacije «Asso-ciazione Venezia Giulia e Dal-maz’a».
((Taborišče je no široki ravnini v bližini Serchia, prav na mestu, kjer so zavezniki zgradili kazensko taborišče za nepokorne vojake in je obda-no z visoko mrežo iz bodeče žice.
V taborišče ne sme nihče razen beguncev ter je vsem. stre. go prepovedan vhod, razen če obiskovalec nima posebnega dovoljenja prefekture. Skozi lesen vhcd se pride na glavno pot, ob kateri je poslopje pisarn ravnateljstva, bolnišnica, skladišče in nekaj stanovanj-stah barak. Pot se konča na majhnem trgu z leseno cerkvi, co, od koder se cepi več poti: ob poteh se dvigajo revne barake, ki so grajene iz pločevine, katramrane lepenk'e, lesa aii Pa iz vseh treh materialov skupaj.
Večina beguncev je iz Julijske krajine; je pa tudi nekaj drugih, čeprav so ti v manjšini, ki so prišli iz Jugoslavije, Afrike, Grčije, Tuniza in Romunije. Nekateri so v tabori. šču samo nekaj mesecev, dru-gi pa že tri, štiri in več let. V tem kraju se slišijo vsa mo-
goča narečja in je skorajda ne. kak vzorec govoric italijanske rase. Po socialnem sestavu so ti ljudje kmetje, delavci in uradniki. Vseh skupaj je 360. Ministrstvo Za notranje zadeve da vsakemu beguncu po prefekturi dnevno 158 lir, če je begunec družinski poglavar, če je pa, od njega cdv'snn mo 12S [ir. Ta dnevna pomoč Pa se po IS mesecih bitki.:,a v taborišču Zniža na 125 lir oz. na 100 lir. Poleg tega debi vsak begunec mesečno še 564 Ur za nakup kruha. Za vse ostale potrebe mora vsak begunec poskrbeti kakor ve in zna.
Pred kratkim je vdrla policija v begunsko taborišče v Florenci, da, bi s silo zatrla vedno večje tihotapstvo z ameri-kanskimi cigaretami, ki so ga izvajali elementi lz tega taborišča. Nastane vprašanje kako lahko živijc ti ljudje s prispevki ministrstva za notranje za deve, ko Pa -— tako v Floreru ci kot drugod, še noben begu nec, razen kakšne izjeme, ni mogel dobiti dostojnega dela?
Ministrstvo poskrbi še Za 10 gramov mila na osebo, dvakrat na leto razdelijo oblačila, pozimi dobijo begunci nekaj drv (toda količina je premajhna za segrevanje prostorov), poleg tega pa imajo zastonj na razpolago zdravnika, kar je edina stvar, ki dobro deluje. Begune^ dobiio povrnjen denar za zdravila, za umetno zo-
Tafoarišče je ograjeno z bodečo žico. To je torej raj, ki ga je obljubljala Italija optantom Iz Krajev priključenih Jugoslaviji. (Slika je povzeto iz časopisa iiDifesa Adriatica*).
bouje in za eventualno oskrbo v bolnišnici.
Ministrstvo je petem tudi pomislilo na izobrazbo otrok in je v taborišču odprlo osnovno šolD z vsemi petimi razredi. Učenci se učijo v eni sobi *n jih poučujeta dve učiteljici, ki se izmenjujeta. Potem je še cerkev, kjer mašuje vsako nedeljo župnik bližnje vasi.
Vlada ima ves interes, da predo begunci iz taborišča) in da zato vsakemu, ki želi, 50-000 Ur odpravnine. Teda do danes jih je bilo le malo, ki bi lahko zapustili taborišče. 'Ravnateljstvo centra lahko zaposli le nekaj ljudi, vsega kakšnih 15 oseb, ki delajo izključno za po. trtbe taborišča (električar, mehanik, mizar itd.) Teh 15 ljudi dela Po vrstnem redu dva tedna, potem pa prepustijo pro. stor d}rugi petnajstorici. Tako se vrstijo in čakajo precej časa, preden Pridejo zopet na »>rstc.
Barake nimajo stranišč niti vode, električno luč pa samo od sončnega zahoda do 22. ure. Dnevna sitetloba je slaba, ka.j-(i skoraj vse barake imajo zelo majhna okna. Sobe x0 majh. ne in prenapolnjene. So primeri, ko leži pet oseb tesno druga ob drugi; spalnice, kuhinja, jedilnica in veža, vse je na nekaj kvadratnih metrih prostora. Voda je v taborišču na dveh ali treh prostorih, toda prati perilo v dežju in na mrazu je težko ali vsaj neprevidno, kaj. ti prostori za pranje nimajo strehe. Pa tudi uporaba, ki pri. ha ja po ceveh v taborišče, je v poletnem času omejena na nekaj ur. Stranišča so skupina, oddaljena od stanovanj, v na pol razkritih barakah, enaka Za meške in ženske. Nimajo pokrova, zato poleti iz njih smrdi, medtem ko vapratvi pozimi dei smrdljivo brozgo. Kakor za pranje, tak0 je tudi v tem. primeru opravljanje potre, be skrajno neprimerno.
Zaradi utesnjenih barak, niz. kih in brez oken, je v njih poleti življenje nemogoče. Pod šo. tori, kjer je spravljeno pohi. Hv0 beguncev, se v poletnem času zaradi vročine marsikaj pokvari, pozimi dež, ki priha-
ja skozi raztrgane plahte, opravi še nadaljnje razdiralno delo. Ob slabem vremenu se spremenijo poti, ob katerih stojr jo barake, v blatne in neprehodne steze. Kanali, ki preprezajo in obdajajo taborišče, se t> dciev. nem vremenu napolnijo z vodo in preplavljajo bližnjo okolico, medtem ko v poletnem času prihaja iz njih neznosen smrad, ki se Uri po taborišču in povzroča, da prebivalci taborišča le težko dihajo.
Vsaka družina si je izbrala i) baraki kot, zgradila je iz opeke dve ognjišči (poleti ni mogoče v notranjosti barak kuhati zaradi vročine, pozimi pa pevzroča ognjišče toliko dima, da je treba kuhati pri od. pitih vratih), iz stare pločevine si je napravila pregrado in prinesla v barako slarmnja-Je in stare stolice.
Otroci niso zadostno oblečeni in hranjeni in bi bil i v še slabših fizičnih pogojih, če ne bi C1F vsakemu otroku med šolskim letom nudila posebno popoldansko južtno.
Nekatere žene pletejo, tu pa tam dobiš moškega, ki popravlja čevije ostalim beguncem, nekateri delajo na poljih in po. magajo kmetom iz Migliarina. Toda večina beguncev je brez dela, ker ga pač ne najdejo. Prišli s0 v p,okraj'no kjer je le malo razvita industrija in si morajo iskati delo v sevei hi Italiji, pn čemer porabijo velike vsote denarja za vožnjo po železnici (toda nobeden jim tega denarja ne povrne). Prisiljeni so v brezdelje, v kate.
ga gospodarstva in da stoji v znamenju močnega mednarodnega zanimanja, tedaj bo pomen lesnega bogastva še tem očitnejši, ako vemo, da je meč visokovrednimi izdelki iz lesa papir, ki šestnajstkratno poveča vrednost osnovne surovine.
Pred pričetkom domače papirne obrti je prihajal papir v slovenske kraje iz Italije in Nemčije, kjer je bil že leta 1390. ustanovljen prvi papirničarski mlin pred vrati mesta Ntirn-berga. Začetek domače papirne proizvodnje je ugotovljen v bližini Ljubljane in sicer z letom 1554.. ko je v Hrušici začel obratovati mlin s papirnimi stepami. To ie bil najstarejši papirni obrat na ozemlju današnje Jugoslavije, ki pa je oe-loval samo kakih trideset let. Po stoletnem presledku nam nato pove zgodovinar Valvasor, da je ljubljanski mestni svet ustanovil leta 1669. papirni mlin, že naslednje let© pa je bil papirni mlin ustanovljen v Ratečah pri Zidanem mostu, iz katerega se je razvila današnja tovarna dokumentnega papirja. Poleg manjših obratov je bila posebno važna ustanovitev papirnice v Vevčah leta 1842. Njen ustanovitelj je bil indu-striiec in graščak Fidelis Ter-pinc iz Fužin pri Ljubljani, ki je prvi na slovenskih tleh uvedel papirni stroj. Prvi tovarniško izdelan list papirja je stekel izpod papirnega stroja v Vevčali dne 4. junija 1843. Medtem ko je vsa dotedanja proizvodnja papirja na Slovenskem uporabljala kot surovino cunje in krpe, j'e papirnica v Vevčah, prva papirna industrija na ozemlju današnje republike Slo. venije, začela leta 1869. izdelovati papir iz lesa, s čimer si je zagotovila prvenstvo v tedanji Avstriji. Isto leto je vevška tvornica papirja in barvil ustanovila poleg brusilnice lesa v Goričanah nad Ljubljano še drugo brusilnico za les in sicer na Virju pri Medvodah. Tako je Slovenija dobila tudi svoja dva prva obrata, v katerih se je predeloval les v kašo za izdelovanje papirja.
Vevška papirnica, z vrsto svojih manjših podjetij v okoliških krajih Ljubljane, je bila pred prvo svetovno vojno last družbe Leykam-Jdsefstahl. Vsa podlelja te družbe na slovenskem ozemlju je po prvj svetovni vojni odkupila delniška družba ((Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode«, s .sedežem v Ljubljani.
Papirna tovarna v Ratečah, o kateri smo omenili, da je izdelovala papir že od’ leta 1670. dalje. slovi tudi danes po svojih dokumentnih papirjih za vred-nostnice. Tretja po zgodovinskem postanku je Sladkogorska tvornica papirja in lepenke na Sladkem vrhu ob Muri, ustanovljena 1882. Poslednja pa je tovarna papirja in lepenke na Količevem pri Domžalah, ki ie bila ustanovljena 1920, z modernim ustrojem ter izpopolnjena in razširjena 1930. To podjetje se je hotelo osamosvojiti tudi glede celuloze, in tako je leta 1938. zrasla na Vidmu pri Krškem prva tovarna
cija je bila pred vojn0 1-400! ton. Tovarna lepenke in lesovi-* ne v Prevaljah je pričela obratovati leta 1897., njena produkcija je bila letno okoli 500 toni bele lepenke. Po požaru uničeno podjetje je bilo takoj po mu nuli vojni obnovljeno. Prav tako so obnovili tovarno lesovi« ne in lepenke v Mislinju, ki jo je 1942. uničil požar, zdaj pa je od leta 1950. združena s tovarno lesovine in lepenke v Podvelki. Ta tovarna, najmlajša po svojem obstoju, zgrajena 1931. z redno zmogljivostjo 450 ton. bele lepenke in 700 ton lesovine na leto, se kakor vsa druga celulozna in papirna industrija lepo razvija.
T. GRADAR
tem uničujejo svoje najboljše
sile. Danes so še dobri za delo ___________ _____________ ^
juti', zagrenjeni in brez upa- 'celuloze, katere produkcija je
nja v boljšo bodočnost ne bodo več mogli delati z elanom, koi so bili navajeni v normalnih časih.
Zima je pred vrati, a barake so razmajane, z vrati in okni, ki se ne zapirajo dobro. Vlage, prodira v notranjost barak; kadar dežuje, se deske na.
kmalu presegla potrebe količev-ske tovarne papirja in lepenke.
Z ustanovitvijo tovarne celuloze na Vidmu prehajamo k podjetjem, ki proizvajajo lesovino in lepenko. Najstarejša med njimi je tovarna lesnih lepenk v Slapu nad Tržičem, ustanovljena 1881., ki je že dav-
močijo in prepuščajo vodo, ki ' n0 pred vojno proizvajala let-prihaja tudi iz tal, ker je pod no okoii 1.000 ton lepenke in je tik ob zemlji. Mnogo so oblju. I svoje izdelke tudi izvažala. Rja-bili beguncem, toda težko je! vo lesne lepenko je od svoje držati vse te obljube: težko je j ustanovitve leta 1888. izdelova. diati vsem dele, težko je dati la tovarna v Ceršaku ob Muri, vsem hišico....»	katere največja lesna pročuk-
AilDREE SASSOII
razstavlja
V galeriji «Triestey> že nekai dni razstavlja svoja olja An~ dree Satson, Angležinja, ki se je šolala, v Parizu v ateljeju znanega slikarja Andreja Lo. thea in kiparja Bourdellea.
Ni dvoma, da je to ena izmed najbolj uspelih razstav, ki smo jih videli zadnje čase v galeriji na Akvedotu, — saj je Sassonova razstavljala v Parizu. v Tuileriejah in na dvoletni (biennale) razstavi v Benetkah.
Slikarica je pripadnica modernih zapadnih slikarskih struj, vendar ne pretirava zaradi programskih doslednosti i> kake skrajnosti. Obratno, vlila je delom toliko svoje osebne note, da jo ie težko staviti « kako ozko določeno kategorijo. S fauvističnim ponovnim ovrednotenjem obiike je bila odprta pot kubističnemu eksperimentiranju. Umetnica tega ni zlorabila pa,č pa je spretno uporabila nova izrazna sredstva, N edo voljno pazljiv gledalec bo sicer občutil magični vpliv njene elegantne linije, a se niti ne bo zavedel, da to ni čisto realistično prirodno, marveč izraz kubističnega uveljavljanja obli. ke ter osnovnega načela, da mora slikar ustvarjati in ne posnemati prrirode. Svojo Unijo je razvila tudi v tretjo dimenzijo, — morda tudi pod vplivom svojega kiparskega zanimanja, — v plastičnost. Vse njene podobe so tako izrazito plastično, prostorno podane, kot da jih je izklesal kipar.
Priznati je treba, da mojstrsko obvladuje risbo, posebno človeško podobd. Tudi barvna tenkočutnost ne zaoitaja. Prevladujejo bolj temni toni, ki jih okretno uporablja tudi za bolj odgovarjajočo vsebinsko ekspresivnost (primer — mračna aZalostna pokrajinam). Tudi ii-cer polaga precej teže na vsebino, zato njeni portreti pogo-što dosegajo prav krepko psihološko pronicavost. Navadno je to r - primerih, ko se čisto spxtnta.no predaja nag'bom u-metniške inspiracije. V takih primerih nastajajo pod njenim čopičem resnične in žive umetnine, kot je n. pr. pri portretu Patricka Whltea, pri Arabki, pri portretu angleškega mornarja, čelista, pri portretu R. Aghiona itd. To jo obvaruje v mnogih primerih, da ne zapade v formalistično virtuoznost ali celo v suhoparno maniro. In to ni majhna nevarnost piri moderno nastrojenem umetniku, ki se preče sto razblinja v čisto dekorativnOst ali v najboljšem primeru v suho ilustrativnost. In Sassonova zna bili tudi v takem žanru zelo učinkovita, kot to kaže n. pr. v «Dekorativnem panneauju».
izraza pri oceni sedanjega položaja Jugoslavije. Po tej oceni je Jugoslavija primorana, da vsled pritiska z Vzhoda in Zahoda neprestano odstopa. «To je privedlo«, pravi resolucija «do oportunističnega obrata v zunanji politiki«. Obrat je P<> njihovem mišljenju v poveličevanju OZN. Dalje, zamerijo Ju. goslaviji stališče nevtralnosti (moida zato, ker ne priznava hegemonistične politike ZSSR). Greh Jugoslavije je, po njihovem mišljenju, tudi v «drobno-buržoazni koncepciji napadal, nosti#. «Drobno-buržoazna» go-tovo zato, ker je proti ruske, mu hegemonizmu. Torej vse tisto, kar ne prija napadalni po. litiki vodstva ZSSR, točneje, vse tisto, kar krepi Jugoslovan sko obrambo pred rusko napadalnostjo ji trockisti pripisuje )o za greh in ocenjujejo za oportunistični obrat.
Svetovno gospodarstvo ln oboroževanje
(Nadaljev. iz prejšnje številke)
To povečanje naj bi dosegli s podaljšanjem delovnega časa. povečanjem produktivnosti čiela v obstoječi industriji (2 do 3 odstotkov letno) in predvsem z odpiranjem novih tovarn. Nove tovarne pa predstavljajo nove investicije, ki se samo v manjši meri finansirajo iz oboroževalnega proračuna (država gradi v lastni režiji ali pa daje privatnim, družbam finančna sredstva sorno za tiste tovarne, ki jib ne bo mogoče spremeniti v tovarne za civilno produkcijo), v večji meri pa iz privatnih kapitelov Dejansko so nove investicije v industriji večje kot kdajkoli; naročila obdelovalnih strojev so letos dosegla 600 odstotkov naročil iz leta 1945-47. V absolutnih številkah so nove industrijske kapacitete ogromne: produkcija jekla, ki je znašala 1. 1950 okrog 100 mi. I-.ionov ton bo znašala leta l!)51 okrog iio milijonov in leta 1952 118 milijonov ton, povečanje proizvodnje elektr.čne-ga tojsa pa 8 milijard kWh letno.
Tolikšno povečanje astro postavlja vprašanje materialnih bilanc in. pojavljajo sp razna ozka grla produkcije, zlasti v surovinah’. Dn se zagotovi produkcijska sred-tva za vojno produkcijo in investicije v oboroževalno industrijo, je moral i država zajamčiti prednost voj-
nih naročil pred civilnimi Država j« morala uvesti sistem državnih nakazil za celo vrsto surovin in polizdelkov, za jeklo, baker, aluminij, kavčuk, žveplo. Za civilno produkcijo smejo tovarne poraoljati samo neki odstotek tiste količine surovin, ki so jo uporabljale pred junijem 1951. To vodi k zmanjšanju produkcije nekaterih trajnih potrošniških dobrin: produkcija civilnih osebnih avtomobilov bo letos znašala 5,3 milijone v primeri z lanskimi 6,6 milijonov, produkcija hladilnikov 5,8 proti lanskim 6,1 itd. Proizvodnja hitr0 porablji. vega potrošnega blaga (živila, tekstil, obutev pa se ni zmanjšala.
Obsežni iri številni ukrepi, ki se jih je država lotila v gospodarstvu, vodijo k spremembam v gospodarskem in političnem sistemu. Vloga države v gospodarstvu se povečuje — država določa cene in mezde, določa investicije, dodeljuje produkcij, ska sredstva; vse to so elementi državnega kapitalizma, ki krepijo državo kot samostojen faktor v gospodarstvu in politiki. Brez dvoma obstoji še nadalje koncentracija kapitala; največje nove obrate vojne produkcije grade veliki trusti. Razen tega ima državna interven cija v gospodarstvu tendenco’ da ustvarja nove monopotne položajp za velike nroducente. Pri današnji množični in tipi-
zirani produkciji orožja in vojnih sredstev ,,sre za ogromna naročila, ki jih lahko prevzema le nekaj največjih proizvajalcev; ne glede na formalno karteliziranje dobe ti veliki proizvajalci dejansko monopolni položaj. Ta monopolni položaj je še večji zaradi moderne tehnike, ki zahteva obširne priprave ^ laboratorijih in institutih, kakršne imajo samo malo. številna največja podjetja Toda po drugi strani mora država iti preko posameznih privatnih interesov. Tudi današnja kapitalistična država mora — jn to velj* še v posebni meri za dobo oboroževanja — zagotoviti
funkcioniranje gospodarstva v celoti, ne more pa dopustiti monopolom nebrzdanih profitov, ampak mora zagotoviti za. dovoljiv življenjski standard širokim množicam. in najboljši dokaz, da se državna intervencija v gospodarstvu vrši v interesu gospodarstva kot celote, je v tem, da se za državne ukrepe zavzemajo predvsem sindikati in, da jim nasprotujejo predvsem predstavniki kapitalistov.
Zapadna Evropa. Do izbruha korejske vojne je Zapadna Evropa trošila za oboroževanje svoj nacionalni dohodek v naslednjih odstotkih:
(ny osnovi budžetov za leto 1949-50, citirano po poročilu Banke za mednarodne obračune Za 1. 1950); Velika. Britanija
7,4, Holandija 6,1. Francija 3,0, Norveška 2,5, Belgija 2,5 in Danska 1.9.
Po izbruhu korejske vojne pa so vse zapadnoevropske države sprejele "obsežne oboroževalne programe, tako da trošijo letos za oboroževanje povprečno 5 do 10 odstotkov narodnega dohodka; ta odstotek se bo v prihodnjem letu še povečal.
Za oboroževanje Zapadne Evrope j« značilno, da je v veliki meri koordinirano, da se izvaja kot več ali manj skladen oboroževalni načrt vseh članic atlantskega pakta, da je vojna produkcija porazdeljena med posamezne zapadnoevropske države, da se vrši pod vplivom in z materialno pomočjo ZDA. Zato se tudi postavljajo med posameznimi zapadnoevropski. mi državami vprašanja o veis jem ali manjšem deležu na vojni produkciji in predvsem vprašanja o večjem ali manjšem deležu na ameriški pomoči.
Ameriška pomoč je namreč za oboroževanje Zapadne Evrope nujno potrebna. Zapadna Evropa je del sveta, ki je v zadnjih letih dosegel pomembno povečanje proizvodnje. Industrijska proizvodnja se je od 1. 1947 do 1. 1950 povečala za 45%, poljedelska Za 25% in izvoz 91%, (Tretje poročilo OECE od junija 1951), Toda to jP Zapadna Evropa dosegla na temelju ameriških dobav po Maršalovem načrtu. In drugič
tudi omejeno povečanje proiz-vodnje in izvoza ni bilo dovolj niti za pokritje uvoznih potreb ruti fca znatnejše povečanje življenjskega standarda nad predvojnega. Junija 1950 je torej bila v Zapadni Evropi nujna potreba po nadaljnjih velikih investicijah in z.a dviganjem življenjskega standarda. Oboroževanje Pa je moralo imeti za posledico tako zmanjšanje življenjskega standarda kakor zmanjšanje investicij. Da to zmanjšanje ne bi bilo znatno — saj bi pomenilo politično razorožitev Zapadne Evrope — sq morale del stroškov za-padnoevropskega oboroževanja prevzeti ZDA, ki nosijo te stroške s pomočjo dobav orožja, surovin in gospodarske o-prenie Zapadni Evropi
Kljub ameriškim dobavam pa so posledice enoletnega obo. roževanja Zahodne Evrop^ in perspektive oboroževanja v prihodnjih letih težke. Po vsej Zapadni Evropi obstoji danes močan inflacijski pritisk, obstoji pomanjkanje surovin in nekaterih materialov, kar orne. juje produkcijo; poleg tega pa se je pojavilo v zadnjih mesecih povečanje deficita plačilne bilance.
Oboroževanje predstavlja za Zahodne Evropo mnogo težje breme kot za ZDA jz raznih razlogov. Predvsem je življenjski standard Zahodne Evrope mnogo nužji kot ameriški. Do-
jim je vplivalo v ZDA oboroževanje na življenjski standard v zmanjšanih nakupih avtomobilov in drugega trajnega potrošnega blaga, pomeni v; Zahodni Evropi oboroževanje pritisk na osnovne potrebe prebivalstva in povečanje akutne stanovanjske stiske. Zaradi oboroževanja povečani nominalni dohodki prebivalstva D red:-ta v-ljajo v Zahodni Evropi vse dni. gačno povečanje povpraševanja po potrošnem blagu kot v ZDA in vodijo v nevarnost inflacije. To nevarnost povečujejo v Zahodni Evropi izkušnje z infla-cijami po prvi in drugi svetovni vojni. Prebivalstvo Zahodne Evrope pričakuje stalno naraščanje cen in pomanjkanje blaga na tržišču; zato ne sprejema disciplinirano omejevanje potrošnje, temveč »beži pred denarjem«, t. j. anticipira bodoče dviganje cen in hiti z nakupi. Takšno vedenj* potrošnikov je seveda silen pospešek za špekulacijo trgovcev in producentov. Inflacijski pritisk v Zahodni Evropi dalje pospešuje nesposobnost davčnega siste. ma, da s pomočjo davkov zajame znaten del povečanih denarnih dohodkov. Izjemo od o-stale Evrope predstavljajo Ve lika Britanija in skandinavske dežele, kjer je disciplina prebivalstva pri nakupih in plače, vaniu davkov velika.
Da preprečijo inflacijo, so vse zahodnoevropske države sprejele bolj ali manj obsežne arvtiinflacijske ukrepe, slične enim v ZDA. Mislijo, da je najvažnejši ukrep splošn0 dviganje produkcije, ki obsega tudi. povečanje civilne produkcije in ■r doseže predvsem s povečanjem produktivnosti dela. Zato sta OECE (Organizacija za evropsko gospodarsko sodelova-nje, v kateri so včlanjene države Maršalovega plana in Švica) in ECA (ameriška administracija Maršalovega plana) postavili za glavno točko svojega programa v 1. 1951-52 zvišanje produktivnosti dela.
Za vse zahodnoevropske države velja, da Je najtežja stran njihovega današnjega položaja v njihovi odvisnosti od zunanje trgovine. Dočim uvažajo n. pr. ZDA samo okrog 5 odstotkov svojega narodnega dohodka, znaša ta delež pri Zahodni Evropi od 15—30%. In teh 15—30 odstotkov predstavlja uvoz surovin, brez katerih bi se zahodnoevropska industrija ustavila. V drugi polovici lanskega leta se je zdelo, da bo oboroževanje koristilo evropski zuna-noi trgovini. Zahodnoevropski izvoz jp bil v zadnjem četrtletju 1. 1950 za tretjino večji kot v zadnjem četrtletju 1949. letak (Nadaljevanje sledil
1 / R P i 1 P	N* naše ozemlje sega pas raz-
V l\ H A/l i	meroma visokega zračnega pri-
" I\LJY1L	tiska, ki ga od strani ogrožata
depresijski področji s središči nad Atlantskim oceanom in nad Baltikom. Od se-vero-vzhoda pa »e počasi približuje mrzla fronta. Prevladovalo bo še jasno vreme z nočnimi in jutranjimi meglami. Temperatura v lahnem nara. ščanju.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
17, NOVEMBRA 1951
i.	fllmnntihtiithfi
::i	{ijjjjjji::::::::;:::::
iiijjLi: .i S;;;!i!!i J	ii jj!i:
•i!	Ii
i ! '	pjjjii
lili 1 i!	Hiiiiliii
mm mn
 lil
F-
m m
			
Vprašanje Sudana v ospredju
Egipf je tujim vladam izročil prepis zakona o proglasitvi Faruka za
kralja Egipta in Sudana - ZDA ne priznavajo Farukove suverenosti nad Sudanom-London pravi, da je pripravljen proučiti možnost plebiscita
KAIRO. 16. — Egiptovsko zunanje ministrstvo je poslalo diplomatskim predstavništvom v Kairu noto, s katero izroča prepis zakona, na podlagi katerega so kralja Faruka razglasili za kralja Egipta in Sudana.
V Washingtonu je predstav, nik državnega departmana izjavil, da vlada ZDA ne priznava suverenosti kralja Faruka nad Sudanom, in je poudaril, da so bile poverilnice ameriškega po. slanika v Kairu naslovljene sa. mo na foeralja Egipta«. Ta izjava sledi gornji uradni napovedi egiptovsk« vlade. Znano je, da je ameriška vlada sklenila pod. preti Veliko Britanijo v sporu z Egiptom glede Sueškega prekopa in glede uprave nad Suda. noto in ne priznava egiptovske odpovedi pogodbe iz leta 1936.
V angleških pooblaščenih krogih izjavljajo, potem ko » zvedeli za vsebino današnjega govora egiptovskega zunanjega ministra v skupščini OZN, da je britanska vlada pripravljena proučiti vsak konkreten predlog za plebiscit v Sudanu, ki bi ga egiptovska vlada uradno stavila.
Vendar dodajajo, da je tudi po govoru egiptovskega zunanjega ministra še vedno težko veneti, ali s« ima opravka z dokončno pripravljenim načrtom. Vsekakor je britanska vlada n« stališču, da morajo Sudanci sa. mi odločati o svoji usodi.
Z druge strani pripominjajo v angleških političnih krogih, da je egiptovski zunanji minister podal svoje izjave takoj za izjavami angleškega zunanjega ministra Edena v spodnji zbornici. v katerih je ta napovedal. da bi britanska vlada povsem podprla ukrepe sudanskega guvernerja, Jel bi omogočili Sudancem, da pridejo čin, prej do avtonomije. Edlen je dbdal, da bo britanska vlada medtem skrbela za obrambo in varnost Sudana.
V angleških pristojnih krogih že sedaj ugotavljajo, da bi bilo v sedanjih pogojih težko doto-
čiti pogoje plebiscita. Na podlagi informacij, zbranih v angleških političnih krogih, je bij britanski predstavnik v Egiptu še pred' nekaj meseci mnenja, da treba čakati vsaj še deset let, preden bo sudansko ljudstvo doseglo potrebno politično zrelost za avtonomijo. Eden pa je včeraj izjavil, da je britanska vlada mnenj«, da je treba ta proces pospešiti, toda diplomatski opazovalci imajo vtis, da bi se britanski voditelji zelo pro-tivilj takemu načrtu.
Danes zjutraj je .prišlo do novega incidenta na področju Sueškega prekopa. Člani angleške vojaške policije s0 streljali na skupino Egipčanov ki so poskušali porušiti neko nerabno poslopje v notranjosti angleške, ga taborišča pri Ismailiji.
V Port Saidu pa je prišlo do spopada, ko je angleški oddelek, ki ga je sestavljalo 3° vojakov to oklopni avtomobili, prišel v arabski del mesta, kamor britanske čete ne bi smele. Na Angleže so začeli streljati im vojaki so odgovorili z ognjem.
Danes so bili ponovno prekinjeni trije angleški telefonski kabli med Port Saidom to Moše arjem.
Mrzli val v Rusiji
MOSKVA, 16. — Moskovski radio poroča, da je hud mrzel val, ki ga spremlja obilen sneg, zajel zahodne in osrednje predele ZSSR. Včeraj ponoči je bila temperatura v Moskvi 18 stopinj pod ničlo in računajo, da bo danes ponoči dosegla vsaj 20 stopinj. Mrzla fronta se pomika proti zahodu.
Foster Dulles
o Kurilih in Sohalinu
WASHINGTON, 16. — Republikanski senator Watktos je pismeno vprašal Fosterja Dul-lesa, ali mirovna pogodba z Japonsko, podpisana v San
Franciscu, ne pomeni praktično odstopitev Kurdskega otočja južnega dela Sahalina in otokov Habomaj in Sikotain Sovjetskj zvezi. Dulles je odgovoril negativno in pojasnil, da ZSSR ni podpisala pogodbe in da je zaradi tega ni mogoče imeti za «zgvezniško silo« v smislu pogodbe. Zaradi tega ZSSR tudi ne more už.va-ti nobene ugodnosti, ki izhaja iz pogodbe.
Strašen požar v Avstraliji
SYDNEY. 16. — Veliki požari, ki pustošijo v Novem Južnem Walesu, so dosegli sydnej. skg predmestja. Skoda je o-gromna, v gozdovih in na pašnikih jo cenijo na milijone funtov šterlingov. Policija in gasilci *o morali zaklati več sto glav živine, ker so iz strahu pobesnele. Ogromen dimni oblak nad vso pokrajino se vidi več sto kilometrov daleč.
* * #
CALI (Kolumbija), 16.	—
Plaz, ki se je utrgal nad cesto Cali - Buenaventura na obali Tihega oceana, je zasul večjo skupino ljudi. Ugotovili so 15 snytnih Žrtev, boje se pa, da dejansko število mrtvih pre. sega 20.
#*#
LONDON, 16, — Avstralski radio poroča, da so v rudniku premoga Darlins Qown« v Čjueenslandu odkrili dinozavro-vo stopinjo, kj jo imajo za najbolje ohranjeno od vseh. kar sq jih naši; v Avstraliji.
* * *
ATENE, 16, — Atensko vojaško sodišče je obsodilo na smrt 12 oseb, med njimi 5 žen. Obsojenci so bili obtoženi, da so «poskušali s silo spremeniti obstoječo vlado«. Trije obtoženci so bili obtoženi na dosmrtno ječo, 12 na zaporne kazni od 20 do 3 'let, 66 obtožencev pa je bilo oproščenih.
Višinski je dobil goloba y ||a| j j; so ponarejali KINO
abesinske dolarje
PARIZ, 16. — Ko je Andrej j Višinski danes vstopal v palačo Chaillot, je dobil v dar snežno-belega goloba.* Darovalka je priletna Francozinja, ki je pojasnila sovjetskemu zunanjemu ministru da mu bo izročila »simbol miru«. Višinski se je nasmehnil, vzel ptiča v roko in ga izročil svojemu spremljevalcu, medtem ko «o fotografi sli. kali njega, darovalko in goloba.
V TKSTl
Kaj je s Pontecorvom
Mac Leonom in Burgessom?
PARIZ, 16. — List »France Diinanche« objavlja senzaciona. leij članek, v katerem trni, da je 'neki sovjetski častnik, ki je pribežal v Zahodu« Nemčijo, major Pjotr Andrejev, pred kratkim videl v Rusiji italijanskega atomskega znanstvenika Ponteeorva in oba angleška diplomata — Mae Leana in Bur. gesaa —■ ki so letos 'zginili. Ma jor pravi, da je videl oba diplo. mata v nekem uradu sovjetske tajne policije, kamer so ju p,, klicali,' da bi povedala tvoje mnenje o Ppntecorvovt zanesljivosti.
Po teh vesteh bi Pontecorvo delal v sovjetskem atomskem labo ratoriju v Cakovu v bližini Moskve, vendar ne bi bij, na dobrem glasu med svojimi tovariši, ker do se je ponesrečila neka njegova metoda za pripravljanje nove atomske substance. Pravijo, da j« Ponte-cervo hotel izdelati sistem za vžiganje atomske granate, k: bi jo bito mogoče izstreliti s puško. Kof trdi Andrejev, je Ponteeorva zasnubij. Jldja E-hrenburg. Andrejev je dodal, da sumijo nekateri ruski atom. ski izvedenci, da je Pontecor-v0 ameriški agent, katerega na. loga je ovirati sovjetsko atomsko raziskovanje.
V dveh mesecih so nat skali 10.000 bankovcev po 50 dol. in 12.000 bankovcev po 100 dol. - Glavni organizator R. Piccolo je zaprt v Adis Abebi
Eksplozija v Palermu
PALERMO, 16, — V neki de. lavnici raket in bengaličnega ognja je prišlo danes do hude eksplozije, zaradi katere so se porušile tri hiše. Lastnik tovarne Antonino Provenzano in njegova žena sta bila ubita, lastni, kov oče pa hudo ranjen. Ranjena sta tudi dva otroka.
.....
iiiifeilPIi:
Priznanje Hajduku
Igralci so bili povabljeni na gostovanje v Anglijo, Frane Matošič pa bo ostal tam leto dni kot strokovnjak in obenem učenec
William Johns je bil letos poletj 8°st nogometnega društva Dinama- Johns, ki je trener britanskega kluba Briatol Uity, je gledal tudi tekmovanja ob štiridesetletnici Ha-jduka, kjer ga je posebno navdušili Frane Matošič, obenem pa tudi vsa enajstorica Hajduka. V sporazumu s tajnikom britanske nogometne federacije Sirom Stan!eyen Rousom je povabil Hajduka na gostovanje v Anglijo. Jugoslovani naj bi odigrali štiri tekme, od katerih eno v Londonu in drugo v Bri-stolu; pozneje bo Bristol City vrnil obisk v Jugoslaviji.
Posebno go laskave ponudbe za Matošiča. Ostal naj bi eno leto v Veliki Britaniji, kjer bi lahko obiskoval trenersko šolo britanske nogometne federacije, delal kot plačani strokovnjak v tehničnem odboru kluba Bristol City, v katerem bi tudi lahko nastopil kot igraleoama-ter. Uprava Hajduka je oba predloga, ki pomenita visoko priznanje, sprejela.
Konec športnega spora
med Brazilijo in Argentino
RIO DE JANEIRO, 16. — Z nogometno tekmo med Boce
Juniors iz Buenos Airesa ter Flamengom iz Ria de Janeira, ki so jo odigrali na stadioni! Macarana z rezultatom 2-2, so se ponovno vzpostavili športni odnosi med Brazilijo ter Arge.n-tino. prekinjeni pred dvema letoma in pol.
DANES ZVEČER NA STADIOu NU »PRVI MAJ» KOŠARKA:
Sv. Ivan-Polet K. K. Trst-Sv. Križ
Danes zvečer bodo odigrali na stadionu «Prvi maj« zadnje tekme skupine A košarkarskega turnirja za pokal »Napredka«. Ob 18- uri bosta nastopila Sv. Ivan to Polet, uro pozneje pa peterici K. K. Trsta ter Sv, Križa. Prognoze so na strani Sv. Ivana ter K. K. Trsta, ki bojta verjetno tudi osvojila prvo to drugo mesto ter se sestala z dvema najboljšima ekipama skupine B v zaključni borbi za pokal in številne druge nagrade tednika «11 Pro-gresso«.
Pred drugim kolom
jugoslovanskega pokala
Od slovenskih enajstoric v tekmovanju le še Mura Največje dosedanje presenečenje: Poraz BSK
BEOGRAD, 16. — V tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal je v borbi še 32 moštev, ki pa se bodo že jutri skrčile na polovico. Mnoge zn&-ne enajsterice so že izločene, med njimi tudi ljubljanski li-gaš Odred, ki je izgubil v Puli proti istoimenskemu klubu z 2-1. Največje dosedanje presenečenje je bilo brez dvoma poraz beograjskega BSK; ta 'je namreč pokazal, v jesenskem delu prvenstva zelo dobro formo in bil celo eden kandidatov za končnega zmagovalca v nedeljo pa je izgubil v Bački Fa-lanki proti Bački % 1-0. Visoko so zmagali Crvena zvezda, Pro-leter iz Osjeka. Vardar, Partizan ter Lokomotiva, ki je v Trbovljah porazila Rudarja s 6-0. Od slovenskih moštev je ostala v nadaljenjem tekmovanju edino Mura iz Murske Sobote, katere pot p& bo že jutri verjetno končana. Igra v Zagrebu proti Lokomotivi.
Popoln spored drugega kola zaključnega tekmovanja:
Split: Hajduk-Bokelj (Kotor); Mostar:	Velež-Lovčen (Ivan-
grad); Osijek:	Proleter-Jedin*
stvo (Brčkp); Sarajevo; Sareje-Vo-Proleter (Teslič); Subotica:
Sparta-Fedinstvo (Bačka Topola); Pančevo:	Dinamo-Mačva
(Sabac); Zrenjanin: Proleter-Bačka (Bačka Palanka); Srbo-bran: Srbobran-Vojvodino (Novi Sad); Pula: Pula-Kvamer (Rijeka); Sisak: Naprijed-Meta. lac (Zagreb); Zagreb: Dinamo-Radnik (Vel. Gorica); Zagreb: Lokomotiva-Mura (Murska Sobota); Niš:	Radnički-Crvena
zvezda (Beograd); Skoplje; Ra-botnički-Napredak (Kruševac); Beograd: Partizan-Sloga (Petro-vac na Mlavi); Beograd: BSK II.-Vardar (Skoplje).
Tako mi mislimo:
Atalanta - Sampttoria	1x2
Fiorenlina - Padova	1
Inter - Como	1
Juventus - Lucchese	1
Lazio - Legnano	1
Napoti - Milan	1x2
Novara - Udinese	1
Pro Patria - Palermo	1 X
Spal - Bologna	l
Triestina - Torino	1 X
Messina - Catania	x 2
Modema - Brescia *	1
Piombioo - Roma	2 1
Trevito - Verona	1 X
Fainfulla - Salernitana	1
RIM, 16. — Na ponovno zahtevo mednarodne policije so v Italiji uvedli preiskavo o široko organiz-ranem izdelovanju ponarejenih abesinskih dolarjev v bankovcih po 60 in 1Q0 dolarjev. Ti dolarji so se pred nekaj meseci pojavili v Abesi-niji; glavni razpečevalec je bil italijanski državljan Riccardo Piccolo, geometer, ki je zdaj zaprt v Adis Abebi.
Ugotovili so, da je bila tovar. na ponarejenega denarja v Rimu v neki zasebni tiskarni in da je opravila največ dela v aprilu to maju t. 1. Natiskala je približno 10.000 bankovcev po 50 dolarjev in približno 12.000 bankovcev po 100 abesinskih dolarjev. Poleg Piccola so pri ponarejanju sodelovali nekateri uslužbenci državnega poli-grafičnega zavoda, od koder je izvirala tudi večina materiala za ponarejanje.
Zaplenili so del ponarejevalskega orodja — litografske in tiskarske stroje, številčnike. barve, pnevmatične stiskalnice in obločnice.
Glavni ponarejevalci — Mario Pasquini. fotografski retu-šer pri peligrafienem zavodu, ki je pomagal pri organizacijskem delu in popravljal klišeje, njegov sodelavec Zetti Bruno. knjigovez pri poligrafič-nem zavodu. Bernardini Vin-cenzo, vodja oddelka pri državni tiskarni denarja in vrednost-nic, Gagliardj Oliviero, tiskar pri poligrafičnem zavodu, ki je opravljal cinkografska dela, Ferrari Renato, kj je obenem s Piccolom in Bernardinijem tiskal na litografskem stroju ponarejene bankovce, in Fattori Carlo, ki je opravljal ostala tiskarska dela — so bili aretirani in bodo izročeni sodišču zaradi ponarejanja tuje valute.
Še ena brezplodna seja
Kako so v vvashingtonskih političnih krosih sprejeli vest o ustrelitvi 2.500 severnoameriških vojnih ujetnikov? — Na bojišču samo manjši boji.
PAN MUN JOM, 16. — Dopoldne ob 11 se je ponovno se. stala podkomisija za sklenitev premirja. Ob 13 so sejo prekinili ter z njo ponovno nadalje, vali ob 14. uri. Med tem časom ni bil dosežen noben sporazum. Zavezniški polkovnik je, glede pogajanj izjavil, da so obtičala na istem mestu in da niso med današnjim razgovorom prišli do nobenih pametnih zaključkov. Kot v prejšnjih dnevih so tudi danes razpravljali glede dneva, kdaj nai bo začrtana demarkacijska črta. Severnokorejska in
kitajska delegacija sta vztrajali pri tem, da mora biti črta takoj določena, češ da je tako določeno v dnevnem redu. Delegacija združenih sil pa je vztrajala, da ne bo sprejeta nobena črta, dokler se ne bodb sporazumeli o vseh točkah dnevnega reda.
Pred pričetkom pogajanj je član severnokorejske in kitajske varnostne službe izročil delegaciji zavezniških sil memorial o kršitvi zračnega prostora v Pan Mun Jomu to po letalih OZN.
Vest, da so kitajske in severnokorejsko čete ustrelite 2.500 severnoameriških vojnih ujetnikov na Koreji, je vzbudila v dveh političnih strankah v Wa-shingtonu veliko zanimanje, zlasti, še, ker se bližajo predsedniške volitve. Desno krilp republikanske stranke, ki je bilo naklonjeno Mac Arthurjevemu načinu vodenja korejske vojne, zahteva za protiukrep takojšnjo uporabo atomske bombe in razširitev vojnih operacij na kitajsko ozemlje. Medtem menijo v krogih demokratične stranke kakor tudi v zmernih republikanskih krogih, da bi moral predsednik Truman, odnosno o-brambni minister, javnost o teh ustrelitvah točneje obvestiti.
V Wysh ing ton.u se sprašujejo, zakaj niso to vest, ki jo je te dni sporočil načelnik odseka za vojna zločinstva polk. James Hanley, objaviti že prej, in zakaj so z njeno objave odlašali. Poleg tega se sprašujejo, če to vest 0 ustrelitvi ameriških vojnih ujetnikov vrgli v javnost samo zaradli mednarodnega položaja. torej zaradi zasedanja glavne skupščine Združenih na. rodov in zaradi pogajanj o premirju na Koreji.
Poveljstvo VIII. armade sporoča, da so sile Združenih narodov zasedle položaje severovzhodno od Yangua, ki so jih morali pred nekaj urami izprazniti zaradi sovražnikovega napada. Južno od Kesonga so odbili napad «severnih». Poročajo tudi o bojevanju izvidnic. Poveljstvo zračnih sil pa sporoča, da to se leteče trdnjave dvignile nad letališče v Nama in ga bombardirale. Večje letalske akcije le preprečevalo slabo vreme. Protiletalska obramba P® je sestrelila dteset sever-nokitajsfcih letal.
Angleži ne bodo sodelovali pri evropski vojski
LONDON, 16. — Zunanje ministrstvo ie sporočilo, da Velika Britanija ne namerav.a sodelovati pri evmpski vojski in bo do tega vprašanja še nadalje ohranila nespremenjeno Stali, šče.
Rossetti. 16.00: «Morske žabe«. Rihard VVidmark in D. Andrevvs
Exce!sior. 16.30,	19.05,	21.45:
»Samson in Dalila«, H. Laroarr in V. Mature.
Nazionale, J6.30: »Neverjetna dogodivščina Mr. Hollanda«, A. Giunnes. Humorističen film.
Fenice. 16.30: »Pirati na Antilih«, D. 0’Connor, in M. Carter.
Filodrammatico. 16.00, 18.00, 22.00: «Nehvaležno srce«, Karla Del Poggio in Frank Latimore.
Arcobaleno. 15.00: »Praznik ljubezni in smrti«.
Astra Rojan. 16.45: «Ognjeni steber«, B. Lancaster in V. Mayo.
Alabarda. 15.30 »Skrivnostni zaliv«, S. Peters in J. Aumont.
Armonia. 15.30: «Ta žena je moja« S. Tracy in Hedy Lamar.
Aurora. 15.00: »Razkošno potovanje«, G. Brent in J. Povvell.
Garibaldi. 14.30:	»Plesalka«, S.
Adzemova in A. Clariend.
Ideale. 16.45: «Dedinja», Olivia de Havilland.
Impero. 15,00: »Filomena Mazura-no», Titlna in E. D Filippo.
Italia. 16.00: »Večni sen«, Jean Arthur in J. Stewart.
Kino ob morju. 16.00: «Iris, cvetka s severa«. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 16.00 «Velika zaseda«.
Savona. 15.: «Prista»a s 3 zvonci«. Tracy in K. Hepburn.
Viale. 16.00: »Komandant Johny», G. Cooper in J. Greer.
Vittorio Venelo. 16.00: »Zavrženci ne jočejo«, Joan David Briand.
Azzurro. 16.00: »Pepelka«, barvni film po Waltu Disneyu.
Belvedere. 16.00: «Bitka med sokoli«, E. 0’Brien. R. Starek in J. Rodney.
Marconi. 16.00: »Močnejše od sovraštva«, E. Flynn in A. Smith.
Massimo. 16.00: «Državni udar v Kaktusu Kreku«.
Novo Cin«. 15.00: »Santa Lucia Luntana«.
Odeon. 16.00: «Donašalka kruha«, po Monteplnovem romanu, Vivi Gioi, K. Ninchi in J. Tissier.
Radio. 15.00: «Pomlad je«.
Vittoria. 16.00: »Velika pridobitev«, J. Wavne in L. Day.
RADIO
NkOVKaidA
12: Iz oper Smetana. 12.40 Zabavna glasba. 13,00 60 minut v operetnem svetu. 14.15 Naši priljubljeni ansambli. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 2eleli ste — poslušajte! 16.00 Novosti iz našega arhiva plošč. 17.10 Igra orkester. 17.40 Poskočne melodije na raznih instrumentih. 18.30 Narodne pesmi. 18.40 Nove skladbe sloven. skih avtorjev izvaja pianist Marjan Lipovšek. 19.15 Vesele skladbe za harmonike. 19.40 Zabavna
Vozači!
Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. in se zavarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in dragim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče.
Za proračun in nasvete kličite tel. št. 88-15, Umik 8. - 9., 20. - 22.
FODERAMI
A. PERTOT
TRST - UL G1NNAST1CA 22
TEL 85-998
_
TrpwiM»Hmiirnnira
Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Slovenija: 12.00: Iz oper B. Smetana; 17.40:	Poskočne
melodije na raznih instrumentih; 20.40: Od Mozarta do Čajkovskega. — Trst II.: 13.00: Šramel kvintet in duet; 21.30: Pestra operetna glasba. — Trrst I.: — 14.10: Znani solisti-pianist Oskar Levant; 22.40:	Komorni koncert:
Ludwig van Beethoven; 23.20: Plesna glasba.
glasba. 20.00 Veseli večer. 20.40 Od Mozarta da Čajkovskega. 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 22.15 in 22.45 Za ples in razvedrilo.
1U8T II.
7.30 Jutranja glasba In koledar.
8.30 Zaključek jutranje oddaje.
11.30 Za vsakega nekaj. 12.00 Obljube in dejstva. 12.15 Priljubljene melodije. 12.30 Zabavna glasba 12.45 Napoved časa in poročila. 13.00 Šramel kvintet in duet.
13.30 Razne jazz zasedbe. 14.00 Poročila. 14.15 Dnevni pregled tiska. 14.28 Citanje večernega sporeda. 14.30 Zaključek opoldanske oddaje. 17.30 Plesna glasba. 18.00
Koncert za klavir in orkester v b-molu. 18.46 Vesela glasba. 19.00 Kraji in ljudje. 19.15 Pestra folklorna glasba. 19.35 Operna fantazija. 19.45 Napoved časa in poročila. 20.00 Komentar vojnega položaja na Koreji. 20.10 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika.
20.40 Lahki orkestri. 21.00 Koncert komornega zbora Skr;»«<*• 21.20 Glasba iz revij. 21.50PW£ operetna glasba. ,22.00,Sob®™^ s
. lana« IJLu jutrišnji ŠOT", »lasba. 4.0» »
Kaj vam nudi ,
23.35 Polnočna glasba, ključek večerne oddaje.
r it s t i.
7.
be, .  t- .
foničnega sporeda. 13.23 -^.r
14.10 Znani solisti: plan®
7.45 Jutranja glasba l2.W »[£ , rumbe in konge. 12.»
Levant. 14.30 Duet Pomer*£
Brandi. 14.50 Silvija D’Amlca.
u»«4djc. ii.ov rlcoiičt gidoud. io.w	ouvuj**	d nunv«,	gljj*
Glas Amerike. 18,15	Čajkovski: j	Sidney	Bechet. 18.00	foJO
ICnnrart 7o irlavir i.n	nrborior .»r	fo«*.	19,20 SpanSkC P*®*?!*	gjk.
Kratke	športne vesti. 20.33 J^f
m-.*« „1 ,.hon: uoriete — or)W”
mat« glasbeni variete “
Gina Conta. 21.50 Od Ponn*"JJ. vo do Capacabane — g ^beni -r ete. 22.40 Komorni kon«ert ^ Ludvvig van Beethoven. Plesna glasba.
GELOSO
Popolna	superhe
Radiogramofon z 12 plošča®*
GELOSO
je višek elegance in ekonomični Vsi si ga lahko nabavite pri tvr^
RADIO
KORZO GARIBALDI *
s samo 7.000 lir takoj ,rt
3.000Z b"ŠSoEkT8
DAiipiijei rabine aparate pa
PozorI
Kadar imaš raztrgane čevlj* spomni, da boš pri LUŠI zadov° ljen s ceno in prvovrstnim b\o9oitl
Popravila v usnju pari in vibralTia
Barvamo, širimo in prenavlj0111^ točno in solidno v najkrajšem
ZAPonmi s * ‘ Trst - Ul. sv. Frančiška št
!IIIMIIIIIIM1llllllllllltllllllHIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIimilllHinilllllllllllMIHIIIIHIIIIIIIIilMIIIIMIII>''IIIIIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIlllllllllllllll<lllllllllllllllllllllllllllll1|IIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"IIIIIHIIIIIIIIIl|MIUIIIIIIIIIIM|IIIIIIIHINIIimilllllMHII|llll
  Milili  ..........................................................................................................................................................          1.........‘H""'
lili"1'
Ena mojih prvih vaj v hla. Cah je bila ta, da sem splezal na drevo, kar se Je v živ. ljenju iskazalo za zelo ko-nstno, ker sem tako prišel do sosedovih orehov, fesenj in hrušk. Ta vaja pa mi je obrodila še drugačne koristi. Kadar koli me Je preganjal kak organiziran družinski pogon, že sem kakor ma'ek pred psi splezal na visoki oreh, sedel tam na vejo m z orehi preganjal svoje zasledovalce. In vendar se je oblast domislila, kako ml bo prišla do živega, Ko sem kljub vsem pozivom svojih preganjalcev, naj splezam i drevesa in se vdam, uporno ostal tam gori. so prinesli poln krožnik kolačkov, ga postavili pod oreh, se nato vsi umaknili v hišo ln se skrili. Kakor vsaka nedolžna Ptica sem tudi jaz mislil, da nikogar ni, splezal sem počasi z drevesa, da bi se polastil kolačkov, ko me Je zdajci tolpa presenetila, obkrožila, razorožila in me gnala v hišo k zaslišanju. Tedaj sem se brž prepričal, da ljudje z majhnimi slabostmi niso pripravni za velika dela.
Imel pa sem še druge bolj nedolžne zabave. Nekoč sem tako pomazal s črnilom belo, kodrasto, snažno, malone napudrano kodrlco gospe Vujičke, ki mi je bila — namreč kodnea — prav posebno zoprna, da je gospa Vujička omedlela in leto dni ni mogla spodobno oprati svoje ljubljenke.
Nekoč drugič sem nalil v novi čevelj svojega starejšega brata katran in so morali čevelj razrezati, da so mu ga sneli z noge. Nekoč pa sem pn večerji, pri kateri so sedeli okrožni prota in vse moje tetke, prižgal pod mizo raketo in je nastala tolikšna zmeda, da bi se bil človek lahko od žalosti razjokal. Miza se je prevrnila, sesula vso posodo v knlo moje najstarejše tetke ter stisnila pod seboj mojega najstarej. šega brata; Juha z jagnjetino se Je razlila v okrilje mo. je osrednje tetke (tiste, ki sem ji podoben); okrožnemu proti je skočila cela sarma iz kislega zelja v sapnik; mati je dobila srčni napad, najmlajša tetka pa se je zbodla z vilicami v jezik in potem tri tedne ni mogla
spregovoriti. Edini, ki je srečno odrezal, je bil moj srednji brat (tisti, ki mi je bil svoj čas vzel denar iz ročnega hranilnika); ta brat je s polnim krožnikom kolačkov izginil ko kafra in potem dolgo nismo mogli najti ne njega ne kolačkov. Kajpada sem bil za to duhovito zamisel lepo nagrajen.
Med mojimi nedolžnimi zabavami je bilo na primer tudi to, da sem se splazil v kuhinjo, ko tam m nikogar bilo, in sem vrgel pet, šest pesti soli v tisto jed, ki ml ni dišala, nakar sem pri kosilu užival v Izrazih posameznikov, ko so okušali zasoljeno jed- In potem sem od nekod nabavljal lisičje repe. jih pričvrščal na kav-lje, stal pred vrati na cesti z rokami na hrbtu, ter čakal zjutraj In popoldne sodnih m okrajnih uradnikov ,ki so hodili mimo naše hiše, in sem jim pripenjal repe na zadnjo plat. Uradniki so odhajali z repi v pisarno m so spotoma zbujali gromozanski smeh. Kajpada se Je brž izvedelo, kdo deli taka odlikovanja in so me neusmiljeno pretepli, čeprav sem še
MOJA
BRANISLAV NUSIC
danes prepričan, da se je mnogim izmed njih lisičji rep izvrstno prilegal.
Po svoje sem se tudi žaba-val, kadar so prišli gostje k nam na večerjo; preobračal sem žepe zimskih sukenj ln zamenjal stvari, ki sem jih našel po žepih. Kolikokrat je gospod sodnik odnesel domov gospe načelnikove škatlico s pudrom, vdova gospa Stana pa tulec cigaretnega ustnika, ki je bil last profe-sorja srbske zgodovine?In je gospa popova nesla domov škatlico okrajnega načelnika z njuhancem, okrajni načelnik pa načeto nogavico s štirimi iglami in klobčičem, kar je pripadalo carinikovi ženi gospe Man. Seveda so drugi dan begali sem in tja, da so si vrnili zamenjane
lllozflll v hlačah
stvari, sumničili so marsikaj, bile so družinske zadrege, vse pa se je končavalo na moji zadnji plati, na kateri je že bila napisana tradicija minulih časov.
Prav rad sem se tudi splazil pod mizo, kadar smo ime. ’.i goste pri kosilu ali večerji. Bog, ko bi bil tedaj le prav razumel, — česa vsega bi se bil lahko naučil na ta-kih izletih! Saj sem vedel, da se nekateri znajo pogovarjati s številkami in tudi s cvetjem, nisem pa vedel, da se nekateri ljudje pogovarjajo tudi z nogami pod mizo. Tisti čas se še nisem zmenil za noge gospe lekarnarke ln gospoda sodnika, ki so si bile tako prl-
iiiiiiiiiiiiiii milim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiu1
jateljske kakor brat ln sestra. In potem noga gospoda prote, ki je štrlela Izpod talarja ln o kateri sem prvi čas sodU, da je noga moje tetke ter se čudil, zakaj se tako vsiljuje nogi učiteljice tretjega razreda ljudske šole, ko sem vendar vedel, da moja tetka in tista učitelica drugače nista, kakor pravimo, na prijateljski nogi. Skoda, da se je vse to godilo pod mizo, ko tega še nisem razumel, a pozneje, dosti pozneje. ko sem to razumel, se nisem več mogel plaziti pod mizo.
Toda vse to so bile moje manj pomembne zabave; ti-ste pomembnejše so se razvijale zunaj, na prostem. Tam me je vselej pričakova. la četa ubežnikov izpod ro-
diteljske oblasti in s temi sem zahajal na različng izlete po tujih vrtovih, podstrešjih in strehah; z njimi sem s* igral vse mogoče, po-Cenši od svinj ke do vlade. Seveda smo se najrajši igrali tisto, kar se je godilo okrog nas. Kadar je prišel cirkus, smo se naslednji dan prekucavali, lomili stole, re-zali vrvi. razpete za sušenje perila, valili sode iz kleti ln počenjali tisočero škodo, samo da smo lahko uganjali cirkuške spretnosti. Kadar Je prišlo gledališče, so kaj pa. da trpeli papirji iz očetove pisarne, preproge in zglavni, ki iz hiše, deske iz šupe, moka iz kuhinja, volna iz zgiav. nikov za brke m brade, potem krila, ponošene suknje, ostanki las ln vsi drugi predmeti, ki so jih* mali ubežniki nabrali in prinesli iz svojih domov. In če je bilo v mestu hajduki, smo se brž šli hajduke.
Spominjam se na primer, da smo se nekoč igrali tudi krizo. Kriza je tisto, kar traja od samega začetka države in bo trajalo vse dotlej, dokler bo trajala država, takisto kakor če se otrok rodi
 klube, se pravi- ^fji ^
otro- nov, klub g°si lnmaio PLo igro, Ti klubi seve Se *»" W le zakaj se je ne bi bili tudi; vplivali na z8UPtonda "
rvil I	-I t-.Hi mi — VI*«1'
z znamenjem m ga ima vse žive dni. Tudi politični ci se najrajši igrajo to
ml!
Seveda sem vselej bil jaz tisti, ki sem sestavil vlado. To moje poslanstvo se ni o-piralo na zaupanje nikakršne skupščine, toda to še malo ni nenavadno v našem političnem življenju. Ker smo se igrali na našem dvorišču, sem lahko rekel še z večjo pravico kakor Ludvik XIV.: «L’et&t c’est mo!« — m sem se na tej podlagi polastil oblasti.
Kolikor nas je bilo, vsi smo hoteli biti ministri, kar nasploh ni le otroška slabost. Potem, seveda, ko ni-smo imeli podanikov, ker to nihče ni hotel biti, tudi skupščine nismo mogli imeti.
Pa če bi tudi bili šteli med svoje državljane goske, purane, race in druga dobrohotna bitja, ki jih Je bilo dvorišče polno in ki bi bila spričo svoje vdanosti zelo prikladni državnjani in državljanke, — kaj neki bi počeli, ako bi bili sklicali skupščino? Ta bitja bi bila gotovo sestavila poslanske
sc p d a <% us-
si ga bili mi lastili, sa! verno ^ v lltični klubi	%
terih se člani
m
ne mučijo .svoje v^ u j.
ku. puranu ali r sefi Lo b' — recimo “U za^Lo
bov, bi	njim yC'
obljubila, da boju ,e te
Izboljšala Plf°upnic0! m fino, lej te sl zaupn
Resda je b11	Lt-
med domačimi Q vnaJ j. jež, ki bi bil jsvoj op0* lr jo nemara P°Jve£ d^JV
jo, toda mož Je 8pi, uLji-
- in opozicija Konec ,,1
koli nevarna-■£ vnapJj ^ cev niti	kafcSb-g	J>
pomenila S^lkoU ^ )> varnosti, K“i.„zic!je. 10 treba bati op 0jcras- . ^ bodice zgolj ^
Po takem	dopjV
pogoje, ki ?0	uar h®
neustavnost.	Je pih ^
neustavnosti. ,^ vse, d»
neusiiiv“““yw
prepr^UnekdaJ
je že od ne*0
. 1
V#'- «
"““V
UREDNIŠTVU: ULICA MUNTECCH) H- •, HI. nM. — Teleton itev. 93-808 Hi 94-638. ~ PuStnl pre<l»l 502. - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA SL 20 — Telefonska *t 73-38 OOLA81: od 8.30 -12 In od 13 - 18. • Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vHltie v Širini I stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po >0 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. U-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70
ijO d11*’
   	'	",	.i  ----------------------------------------------------------      —----------------- 9	P	tisk*
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 8, meseCno 130 din.
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratlčneg Ljubljana Tyrševa 34 , tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega