POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
CZ POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in apr aval Maribor. Ruška cesta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska ibomlca ■—> Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali »glasi, M sluiih v socialne namene delavstvu im nameščencem, vsaka beseda Din 0.S0
Štev. 91 t Maribor, sobota, dne 10. avgusta 1940 » Lelo XV
V stare Čase
se ne povrnemo več...
Ideologi nove dobe tudi pri nas te besede vsaj po zmislu večkrat ponavljajo. Tudi mi ne želimo, da se povrnejo stari časi, v katerih so vihteli mogotci bič nad glavo človeka in osebno odločali o njegovem življenju. Teh časov ne želimo več. Ne želimo si tudi ne časov, ko je liberalni kapitalizem snoval za svojo krinko politične stranke, se bahal z liberalnostjo, demokracijo in vsemogočimi vrlinami, ali na drugi strani držal trdno v svojih rokah »'gospodarske vajeti« ter izigraval v 'svoj lastni privilegij programe in ideologije demokratičnih strank Resni, progresivno napredni programi, ki so strmeli za demokracijo človeške družbe, politično in gospodarsko, so bolj in bolj postajale peto kolo v razvoju. Sila gospodarstva, potentnost kapitala se ni nikdar ozirala na potrebe človeštva, ki so vznikale v razvojit političnega življenja.
Tako je prišlo do krize med kapitalom in političnim življenjem. Kapital ni dopuščal, da se politika vmešava v gospodarstvo. Da se pa ne bo mogla v bodoče vmešavati, se jo mora odpraviti in uničiti, da bo gospodarstvo zopet na konju. Boj za to oblast se danes vrši. Proč s politiko, da ne bo posegala v delokrog »gospodarstva« t? *« bn ‘i 4» ni {i Zato naj se ne povrnemo več v stare čase, kakor modrujejo in govore filozofi novega reda.
Zakaj pa je nastala ta kriza?
Za nas je to jasno. Kriza je nastala zaradi socialnih razmer, ki jih bolj in bolj poslabšuje kapitalistično gospodarstvo s svojo eksploatacijo. Vedno več milijonov ljudi je, ki stradajo kruha. In ti žele nov družabni red. Tudi kapitalistična družba na drugi strani pravi, da želi nov red, ali razlika med obema novima redoma je velika. Proletarski svet želi red, v katerem mu bo zajamčena socialna eksistenca in enakopravnost, gospodarski ali kapitalistični svet pa želi nemoteno dosedanjo oblast in pravi zaraditega, da je treba politično uveljavljanje odlpraviti in preprečiti. Govoriti in odločati smejo po njihovem mnenju samo »gospodarstveniki«, vsi drugi pa morajo molčati, da ne bodo motili njih poslov. Tako se razume novi red iz izjav, ki vse vprek pravijo, da mora služiti vse gospodarstvu, ker je delo in gospodarstvo eno.
Načelo, da je delo in gospodarstvo eno, temu bi niti ne ugovarjali, ker je dejansko tako, Ali tukaj gre tudi za to, kdo bo odločal o gospodarstvu in delu. Ali samo gospodarstvo ali samo delo. Za to pravico gre v novem redu in tu stojimo mi na stališču, da mora veljati v novem redu, v kolikor pride do njega, gospodarska demokracija, torej absolutno enakopravno soodločevanje dela, delavca, ker je vsak drugačen novi red le uvod v novo krizo.
»Novoredarji« hočejo odpraviti »politično« politiko, hočejo pa monopolizirati gospodarsko politiko, z drugimi besedami bi to rekli, da hočejo negospodarski svet izločiti iz politike.
Ta preokret v 'javnem mišljenju) in propagandi je trenutno pomemben, ker se človeštvo ne zaveda svojega položaja. Neizogibno pa je, da bi se napredek ustavil in pravtako neizogibna je nova z močnim poudarkom obnovljena zahteva po demokraciji.
Kriza ovira napredek, ustavi ga pa ne.	 1
Ali
prlkaja ura strašnega
Ai
Napad na Anglijo napovedujejo te dni spopada?
J
Franc?ja ne more uvažati žita iz Amerike.
Po poročilu DNR je britansko blokadno ministrstvo prepovedalo izvoz kanadske pšenice v Francijo, ki jo je že prejšnja francoska vlada nakupila.	i
Napad Nemčije na britske otoke je moralno in tehnično pripravljen. Nemčija je najprej ponudila premirje in mir ali obenem zagrozila z uničenjem Anglije. Ponudba miru je imela v svetu precejšen moralen efekt. Tudi v Angliji se čuti nervoznost, ki močno pretresa živce javnosti. Zaenkrat Anglija vztraja na stališču boja do končne zmage, kar zopet daje povod za očitke, da Anglija kljub brezupnemu odporu ni hotela popustiti, marveč se spušča v novo klanje in pobijanje.
V zadnji fazi pred spopadom sta Nemčija in Anglija naštevali ogromne žrtve, ki sta jih imeli obe državi v dosedanjih bojih. Žrtve so ogromne in vendar drugačne v nemški ali angleški luči. Anglija in Nemčija dokazujeta, da nista oslabljeni in dopovedujeta vsemu svetu, da bo sedanji spopad najstrašnejši.
Na obeh straneh se vrše priprave. — Vsa propaganda pa ima namen odvračati od sebe ter prepričati svetovno javnost o krivdi in strahotah ter vplivati, da se napravi konec vojni.
Ali doslej se to še ni zgodilo. Zdi se rtam, da so novi potoki krvi prav blizu, če se ne zgodi — čudo.
Angleži so pripravljeni
Prvi lord angleške admiralitete Ale-xander je v sredo uradno izjavil, kakor Reuter poroča, da so Angleži pripravljeni,‘če se Nemčija odloči za napad. Po zlomu Francije se je Anglija pripravljala mrzlično za svojo obrambo in bodo u-porabljeni v ta namen prav revolucionarni pomočki. Lahko dam, je rekel, avtoritativno izjavo, da vojna mornarica bdi. Tudi delavstvo se je izkazalo. Zato mora biti med glavnimi cilji vojne, da bo Anglija po vojni omogočila delavstvu visok življenjski standard.
Lloyd George pravi
Živimo v času agonije malih narodov. Ali v dušah narodov, ki so izgubili samostojnost, živi kulturno premoženje dalje. Nad Anglijo vise danes temni oblaki, ki so krvavordeče obrobljeni.
Ali Anglija pojde skozi orkan, ki se pripravlja, pokončne glave v zavesti, da pomeni njena zmaga odločitev za vse človeštvo.
Oče vseh angleških iluzij je Roosevelt
Nemška »Frankfurter Zeitung«, ki je v inozemstvu jako razširjena, je te dni prvič napadla Zedinjene države. Roosevelt je vseh sedem let obljubljal pomoč proti avtoritativnim državavm in podpihoval Anglijo. Mnoge države so že doživele težke polome. Rooseveltove obljube hočejo tudi Anglijo odvrniti od glasov treznega razuma, ki se hoče vreči v blaznost popolnega uničenja zaradi Rooseveltovih obljub.
Ameriški piloti v angleški vojski
Kakor poroča Tass iz Newyorka, se zadnje čase prijavlja vedno več ameriških letalcev za'vojno letalstvo Kanade in Velike Britanije.
Vojni vrtinec zajema vedno
večji krog
V španski državljanski vojni je tako Anglija kakor Italija in Nemčija ščitila Francovo revolucijo. Zlasti Anglija, ker je v Španiji gospodarsko močno zasidrana. Sedaj pa napoveduje italijanski tisk, j da Španija v najkrajšem času napove vojno Veliki Britaniji. Propaganda za! vstop Španije v vojno na strani Nemčije in Italije vodi energično ves španski tisk. Španski list »Arizo« pa se jezi na angleški tisk, ki napada Španijo, češ, da je Anglija ob državljanski vojni t>od-! pirala Francove nasprotnike in s tem podaljšala državljansko vojno, Španija
hoče nov družabni red in želi zmago narodom, ki so njej pomagali.
Razvoj vojne se razpleta opasno v Afriki za kolonije in Egipt, v Aziji nihajo države zaradi medsebojnih sporov in zahtev, istotako preti nevarnost, da postanejo azijske kolonije plen teh ali onih imperialistov.
Najvažnejši razlog za ta razvoj je medsebojna sovražna propaganda v kolonijah in ugodna prilika, da se okoristijo eni imperialisti drugje takrat, ko se eni tepo v Evropi.
Urejevanje Balkana in Podonavja
Miren sporazum med Romunijo in Bolgarijo zagotovljen.
Poročila iz Bukarešte, Sofije in Rima soglašajo, da potekajo razgovori med Romuni in Bolgari povoljno in bo verjetno že v kratkem prišlo do sporazuma med obema državama. Italijanski listi naglašajo, da bo Bolgarija dobila Do-brudžo z mejami iz leta 1912 in odškodnino 16 milijard levov. Čeprav bo Romunija morala doprinesti ogromne žrtve, je vendarle pričakovavti, da bo sporazum dosežen. Vprašanje urejevanja Balkana, ki sta ga načela Italija in Nemčija, že kaže prve pozitivne uspehe in bodo Balkanu prihranjene vojne strahote. — Glavno sporno vprašanje med Romuni in Bolgari je pristanišče Balčik,
ki leži samo 30 km od sedanje bolgarske meje in bi ga Romunija na vsak način želela ohraniti zase.
Bolgarska delegacija je medtem že odpotovala v Crajevo, kjer je bilo že vse pripravljeno za sprejem delegacije in je verjetno, da bodo pogajanja kmalu zaključena in sporazum podpisan.
Romunski tisk naglaša, da so Romuni vedno želeli dobrih odnošajev z Bolgarijo, zato so tudi sedaj pripravljeni, urediti sporna vprašanja. Romunska vlada pa želi, da bi se nobena tretja sila ne vmešavala v ta spor. Podvzeti so baje že tudi vsi potrebni ukrepi za umik romunske* vojske iz Dobtudže.
Prvi razgovori med Romuni in Mad2ari
Romunski veleposlanik v Rimu Bossi je imel te dni kot pooblaščenec romunske vlade kratek razgovor z madžarskimi državniki, o čemer pa ni izšlo nobeno uradno poročilo. Bossi se je po razgovoru takoj vrnil iz Budimpešte v Bukarešto in se splošno smatra, da ga je
predsednik madžarske vlade samo informiral o zahtevah Madžarske glede Transilvanije.
Pričakuje se, da se bodo v kratkem pričela pogajanja tudi med Romuni in ■ Madžari, ki pa bodo bržčas dolgotrajna, J ker bo treba premostiti mnogo več tež-
koč, kakor pa med Romuni in Bolgari. Jasno pa je, da bodo morali Romunii sprejeti madžarske zahteve, ker Nemčija in Italija nikakor ne želita, da bi prišlo do oboroženega konflikta na Podonavju oziroma Balkanu. Radi silnega odpora proti odstopitvi Transilvanije pa postajajo razmere v notranjosti države vedno težje.
Kriza romunske vlade.
Vodstvo Železne garde je izključilo tri ministre iz svojih vrst, ki so sedaj zastopali ta nacistični pokret v vladi. Verjetno je, da bo radi tega prišlo do preosnove vlade.
Stirldeseturni delovni teden v Franciji ukinjen
Francoski minister dela in industrije je izdal naredbo, s katero preklicuje štirideseturni delovni teden ter uvaja enoinpetdesetumi delovni teden za vse tovarne. Podrobnosti te naredbe še niso znane.
Klta|ski obrambni ukrepi
Kitajska vlada je izdala obrambne ukrepe za slučaj, da bodo Francozi pristali na angleške predloge, po katerih bi se Japonci posluževali letališč za operacije proti Kitajski v francloski ln-dokini. Pred francosko Indokino je zbran velik del japonskega' .ladjevja. Francoske oblasti v Indokini so znova mobilizirale.
Angleška trgovska mornarica
10 milijonov ton ladij zaseženih.
Angleški trgovinski minister pravi, da je Anglija zasegla 10 milijonov ton tujih trgovinskih ladij z bruto tonažo nad 800 ton. Te ladje so bile poljske, nemške, norveške, danske, inozemske, belgijske in francoske. — To pomeni ogromno povečanje angleške trgovske mornarice.
Dogovor med Anglijo In gene< ralom De Gaullom
Francoskim prostovoljcem se ne bo treba boriti proti Franciji.
Kakor poroča Reuter, je bil 7. t. m, med angleško vlado in generalom de Gaullom podpisan dogovor, s katerim se prizna francoska armada v Angliji za polnopravnega zaveznika.
Urejeno je bilo tudi materijalno vprašanje vzdrževanja te armade. V slučaju, da Anglija zmaga jamči, da bodo uresničeni vojni cilji, ki so bili svoječasno
določeni med francosko in angleško armado. Nobenemu Francozu pa se ne bo treba bojevati zoper Francijo. Ob tej priliki je ministrski predsednik Churchill še v posebnem pismu, ki ga je poslal generalu de Gaullu, zagotovil, da se bo angleška armada borila za zopetno vzpostavitev Francije in vseh njenih teritorialnih posesti.
Ofenziva italijanskih tet v Somaliji
Italija pripravlja napad na Egipt.
Po poročilu Reuterja z bojišča v angleški Somaliji, so Italijani pričeli napadati in so tri italijanske kolone že prestopile mejo v angleško Somalijo. V zvezi s tem smatrajo v Londonu, da je pričakovati tudi skorajšnji nemški napad na Anglijo, ker ni verjetno, da bi se bila Italija odločila za ofenzivo na
bližnem vzhodu brez nemške pomoči.
Italijanska vojska namerava zavzeti angleško luko Berbero, kjer bi utegnilo biti glavno angleško oporišče za napad proti Abesiniji. Italijani so po nemških vesteh z ofenzivo na angleško Somalijo prehiteli angleški napad proti Abesiniji.
h bollSt
Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
Neka naša iPodmornica je potopila 3 sovražne 'trgovske ladje s skupno tonažo 16.000 ton. Nemška letala so v noči na 8. avgusta spuščala mine pred več angleških luk ter bombardirala objekte oboroževalne industrije in postojanke protiletalskega topništva ter žaromete i’td.
Nekaj sovražnih letal je vdrlo naa severno-zapadno Nemčijo ter odvrglo več bomb, ki pa niso napravile iposebne škode. Nastale požare so oddelki protiletalske obrambe naglo pogasili. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. '
Italijansko vojno poročilo pravi:
Neka naša kolona je pred tremi dnevi prodrla preko meje britanske Somalije in dospela do morja ter zavzela Zeile. V vzhodni Afriki so naši bombniki' napadli letališče v Waijiru in uničili tri sovražna letala ter povzročili veliko škodo v hangerjih in drugih letalskih objektih. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Na vzhodtiem delu Sredozemskega morja so naši bombniki bombardirali 5 sovražnih trgovskih ladij, ki so jih sipremlnale angleške vojne ladje. Dve ladji sta- bili zadeti in močno poškodovani.
Angleško vojno poročilo
Dne 8. 1 m. so angleška letala bombardirala neko večje letališče pri Bergenu in je bil 2adet velik bencinski tank. — V Nemčiji je bilo ponovno bombardirano pristanišče Hamburg. kjer je bil tudi zadet tank za bencin in Kiel, kjer so bile porušenie naprave za popravljanje ladij. — V Libiji je bilo bombardirano pristanišče Massan in je bila potopljena 1 italijanska podmornica, — V Somalito so bile na vseh treh odsekih italijanske čete v svojem prodiranju ustavljene.
Koirjunike angleškega letalskega ministrstva pa pravi, da je bilo ob priliki napadov na angleško brodovje nad Kanalom sestreljenih 53 nemških letal.
^ Žrtve letalske vojne v Angliji
Po podatkih angleškega ministrstva za javno varnost je bilo tekom meseca julija 258 ■smrtnih žrtev nemških letalskih napadov in
sicer 178 moških, 57 žensk in 23 otrok. Ranjenih ipa je bilo 321 oseb.
Izguba angleške trgovinske mornarice
je znašala po podatkih vojnega ministrstva v mesecu juniju 367.660 in v juliju na 310.249 ton. Te izgube še daleč ne dosega,'o izgub v svetovni vojni, ko je bilo v mesecu aprilu 1917 potopljenih 881.000 ton trgovinskega brodovja.
Vojna v Afriki
Vojaški strokovnjak švicarske »Volks-stimme« piše o angleško-italij,anskih spopadih na afriškem bojišču med drugim:
Angleško - italijanski spopad, kar se Afrike tiče. se je pričel. Sicer vojne akcije v Afriki še niso presegle značaja več ali manij ostrih prask, toda če pomislimo na ogromno dolžino obeh mej (okrog 5 tisoč kilometrov!) in pa na to, da leži večji del ozemlja v pustinjah, nam postane jasno, da pride le z velikimi težavami do frontnega kontakta. Dosedanje ope-racje so le posamezne akcije.
Takojšnja vojna napoved Južno-afriškega dominiona Italiji kaže, da smatra general Smuts italijansko Abesinijo za nevarno svoji deželi. Južna Afrika pridno in naglo' oboro3uje 'te vežba večje burske armade. V nekaj mesecih bo Južno-afriški dominion sam v stanju začeti z ofenzivo proti Abesiniji.
)iiVi u' « •*	»	».
Na splošnio se lahko reče: Težišče operacij je v italijanskih rokah in ker Italijani vedo, da ne smeio čakati, poskušajo doseči odločilne začetne uspehe, r	'	••».(	rlsiD
H • Pričakovati je torej v kratkem velikih italijanskih ofenziv kajti Italija v Afriki ne sme čakati, če hoče doseči odločitev.
Francoska vlada obtoiuje francoske ministre
Pred izrednim državnim sodiščem, kakor poročajo iz Vichya, se je pričela razprava proti štirim ministrom, češ, da so zakrivili, da je Francija stopila v vojno. Ti ministri so Daladier, Mandel, Campinchi in Pelbos.
Gre za grehe več let nazaj.
doma Ut fta svetu
Urad za nadzorstvo cen objavlja, da nekateri lastniki ne prijavljajo svojih zalog, radi tega se bo izvršila te dni kontrola in bodo prijavljene oz. kaznovane vse osebe, ki niso svoje zaloge prijavile. — Po našem mnenju bi bilo bolje, ako bi urad «a kontroliranje cen brez predhodnega obvestila redno vršil take kontrole potom oblastnih organov. Prepričani smo, da 'bi kontrola izsledila ponekod ogromno blaga in življenjskih potrebščin, ki so se jih posamezniki nakupičili z namenom, da bi na ta način dosegli večji dobiček. Proti špekulaciji je potreben neusmiljen boj, ker radi pomanjkanja blaga in neznosne draginje najhujše trpijo predvsem revnejši sloji.
3000 ton turškega surovega bombaža je nabavila posebna komisija, ki se je te dni mudila v Turčiji. Bombaž bo razdeljen na posamezne tekstilne tvornice. Italija bi morala v smislu trgovinskega sporazuma dobaviti naši državi tudi večje količine bombažne preje; vendar pa tozadevna pogajanja doslej niso uspela. Nova pogajanja z Italijo se ibodo vršila od 10. do 15. t. m. v Trstu in Milanu, kamor odpotuje posebna jugoslovanska delegacija.
Polemika okrog podržavljanja Narodne banke. V zvezi s polemiko okrog podržavljenja Narodne banke je dr. Bičanič pred dnevi objavil v beograjski »Politiki« članek, v katerem je med drugim omenil, da dr. Živko Topalovič diskretno brani delničarje Narodne banke. S. dr. Topalovič fe takoj na to v »Politiki« javno pozval dr. Bičaniča, da naj dokaže, kje, kdaj in na kak način je on branil delničarje tega zavoda.
Cerkvi svobodo. »Slovenec« je priobčil članek z napisom »Cerkvi svobodo«. Čisto prav, cerkev naj ima svobodo, tudi mi smo za to, vsak človek in vsaka organizacija v državi naj ima svobodo kot jo zahteva cerkev zase in kot jo »Slovenec: reklamira za njo. »Slovenec« tega v svojem članku sicer ni zapisal, je pa to logičen zaključek njegovega članka. Zato smo prepričani, da nam bo pritrdil, da smo prav pojmovali njegova izvajanja, kajti »Slovenec« da mnogo na logiko in na pravičnost ter enakopravnost. Tako smo včasih s »Slovencem« enakih misli in to celo v osnovnih vprašanjih.
Rudnika Bor in Trepča pod državno kontrolo. V smislu naredbe o \ prisilnih upravah rudniških in topilniških podjetij, je minister za šume in rude imenoval komisarja v svinčeno-cinkovem rudniku v Trepči in v bakrenem rudniku v Boru. Naredba je bila izdana, da ne bi tuji kapitalisti otežkočali ali omejevali produkcijo, ki je potrebna v državno varnost in državno gospodarstvo.
Eden ustanoviteljev KDK je umrl. V bolnici v Pakracu je umrl dr. Milan Kostič, podpredsednik samostojne demokratske stranke in le-nator. Rojen je bil v Šidu 1876. leta. Pokojnik je bil sodelavec Svetozarja Pribičeviča in je bil z njim nekaj časa interniran v glavnjači. Dr. Kostič se je silno trudil za sporazum med Pribičevičem in Stjepanom Radičem ter pozneje dr. Mačkom. V svoji stranki je sodeloval sedaj do zadnjega z Vilderjem, dr. Križmanom, dr. Budisavljevičem in Kosanovičem.
Dvanajsto obletnico smrti Štefana Radiča so te dni na slovesen način proslavili v banovini Hrvaški.
Maksimalne cene za moko. Urad za nadzorstvo cen je odločil, da lahko ibanske uprave, do objave uredbe o štandardiziranju moke dovolijo mlinom, da pri določitvi cene za moko dodajo pri moki št. 2 din 90, na nakupno ceno pšenice pri moki št. 5 din 60, pri moki št. 6 din 30 in pri moki št. 7 din 10 ter da pri živinski moki odbijejo din 80, pri otrobih pa din 100 od nakupne cene za pšenico.
Ureditev bolnišnic v državi. Vprašanje ureditve in zgraditev novih bolnišnic je proučevalo ministrstvo za socialno politiko. Vsi predlogi za izpopolnitev higijenske službe itd. so do-gotovljeni in so potrebna le še denarna sredstva, da jih bo mogoče izvesti.
Posebne pomožne šole, v kateirih bo pouk trajal dve šolski leti po 6 mesecev, namerava ustanoviti banovina Hrvatska za pobijanje nepismenosti.
*
Novi romunski poslanik Gafencu je te dni
odpotoval na svoje službeno mesto v Moskvo.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov
je te dni ponovno sprejel angleškega poslanika Staforda Crippsa, ki se je razgovarjal tudi s sovjetskim komisarjem za zunanjo trgovino Mikajanom.
Število brezmesnih dni v Italiji se veča. V
Italiji doslej niso smeli prodajati mesa tri dni v tednu. Odslej se sme prodajati meso samo ob sobotah in ponedeljkih.
Grške ladje prevažajo tekoče gorivo za italijansko letalstvo. Angleška vlada je radi tega vložila oster protest pri grški vladi in grozi, da bo razširila blokado in s tem onemogočila grško plovbo.
Nemčija v zasedenih deželah. V Alzaciji so bili odstranjeni vsi francoski napisi in uvedeni nemški. — V Luksemburgu je nemška uprava sklenila, da bodi v šolah, pri sodiščih in v vsej ostali upravi uradni jezik nemščina.
Demobilizacija franccske armade bo po poročilih iz Vichyja te dni končana. Ameriški listi pa v zvezi s tem poročajo, da je v Franciji nastala silna brezposelnost.
Angleška vlada ja odpoklicala člane angleškega konzulata v francoskem Maroku inl naročila, da morajo v roku 24 ur zapustiti teritorij Maroka. Uradništvo angleškega konzulata- je po večini že dospelo V Tanger.
Poseben Rooseveltov zaupnik William Do-novan je po nemških vesteh pred kratkim prispel v London.
Predsednik češkoslovaške vlade v Angliji dr. Beneš je po Reuterjevem poročilu te dni pregledal letalske eskadrile češkoslovaških letalcev v Angliji.
Ves letošnji pridelek bombaža v Egiptu je sporazumno z egiptovsko vlado odkupila Anglija. Cenijo, da ibodo v Egiptu letos pridelali za 10 milijonov bal bomibaža.
V Tihem oceanu s>o se pričeli manevri Sovjetske mornarice, katerih se udeležuje valik') število težjih in lažjih vojnih ladij, kakor tudi podmornic in letal.
Radi slebe letine žita bo po mnenju ameriških gospodarskih krogov letos nastalo silno pomanjkanje žita v Evropi. Letošnja letina je izredno slaba in so v Evropi pridelali za 15 odst. manj žita, kakor prejšnja leta.
Zane Grey:
137
Mož iz gozda
Baklja je ugasnila in samo še rdeče tlenje je ostalo od nje. Mahal je z žarečim polenom po zraku, a plamen se ni hotel več užgati. Njegovi tovariši, ki so ga pozorno opazovali, so izgubili njegovo visoko postavo izpred oči. Gosta, črna tema je zagrnila poglavarja. Nekaj trenutkov je ostalo vse tiho. Spet je bilo slišati le ječanje vetra in čudno, posmehljivo in votlo šumenje soteske. Potem se je slišal spet drugačen šum, kakor rahlo šelestenje smrekovih vej, ki se pred nečem upogibajo. Za tem sd se slišali hitri, ropotajoči koraki. Anson je pribežal nazaj k ognju. Poteze njegovega obraza so bile divje, spačene, lica so mu bila bleda, oči divje in široko odprte. Potegnil je bil svoj samokres, ki ga je držal v roki.
»Ste kaj — videli ali slišali?« je komaj spravil iz sebe in je pri tem oprezoval nazaj; potem se je ozrl na vse strani in je končno pogledal svoje ljudi.
»Ne, čeprav sem imel oči in ušesa odprta«, je odvrnil Wilson.
»Bos, res ni bilo nič«, je pritrdil Moze.
»O tem nisem čisto prepričan«, je rekel Shady Jones dvomeče, s plašnim pogledom. »Zdelo se mi je, da sem slišal neko šelestenje.«
»Ona ni bila več notri!« je vzkliknil Anson začuden in prestrašen. »Izginila je! ... Baklja mi je ugasnila. Nič nisem mogel videti. In ravno tedaj se mi je zdelo, kakor da je nekaj mimo mene hušknilo. NatJlo sem se okrenil.#Vse je bilo v temi in vendar, če nisem videl neko veliko sivo stvar, naj bom nor, bolj kakor
je bilo tisto dekle. Toda na nič drugega bi ne mogel priseči, kakor da sem slišal v zraku nek šelest...«
»Izginila!« je vzkliknil Wilson ves prepaden. — »Fantje, če je to res, potem morda sploh ni bila mrtva in je ušla.. . Ampak ona je bila mrtva. Njeno srce ni več bilo. To lahhko prisežem.«
»Jaz grem in bom pospravil taborišče«, je rekel Shady Jones osorno in se je dvignil. »Na kajj še čakamo tukaj?« Moze se je soglasil z njegovim sklepom s pomenljivim izrazom zadovoljstva, ki je hušknil preko njegovega obraza.
»Jim, če je bila mrtva — in je izginila, — kaj vraga naj potem to pomeni?« je vprašal Anson zamolklo. »Morda je to le privid?! Mi smo vsi preveč razburjeni ... Govorimo enkrat pametno.«
»Anson, gotovo je cela vrsta stvari, ki jih jaz in ti ne razumeva«, je odvrnil Wilson. »Rečem ti, da bi me čisto nič ne presenetilo —«
»Glej!« je zavpil Anson in se bliskovito okrenil, medtem ko je z naglo kretnjo potegnil svoj samokres.
Ogromna senca, siva na črnem ozadju, je lomastila za hrbtom mož in za drevesi mimo; takoj za njo je bilo čutiti precej močan zračni val.
»Slišiš, Snake, saj ni bilo ničesar«, je rekel Wilson.
»Jaz pa sem slišal«, je šepnil Shady Jones.
»Bil je le veter, ki nam je razgnal dim«, je odvrnil Mioze.
»Zastavil bi svojo dušo, da je zadaj za menoj nekaj mimo hušknilo«, je izjavil Anson in strmel v temo.
»Prisluškujemo, da se prepričamo«, je predlagal Wilson.
S slabo vestjo žigosani in razburjeni obrazi tolovajev so se v migotajoči svetlobi ognja tako razločno
videli, da je sleherni mogel citati v potezah svojega tovariša odkrito grozo. Kakor okameneli so stali na mestu, gledali in poslušali.
Le redke glasove je bilo slišati v nenavadni tišini. Zda,j pa zdaj so zaprhala kljuseta, sicer so pa stala popolnoma mimo. Skrivnostno ječanje vetra v borovju se je kosalo z votlim smehom potoka. Duh samote je dihal v globeli. Kakor brezno brez dna je zijala pred njimi črna noč. Slaba vest je mogla tukaj tudi v najvsakdanejših glasovih narave slišati le temni klic pekla.
Nenadno je pretrgal molčeče, moreče in napeto ozračje kratek, presunljiv krik.
Ansonov veliki konj se je vzpel pokoncu, ravno kakor sveča, kopal je po zraku s svojimi prednjimi kopiti in se je spet bobneče spustil na tla. Ostala konja sta se tresla od grozote.
»Ni bil to — kuguar?« je zašepetal Anson jecljaje.
»Bil je krik ženske«, je odvrnil Wilson, ki se je navidezno tresel kakor list trepetljike.
»Potem — se nisem motil, — dekle živi, — blodi okrog — in ta strašni krik je od nje«, je rekel Anson.
»Blodi okrog, da — ampak ona je mrtva!«
»Bog nebeški!«
»Če bi bil prej vedel, kaj se bo iz te kupčije izcimilo, bi bil Beasleya ustrelil, namesto da sem ga poslušal... In temu dekletu bi bil moral dati eno po glavi, da bi se bil prepričal, če se je res stegnila. Če to ne bo prenehalo ,..«
Glas mu je odpovedal, ko je presunil noč nov tenak, jasen in rezek krik, podoben prvemu, a nekoliko manj divji. Zdelo se je, da je prišel od skalnate stene.	'
naših lwai&/
Iz čeike
CELJE
Molčimo, da javnost ne izve. Od delavcev, ki dožtve kake neprilike ali uganjajo kakršnokoli neumnost s pretepanjem ali prerekanjem po gostilnah, kjer se običajno napijejo bunkov-ca, že naslednji dan opozori javnost razno časopisje z natančnim ipopisom oseb. in poteku dogodka ter prida še svoj komentar. Preteklo soboto pa so v neki tukajšnji večji restavraciji zopet otvorili naši intelektualci svojevrsten koncert, pri katerem je crišla do izraza koraka, delno z rokami, največ pa s huronskim vpitjem. Alkoholni plini so tako delovali, da se je nabralo pol« hodnik gostov, ki so drukali delno za pogonnsko silo, večina pa je pomilovala najbolj prizadetega. Naslednje dni pa so iskali priče, ki so prisostvovale temu koncertu in se trdovratno šušlja, da bodo nekateri prizadeti iskali zadoščenja in se bo verjetno z zadevo pečalo tudi sodišče. V kolikor nam je znano, je bil poročevalec nekega dnevnika pravočasno obveščen o celi zadevi, odnosno da je celi prizor svojih somišljenikov opazoval, zato se čudimo, da o tej zadevi molči.
Seja krajevnega medstrokovnega odbora
se bo vršila v petek, dne 9. t. m. s pričetkom ob 20. uri v društvenih prostorih, Delavska zbornica soba št. 3. Ker so na dnevnem redu važna delavska vprašanja, naj se seje vsi odborniki zanesljivo udeležijo. — Odbor. '
TRBOVLJE
Po zadnji veliki poplavi, ki je povzročila pri nas ogromno Škodo, se je že marsikaj popravilo. Posebno občinska uprava se trudi, da bi čim preje izbrisala žalostne posledice velike povodnji. Priskočila je na ipomoč poPlavljen-cem tudi z denarnimi zneski. Nerazumljivo Pa je, da TPD še zdaj ni odredila, da se napravi nov most pri koloni« »Njiva«, ki ga je Povodenj razdejala, dasi je od poplave poteklo že nad tri tedne. Cez ta most mora dnevno več sto delavcev v službo in domov. TPD bi obremenitve za zgradbo novega mosta ne občutila baš hudo, ker niso potrebni posebno veliki zneski za papravilo oz. zgraditev novega mosta. Pravi tako TPD še vedno tudi ni popravila Poškodovanih pešpoti. V posebno slabem stanju se nahaja cesta-, ki vodi od postaje do separacije, katero sicer predvsem uporablja rudnik; zemlja ipo kateri vodi ta cesta pa je last železnice. Na osebno intervencijo s. Petretiča Martina je občina stopila v stik z upravo rudnika, da se to pereče vprašanje čim preje reši. Občinska uprava j,e dala na razpolago delavce, rudniik pa gramoz in tako se je sedaj z deli že pričela.
KRANJ
Naraščajoča draginja in delavske mezde. —
V nedelja, dne 4. t. m. se je vršil sestanek tukajšnje podružnice SDSZJ. Sestanka se je 'udeležilo 80 odst. članov organizacije iz tovarne »Semperit«. kjer je domala vse delavstvo organizirano v Splošni delavski strokovni zvezi. Na sestanku je podal centralni tajnik s. Jakomin iiz Ljubljane izčrpno iporočilo o naraščajoči draginji, ki jo jnajhujše občutijo delavci, ker njihove m&zde niso v skladu s cenami življenjskih potrebščin. Zborovalci so Pooblastili centralo SDSZJ, da vloži zahteve
?a »Zu-uanje mezd pri V(>dstvu tovarne. Uspehi talcih zahtev so pa seveda odvisni od moči organizacije. zato se vabijo vsi delavci, da se včlanijo v organizaciji, ker le na 'ta način bo itiogoce zboljšati delovne razmere oz. priboriti delavstvu iprimerne mezde. — Družnost.
Gradbeni delavci, P0Z6r! Redni letni občni 2'bor podružnice Zveze gradbenih delavcev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 11 avgusta t. 1. Ker so na dnevnem redu važna delavska vprašanja, se pozivajo vsi gradbeni
v2£pm’ »a ?,e občne8a zbora udeležijo v čim \ ec.iem številu. — Odbor.
TRŽIČ
Čudna nesocialna praksa. Nekateri delavci w morajo na orožne vaje, bi morali dobiti od’ svojih delodajalcev plačo po zakonu še za 4
SD v ,poa^e^u že najmanj leto dni. I lsKovine, ki jih morajo ponekod izpolniti, pa se morajo glasiti, da so dotični v službi samo 9 mesecev, odnosno manj kot leto dni- čeprav so v resnici v podjetjiU že po 2 do 3 l»ta Vprašamo, zakaj so gospodje pričeli s to nesocialno prakso in komu v korist? Ali ni tako Postopanje po zakonu kaznivo? Zakon -iai velja tudi za podjetnike. — Delavci. ’
Nekaj iz zadruge »Runo«. Predsednik te zadruge je gospod, ki združuje v sebi: tudi več častnih funkcij. Čudno pa je v tem podietiu to, aa kljub zadruž. osnovi dobe draginjske dokla-?,e samo oni delavci, ki' pripadajo določeni skupini. (iorje tistemu, ki je drugače zaznamovan ...
STUDENCI PRI MARIBORU
Mnogo pritožb smo žs iznesli radi nočnih nemirov, ki postajajo vedno bolj neznosni. Uoslej se ni še v tem pogledu* nič spremenilo >n se celo nemiri vršijo že tudi podnevi. Minuli torek je nek finančni stražnik pri nekem nišnem posestniku opazil vžigalnik in mu ga »aplenil, radi česar sta se s prizadetim hudo 5>o<padla. Občinski zastopnik, ki je spremljal iftančnega organa, je moral poklicati orožnike pomoč. Kako se ne zadeva odigrala in končala bo dognala preiskava. Priporočamo pa Oblastnim organom, da se za Erjavčevo in Radvanjsko ulico pobrigajo zlasti po noči od [>edelje na ponedeljek in odpravijo nočne ne-mire, ki razburjajo prebivalstvo. — Studenčan.
Kdor je videl mariborski mestni okraj Melje zadnjič pred svetovno vojno, bi ga danes težko več spoznal; koder so bili prej prostrani pašniki in trate, koder so nekoč domobranski rekruti urili svoje okorne ude, stoje danes vrste visokih hiš in industrijskih podjetij. Odprle so se čisto nove ulice. Glavna prometna žila okraja, Meljska cesta, koder so poprej ljudje gazili prah in blato, je že več let solidno tlakovana s kamenitimi kockami. Melje je postalo izrazit industrijski okraj, saj je v povojni dobi, poleg več drugih industrijskih podjetij vzniknila tu iz tal tudi največja mariborska tekstilna tovarna, Hutter in drug. ki zaposluje do 1600 delavcev. Ta tovarna se še vedrfo širi z novimi priizidavami in nadzidavami; ravno zdaj spet gradi nov dvonadstropni trakt.
Ce greš v Melje ob Dravi, se ti izpred železniškega viadukta odpre Pogled na klavnico s sejmiščem; pred klavnico je ob Dravi dolg drevored, ki sega do broda. Ta kraj ni ravno vzor čistoče; v drevoredu ustavljajo gonjači živino, ki ipušča tu svoje odpadke, za katere se potem nihče ne zmeni in leže tam dokler se na zraku ne posuše. Obrežje Drave tukaj ■tudi «i posebno čisto; iz klavnice se izliva v reko razna nesnaga, ki razširja smrad. Pač pa ta klavniška nesnaga zelo prija ribičem, ker ribe tu rade prihajajo k obrežju. Od jutra do večera lahko tu opaziuješ neutrudno vztrajnost in Potrpežljivost ribičev, ki sede ali stoje ob bregu in čakajo plena. Ravno te dni je narasla in motna Drava za ribolov posebno ugodna. — Prostor, kjer pristaja brod, ra posebno vabljiv in prav nič urejen; še čudno, da se tu ne zgodi več nesreč. O novem mostu na tem mestu smejo prebivalci Melja in Pobrežja zaenkrat še samo sanjati. — Od broda naprej za Dravo, kjer so nekoč odlagali mestne smeti, je zdaj visok nasip zemlje, ki jo dovažajo sem iz vseh novogradenj v mestu. Venndar se nasip malo preveč širi v Dravo, kar povzroča, da se struga reke odbija od meljskega proti pobrežkemu obrežju, ki ga potem z večjo silo izpodjeda. Zlasti spodnji del Pobrežkega obrežja, kjer dela reka skoraj pravokotni ovinek, je pobrežko obrežje že tako izpodjedeno, da bi bilo že resno treba misliti na utrditev. — Na skrajnem koncu Melja, nasproti tovarne Ježek in drug, je bil med cesto, in Dravo nekoč ozek
MARIBOR
Z izprehoda v Melje
Kongres Zveze dr/avcev ameriške avtomo-ilske Industrije v Sant Louisu je sklenil, da U*. bor'l r*1-0^ vsakršni uvedbi obvezne vojske službe.
Radi pomanjkanja moke zapirajo pekarne.
V Mariboru je nastalo silno pomanjkanje moke. Moke zlasti primanjkuje pekom in je bil te dni že nek pekovski mojster prisiljen zapreti svojo pekarna. Kakor se sliši, bodo morale ustaviti obratovanje v najkrajšem času še številne druge pekarne, če ne bo mogoče dobiti moke. Upropaščeni bodo zlasti številni manjši pekovski mojstri, ki si niso mogli pravočasno nabaviti potrebne zaloge, če ne bo pristojna oblast nujno ukrenila vse potrebno, da bodo mlini zopet dobavljali moko. Prav tako pa primanjkuje moke tudi v trgovinah, povrhu tega pa so cene v zadnjem času silno poskočile, tako, da si jo revnejši konzumenti sploh ne morejo nabaviti. Nekateri trgovci Prodajajo že samo po 1 kg moke. Kaj naj napravi družina, ki bi' potrebovala mnoigo več moke? Potrebno je, da se nujno nekaj ukrene, ker pač nihče ne verjame, da bi bila v naši državi zmaniikala popolnoma vsa moka, čeprav se je izvozilo mnogo preveč žita. Ce so pomanjkanje morda povzročili verižniki. je pa treba, da jih oblast nemudoma občutno kaznuje in tako za bodoče onemogoči' špekuliranje na račun najrevnejših slojev.
Dvorakova cesta nudi sedaj prav lep izgled, odkar je končno prejena; tlakovana je z drobnimi granitnimi kockami in zadnje tedne so tudi pločnik v vsej dolžini asfaltirali. Zlasti pred novo palačo dr. Sedala, kjer je pločnik znatno razširjen, učinkuje prostor čisto velikomestno. Tudi vrsta topolov na južni strani ceste, ki se dolgo niso hoteli prav razrasti, nudi sedaj prav lep, simetričen pogled. Želeti bi bilo le, da bi se tudi' dohod v Levstikovo ulico bčistil kupov kamenja in smeti, ki tam leže. Enako potrebno bi tudi bilo, da bi se prazno stavbišče na Trgu Kralja Petra vsaj za silo nekako uredilo, prostor- očistil in napravil okrog njega nov plot. Zaenkrat ni iz-gledov, da bi se 'tisto stavbišče v doglednem času zazidalo, v sedanjem stanju pa kvari celotno sliko sicer urejenega trga.
Praktični učiteljski izpiti na tukajšnjem državnem učiteljišču se bodo vršili v prihodnjem solskem letu meseca oktobra, februarja in mate • Prošnje za prvi rok morajo predložiti kandidati do 30. septembra t. 1. lz,piti se bodo pričeli v četrtek, dne 10. oktobra.
Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo. — Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru bo vpisovala vaience iz Maribora in okolice na mestnem poglavarstvu v času od 11. do 22. avgusta in sicer ob delavnikih od 10. do 12. tire, v nedeljo pa od 9. do 11. ure dopoldne. Vpisati se morajo vsi še ne 18 let stari vajenci in vajenke, ki1 še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Vpisnina običajna. Začetniki naj prinesejo s seboj rojstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Nov modemi riintgenski - terapijski aparat v tukajšnji splošni bolnišnici je montiran ih v obratu. Obsevanja v rontgeneloškem institutu se vršijo vsak dan od 8.30 ure dalje.
Zaščitno cepljenje otrok proti davici se vrši ta teden v telovadnici dekliške meščanske šole ni Slomškov em 'trgu. Cepljenih bo okrog 2500 otrok in bo čez tri tedne ponovljeno.
pas pustega sveta, ki ga je reka ob vsaki priliki preplavljala in zasipavala. Ta košček proda je kupil nek železničar, ki si je z redko vztrajnostjo in pridnostjo tu ustvaril svoj dom. Svet je visoko nasipal z rodovitno zemljo, ob Dravi pa je zgradil proti poplavam tri metre visok, močan zid. Postavil si je hišico, ki pa jo še ni od zornaj ometal, ker mu je verjetno zmanjkalo sredstev. Po vrtu okrog hiše je nasadil sadno drevje, največ marelic, ki so letos izredno dobro obrodile. Privoščimo mu, da bi z izkupičkom mogel hišico dogotoviti. — Preko ceste vodi ozkotirna industrijska železnica, ki veže skladišče lesa ob Dravi', Kjer ga splavarji odlagajo, s parno žago In lesno industrijo »Drava« na nasprotni strani ceste. Tudi tu je bilo nekoč več življenja in podjetnosti, danes je vidteti vse nekaka mrtvo. — Mimo velikih 'tovarn »Jugotekstil« in »Jugo-svila« (za čuda se pri nas imena večine industrijskih podjetij začenjajo z »Jugo« ali »Jugoslovanski«, s čemer pa še ni rečeno, da so kdove kako nacionalna), se vzpnemo po strmi Gubčevi ulici do Meljtskega dvora. Tu se odpre lep razgled na vse Melje in tja preko Po Dravskem polju do Ptuja in navzgor ob Pohorju. Odkar je Zadruga državnih uslužbencev kupila zanemarjeni Meljski dvor, nudi čisto drugo sliko; vse je lepo popravljeno in urejeno, tra prostranem dvorišču so uredili svojo glavno zalogo kuriva. — Cesta ob carinarnici je še vsa razrita, ker dela na rampah še niso končana, pač pa je novo, veliko in lepo poslopje carinarnice, že gotovo in nudi Precej impozantno sliko. Tudi pokrite rampe so že gotove, dela se samo še na nepokritih, dovoznih rampah. Stara skladišča, v kolikor jih še niso, bodo podrli. Ne ve pa se še. kaj bodo storili z ogromnim silosom. Videti je še dobro ohranjen in bi se dal preurediti kot žitni ali sadni silos, ki je Mariboru potreben. — Tik novega carinarniškega poslopja je Projektiran pod' železniškim tirom Pod v oz, ki bi spajal Erjavčevo s Prisojno ulico. Ta-, res potreben podvoz, bo približaj mestu predel pod Meljiskim hribom, kjer je zadnja leta nastala nova četrt ličnih hiš. Tu sikazi je projektirana tudi nova tranzitna cesta sever-jug skazi Maribor. — Da Melje se razVija; ni še vse kakor bi moralo biti, mnogo kričečih ne-dostatkov še ima. a vendar, čas bo tudi za- to poskrbel.	,	.
*-■ —■»mmmsim
Gledališka pisarna v Slovenski ulici je končno pod streho. Staro poslopje je za eno nadstropje dvignjeno in podaljšano do samega gleaali&ča. tako da tvori sedaj z njim celoto. Tudi neokusna poševna streha nad kuliserijo je odstranjena. Želeli bi, da bi ob tej priliki tudi staro gledališko poslopje prenovili, ker je že odpadel omet.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. g. dr. VVankmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III.
Na poldrugo leto robije ter na izgubo častnih Pravic za dobo treh let je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen nek Ivan Zunkovič, ki je bil obtožen radi raznih tatvin. Odnesel j'e tudi iz hiše, kjer je stanoval za okrog 3000 din gotovine in drugih vrednostnih predmetov.
Nek starejši pohotnež je te dni zvabil 8 letno deklico v Betnavski gozd in jo hotel posiliti. Ker se je branila in kričala na pomoč, jo je do krvi pretepel, tako da so jo morali pte-Peljati v tukajšnjo bolnišnico. Oblastni organi iščejo krivca, ki je pobegnil.
Zopet tatvina koles. Urarju Alojzu Stumpfu ie nek tat ukradel kolo znamke »Steyer«, v Aškerčevi ulici je bilo ukradeno kolo znamke »Triumpf«, pred kavarno Rotovž pa \olo »Nero«.
Predpisi o pisanju v inozemstvo. Vlada je objavila v časopisih za pismeni stik v inozemstvo sledeče smernice: posredni ali neposredni stik s sovražnim inozemstvom je nedopusten, pa tudi poročila v ostalo inozemstvo je treba omejiti na najmanjšo mero. Takšna pisma ne smejo vsebovati ničesar o vojaški, gospodarski ali politični situaciji, kar bi bilo v škodo Nemčije ali njih prijateljskih držav. Zasebnik lahko pošilja samo pisma in dopisnice. Tiskovine, trgovski papirji, vzorci ali mešane pošiljke so dopustne samo v 'trgovskem stiku. Revije in časopise smejo pošiljati • samo tiskarne, založbe in knjigarne. Prepovedano je pošiljanje razglednic, nalepljenih fotografij in ugankarskih nalog. Pisma je treba pisati čitljivo. največ štiri strani navadnega dopisnega formata. Prepovedano je pisati s stenografijo, v tajnem jeziku in pošiljati kuverte z vložki. Trgovski dopisi se mora'® pisati na-pisalnem stroju. Na kuverto je treba napisati popoln naslov odpošiljatelja. Na potovanju se mora še dodati stalno bivališče. Kdor ne oddaja pošiljke sam na pošti, mora tam prijaviti za 'to pooblaščeno osebo. Znamko nalepi šele uradnik. Vsaka pošiljatev za inozemstvo se odda samo pri posebno določenem okencu, pri čemer se je treba izkazati z legitimacijo. Ce se ti predpisi ne izpolniijo, se pošiljke ne odpremijo.
Zveza s Poljsko gubernijo je bila otvorjena 20. julija. Veljajo pa tudi za to isti predpisi kot za promet iz protektorata v Nemčijo, direktni stik je tudi še naprej nemogoč. ČTK.
Radi draženja pijač in živil sta bila obsojena v Pragi Štefan Stasny na 15.000 kron in Ana Stasnya na 5000 kron.
Židovski zdravniki od 24. julija naprej ne smejo več izvrševati svojega poklica in so morali s tem dnem odstraniti svoje zdravniške napise. Za nearijske zdravnike, ki smejo visled posebnega dovoljenja še zdraviti Žide, veljajo posebni predpisi.
Škoda fetošnje zime v Pragi. Uradoma je bilo določeno, da se morajo do konca t. m. odstraniti vsa sadna drevesa, ki so v letošnji kruti zimi pomrznila. V okolišu Velike Prage je zima uničila 15 odst. sadnih dreves. Najbolj so bile prizadete slive, medtem ko so bile breskve odpornejše. Črešnje so bile uničene predvsem v nezaščitenih vrtovih. Samo V okolici Velike Prage znaša škoda okrog 3 milijone kron. Drevesa s trdim sadjem so večinoma prebolela zimo.
Nakupovalni žas za Žide. Praška policijska direkcija je izdelala posebno naredbo, na podlagi katere bodo smeli Židi nakupovati v arijskih trgovinah ali drugih obratih svoje potrebščine dnevno od 1J. do 13. in od 15. do pol 17. ure. Vsa podjetja morajo na vidnih mestih nabiti taka oznanila v nemškem in češkem jeziku s tpripomlbo, da v ostalem delovnem času Židje ne smejo nakupovati. Kršitve teh predpisov se bodo kaznovale z globo od 10 do 5000 kron, v slučaj« neizterljivosti pa od 12 ur do 14 dni zapora.
Iz Slovaške
protižidovskl ukrepi. Slovaško notranje ministrstvo pripravlja nove protižidovske ukre-Pe- — Vsem židovskim advokatom bo odvzeta pravica izvrševanja svoje obrti. Nadalje se pripravlja revizija državljanstva vseh židovskih pripadnikov. — Vsem državljanom, ki so /po 14. marcu 1939 brez dovoljenja iz državi ali vladi nasprotnih vzrokov, se takoj odvzame slovaško državljanstvo.
Enovrsten kruh na Slovaškem. Po odredbi gospodarskega ministra na Slovaškem bodo tam pekli samo krjih iz 80 odstotkov ržene in 20 odstotkov pšenične moke. Pri tem se pa sme pšenična moka nadomestiti do polovice s krompirjem.
Najnovefše vesti
Novi predpisi o službenih odnoSaJIh vojaSklh vpokllcancev
Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal novo- uredbo o ureditvi službenih odnošajev vojaških vpo-klicancev, ki med drugim predvideva, da poziv delojemalca na vojaško dolžnost v rednem, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju, iz-vzemši službovanja v stalnem kadru ne prekinja službenega odnošaja. Delodajalec j,e dolžan sprejeti svojega delojemalca ponovno v službo pod istimi pogoji kakor pred vpoklicem. Uredbo bomo radi pomanjkanja prostora objavili v prihodhji številki našega lista.
TOI v Ljubljani razpuiiena
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andr e s je z odlokom razpustil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je imenovan generalni ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani, Avgust Tosti. — Razpust se je izvršil na pritožbo enega dela uprave. V zbornci je pa šlo tudi za. odnošaje obrtnikov do skupne zbornice.
Pridobivajte naSemu listu
nove naročnike 1
Proglas Glgurta romunskemu narodu. —
Predsednik romunske vlade je imel po radiu govor, v katerem je obrazložil razloge, da so se naslonili na državie osi. S tem so zavarovali narod pred napadi in rešilii romunsko kulturno življenje. V Rimu so nasvetovali mirno rešitev vseh sporov, pogajanja so sicer naletela na tež koče, ki pa bodo premagane. Romunija je pripravljena na žrtve pod pogojem, da se ji zato osigura varnost meja in mirna življenje.
Bukareštanski vladni krogi demantirajo vest, da bi se pripravljale spremembe v vladi.
Protižidovsko gibanje v Romuniji se vedno bolj širi. Romunska vlada je dala internirati 22 novinarjev židovskih časopisov,-
Poslanica de Gaullea. General de Gaulle je imel po radiu govor, v katerem ugotavlja, da je sicer Francija kapitulirala, a da sa se še vedno našli Francozi, ki se bodo zanjo borili. Krivdo za poraz zvrača na francoske generali-sime. (Reuter.)
Gospodarsko delegacijo je poslala francoska vlada vi Francosko Indokino, da sklene gospodarski sporazum z Japosko in da pride po tej poti do mirne rešitve vseh sporov.
Vedno več ietrlsklh napadov na Anglijo. — Tekom 8. t. m. so nemška letala bombardirala srednjo in severno Anglijo. Porušenih je bilo več hiš. Človeških žrtev je bilo malo. pač pa večje število ranjencev.
Vorošilov podpredsednik sovjetske vlade. — Maršal Vorošilov je bil imenovani za podpredsednika vlade.
Finski uradni krogi demantirajo, da bi Lili ukrepi proti društvu za sodelovanje s Sovjetsko Rusijo na Finskem 'tudi naperjeni proti prijateljskim odnošajem med' Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Zakon o ustanovitvi nacijonalna garde
je sprejel ameriški senat z 71 glasovi proli 7. Zakon pa ne bo imel veljavo po celem ozemlju, temveč le v krajih, ki so bolj naseljeni s tujci in se je bati pete kolone.
Na Koreji sa izdali nove varnostne ukrepe Proti državljanom onih držav, ki niso do danes priznale Mandžukua.
manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . .
Ne zamudite prilike, dokler zaloga &e traja!
Češki magazin
Maribor
Mezdno gibanle rudarjev državnih rudnikov uspeSno zaključeno
Sarajevo, dne 6. avgusta 1940.
V ponedeljek, dnft 5. t. m. se je v Sarajevu vršila mezdna razprava za rudarje državnih rudnikov. Pogajanj se je poleg zastopnika ministrstva za šume in rudnike udeležila tudi centralna uprava direkcije, rudarski glavar v Sarajevu, zastopniki vseh strokovnih organizacij in rudarski delegati iz posameznih rudnikov. Po daljši in temeljiti razpravi, so zastopniki državnih rudnikov pristali na 15 odst. povišanje vseh dosedanjih prejemkov. Delavska delegacija pa ni mogla sprejeti te povi-šice, ker je medtem draginja silno porasla. Na posredovanje pri ministru za šume in rudnike se je končno dosegel sporazum, s katerim se prejemki rudarjev povišajo za 18 in pol odstotkov. To povišanje je razdeljeno tako le: 1. Sedanja 150 odst. draginj,ska doklada se poviša na 180 odst.
2. Uvede se draginjska doklada za otroke in sicer: za enega otroka din 25, za dva otroka din 50, za tri otroke din 75, za pet ali več otrok pa din 100 mesečno.
3. Uvede se stanarina po 1 din za šiht za vse one rudarje, ki stanujejo v najemnem stanovanju.
4. V bodoče se bo povišala ali znižala draginjska doklada po določilih sklenjenim Po radnem ugovoru.
5. Ustanovljen je bil ožja odbor, ki ima nalogo izvesti revizijo sedanjega radnega ugovora v) onih točkah, ki so se izkazale za delavstvo škodljive.
Skupna povišica znaša 19 in pol milijonov dinarjev. To povišanje prejemkov stopi v veljavo s 1. avgustom t. 1. in obsega 8249 rudarskih delavcev: in delavk.	J.	A.
Za revizijo pokojninskega zavarovanja za namešience
Savez privatnih namještenika Jugoslavije v Zagrebu je predložil resolucijo za revizijo nameščenskega zavarovanja. Ob razširitvi tega zavarovanja na celo državo je bilo določeno, da se morajo zavarovati nameščenci, ki še niso dopolnili 55. leta starosti. Vprašanje nameščencev od 55. do 60. leta pa naj se u-redi s posebno naredbo, kar se lahko stori v smislu proračunskega pooblastila za 1. 1939/40.
Tozadevna spomenica je bila predložena pod vodstvom s. Pfeiferja ministru soc. politike in pod vodstvom s. Legrada hrvaškemu banu.
Španija danes
Španski dopisnik švicarskega dnevnika »Basler Nadhrichten« poroča: Današnja Španija'ne kaže turistu lepe slike. Razvaline v Barceloni, Valenciji, Teruelu in drugih mestih so strašni. Nekoč bogata Španija je sedaj izredno revna. Povsod primanjkuje živeža, hrana je izredno draga in povrhu še slaoa. Na vsakem koraku srečaš berača. — Stavbnega lesa v vsej deželi ni dobiti. Primanjkuje strokovnih delavcev. Veliko moških je padlo v vojni in poleg tega se še vedno nahaja okrog 200 tisoč političnih jetnikov v zaporih, ki čakajo na sodbo. Pomanjkanje deviz onemogoča potreben uvoz blaga in surovin. Tudi sedanja vojna nima dobrih posledic za Španijo. Ker primanjkuje umetnih gnojil, je poljedelska proizvodnja z ozirom na prejšnja leta izredno padla. Zaraditega je malo žita ter za izvoz važnih oranž I * in olja.
To in ono
Nemško - turško trgovinsko pogodbo, ki določa izmeno blaga v vrednosti 4 milijone turških funtov, je dne 7. t. m. odobrilo turško narodno predstavništvo.
4,145.000 ton nemškega premoga je v zadnjih štirih mesecih uvozila Italija.
234 smrtnih žrtev in 180 težko ranjenih je po poročilu DNB iz Ankare zahteval potres v Turčiji pretekli teden. Porušenih je bilo tudi 924 hiš.
Nakaznice za obleko na Nizozemskem. —
Nemški poročevalni urad javlja, da so bili na Nizozemskem storjeni potrebni ukrepi za ra-cioniranje raznovrstnega tekstilnega blaga. Blago se bo prodajalo po nemškem zgledu le na nakaznice, ki imajo določeno število točk. Za pol leta- veljavna nakaznica ima sto točk.
Omejitve v Franciji. Francoski uradni list prinaša uredbo o radoniranju raznih življenjskih potrebščin. Sladkor, moka, olje in mast se smejo prodajati le na živilske nakaznice, ki so neprenosne. Na mesec se izda na osebo: 500—700 gramov sladkorja, 250 g testenin, 100 g riža, 200 g margarina, 150 g mila. Tudi se ne sme izdajati v gostilnah in restavracijah po tretji uri popoldne mesnatih jedi. (Havas).
Novo imenovanje Paula Boncourja. Paul Boncour, ki je bil pred kratkim imenovan za tiskovnega atašeja, je bil sedaj razrešen svoje funkcije in imenovan za poslanskega svetnika v Šanghaju,
Kolumbijska vlada je odredila, da se odpusti iz službe 20 nemških pilotov in tehnikov, ki so bili1 zaposleni v nemški letalski družbi v Kolumbiji. Podjetje je bilo podržavljeno.
Novo razsodišče za reševanje sporov med delodajalci in delojemalci je bilo .ustanovljeno v Angliji. Tekom prihodnjega tedna bodo nova razsodišča že pričela poslovati.
Povečanje piač angleškim vojakom. Angle-
LjubljanSki velesejem, ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, se bo vršil od 31. avgusta do 9. septembra, Obsegal bo mimo industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez i ško vojno ministrstvo je odredilo, da se vsemu poleta.	I	vojaštvu povečajo plače za pol šilinga dnevno.
Konferenca Jugorasa, ki se je te dni vršila!Na 1 milijon mož znaša za to obremenitev za v Beogradu, se j.e navdušeno izrekla za go-j 9 milijonov funtov šterlingov. spodarsko preureditev države.	|	6 novih tovarn za izdelovanje letal grade v
Za gradnjo mednarodne ceste Beograd—Vr-1 Ameriki. Produkcija se stalno veča in se bo šac—državna mela ie določila država kredit od sedanjih letno 10.800 letal povečala že v v znesku 3,600.000 din.	f
Trgovski ataše nemškega poslaništva v Beo-
gradu dr. Krenabach je dni obiskal ministra trgovine in industrije dr. Anidresa.
Za 600 milijonov zlata, ki je bilo deponirano v angleških bankah, je hotela romunska vlada dvigniti v Anglija in prepeljati v Zedinjene države. Angleška vlada pa ni pristala na to romunsko zahtevo in odredila zaporo tudi za 160 milijonov romunskega kapitala, ki izhaja iz klirinškega prometa med Romunijo in Anglijo.
Kanr»'er Hitler odlikoval Kruppa. Te dni je
praznoval 70 letnico veleindustrijalec Krupp, ki poseduje na/večje tvornice orožja v Nemčiji. Kancler Hitler ga je osebno obiskal in odlikoval z zlatim znakom narodno socialistične ’ stranke za priznanje njegovih zaslug za narod in državo.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.—■ zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah. Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specijali-tete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in
decembru na 18.000 letal.
Ameriška armada je pred kratkim dobila povsem nove tipe tankov. Kakor poročajo, bodo enake tanke dobavljali tudi angleški vladi.
Ali smo Slovenci politično šolani?
To vprašanje si večkrat zastavljamo, če opazujemo naš tisk, naše volitve in naše javna življenje sploh. Po mnenju nekaterih ne moremo postavljati tako vprašanje, ker imamo v Sloveniji razmeroma najmanj analfabetov, to je nepismenih ljudi. Analfabetov res nimamo mnogo. Ali pozabljamo pri tem, da tisti, ki zna citati in pisati, še ni politično šolan. Kdor zna citati, čita lahko resen in neresen tisk, resnične in neresnične stvari, demagoški in resni tisk. Politična šolanost ni torej odvisna od tega, če kdo zna citati in pisati, ampak od 'tega, koliko je zrel, da stvari, ki jih čita tudi razume in zna pretehtati, ali so dobre ali slabe, stvarne ali neresne z ozirom na javne politične in socialne interese naroda. Analfabetizem sam na sebi še ni zadostno merilo, ker so tudi analfabeti lahko razumni in pametni ljudje že po naravi in izkustvih, ker so nepokvarjeni in logično mislijo.	)
Politično šolan človek je oni, ki ne naseda časopisnim demagogijam in ima sposobnost, da razsodi iz kakšnega namena in čigavem inte-rseu se o tej ali oni stvari piše, ali pa. kaj se hoče prikriti s tem ali onim hvalisanjem ali žigosanjem, zlasti v stvareh, ki jih preprosti človek ne more dobro poznati.
Prvi znak za politično nezrelost je slepo ploskanje raznim tezam in kritikam. Navadno se tisk spravi na kakšno vprašanje in ga mrcvari, da pridobi za svoj cilj javno mnenje. In javno mnenje končno odobrava v svojo škodo naj- . večjo glupost.
Tako nekako bi označili politično nezrelost.
Če bi bili politično šolani bi rekli: Želimo in zahtevamo, da se dela iskreno in pošteno. Politično šolani in zret ljudje smo, zato zahtevamo, da se povsod čuje tudi naš glas, da povsod sodelujemo, da bomo razumeli za kuj gre, ali res za naše interese ad ne? Če sem zrel, zakaj bi ne sodeloval?	1
Zakon proti razsipnosti. Angleška vlada je izdala nove ukrepe proti razsipnosti. Prepovedano je krmiti golobe na javnih trgih, psom je prepovedano dajati meseno hrano.
Delavski pravni svetovalec
Plača ob bc/.eznl (Kranj)
Vprašanje: Boloval sem 14 dni, delodajalec mi je izplačal le za- 5 dni, ker je bil
v teku 1. tedna moje bolezni 1 ipraznik, katerega dne se v podjetju ne dela. Ali lahko zah-ko zahtevam, da mi delodajalec plača še za en dan. ker v drugem tednu moje bolezni ni bilo nobenega praznika?
Odgovor: Po § 219 obrtnega zakona imate pravico na plačo za en teden in gotovo le za prvi teden svoje bolezni, vsled česar si ne morete poljubno izbirati tedna. Ako je v teku prvega tedna poleg nedelje še kakšen dela /prost dan, Vam delodajalec za tak dan ni dolžan plačati.
Izstavitev (Kranj)
Vpraša n j e: Z akordnim delom sem zaslužil na uro povprečno 4 din, prej pa sem imel urno mezdo po din 6. Ali lahko zahtevani, da mi delodajalec doplača na uro še din 2,
Umrl je dr. Frederick Cook, ki je 1908 prvi odkril severni tečaj, v New-Yorku.
razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko i ker po njegovi krivdi nisem toliko zasluzil skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. | akordom, kot bi sicer na uro in ali se v mojem To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v j primeru lahko uporablja S 220 obrtnega zaKo-prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je pre- - na?
brodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih. Odgovor: Iz Vaših navedb sledi, da ste in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Na- s podjetnikom prvotno na ,uro določeno piaco
spremenili v akordno plačo, s čimer sta službeno razmerje spremenila glede višine plače in načina dela. Ako ste Vi na tako spremembo pristali in ič že preteklo 14 dni od dne
spremembe, vsekakor ne morete uveljavljati doplačila. Ako pa ie vzrok temu, da na akord tako maio zaslužite v tem, da so slabi stroji,
ker so mogoče pokvarjeni, pa lahko uveljavljate razliko, ker je v tem primeru na mestu uporaba § 220 obrtnega zakona.
I!iiliji!!liiliiiiiiiiil!!iiiliii!iiiii!!i!liiiiiilUlilltUmUi!ll£i!llliHItltUliU[UUilUiliiiUltmjUt^ i	§2
1 Zvočni kino Pobrežje fl
1	10.	in 11. avgusta prekrasen film |j
„Bel! eskadron"
llž?Ujiiijll!SS?)S!H!illIISl!ll!!Hini!iaiSS!Illl!lil!inilHgglIi!litmiIžlSlllUiiŽiS8naiS!IiijžmHS5Sy
kažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani mostlt. 16.
ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja-za strojna ročna dela. Kombinaže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine* galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg).
Telban Janko:
Jaz, pa Ti!
Jaz, pa Tv. Ti i?a jaz. Čisto navadna sklanjava, ki smo se jo učili v drugem razredu.
Šola in življenje.
Mnogo tisoč obrazov je šlo mimo mene, mladi so bili. otroci, dečki in deklice, možj,e in žene, očeti in matere, ljudje z monokli na licih, contese z rdečilom na ustnih, ekselence, dvorni svetniki, vojvode in vojvodinje z doli visečimi ustnami, delavci in delavke, natakarice in služkinje, gospe in gospodje, cigani in ciganke, potepuhi, in lopovi, mehkočutni in surovi, ljudje evropskih narodov, dalje, dalje v neskončnost.
Bili so in ni jih več.
Mladi so bili in stari, revni in bogati, brezskrbni, veselih lic, tuai tuga je bila zarisana v njih čelo, šli so eni s trdim prožnim korakom, a drugi so se opotekali, tr,udni od dela.
Zdeli so se mi, kakor lučke na božičnem drevesu, ki zažarijo, ko jih prižgeš, v najlepšem sijaju gorijo, dogorijo, ugasnejo, kakor
bi jih nikdar ne bilo.
Lučka je umrla.
Šli so in ni jih več.
Bili so mladi, polni življenja.
Mladost, po tebi hrepeni srce — prepozno, več se ne povrneš.
Bog, s teboj.
Jaz in Ti!
Dva mlinska kamna iz trdega kremena, ki nikdar ne bosta zmlela dobre moke.
Nasmejana, kostanjevih las, mladeniških oblik. modre oči zbegano iščejo ljubezni ali žrtve. kdo bi vedel, kaj se plete v nerazrešeni uganki.
Noč se je poslavljala in v velikonočno jutro so peli zvonovi.
»Gospod je vstal.«
Na visokem nebesnem obzorju so ugašale zvezde in lahna jutranja zarja je prižigala mlado jutro.
Velikonočno jutro.
Vse je 'tiho po hramih. Vse še Spi, le zvonovi vabijo, zvone ...
Vrtovi krog in krog, lesene ograje, lahna megla pokriva ulice.
Glej!
Tam — na ograjenem vrtu jablana in na nji — zlatorumena jabolka.
Kdo jih #.e pozabil?
Splezal sem čez ograjo, na drevo, roka se je iztegnila, ali bi ,utrgal — smem?
Po ulici je prišel stražnik.
»Privatna lastnina.«
Mlado jutro in velikonočni zvonovi so peli.
Greh.
Skočil sem z drevesa. Iza zelenega, v buj,-nem cvetju cvetočega grma španskega bezga si prišla Ti.
Greh, si se zasmejala, če vtrgaš na velikonočno jutro jabolko, ki ga je nekdo pozabil, ha. ha, ha...
Greh, kdo ga je vstvaril, ali mi mali li.udje? Ne.
Onih gornjih desettisoč, ki so se preobjedli vseh dobrin, verstva vseh cerkva, ljudje, ki so izdali domovino, lopovi in goljufi, greh so ustvarili vsi oni, ki se bojijo sonca, svetlobe, vsi oni. ki so na račun najbednejših nagrabili millijone in milijone, greh i|e rodila pošast, vojna, nastal je od zgoraj, da zakrije vso nemoralo — za nas pa greha ni.
Plah sem stal pod drevesom v travi. Nasmejana, /kostanjevih las, Anlfadeniških oblik, modre oči, zbegano iščejo ljubezni ali žrtve, kdo bi vedel, kaj se plete v nerazrešeni uganki.
Naslonila se je name.
Ali veš kaji je čednost?
Če se lepo okoplješ, umiješ vsak dan- zobe, roke in noge. da si zdrav in veder, se smehljaš in poješ, kadar 'tebi ugaja-, ne pa takrat, kadar tvoj smeh in glas kupijo.
Bela je moja obleka, nič ni madežev na nji* ker sem rastla pri tleh. Tvoje hlače so pa umazane od lubja, ko si plezal kvišku iiMio-tel odtrgati jabolko, ki je previsoko zate.
Poglej!
Tisoč malih drevesc raste v tem vrt,u, nizka so, pa misliš, da ne rodijo žlahtnega sadu?
Tole jabolko rudeče, ki- ga dosežeš z roko utrgaj naše je in' zdravo. Z ljubeznijo je bilo-gojeno in vrtnar ga je bil vesel, vsako jutro mu je rekel:
Jaz. in> Ti!
Ljubezen ali jo ne poznaš?
Mlado jutro polno sonca, rdeči nagelj na oknu, mladost v vsej prešernosti, doječa mati* murnček v pomladni travi, tihi šepet večera, lahni vetrič čez žitno klasje, škrjanček pod nebom, šepet valov, kukavica v gozdu, zvok ciganskih gosli, tajnost gozda, pesem delavskih množic, bratstvo in svoboda, jaz in ti*
Vse je ljubezen,, kar je lepega, pomlad, poletje, i,esen in zima. Mladost in starost, ako je čistij. okopana, skalenjn iz jekla, trdna irr nezlomljiva. Nosi jo v srcu in bodi človek.
Poljubi me!
Pojdi!
Velikonočni, z-vpnovi pa so peli:
' »Jaz, in Ti!«
Za koniordl izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljads ka tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Maribom