še en pot: .Nekateri slovenski pravniški izrazi". 1/7 Se en pot: „Nekateri slovenski pravniški')izrazi". Priobčil Upravda. Kolikor sem mogel pregledati iz svojega zakotja, se je drju. Volčiču vendar nekoliko volja izpolnila: k zgoraj naslovljeni razpravi-) sta se odzvala — dva jezikoslovca, Verax v »Ljubljanskem Zvonu« (št. 4. t. 1.) in dr. Jos. Tominšek v »Planinskem Vestniku« (št. 5. t. L). Ne dvomim, da treba visoko ceniti tudi »drugačno« mnenje jezikoslovcev, ako se opira na stvarne razloge; ker se mi pa vidi, da razlogi rečenih dveh jezikoslovcev niso podprti dovolj, naj tudi jaz, priprost pravnik, ki ne urnem toliko jezikovnih korenik in debel, povem svoje prigovore proti istima ocenjevalcema, saj: da se resnica prav spozna, treba čuti oba zvona! Pred vsem moramo po resnici ugotoviti, da Volčičev sestavek govori le o pravniških, bolje, pravnih izrazih, to je onih strokovnih izrazih, ki naj jih rabi pravnik, da točno označi pravna razmerja in ustanovila, o katerih mora razpravljati. V vsaki stroki treba rabiti določene besede, da se z njimi kratko in točno pove, kar se hoče reči v njenem področju. Crevljar pravi, da naprtivi »zbite« črevlje. ') Bolje bi bilo pravni izrazi, ker niso samo za pravnike, ampak pravne stvari sploh. ^) V št. 11 in 12 ,Slov. Pravnika" 1. 1910. in v posebnem natisu. 12 178 Še en pot: »Nekateri slovenski pravniški izrazi". vinogradnik rabi v svojem delu »reznik«, dasi marsikateri priprost Slovenec ne ve natanko, kaj da sta onadva hotela povedati s temi besedami. Takim nestrokovnjakom bodeta črevljar in vinogradnik pač z drugimi besedami povedala, kaj da namerjata in rabita, in ravnotako pač pravnik drage volje malo obširneje z drugimi besedami opiše pravne naprave, kadar jih mora ali hoče razjasniti ne-pravnikom. Radi tega pa črevljar, vinogradnik in — pravnik ne opuste svojih strokovnih izrazov (terminov), rabili jih bodo dalje, ker so najpriročnejši — in tudi med ljudmi drugega poklica se bo vedno širil krog tistih, ki bodo razumeli, kak pomen imajo ti strokovni izrazi. Iz izvajanj obeh rečenih ocenjevalcev, posebno pa g. Veraxa, posnemam, da nista dovolj vpoštevala te namere, ki jo ima razpra-vica, ampak, da sta svoja mnenja oddala bolj s stališča, bode li te strokovne izraze takoj umel vsak Slovenec, bolje, jih bodo li umeli oni, ki jih poznava midva. Od todi je mogoč .gosp. \'eraxa izrek, o katerem moram izpregovoriti še kasneje, da se namreč dr. Volčič trudi ob ustanovitvi od besede do besede iz nemščine prevajane terminologije. Gospod Verax se je v tem, kratko rečeno, ljuto zmotil, ampak s tem še ne prepreči, da se tudi v slovenščini ustanovi boljša pravna terminologija najprej med pravniki in s časom tudi med nepravniki, kakor se je to godilo in se dogaja še pri vseh narodih. Ob tem naporu moram kajpada trdno podlago iskati v živem narodnem jeziku, če je pa v le-tem že kak dober izraz, ki ga imajo tudi sorodni, predvsem južni slovanski rodovi, tedaj nam ni treba razmišljati, da ga tudi mi ne bi povzdignili do splošne rabe, dasi sc je doslej rabil morda le na manjšem ozemlju. Pogubno je za nas, da bi še razširjali »one razlike govora, ki ga govori slovanski človek od Julijskih Alp pa daleč doli do rumelijskih ravnin. In če je torej etniška skupina na tako obsežnem prostoru po jeziku istovetna, ali ni naravno, da pravi prijatelj napredka in prosvete razmišlja, da li bi ne bilo mogoče, da se ta enotna etniška skupina pretvori tudi v eno in isto literarno konsumno področje? Ta problem moramo rešiti ali pa bomo neizogibno izgubili našo stvar.« (Babič-Gjalski na občnem zboru »Društva hrvatskih književnika« 1.1911.) — Zato pa mislim, da treba držati, kar nas druži, ne pa iskati, kar nas loči. Kar je jezikovno in v tem oziru dobro, moramo podpirati, širiti, ne pa fatali-stno vzklikati: sicer bo pa navada (usus) odločila, katera beseda še en pot: „Nekateri slovenski pravniški izrazi". 179 bo ostala v narodu. Ljubmojte g. Verače, po Vašem mnenju se nam tudi ni trebalo poganjati o tem, da bi ljudje uporabljali n. pr. besede sodnik in posebno sodišče, ampak naj bi še naprej se sklicevali na »rihtarja« — kakor otroci še sedaj bijejo rihtarja — in naj bi hodili v »rihto«, katere besede so bile vsled tujega vpliva občno razširjene posebno po Gorenjskem. Pravilna raba slovenskih izrazov v uradih, pravnih spisih in šolah je pa vendar pripomogla, da se je pozabil »rihtar« in da je tudi beseda sodišče že splošno v rabi, dasi ta beseda ne pomenja popolno tega, za kar se rabi in dasi se pismeno in ustno rabi vzporedno z besedo »sodnija«, ki pa, kar sploh velja, nima slovenske, oziroma slovanske končnice. Mislim torej, da tudi dobrih pravniških izrazov ne smemo pustiti brezbrižno v svet, temveč da jih morajo tudi jezikoslovci priporočati, pred slabimi pa svariti. Tako zmaga boljši jezik tudi v poljudnem slovstvu in si tudi narod prisvoji dobrih izrazov, kjer jih še nima. To omenjam o izjavi gospoda ocenjevalca v »Zvonu«, ki sicer priznava, da bi z ozirom na sosedne slovanske jezike kazalo pridružiti se pisateljevemu mnenju in dati prednost besedi razprava pred obravnava, toda pristavlja: odločil pa bo usus. Sicer se ni nobeden obeh ocenjevalcev hotel ali utegnil pečati z vsemi izrazi v Volčičevi razpravici, temveč jih je gosp. Verax pri-dvignil le sedem, dr. Jos. Tominšek pa dva ista, kakor njegov tovariš, in tri posebej. Odpravimo najprej te poslednje tri izraze! Rečenemu ocenjevalcu (dr. Tominšku) je žal, da so se juristi odpovedali besedi p o s t a v a in sprejeli zakon v pomenu Gesetz. 2e M. Cigale je v svoji Znanstveni terminologiji (1. 1880.) svetoval, da bodi Gesetz zakon, Ehe sveti zakon, ali po Hrvatih — ženitba ali drugo kako nadomestilo. Meni ni prav nič žal za to odpoved proti postavi. Kakor izvaja dr. Volčič dobro, je »postava« za ta pojem hlapčevski prevod iz nemščine, proti katerim potvorbam njegov ocenjevalni sodrug svari po pravici. Res, da je sedaj križ s tem, da se ena beseda rabi v dvojnem pomenu, toda, kakor se izvaja v razpravi, imamo namesto besed zakon in zakonski v drugotnem pomenu besede ženite v, ženitveni itd., ki jih narod rabi v več zvezah in bi jih umel, ako bi jih pravniki za ta pojem rabili splošno, saj zveza besedi podaja njih pomen. Nasprotno tudi besedo postava lahko zasučemo v stavku tako, da brez stika z drugimi navedbami ne vemo, kaj pomenja. V vprašanju: kakšna postava 12* 180 Še en pot: „Nekateri slovenski pravniški izrazi". je to? pomenja postava lahko 1. der Korperbau, 2. die Stellung, 3. das Kapitel eines Buches in še 4. po nemški besedni sestavi povzeto: das Gesetz (Pleteršnik). Enako pa ima tudi pridevnik postaven več pomena. Nimamo torej strahu, da sc nam zmešajo pojmi, ako zopet postavimo besedo zakon v svoje prvotne pravice, tudi če ji ostane drugotni njen pojem. Rusi imajo zakon sicer le v prvotnem pomenu, vendar pa rabijo tudi: prinjato zakoni, — stopiti v zakon ter tudi Hrvati rabijo to besedo v drugotnem pomenu, dasi redkeje. Gospodu ravnatelju dr. Tominšku dalje ne ugaja izraz s o-p r o g za Ehegatte, ker — ima v sebi specifiški znak nekaj gosposkega. Mislim, da ta sodba ne velja popolno, ampak izpravljam tako, da ima ta izraz le znak manj navadnega, izbranega jezika, ker je pač ta beseda v našem jeziku novejša. V navadnem pogovoru bi torej sodnik hlapca Luko pač vprašal, kako da je ime njegovi ženi, ampak v sodbe in druge pravne spise, kjer hoče določno označiti pojem Ehegattin, bo pa postavil soproga, ravnotako, kakor se to dogaja ob drugih resnejših prilikah. Na smrtovnih obvestilih (parte) n. pr. vidimo vobče podpisane soprog ali soproga prav priprostih pokojnikov in nihče se temu ne čudi. Pa tudi ob drugih prilikah ni več krohota radi enakih besedi; živimo v času zenačenja zahtevanj in časti, to mi pravniki dobro vemo, ker imamo vsak dan opravila s činitelji teh prizadevanj. Bodita torej med pravniki soprog in soproga za gospodo in za kmete, pri obojih pa sta včasih zakonska ali zakonita (gesetzlich), včasih pa nista, včasih sta postavna (zastavna, lepa), včasih sta pa ničasta ali grda, soproga sta pa vendar, to je gotovo in se ne da preobračati dvoumno. Poroka se je zvršila. je končana — pomenja, da je duhovnik opravil dotično uradno dejanje, torej zadostuje za »Trauungs-handlung« Sicer bi se za ta pojem lahko vzela tudi beseda »poro-čitev«, ki jo priporoča dr. Tominšek, ali še bolje »poročanje«, dasi imati obe besedi tudi pomen: die Berichterstattung in poslednja še das Auftragen. I^azporoka tudi v naši beletristiki, kar bi sicer za pravnike ne bilo odločilno, ne pomenja die Trennung, ampak die Scheidung der Ehe (Pleteršnik), katera pojma se razlikujeta bistveno. Za Trennung imamo dober star izraz razveza, lahko še en pot: „Nekateri slovenski pravniški izrazi". 181 pa sprejmemo hrvatski, oziroma ruski izraz r a z v o d, ki ne nasprotuje naši slovnici, česar pa ne moremo reči o izrazu r a z -poroka. Dr. Tominšek končno pritrjuje drju. Volčiču, da p o s i n o v -1 j e n e C zadostuje za pojem Adoptivkind, tudi ako bi dotično dete v resnici bilo le hčerka, ker velja »sin« za zastopnika potomstva, n. pr. naši sinovi, naši potomci, dasi so v obeh tudi hčere in potomke, (jospodu Veraxu pa jezikovna podrobnost ne dopušča take negacije ženstva, priporoča torej izraze zasvojiti ali posvojiti, posvojenec, posvojenka. Mislim, da bi se dalo govoriti o tem, saj di. Volčič navaja sam, da imajo Cehi: osvojitel, osvojenec. osvojeni; naše bi torej bilo posvojitelj, posvojenec, posvojenje. Toda posvojiti in zasvojiti pomenja za prav isto kakor prisvojiti, t. j. zase pridobiti (zueignen). kar se pa ne zlaga popolno s pojmom adopcije. Nadaljujmo z nezadovoljnostmi g. Veraxa, da potem končamo z nmenji obeh ocenjevalcev o izrazih prigovor in ugovor. Conditio resolutiva torej ne bodi razvezen pogoj, kakor je že v starem Cigaletovem prevodu obč. drž. zakonika, ampak razve-zujoč, conditio suspensiva bi torej bil o d g a j a j o č ali o d k 1 a -d a j o č pogoj proti odložnemu v starem prevodu. Res je, da ima hrvatski prevod v §-u 696 o. drž. zak.: uvjet razvezujuči i odgadjajuči, ter češki prevod ima ondi: vvminka rozvazovaci a odkladaci, toda nova Smiričeva hrv. terminologija ima: uvjet raz-rješni i odgodni. Stari in po Volčiču priporočeni izrazi torej ne nasprotujejo bistvu pojmov in se mi vidijo blagoglasnejši, kar se tudi ne sme prezirati. Tudi Babnik (1894) ima: razvezen in odloži-ven pogoj. Dr. Volčič ugotavlja, da so izraz locatio - conductio prej slovenili rabokup. a sedaj da ga: najem in zakup; priporoča, da naj se radi krajšega izražanja za oba pojma zopet sprejme rabokup ali pa iz hrvatskega sprejme uporaba (uporabna pogodba). Gospod Verax trdi, da je uporabna pogodba tista, ki se da uporabiti, jaz pa mislim, da je tudi tista, ki ustanavlja določila o uporabi, ravnotako. kakor se govori in piše le: najemna, zakupna, ženitvena pogodba, smrtni grehi in govori celo — zakmašna srajca. Istemu ocenjevalcu tudi ni prav, da se zopet zagovarja izraz postopek, ki ga ie uvel Levstik, in da se rabi postopanje le v zmislu Vorgang, kakor to določa Babnikova terminologija. Postopek mu 182 Še en pot: ..Nekateri slovenski pravniški izrazi". je nekam majhen, meni pa se zdi le krajši, kakor postopanje, kar je čisto prav, ker uradovanje in poslovanje je po novih sodnih redih dosti — hitrejše in krajše, kakor je bilo prej. Če imamo torej Slovenci izraz z ravno tolikimi zlogi kakor Hrvatje in Nemci, bomo menda še izhajali, kakor oni. Dalje sc navaja v »Ljub. Zvonu«, da p o s t o p n i k ne izhaja od postopka, ampak od postop, oziroma postopen. Potrjujem, saj nasprotnega ni trdil nihče in torej priporočilo »nekoliko slovnice« tu ni na mestu, ravnotako ne, kakor izpostavljanje oblik hrvatsčina in srbščina, ki so ali tiskovne ali pravopisne pomote in nimajo nič opraviti z razmotrivanjem o pravnih terminih. Končno stoji, da je za inozemec tudi lahko vnanjec ali vnanjik. Res je, da se tako govori po nekaterih krajih in da se ondotnim ljudem ta pojem tudi prilično lahko razlaga s to besedo, ampak za strokovno izražanje treba vendar več točnosti in doslednosti. Ce je inozemec — vnanjec, bi moral biti tuzemec — notranjec, katere besede pa v tem pomenu vendar ne rabi nihče. Pustimo torej ino-zemca in tuzemca! Gospoda dr. Tominšek in Verax končno soglašata v tem, da je Einrede — Einwendung le ugovor, ne prigovor in tudi vgovor ne. Cujmo njune razloge! Cenjeni gospod Verax povdarja, da pomenja »prigovor« v staroslovenščini »hortatio« in »prigovarjati« — hortari (zureden), kakor v naši novi slovenščini in da drug pomen teh besed, namreč einreden, bestreiten — ni dokazan, pač mogoč. Kako je v staroslovenščini pač ne vem in tudi ni odločilno, vem pa dobro, da imata izraza prigovor in prigovarjanje v živi novi slovenščini ta drugi pomen po vsem tistem obsegu, kakor ga trdi dr. Volčič. Zato se ni treba sklicevati samo na žive priče, ampak prav na tista dela. na katera se sklicuje g. Verax sam. Isti Pleteršnikov slovar ima na str. 306/11. besede: prigovarjanje, prigovarjati, prigovor, prigovoriti, vse za obojni navedeni pomen ter za pomen Einrede i. t. d. navaja dokazila: Dolenjsko, Belo Krajino. Cigaletov in Janežičev. Zalokarjev. Murkov. Megiserjev slovar ter Miklošičevo slovarsko gradivo. Sklicuje se tudi na Valjavčevo zbirko, na S. Krelja in druge stare pisatelje. Ti viri in pisatelji so doslej veljali, kadar je trebalo podpreti kako morda ne več sploh znano besedo, mislim torej, da imajo tudi za prigovor in prigovar- še en pot: ..Nekateri slovenski pravniški izrazi". 183 jati nekaj podpore. Pa tudi brez teh starih virov žive te besede v istih pomenili po vsem Slovenskem razun v krajih zapadno od Ljubljane; ti pa jih lahko spreimo v svoj besedni zaklad tembolj, ker jih imajo vsi druRi južni Slovani, kateri v tem pomenu ne poznajo besedi ugovor, ugovarjati i. t. d. Besede prigovor i. t. d. v označenem pomenu rabijo tudi slovenski pravniki na Primorskem splošno in ni tedaj prav nikakcga dvoma, da so v tem pomenu v priprostein narodu in med strokovnjaki po Slovenskem razširjene bolj kakor ugovor ali vgovor. Mislimo pa, da se oblike ugovor, ugovarjati tudi slovniško ne dajo upravičiti za t a p o m e n. Isti Pleteršnik pravi pri črki u: 1.) znači odmikanje: ent. weg — uiti i. t. d. 2.) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti. Fr. Leveč, »Slovenski pravopis« pa umestno pojasnuje pod št. 456 b), da ta predlog pomenja dokončatev ali dovršitev kakega dejanja ali premembo stanja n. pr. ubiti, udariti, . . . nboj, ujeda, umor. Prav je torej, kakor navajata dr. Tominšek in Verax, da se piše z u: ustaviti, užugati, upreti se, ureči. urok, ampak ne zato, ker začetni u izraža neko nasprotstvo, temuč ker se s tem označuje dovršitev dotičnega dejanja ali prememba stanja; stavilo, žugalo, prlo, reklo se je in sicer tako in odločno, da se je končno res ustavilo, užugalo, uprlo, ureklo, da se je postavil urok (narok) ali da je kdo dobil uroke. Ravno tak postop pa se vrši pri glagolu govoriti; govori se in govori, pa ne brez uspeha, ampak da se končno dogovori, da se torej ugovori in napravi ugovor, pogodba. To že dobro poudarja dr. Volčič, dasi gotovo ni bil niti pogledal, kaj pravita o tem Pleteršnik in Leveč. Pa tudi v ruščini pomenja ugovor samo to kar dogovor. (L Pavlovsky: rusko - nemški slovar. Riga" 1876). Kar trdi g. Verax o dveh različnih konstrukcijah pri »ein-reden« (persuadere, interpelare), velja v slovenskem jeziku pač za izraz prigovarjati, ne pa za ugovarjati. Govor in prigovor, govoriti in prigovarjati se vršc vzporedno; prigovornik s tem govornika nagovarja, naj se odloči v prigovornikovem zmislu, oziroma nasprotuje njegovemu govoru, intenzivnost njegovega govora je močneja ali slabeja, pa vedno izraža nasprotje misli prvotnega govornika. 184 Še en pot: „Nekateri slovenski pravniški izrazi". Pri ugovoru, ugovarjati pa ni več nasprotovanja, ampak obe stranki sta tedaj že edini, kakor je povedano zgoraj. — Pisatelji do novejšega časa sploh niso poznali besedi ugovor, ugovarjati v drugotnem pomenu (Einrede, einreden), temuč le vgovor, vgovarjati. Isto velja o starejši slovenskih slovarjih, ki pa vsi poznajo izraze prigovor in prigovarjati. Cigale ima v Wolfovem nemško-slovenskem slovarju (1.1860.) pri Einrede poleg vgovor na drugem mestu ugovor, s pristavkom: in Uk. (Unterkrain) und serb. prigovor. Dalje ima pri Einspruch vgovor in ugovor, pri \vidersprechen pa le prereči, prerekati, pri Widerspruch prerekanje St. (Steiermark), prereka. Murko: Počni besednik, »kakor se slovenščina govori na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in v zahodnih straneh na Vogerskem (1832) sploh ne pozna oblik ugovor in ugovarjati, pač pa sestave s predponami v, pri in pre. M. Cigale ima v svoji prej omenjeni Znanstveni terminologiji (1. 1880) pri besedah widersprechen, Widerspruch, prerekati, preko-slovje, dasi bi lahko imel še vgovor ali ugovor, kakor se sedaj pretvarja ta beseda. Babnikova pravna terminologija 1. 1894. ima pri Einspruch še vgovor, vgovarjati, Kavčnikov dodatek k nji 1. 1902. pa že ugovor, ugovarjati. Ne motim se. ako trdim, da priprost narod niti besedi ugovor, ugovarjati, niti vgovor, vgovarjati ni poznal in da jih še dandanes malo pozna v tem drugotnem pomenu, pa bodisi tudi po Gorenjskem ter da so jih le prevajalci vnesli za nemške izraze Einrede in einreden. Dokler smo si bili tega v svesti, smo tudi pisali te besede s predpono v, če jih sedaj nekateri pišejo s predpono u, ne smemo misliti, da je to prav in, da je razvoj narodnega jezika vzrok ti premembi. Tudi v jeziku se večkrat neupravičeno sklicujejo na »narod« in »ljudstvo«, kakor se to dogaja v politiki, dasi nima narod nobenega poželjenja po zahtevah, ki mu jih podtičejo nekateri ljudje. V slovarjih se potem -pač nahajajo vse oblike, ki se rabijo v pismenstvu, dasi morda niso prave. Tako je prišlo tudi v Pleteršnikov slovar: ugovor, ugovarjati i. t. d., ne da bi bilo s tem ugotovljeno, da so te oblike prave. V Janežič - Hubadovem slovarju, zadnja izdaja (1908) se nahajajo obojine oblike, s predpono u in v. Tako mislim, da se nam ni treba poležati za ugovor in ugovarjati v pomenu Einrede in einreden, Einspruch, widersprechen, temuč, da rabimo za to prave slovanske in slovenske izraze: pri- še en pot: ..Nekateri slovenski pravniški izrazi". 185 Rovor, prigovarjati. Kdor pa misli, da mora pridržati tuj izraz, naj rabi pač vgovor in vgovarjati. Dr. Volčič je torej po pravici pobijal napačno novost iz slovniških in radi potrebnega stika s hrvatsko terminologijo tudi praktičnih ozirov. Kakor sem omenil že prej, moram še končno zavrniti trditev g. Veraxa, da se dr. Volčič mnogo trudi za ustanovitev terminologije, prevajane iz nemščine od besede do besede. Ta splošna trditev, ki je menda nehote prišla v oceno in ki jo pobijajo že končne njene izjave, nima nikake podlage, kajti resnično je ravno nasprotje tega, kar se trdi z njo. Kdor je le površno pregledal obsežne knjige, ki jih je dr. Volčič doslej uredil, mora odkritosrčno priznati, da v teh knjigah ni tistega petriticiranega kurijalnega sloga, tistih germanskih barbarizmov in kovanic, kakor jih žal in le radi naše jezikovne vzgoje, nahajamo skoro v vsaki rešitvi naših oblastev. Da takega skvarjenega jezika ni v teh knjigah, izhaja že od tega, da so prevajalci velikega dela v njih znameniti naši pisatelji F. Levstik, Fr. Leveč in K. Štrekelj. Ni treba, da bi bil vsakdo zadovoljen z vsemi podrobnimi posameznostmi teh knjig, največ prigovorov imajo tisti pisateljevi okoreli tovariši, slovenski in neslovenski, ki ne znajo dobro našega narodnega jezika, ampak za pravilnost našega pravnega izvrševanja bilo bi že neprecenljive vrednosti, da so se prevodi omenjenih dobrih slovenskih jezikoslovcev in pisateljev spravili v ročno, porabno obliko, da so se, posebno Levstikovi, oteli štiridesetletnemu prahu. Ako bi se bilo to zgodilo pred 20. ali več leti, bi bilo reklo naših pravnikov pač čisteje in stalneje kakor je. Pa kar je zakasnelo, še ni zamujeno; treba pač knjige imeti in rabiti jih, potem se lahko previdi trud, ki ga je imel urednik z njimi, tedaj se more oceniti duševni in gmotni trošek, ki ga je položil vanje. Tujci, hoteči iz teh knjig še le učiti se slovenščine, ne vspevajo z njimi, pač pa lahko domačini nepravniki. Seveda večina teh knjig ni pisana poljudno, ker to ni njih namen, kakor tudi ni mogoče, da bi vsak priprost človek katerega naroda koli ob sebi umel vse pravne izraze oblastvenih rešil. Potrebna pojasnila morajo pač podati uradniki, ki dobro poznajo tudi dialektne posebnosti tistega kraja, v katerem so nameščeni. Zato je treba nepreklicno zahtevati, da znajo uradniki in posebno sodni uradniki narodni jezik popolno in ne morda samo nekaj besedi in stavkov, naučenih v kakem kurzu, kojega voditelj bi še najbolj potreboval slovenskega pouka. V tem oziru moramo ugotoviti, da smo sedaj posebno na Koroškem in Štajerskem sla-bejši, kakor smo bili v dobi absolutizma, sedaj se godi več krivic vsled jezikovnega neznanja, kakor sc jih je v tistem času. Tedaj so uradniki sicer izgotavljali spise v nemščini, ampak bili so domačini, ki so umeli narodov jezik popolno, sedaj uradujejo v tistih krajih tujci, ki slovenščine ne umejo, ker vlada neče domačinov sprejemati. Tu morajo odpomoči drugi faktorji, ne pa slovenske pravne knjige. Slovenske pravne knjige naj so v pomoč tistim sodnikom, katerim se ni treba boriti s slovenskim jezikom, one naj so jim v stvarno in jezikovno pomoč. Kadar se bodo naši uradniki dejanski zanimali za te knjige, potem bo tudi narod skozi pojmil uradni slog, ki se pa sicer posebno v nemškem uradnem slogu največ loči od narodnega, ter potem bodo tudi taki uradniki sami nasvetovali, kako bi se dale dosedanje knjige še opiliti in izboljšati. Doslej sta se, kakor sem navel, le k omenjenemu malemu sestavku o pravnih izrazih oglasila samo dva jezikoslovca in hvala jima že zato, da sta razgovor o ti tvarini spravila v tek.