URN_NBN_SI_DOC-XKAAJEF7

Bibliografija »Pregleda« 1910—1912, 1927—1941. Sarajevo, Narodna biblio­ teka Bosne i Hercegovine 1967. (XVI) + 240 str. s sl. 8°. Kolektiv Narodne biblioteke Bosne in Hercegovine v Sarajevu je sestavil bibliografsko kazalo Pregleda. Iz uvo­ da je razvidno, da je izhajal kot me­ sečnik od leta 1910 do leta 1912, ko je zaradi takratnih političnih razmer prenehal. Ustanovljen je bil z na­ menom, da zdrami politično in kul­ turno zaostalo Bosno in Hercegovino ter jo poveže s sodobnimi tokovi ta­ kratne Evrope. V prvi fazi svojega izhajanja je bil Pregled predvsem družbeno-politična, kulturna revija (podnaslov: List za nauku i socijalni život). Po prvi svetovni vojni je sku­ pina bivših urednikov revijo obno­ vila. Leta 1927 je pričela zopet izha­ jati v obnovljeni obliki, sprva kot tednik, pozneje kot mesečnik. Po vse­ bini je publikacija sicer prevzela na­ črt svojega predhodnika, toda z bo­ gatejšo in širšo nalogo. To je raz­ vidno iz podnaslovov: leta 1927 ča­ sopis za politički i kulturni život, leta 1929 Mjesečna književna revija, Književna revija, Mjesečna kulturna revija, od 1933 Časopis za politički i kulturni život. Znova obude Pregled leta 1946, kar pa je že tretja faza, ki je ta bibliografija ne obdeluje. Obsežna bibliografija prične z uvo­ dom o zgodovini revije in s tehnič­ nimi napotki. Na prilogah so foto­ grafije vseh urednikov in posnetki ovojnih naslovov publikacije. Slede popis po strokah, predmetno imensko kazalo ter kazalo avtorjev in preva­ jalcev. Bibliografski popis Pregleda zajema vse članke, podpisane in ano­ nimne. Izpuščeni so le oglasi, kratka obvestila z raznimi informacijami in seznami knjig, poslanih na ogled in tiskanih v rubrikah »nove knjige«, »bibliografije« ipd. Snov je razdeljena na deset skupin, ki so po potrebi raz­ deljene na podskupine, in sicer: I. Književnost, II. Veda o književnosti, III. Kultura, IV. Filologija, V. Filo­ zofija, VI. Družbeno-politične vede, VII. Naravoslovne vede, VIII. Upo­ rabne vede, IX. Zgodovina in sorodne vede, X. Splošna skupina. Razdelitev in tehnična podoba vpisov nas spo­ minjata na Bibliografsko ikazalo Ljubljanskega zvona. Morda se je zgodilo pri nas prvič, da sta si dve deli iste vrste tako podobni. Revija, ki je imela zelo velik po­ men za kulturno in politično življe­ nje Bosne in Hercegovine, je zani­ miva tudi za Slovence, saj so v njej sodelovali tudi nekateri naši napred­ ni pesniki, pisatelji in publicisti. Naj omenim samo nekaj člankov: Franc Bezlaj: Razvoj slavistike kod Slove- naca, Božidar Borko: Pogled u današ- nju slovenačku književnost, Alojzija Štebi: Savremene države i ideja pa­ cifizma, Angela Vode: Slovenačka žena kao društveni radnik. Sicer pa najdemo v avtorskem kazalu med drugim še tale imena: Louis Adamič, Fran Albreht, Ivan Cankar, Alojz Gradnik, France Kidrič, Ciril Ko­ smač, Tone Kralj, Bratko Kreft, Lov­ ro Kuhar, Marijan Lipovšek, Anton Melik, Ludvik Mrzel, Vilko Novak, Josip Ribičič, Maksim Sedej, Tone Se­ liškar, Fran Tratnik, Filip Uratnik, Fran Žižek in Oton Zupančič. Sestavljalci bibliografskega kazala so brez dvoma vložili mnogo truda v svoje delo. Popisali so 6267 enot in dali pregled skozi 18 letnikov, škoda je le, da sicer vzorno sestavljeno delo kazi toliko tiskovnih napak. Nuša Štempihar 126