V R E M E ! ISSN 0351-6407 i L O KALNA SCENA (IZ)BRANO O TEM IN ONEM Murski Soboti V četrtek bo tremenljivo do itežno oblačno, n^tek pa suho Mar od daleč grmi, kmalu deži. " dnik Se bodo stepli za zadružni dom? ^BREZPLAČNI OGLASI M, SOBOTA tel, 27 0201 MARIBOR tel. 062 224 900 LUDVIK KOVAČ Zvonjenje po toči Julij se izteka, in čeprav bi moral biti pri-^orno delek krušnih žit že pospravljen, na poljih še ksen^0 k°mbajne. Vreme pridelovalcem ni naklonjeno že od in 10 se pozna tudi pri pridelku. Da bo tega manj ^bJe bilo mogoče napovedati že po setvi, saj vseh nitji d 1 ^ovr^n niso zasejali, da bodo tudi hektarski pridelki m°goče sklepati po stanju posevkov spomladi. l S°Se uresn‘čHe in letošnja žetev bo tako najslabša v hin, j el' '■ To se pozna tudi pri odkupu, ki bo daleč pod rekor-^kai^- 0 e,nim' 'n na sv°j račun bodo spet prišli uvozniki. ^onec bodo potegnili ob letošnji žetvi domači pride-\^ni °-°V0 najboljšega, saj ob nizkih pridelkih tudi kako-‘n ^ar nekaj krušnega žita bo končalo med / odi"710 zaradi drugačnih kriterijev, ki veljajo ob leto-UpU' ^ePrav bi H morali biti znani že pred setvijo, je bil " Penico sprejet šele spomladi in prav ta je postavil ’ "°Ve Pogoje za kakovost, ki jih morajo izpolnjevati kru- • ■ ^otav^anje padnega števila je novost ob letošnjem ^er razbčne sorte zagotavljajo različno kakovost, so ^(ob °VaIci P°stavljeni ob zid. Če bi za to vedeli pravočasno, ^ovo odločali za ustrezne sorte. ! .J skušajo rešiti, kar se še rešiti da, zato tudi odloči-\ra,n e’°^ odkupni ceni primaknejo tri dodatne tolarje za tistim, ki ne bodo zadovoljili zahtevanih kakovo-^Prav‘JeV tem nehote dobimo občutek, da gre za milošči-^ije tolarreSn'C' v^a s ,em Popravlja le svoje napake, saj tudi re^‘ slovenskih kmetov in slovenskega | . hita e^jih lahko le ustrezna dolgoročna in celostna Kmetijci morajo že vnaprej vedeti, pod kakšni- ° kmetovali, obljuba ministra Smrkolja, kije kljub vsaJ delovni osnutek tržnega reda za pšenico ^k^ e lne, ki bo nared do radgonskega sejma, pa je le ot‘ k uresničitvi tega. 21$ vesti S Racionalizacija po rogašovsko str. 4 Eni črpajo, drugi računajo str. 4 Nev štajersko in ne v madžarsko regijo str. 6 i Carinam novi zakoni str. 7 Zakaj imajo Romi luknjasto streho? str. 8 Mladi Švedi v Prekmurju str. 9 »Ludnica« v Sombotelu in Siofoku str. 24 in trideset let od pristanka legen- Te dni mineva osemdeset let od priključitve Prekmurja k matici slovenski in trideset let oo pri»iann.« darnega Apolla 11 na Luni, zato bom parafraziral Armstrongove besede nekako takole: To je bil majhen korak za svet, a velik skok za Prekmurce. Prevratne čase takoj po koncu prve svetovne vojne, ko smo še nekako lebdeli na novem zemljevidu, ki se je risal na pariški mirovni konferenci, so »izkoristili« tudi takratni (prekmurski) politiki - najzaslužnejši je prav gotovo dr. Matija Slavič - in nas »pripojili« tja, kamor sodimo. Reka Mura, katere ime pomeni zid, meja, nas odslej ni več ločevala, temveč povezovala. In tudi to je razlog, da se vsi skupaj spomnimo tistih prelomnih dni, o katerih objavljamo zanimivo reportažo na str. 12-13, bralce pa obveščano, da bo osrednja slavnostna prireditev, na kateri bo slavnostni govornik predsednik republike g. Milan Kučan, v nedeljo, 1. avgusta, ob 21. uri v dvorani tretje soboške osemletke. Naj še dodamo, da si boste lahko to slavnostno akademijo ogledali ob isti uri tudi na I. programu Televizije Slovenija, prenašal pa jo bo tudi naš Murski val. (Foto: Miško Kranjec) str. 12,13 'ence na X j s« včeraj spo- \ l \?SftVollclsti opravili pre- \ J \ l MletjiMilana Š. v Iva- \ M>so Si pridobili odre- \ -W^) 'm našli 90 sadik in- \ ( (mamilo). Sadike so \ . Uničenja shranili v \ XXat°vanem prostoru. \ 1 \ ovadili tožilstvu- \ 1 %^nartasejevtorek \ ®tom skozi Kraš- \ ni in začel prehiteva- \ v k vozil pred njim- \ jo njega (Franca \ . Sevati Helena S. \ je peljala za njim- \ M ? se je, umikala v \ ■■Xr^Vlezapeija'ana \ povrnilo. Voz-. kovala, škode pa je v s kolesom z Ne-^■^^avkoCizKa-^..^laitro vožnjo po V tK ^Peljal v levem ^’Wlinsepoško- ŠS1 k N — ___ IIVUV.J- _ več o neljubem dogodku na mejni policijski postaji smo na kratko že poročali v prejšnji številki. smo na kratko že Preveč zgovorni pa le niso bili, kajti novinarji smo le z veliko muko komajda izvedeli za inicialki imena in priimka preiskovanca - policista R. P., domnevno komandirja policijske postaje na Hodošu, katerega sumijo za jemanje podkupnin ter zlorabo uradnega položaja in । pravic. »Z zbiranjem obvestil in s hišnimi preiskavami je bilo do sedaj ugotovljeno, da so kaznivega dejanja dajanja podkupnin osumljene osebe iz več krajev Slovenije, ki so s posredovanjem ose-I be z našega območja dajale po- dkupnine policistu Postaje mejne policije Hodoš, ki je s sprejemanjem podkupnine in z zlorabo uradnega položaja omogočal v daljšem časovnem obdobju . vstope več tujim državljankam v Slovenijo, čeprav niso izpolnjevale pogojev za vstop,« je povedal Milan Horvat, ki po odhodu I Darka Anželja opravlja tudi naloge direktorja Policijske uprave. Preiskava, ki seje začela pred petimi meseci, še ni končana. V dosedanjem postopku odkrivanja je sodelovala tudi tako imenovana služba za notranjo zaščito. Kako je ta organizirana, na tisko- : I naivni, ko se podajajo na stranpota, saj pa bi »morali« vedeti, da jih prej ali slej odkrijejo, morda tudi I s pomočjo prijatelja, ki navidezno (z namenom odkrivanja) sodeluje v »biznisu«. Zoper policista R. P., ki je menda tik pred upokojitvijo, so uvedli disciplinski postopek: suspenz oziroma odstranitev z delovnega mesta. Najkasneje v šestih mesecih bo padla odločitev disciplinske komisije. V tem tednu pa bodo podali ■I Preiskovalci so naredili nekaj hi- šnih preiskav in zaslišanj tudi drugih policistov, vendar nobenega niso pridržali, razen že omenjenega R. P. Osumljeni naj bi poskrbel, seveda za plačilo do 1.500 mark po osebi, da so dobile turistične vizume »naročene turistke« iz vzhodnoevropskih držav. Te so potem zvodniki odpeljali v ilegalne bordele v notranjosti Slovenije, nekaj pa naj bi jih delovalo tudi na pomurskem območju. Zanimivo: vizuma jim niso (ne bodo) uničili, četudi je bil izdan zaradi domnevne podkupnine, jih bodo pa izgnali brž po poteku tega dovoljenja. NNI AKTUALNO OKOLI NAS 29 julij 1999, VtSM Uradno: Tudman je zdrav kot riba Predsednikovo zdravje je edina strogo varovana državna skrivnost Ko je umiral nekdanji sovjetski voditelj Leonid Brežnjev, je tedanji dopisnik Dela svoji redakciji sporočil, da je sicer zbolel znameniti medved v moskovskem živalskem vrtu, toda zastave še naprej plapolajo na vrhu jamborov. Pogovor v »šifrah« bi bil skoraj potreben tudi v primeru bolezni hrvaškega predsednika Franja Tudmana, če seveda njegovega tajnega potovanja na zdravljenje v ameriško vojaško kliniko Walterja Reeda ne bi odkrila televizijska družba CNN, ki je seznanila svetovno javnost, da je hrvaški predsednik zbolel za želodčnim rakom. Prebavne motnje, ki povzročajo plešavost Tako so bili hrvaški politiki in Tudmanov zdravstveni konzilij prisiljeni, da v javnost sporočijo nekakšno novico, ki bo vsaj kolikor toliko pretentala ljudi, kaj je predsednik Tudman jeseni 1997 počel na ameriški vojaški kliniki. Vse govorice v zvezi z želodčnim rakom so iz trte zvite, predsednik ima le prebavne motnje, in ko se vrne domov, bo že naslednjega dne s svojimi prijatelji odigral partijo tenisa. Čeprav dobro obveščeni ne verjamejo takim izjavam, je po svoje presenetljivo, da vodja njegovih uradov Hrvoje Šarinič niti šef njegovega konzilija prof. dr. Andrija Hebrang, ki sta lani pretrgala sodelovanje s Tudmanom, za nobeno ceno nočeta izdati resnice o zdravju ali bolezni hrvaškega predsednika. Zato se ljudje in časnikarji, ki od blizu ali s primerne razdalje spremljajo spremembe na Tudmanu - kmalu po drugi terapiji je izgubil lase, tako da se je v javnosti pojavljal z lasuljo, zdaj pa spet nekoč bogato lasišče pokrivajo redki lasje -, morajo sami ubadati z vprašanji, kaj je v ozadju teh sprememb, skratka, kakšno življenjsko bitko bije njihov predsednik, ki ima po ustavi tako rekoč v svojih rokah vse vzvode oblasti. Tudi občasnim vprašanjem v parlamentu, ki jih postavljajo opozicijski poslanci, sledijo odgovori, češ da je predsednik zdrav, da z lahkoto opravlja državniške dolžnosti, se ukvarja s športom itd. V hrvaški ustavi je sicer zapisano, da predsedniku države preneha mandat ob smrti, bolezni, ali če kako drugače ne more redno opravljati svoje dolžnosti (97. člen). V istem členu je tudi zapisano, da mora spremenjene razmere ugotoviti ustavno sodišče na predlog vlade, nato pa dolžnosti predsednika začasno opravlja predsednik sabora, in to največ do 60 dni, ko morajo biti opravljene volitve novega državnega poglavarja. Zapisal se je večnosti Med lanskim decembrom in letošnjim začetkom poletja je hudo zbolel predsednik sabora akademik Vlatko Pavletič, ki je | prestal več operacij na srcu in ožilju in kot sedaj sam prizna- j va, si nikoli več ne bo privoščil garanja za oblast. Zato nekate- I ri predlagajo, da bi po ameriškem vzoru tudi na Hrvaškem uvedli funkcijo podpredsednika države, da bi lahko ob morebitni predsednikovi smrti prevzel dolžnost do konca mandata starega predsednika. Težava pa je v tem, da Tudman in njegovi delujejo tako, kot da bo dosedanji predsednik, ki se mu mandat izteče leta 2002, prestal vse preizkušnje in se s svojo funkcijo zapisal večnosti. Na potezi so vedeževalke Zato pa tudi ni treba razmišljati, kje naj bi bila meja med zasebnostjo in javnostjo zdravstvenega počutja predsednika, ali kot je na nedavnem junijskem kongresu svoje stranke, kije ohranila vse posebnosti množičnega gibanja, sporočil sam Tudman: HDZ ne bo niti ne sme sestopiti z oblasti, ker bo tedaj ogrožen obstoj samostojne hrvaške države. Tako Tudman, ki mu v javnosti zdravstvene tegobe merijo tudi po njegovih javnih nastopih. Drugače pa vse ostaja skrivnostno, nepredvidljivo in zelo zapleteno. Razen vedeževalk si nihče ne upa napovedati razvoja dogodkov s Tudmanom, zlasti pa začetka obdobja, ko bodo na njegov položaj prišli drugi. Opozicija sicer napoveduje, da se bo s Tudmanom končalo obdobje polpredsedniškega sistema, ker bo po zmagi na parlamentarnih volitvah Hrvaška postala država s parlamentarno demokracijo; to je nekaj podobnega, kot je pri nas. Ko tudi bolezni predsednikov ne bodo skrivnostne. P. P.i Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SETVevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. IZHAJA OB ČETRTKIH, Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Med javnim in zasebnim Desna ledvica Janeza Drnovška Neuradno vemo veliko več kot uradno remier Janez Drnovšek je bil operiran na desni ledvici. Operacija je bila končana ob 11.35 in je potekala uspešno, so sporočili iz ljubljanskega Kliničnega centra 22. julija in dodali še, da je bil na njihovo kirurško kliniko sprejet dan prej in da bo ostal nekaj naslednjih dni na pooperativnem bolnišničnem zdravljenju. O njegovem zdravstvenem stanju bo kirurški konzilij javnost redno obveščal. To je bil prvi drobec, dodajali pa so informacije, daje bil poseg predviden, in v nasprotju s to trditvijo, da so mu ob rutinskem pregledu odkrili tvorbo na desni ledvici in predlagali takojšen poseg, s čimer se je premier strinjal. Iskanje resnice Seveda je bilo to več kot dovolj, da so vsi mediji začeli iskati »resnico«. Javnost ima pravico biti obveščena, toda tudi premier ima pravico do zasebnosti in mirnega okrevanja po operaciji. In to bi bilo lahko mirnejše, če ne bi znova padli v past meril in norm o obveščanju javnosti. Skopa obvestila zdravniškega konzilija so bila morda strokovna, a so pustila toliko prostora ugibanjem in laičnim razlagam, da je povsod završalo. Pristojnost za dajanje informacij javnosti je dal zdravniški konzilij poslovnemu direktorju Kliničnega v svojem uradnem sporočilu skop, zvečer pa je v TV Odmevih na konkretno vprašanje moral konkretno odgovoriti, da so premieru odstranili desno ledvico s tumorjem vred in žolčni kamen. Novinarka je imela namreč neuradne informacije in dr. Arnež jih je potrdil. Znova se je izkazalo, da neuradno vemo veliko več kot uradno. Ob tem se je znova pojavilo vprašanje, koliko pravic imamo pri vdiranju v zasebnost bolnika, pa čeprav je to prvi mož slovenske vlade. Odgovor je na dlani: le toliko, kot je potrebno, da vemo, ali je premier sposoben opravljati svoje delo. Pa vendar se vprašamo, ali ima stroka vedno prav. Zakaj vemo neuradno vedno več, kot so nam uradno pripravljeni povedati? Res je zdravje občutljiva tema in del osebnostne integritete, res pa je tudi, da je podcenjevanje javnosti nevarna igra, ki se obrne proti tistim, ki jo igrajo. centra g. Cerkveniku, ki pa je iskalce informacij preusmeril na predstavnika komunikacijske skupine SPEM Vilija Grdadolnika. Očitno v prvih urah po dogodku še niso imeli izdelane strategije obveščanja javnosti in tako so si podajali žogico od Kliničnega centra in konzilija kot edinega verodostojnega vira informacij do Urada vlade za informiranje in SPEM-a. Podcenjevanje je nevarna igra Zdravniški konzilij oziroma njegov predsednik dr. Zoran Arnež je bil še v petek dopoldan Premier bi imel pravico do mirnega okrevanja V tem kontekstu izzveni tudi izjava dr. Arneža, da z ničemer niso prikrivali resnice in da je informacija, ki so jo posredovali, strokovni javnosti dovolj, da ve, kakšen poseg so opravili in za kakšno bolezen gre, še toliko bolj vprašljiva. Deli nas na dve javnosti, na strokovno, medicinsko izobraženo in na neuko javnost. Slednja je seveda večja in strokovna javnost (medicinska) ji je močno izpostavljena. Ko bo ta manjši del javnosti skušal delati vtis na večji del javnosti, od katere je tudi odvisen, bo seveda hitro padel s podija svoje strokovnosti in ji bo stregel z dejstvi, namigovanji, ugibanji in pretiravanji. Kaj ■asli^ vse naredimo, da 1z s0 pri množice! Od kod, mi šle neuradne resnice o operaciji? Kje vse tec.^ii nikacijski kanali- ^ii-vedeti vsi strokovnja niciranje, svetova ci ko so se zaradi las«6 P nosti odločili-za skop ’ in zavite informacij past, ki jo javnost sst?f postavlja, čenizadov. njo zaupanja, kot ga P Premier bi imel P^ mirnega okrevanjaja: pil zasebnosti, ki jose krateii«’ Da mu je ta prav* kriva javnost, kri javnosti in njenih Bolezni v Beli hiši Nihče ni imun Za predsednike so bolnišnice brezplačne časih je težko verjeti, da vsemogočne voditelje držav prav tako kot navadne smrtnike težijo zdravstveni problemi. Imidž bolnika se ne sklada s podobo, ki jo o voditelju države ustvarjajo oni sami ali njihov najožji krog sodelavcev. Predsedniki, premieri, kralji, generali nastopajo kot poosebljenje moči, uspeha in spoštovanja. V ZDA, ki jih večina preostalega sveta gleda hkrati kot zibelko demokracije in svobode posameznika pa tudi kot arogantnega samooklicanega voditelja nove svetovne ureditve, so bile in so zadeve okrog zdravja predsednikov vedno občutljive teme. Najmočnejša država na svetu si ne more privoščiti, da bi imela na čelu človeka, ki zaradi bolezni ne bi zmogel opravljati svoje funkcije. Vsak ameriški predsednik ima zagotovljeno pravico do zdravstvene oskrbe. Zanjo najprej poskrbi osebni zdravnik, če pa ta ne zmo- re sam rešiti problema, ameriški zakoni predvidevajo, da so predsedniku na voljo prav vse vojaške bolnišnice v državi, seveda brezplačno. Neprizadet spolni apetit V zadnjih sedmih letih, odkar je v Beli hiši Bill Clinton, vsaj glede zdravja ni bilo nobenih problemov. Predsedniški kandidat in lobist za slovenske interese v ameriški politiki, ki se poleg tega preživlja še z reklamiranjem erek-cijske tabletke viagra Bob Dole je sicer leta 1996 zahteval, da skoraj pol stoletja mlajši Bill Clinton predloži zdravstvene izvide, ker se mu je zdelo, da predsednik pred reelekcijo na tem področju nekaj skriva. Clinton je to z veseljem storil, Dolova precej nerodna poteza pa je postala predmet političnih šal. Medtem ko je Clinton, ki se še vedno odpravlja na svoj obvezen »jogging« zdrav »ko riba«, kar potrjuje tudi njegov ne- prizadet spolni apetit, ki se je nazadnje potrdil ob škandalu z Monico Lewinsky, pa njegovi predhodniki, glede na svoja leta, niso mogli trditi enako. Želodčna gripa Zdravstvene težave je imel že George Bush, čeprav ne resne, drugače pred meseci ne bi mogel skočiti s padalom iz letala, kar zanj ni neznanka, saj je bil med 2. svetovno vojno vojaški pilot. Busheva želodčna gripa med obiskom Japonske, ko je na slovesni večerji v Tokiu leta 1992 na grozo gostiteljev in na veselje njegovih političnih nasprotnikov doma pobruhal gostiteljevo mizo, je postala predmet šal in tudi »smrtne« groze, ki ga je morda toliko kot prelomljena obljuba o davkih stala zmage proti Clintonu. Večina Američanov se je smrtno resno zavedla, da lahko na predsedniški položaj stopi podpredsednik Dan Quayle, ki seje zapisal v zgodovino z napačnim črkovanjem besede krompir (potato), ki jo je napisal »potatoe«, nakar gaje popravil eden od osnovnošolcev, ki so imeli srečanje s podpredsednikom. Ta isti Quayle se letos poteguje za pridobitev kandidature republikanske stranke na predsedniških volitvah leta 2000. Izguba spomina Bushev predhodnik Ronald Reagan je bil prizadet z alzehei-merjevo boleznijo, ki mu je zagre- nila zadnja le« J" j o«tn' simptome "'h* mina. istih pfe. toli-Večina an*Sljnton^ kovje bila, raz 6jsih%, naF.Kennedya, ' p bolj izpostav J koholom, od bolj°b nikov sta še ma , Hvala Lyndon J dstopliza chard N«om ki J afere Watergate. Najbolj z**a^ dnik Franklin P ki gaje bole ze^ na invalidski ki tega v^^ li,pasogaS Kcijo.^ dsednika- biir^ jezNewDea leta l^^^ bodo vmešaj ]eta 19^^ nazadnje pa bile ZDA”1 Jbi^^ katero naj s®staja,aRdij# met^ar^^^Z veltlahk^ lezem J6 D i” uvodoma,*1 ki J vodenim ±29. julij 1999 AKTUALNO DOMA 3 hreče prizadele občino Gornja Radgona Dvesto milijonov tolarjev škode zaradi naravnih nesreč Zadružni dom v Gradišču Se bodo stepli? ornja Radgona so v zadnjih mesecih dodobra pretresle ^cih' 6 katastrofe in druge nesreče. Že tretjič v zadnjih mese-tijsfvn jn n^ ?r’zadel° neurje s točo, kar je povzročilo škodo v kme-Mevnih > ^'^kih, zemeljski plazovi pa so povzročili škodo na požar, kjer ° cestab,v kmetijstvu, svoje pa je potem naredil še vseh taravnih Za^°reb Prostor' glasbene šole. Celotna škoda, ki je pri »a, I10 prvih nesrečab nastala, še ni znana, ker še ni v celoti popisa-V da hod °Cenab pa b' naj bila 200 milijonov tolarjev. Predvide-|Eze ° POlreb°vali za sanacijo cest 116,5 milijona tolarjev, za ^Hte, n „ Plazov, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske 7 stroške t’ mdD°na, za sanacijo škode v kmetijstvu 72 milijona ter “i^mnih vozil 410 tisoč tolarjev. „/ škode I zapisano, da bodo za program zapisano, da bodo za program ocenah najbi biio Vjškod ln kraievnib cestah Vodov, r VSo m°čni nalivi ‘ ,ankine’ odnesli jarke i$ ter zasub obce-U 0 Prvi J? Prepuste- V poroči-en> škode pa je tudi interventnih ukrepov potrebovali sredstva v višini 55 milijonov tolarjev, od tega bo občina iz proračunskih sredstev zagotovila 16 milijonov tolarjev, za preostalo pa bo vložila zahtevek za državno pomoč. Drago Horvat seje vprašal, kako je mogoče, da občina vlaga v ceste toliko sred- šoli ^tastrofa pred 50-letnico delovanja v o ! je domnevno nastal zaradi vžiga električne napelja-^oceniij Jeradg°nski glasbeni šoli smo že poročali. Sedaj so že p ’MturnLaSta’° škodo, ki so jo poleg glasbene šole utrpele tudi । Venah ' društev> Športna zveza ter stranki Desus in LDS. Po ? Vena škode za 47 milijonov tolarjev. Medtem ko VeDk° materialne škode, so ZKD in Športna zveza Vovai.01? ter stranki ostali brez večletne dokumentacije, pla-Abenn,larhiv20-letnegadela. ^vaTerstor^^ :?%ice vPa S0 tudi SP°’ trenju ajt’ Zaradi vode WS0 blaženi in na-°V1 *n stene stavbe, na nekaterih mestih pa je voda prodrla tudi v pritlične prostore. Izračunali so, da je na gradbenem delu objekta škode za okoli 35 milijonov tolarje, škode na opremi, pohištvu in inštrumentih občinskega sveta v Križevcih je previdnost odveč? -------------------------------------------------------“ Proračuna za leto 1999 ’ Soglasje za pridobitev televizijske dejavnosti za Radio NET, d. o. o. - S° na osm* se$ finskega sveta, ki je bila 22. p le ru^im razpravljali tudi o občinskem proračunu. dv **' verJetno potekal hitro in soglasno, če ne bi g. pOs(e amandmajev. S prvim so predlagali spremembo G ^Voj >>Sredstva za razvoj drobnega gospodarstva« v it' V le J 6 tein ie znesek ostal enak (3.000.000,00 SIT). 1 $1° za prispe-t^VOju občine, Vb ? dod Sredstev bi sPreippl Sredstva za bi-VMevciS01LjUt0merje '\Nzvoi °Ustanovitelj V013 okrog VJ^teg^^egapre-> SIT, de- Sk^transfPZ.d°datnim ? 5.0^° Sfp: rjem v višini Sk V na A?1? ali kater°do-VtedM0 20(MrOValnica v Vi' Voon nn Za P°s°j>' k^VlaoV Pri k'ne-So^ke p da »^ed-^Oonn^ 'u°°.00 SIT, ki naj bi jih porabili v proračunskem letu 2000 za programe, ki bodo financirani v višini 50 od? stotkov iz republiških virov. G. Jelen seje s tem sicer strinjal, vendar se zaveda, da je škoda v kmetijstvu, nastala med nedavnim neurjem, precejšnja, zato je bil proti temu, da bi celotno vsoto vzeli samo od denarja za kmetijske programe. Poleg tega so svetniki izrazili tudi zaskrbljenost, da v Skladu za razvoj, ki deluje v Ljutomeru, ni niti enega predstavnika iz Križevec. Kljub (morda upravičeni) previdnosti so proračun z obema amandmajema vendarle sprejeli, vendar z zagotovilom, da bodo sredstva za kmetijstvo vrnjena vsaj v isti višini, g. župan pa bo Skladu za razvoj predstavil zahtevo, da mora biti v njem križevski predstavnik, kajti sredstev iz proračuna Občine Križevci prej ne bodo dali na voljo. Glede prevozov šolskih otrok so svetniki sprejeli sklep, da mora štev, po nekaj mesecih pa je potrebna popolna sanacija, pri tem pa je spomnil, da danes ni znanost, ugotoviti, kaj bi morali pri gradnji cest upoštevati. Škoda v kmetijstvu Predvidevajo, daje nastalo po prvih ocenah zaradi neurja v kmetijstvu za 72 milijonov tolarjev škode, najbolj so prizadeta območja naselij Radvenci, Stave-šinci in Stavešinski Vrh, Čre-šnjevci, Zbigovci, Očeslavci in Očeslavski Vrh, Ivanjševci in Ivanjševski Vrh. Škoda še ni dokončno popisana, do predvidoma 10. avgusta pa bodo izvedli še individualni popis in občinska komisija bo lahko na osnovi tega izdelala dokončno poročilo ter predlog sanacije. je za nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev, ZKDiS Gornja Radgona pa je prijavil škodo v vrednosti 7 milijonov tolarjev. Marjan Žula, ravnatelj glasbene šole, je povedal: »Uničenih je bilo nekaj kitar in nekaj harmonik, tudi na računalniški in drugi opremi je precej škode. Delež uničenih inštrumentov je pravzaprav majhen, ker smo s sodelavci uspeli rešiti nekaj inštrumentov, vsega pa se žal ni dalo. Tega, kako velika škoda je nastala, pa smo se prilagoditi ravnatelj OŠ Križevci šolski urnik prevozom ter da se vasi Boreči in Križevci iz prevoza izključita, ker imajo pločnike za varno pot do šole. Člani občinskega sveta so dali soglasje k prošnji Stojana Auerja za pridobitev radijske oz. televizijske dejavnosti za Radio NET, d. o. o., ki bo prek lokacije Grmada pokrival tudi območje občine Križevci. Z omenjenimi dejavnostmi naj bi združili regionalne interese na informativnem, športnem, kulturnem in zabavnem področju. Med predlogi in pobudami članov so med drugim sprejeli tudi komisijo za izbor simbolov občine (grb, zastava), ki jo bodo sestavljali Lidija Koroša, Ljubica Gašparac, Anton Ratiznojnik, Vlado Potočnik in Viktor Slavinec. Med dvema predlogoma za občinski praznik so se svetniki odločili za osmi september, ko je tudi »mala maša«. Ta dan je že od nekdaj veljal za kmečki praznik, datum pa naj bi bil tudi vezan na prve konjske dirke. Odbor za družbene dejavnosti bo poskrbel za letošnjo (prvo) organizacijo in pripravo proslave ob prazniku občine. DARJA TIBAOTi Za posledice neurja na lokalnih in krajevnih cestah na območju Gornje Radgone se bodo uporabila sredstva proračunskih rezerv v višini 8 milijonov tolarjev, to pa je tudi pogoj za pridobitev državnih sredstev. Proračunske rezerve se ponavadi aktivirajo zaradi posledic, nastalih ob naravnih in drugih nesrečah. Po neuradnih podatkih naj bi bila Gornja Radgona med petimi občinami, ki jo je neurje v Sloveniji najbolj prizadelo. Tudi zaradi tega lahko pričakujejo določena sredstva in pomoč države. Župan je povedal, da bi lahko po neuradnih podatkih pridobili sredstva v višini 4 do 7 milijonov tolarjev. A. NANA RITUPER RODEŽI S zavedli šele po požaru, ko smo si ogledali pogorišče.« Prihodnje leto bo 50-letnica delovanja glasbene šole in v okviru tega so že pripravljali program, kako bi ta visoki jubilej zaznamovali. »Razmišljali smo o različnih koncertih naših učencev, nekdanjih učiteljev, raznih skupin in orkestrov; tudi Pihalni orkester Gornja Radgona ima 50-letnico in vse to bi povezali s temi koncerti. Želeli pa smo posneti tudi kompaktno ploščo, na kateri bi bil splet skladb, ki jih izvajajo naši učenci, in nekaj starih posnetkov. Vse te naše naloge pa so v tem trenutku odvisne od tega, kako bomo lahko začeli pouk v glasbeni šoli ali kako bo potekala sanacija stavbe in škode, kije nastala. Svetnik Danilo Tirš je predlagal, da bi se glasbena šola preselila v prostore nekdanje vojašnice, vendar je župan Miha Vodenik odgovoril, da to ni izvedljivo. »Občina sicer ščiti in varuje stavbo, vendar je ne morejo v kratkem času tako usposobiti ali pridobiti gradbenega dovoljenja. Kaj takega bo mogoče, ko bo občina lastnik te zgradbe. Zato obstaja še vedno edina možnost sanacija stare glasbene šole.« Ravnatelj gornjeradgonske osnovne šole Dušan Zagorc pa jim je že ponudil pomoč in predlagal, da bi v naslednjem šolskem letu glasbena šola nekaj časa delovala pri njih. A. NANA RITUPER RODEŽ Si občina prisvaja vaško lastnino? koraj ni slovenske vasi, ki se ne bi spopadala s kakšnimi težavami. Te so največkrat povezane z delovanjem matične občine oz. nezadovoljstvom, ki ga doživljajo ob takšnih in drugačnih krivicah, ki pa največkrat prizadenejo prav vaščane. Vas Gradišče ni nobena izjema. Mogoče se ta primer razlikuje od drugih le po tem, da so vaščani v svojem prepričanju enotni in da skupaj »bijejo boj pravičnega«. Veliko je stvari, zaradi katerih vaščani Gradišča ne morejo zaživeti mirnega vsakdana, ampak ta z zadružnim domom pa jim kar ne pusti spati. Prepričani so, da si občina neupravičeno lasti gradiški zadružni dom, saj so vaščani sami lastniki. Vse delo, znoj in denar, ki so ga vložili v zgraditev doma, upravičujejo njihovo zahtevo, da postane zadružni dom njihova last. Poleg tega so ga vsa leta sami vzdrževali, v stavbi pa imajo gasilci tudi svoje prostore. Zgraditev zadružnega doma v Gradišču sega v leto 1948. Generacija tistega časa se še spominja t. i. udarniškega dela, ki je vsakega posameznika zavezovala do določenega deleža »prostovoljnega dela«. Zadružni dom so' torej zgradili prebivalci sami in starejši vaščani (Viktor Kuhar, Janez Andrejc, Franc Kos, Janez Grah, Avgust Flegar, Evgen Flegar, Janez Serec, Janez Čerjavič, Franc Durič) še vedo povedati, kako so s konji vozili les iz daljnih krajev, koliko ur težkega dela je bilo vloženih, koliko odrekanja in tudi denarja. Za finančno plat je sicer poskrbela Kmetijska zadruga Gradišče, vsa druga opravila pa so bila glede na število ur določena za vsako hišo v vasi. Lastništvo zadružnega doma se je prenašalo iz Kmetijske zadruge Gradišče prek Kmetijske zadruge Murska Sobota, Stanovanjskega sklada Murska Sobota, občine Murska Sobota do občine Tišina. Vaščani Gradišča obtožujejo župana občine Tišina, da je prepisal zadružni dom brez njihovega soglasja na občino. Prepričani so, da je vas upravičen lastnik zadružnega doma, zato bi ga lastninilo gasilsko društvo (skoraj iz vsake hiše je vsaj en gasilec), dom pa bi se preimenoval v vaško-gasilski dom. Menda naj bi enako storili tudi pri številnih zadružnih domovih po vaseh v občini Tišina, zato jim ni jasno, zakaj to ne velja v njihovem primeru. Sprašujejo se, kdo neki ima interese, da vztraja pri občinskem lastništvu, in poudarjajo, da se bojijo enake usode, kot je je bil deležen zadružni dom v Tišini. Župan občine Tišina je prepričan, da je zadružni dom ute- I meljeno občinska last, saj ga je občina pridobila z delitveno bi- I lanco od občine Murska Sobota. Zatrdil nam je tudi, da enakih lastninjenj ni bilo nikjer, saj so vaščani (gasilsko društvo) v posameznih vaseh lahko lastninili le tiste domove, ki niso stali na občinski zemlji. Iz finančnega vidika je po njegovem mnenju sicer bolj smotrno, da prenesejo lastništvo doma na gasilsko društvo Gradišče, saj nimajo od njega nobene koristi in tako samo dodatno bremeni občinski proračun. Na vprašanje, zakaj se torej občina še vedno poteguje za lastništvo, pa župan ni dal konkretnega odgovora. Vprašal se je le, zakaj pravzaprav vztrajajo vaščani, saj že štirideset let nimajo nobene koristi od stavbe. Prvi mož občine Tišina konec koncev tudi priznava, da so dom postavili vaščani sami in zato tudi ne izključuje možnosti, da se na primer z njimi dogovorijo za solastništvo ali jim dodelijo dom za nekaj let v upravljanje, skratka pripravljeni so na dogovor, s tem da zahtevajo od vaščanov, da predložijo konkretne načrte, ki naj bi jih z zadružnim domom imeli. Vaščani Gradišča so še naprej prepričani, da je pravica na njihovi strani, in v nobenem primeru se zadružnemu domu ne bodo odpovedali. Predstavniki vaškega odbora bodo zato tudi obiskali naslednjo sejo občinskega sveta, ki bo v petek, 30. julija, kjer je na dnevnem redu tudi lastninjenje zadružnega doma (tokrat že tretjič). Če bodo tokrat svetniki vendarle prišli do sklepa o lastniku in bo ta neugoden za vaščane Gradišča, bodo organizirali tudi vaški referendum. S tem želijo pokazati, kako trden je njihov namen, da postane zadružni dom spet njihov. Ker so prepričani, da se zavzemajo za pravično stvar, so pripravljeni na vse. Da bi bilo pravici zadoščeno, bodo iskali v končni fazi rešitev tudi po sodni poti. DARJA TIBAOTi Gasilski prapor v Murskih Črncih Murskih Črncih je bilo spet zelo slovesno, saj so si gasilci omislili nov prapor. Tega je razvil Viktor Vrečič. Na prapor so obesili 17 trakov in pritrdili 74 zlatih ter 44 srebrnih žebljičkov. Oboje so znamenja tistih, ki so gmotno podprli gasilce. Prapor sta blagoslovila evangeličanski in katoliški duhovnik. Pripravili so tudi krajši kulturni program. - Foto: F. Ku. LOKALNA SCENA 29. julij 1999, mg Počitek v hotelu za starejše G Gradnja se bo začela oktobra Turistično naselje Podov bodo začeli graditi oktobra letos, je za javnost in tudi svojim svetnikom pred kratkim razkril župan moravskotopliške občine Franc Cipot. re za objekt tako imenovanega hotela za starejše in se ga ne sme zamenjevati z domom za ostarele. Kupec zemljišča je bilo sicer pred štirimi leti podjetje IMO-RENT iz Murske Sobote, vendar zaradi nezmožnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje Zdravilišča Moravske Toplice in gradnje apartmajskih naselij njihovo načrtovanje ni imelo več smisla, zato se je kasneje kot investitor za celotno območje določilo podjetje Počitek - Užitek s sedežem v Kranjčevi 3 v Moravskih Toplicah. Kot ustanoviteljice so pristopile še Zavarovalnica Triglav s 35-odstotnim ter Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske Toplice s po 15-odstotnim deležem. Po zazidalnem načrtuje za zidavo predvidenih 15 apart-i majskih objektov s po 228 kvadratnih metrov bruto etažne površine, hotel za ostarele s približno 6000 kvadratnimi metri bruto, objekta javne porabe s 580 in 700 kvadratnimi metri j bruto, bazen s skupno površino 300 kvadratnih metrov ter ceste in 131 parkirnih mest. Meja zazidalnega območja bo potekala na zahodu ob Levstikovi ulici, na jugu ob Kratki ulici in na vzhodu ob Ulici pri I igrišču, z odlokom pa je določeno, da bo to območje namenjeno predvsem »dejavnosti hotela za varstvo starejših občanov in turistični dejavnosti z vsemi spremljajočimi objekti« ter da mora imeti urbanistično oblikovanje značaj »turističnega naselja in paviljonskih zazidav v zelenju.« Celotna investicija bo znašala po neuradnih podatkih okrog milijardo tolarjev, bo pa to nedvomno največja naložba v občini, razen seveda gradenj v zdravilišču. TK ■ —--------——----------------------------------- Radgonski vodovod Eni črpajo, drugi račun Mnogi v Radgonsko-Kapelskih goricah se še ubadajo s pomanjkanjem vode adgonskega vodovoda pravzaprav ni, pa bi moral biti, kajti le tako bi lahko rešili mnoge probleme in zaplete, ki so nastajali in nastajajo z distribucijo in obračunavanjem pitne vode. Razmere na radgonskem območju pa so danes take, da informacij in podatkov o vodovodnem omrežju, zmogljivosti črpališč in investicijah pa tudi o ceni vode ne moremo dobiti na enem mestu, tako kot na primer v M. Soboti, Lendavi ali Ljutomeru. Radgonsko in radensko občino čaka v prihodnjih mesecih veliko dela z ureditvijo pregleda in popisa celotnega omrežja, šele nato se bodo lahko pogovarjali o delitvi nadzora in upravljanja ter o primernem obračunavanju stroškov. Posebnost radgonskega vodovodnega omrežja je, da za črpališče ne skrbi komunalno podjetje iz Gornje Radgone kot dolgoletni upravljalec vodovodnega omrežja, ampak Radenska -v preteklosti so bili sicer veliki apetiti komunalcev, da bi prevzeli tudi nadzor nad črpališčem, toda voda je za Radensko preveč pomembna, da bi jo zaupali komu drugemu. Pravzaprav je tehnična služba Radenske tista, ki je usposobila in ohranila črpališče v Podgradu in Segovcih. V komunalnem podjetju G. Radgona so do sedaj skrbeli za vodovodno omrežje štirje zaposleni, konkretno so morali vzdrževati 40 067 metrov sekundarnih vodovodnih cevi, prek katerih se je voda črpala do 2280 priključkov. Okrog 1000 metrov cevi je še salonitnih. Radgonski mestni vodovod je star 30 let, omrežje v Zbigovcih, Radmo-ščih in Ivanjševcih pa je bilo končano 1996. leta. Med večje investicije spadajo nabava prečr-palne naprave za Norički Vrh, povezava mestnega vodovoda z Najtežje bo izračunati in pravilno razdeliti stroške: koliko stane črpanje vode, koliko vzdrževanje omrežja in kakšna je cena (vrednost) čiste pitne vode vodovodom Police ter vodovod Podgrad-Lutverci. Informacije o zmogljivosti črpališča v Podgra- Radgonska občina je verjetno edina v Sloveniji, ki bo komunalno dejavnost uredila povsem na novo, čeprav v mestu že deluje komunalno podjetje. Tako so pred kratkim že izbrali koncesionarja, ki bo skrbel za javno snago in zelenice, to je g. Vrbnjak, ki se je med prvimi v severovzhodni Sloveniji kot zasebnik začel ukvarjati s pogrebno dejavnostjo in urejanjem pokopališč. Zbiranje in odvoz odpadkov so zaupali lenarškemu podjetniku Saubermacher Letnik. Kmalu naj bi občina prevzela tudi upravljanje vodovodnega omrežja, tako da bi bil v zgradbi komunalnega podjetja režijski obrat Občine G. Radgona. du in Segovcih smo>* Radenski Radenci021 Milanu Rajhu (tel®’ Polnilnice Trt sr^ nih skrbi za normalno črpališča m 10 > v marnega voda od Gornji Radgoni Črpališče v Podgra hram v Gornji Rad^^ zgrajena v letih 9 vsko črpališče m vo j . Radenskem Vrhu pa ma 1985. leta. denipi* S količino pitne blemov, saj s®,2®0® a paPre’ vskega črPa'lsca podgfad) črpavajo vodo v velike, Problem^" vost.Otemprobl^ Vestniku veliko pisau1 v sprejemu odlo a . jj stvenih pasovi ’ izpiti občina, ki bi mora ^tje’ zaščititi okrog ..v bližini d' kmetijskih zemlji vednoP°' pališča. na katerih tekaintezivnoktne^ Odjemalec vode dlJ«-denci je poleg ^ara t sjcef P1 liščatudi KS Kap l jo naj bi v prihodnje z® 10„| omrežje v občim .a je,d1 sko podjetje. Zan^dnjjhd^ se je poraba vo njša!M’ tih letih močno zm. j/ log za to je zmanjšaj W nih dejavnosti (vc^g porabnik vode El memba v ralnih vod m , vdaS® . pijač v Bornčevi- V ofla^ poraba skoraj dva ® tisoč kubičnih in®rabijOil^ leto, sedaj pa J®o tis0č a okrog mihjon 800 « Radenska bo d računalniško op vodohrame ing®' icZ mkacijski in nadzor Turizem in Odranci »Rajši smo vesela in zadovoljna vas!« Lani so društva organizirala uspešno prireditev Od prosa do kaše, letos jeseni pa bodo pripravili predstavo Od koruze do zlevanke - Veliko zanimanje za Oživele trate lov, od tega v štirih ponujajo hrano. Veseli smo, če kdo rad pride v naš kraj, in da se v nekakšni turistični predstavitivi ohranja podoba Odra-nec kot vesele in zadovoljne vasi. Verjetno bo gostov sedaj več, ker smo s pomočjo sredstev programa Phare uredili kolesarsko pot, sedaj pa nadaljujemo s kolesarsko stezo proti Beltincem,« je povedal župan Ivan Markoja. Njihove prireditve so vedno zelo dobro obiskane. Že sedaj jih sprašujejo, kdaj bo letošnja prireditev Od koruze do zlevanke - pred to prireditvijo bo na- O bčina in kraj Odranci so verjetno med redkimi tako velikimi kraji v Pomurju, kjer nimajo ustanovljenega turi stičnega društva. To pa seveda ne pomeni, da ne skrbijo za ureditev kraja in organiziranje prireditev. Prav nasprotno - Odranci pripravljajo zelo zanimive prireditve, ki so tudi zelo množično obiskane. Ivan Markoja, župan Občine Odranci, je povedal, da ne ve, zakaj naj bi na silo ustanavljali turistično društvo, ko pa za vse te stvari sedaj skrbijo druga društva. Imajo jih kar nekaj: Prostovoljno gasilsko društvo, Nogometni klub Odranci, Klub malega nogometa, Društvo upokojencev, Moški pevski zbor. Kulturno društvo 8 src, Vinogradniško-sadjarsko društvo, Karitas, Rdeči križ in Kovaški in šoštarski ceh. Med najbolj aktivnimi je Društvo žena Odranci, kjer deluje 15 članic, ki so lani pripravile razstavo vezenih izdelkov, ob pomoči RK in občanov so izvedle projekt Od prosa do kaše, zbrale so in v brošuri izdale recepte jedi iz kaše, pripravile razstavo jedi z naslovom Dobrote iz babičine kuhinje ter organizirale tečaj izdelovanja cvetličnih aranžmajev. »Veliko agencij, zvez in društev obstaja in z mnogimi zelo dobro Čeprav v kraju Odranci nimajo turističnega društva, je vas zelo lepo urejena, po vrtovih in na okenskih policah pa je veliko rož. sodelujemo. Če naj bi se turistično društvo ukvarjalo s polepšanjem kraja, ga ne potrebujemo, saj za to skrbijo naše ženske. Kakšnega velikega turizma si tukaj ne obetamo, imamo osem gostinskih loka- mreč tedenski koncert moškega pevskega zbora z naslovom Oživele trate, ki so si ga zamislili tako, da bodo pevci peli vsak dan v drugi ulici. BBPB Racionalizacija porogaj Nagrada za celo 1^ izplačana v pol Po poznonočnem sejanju ter predavanjih o ^^insKi tvah in Razvojnem centru Sinergija so se najboli Rogašovcih okoli polnoči vendarle lotili tren ^jli ne teme - profesionalizacije župana. Potem ko zar Janko Halb ni več direktor Kartonaže, se je 0^®C1san) brez -^ji opravljanje funkcije župana. Župan se sicer lahko svetnikov odloči, ali bo opravljal to funkcijo profesia svetni pa je bilo zanimivo slišati, kaj o tem menijo rogaS^jne, ki111,3 zato, ker je Halb dolgo igral na karto racionalne o^ sleno samo tajnico, sedaj pa se je število zaposlen’ jelo Pr Danes so na občini trije zaposleni, od 16. julija P^jel nalno opravlja tudi župan. Svetnike je ob vsem telT1 pO]ovicl in porabe proračuna, kjer je razvidno, daje župan v P nagrajeV« l3 bil celotno postavko, namenjeno za njegovo celo e jjjjon celo presegel. V šestih mesecih sije tako larjev ali vsak mesec 253 tisoč tolarjev bruto. P° Pra Zani1®^« sp1® fesionalizaciji njegova plača večja še za 50 odsto ne n123^313 da je Halb pred tem omenil, da so v proračunu P°tetriejjite membe, ni pa preverjeno, ali je imel v mislih tu »0. H u6 ^ro?^je zajemal etn °8be’ botanike, 08rabje’ skupina Za sanacijo \^ZaVerirnnjak°v in po-%|. ' Kajti no ^'jo katastra °bilipninen-'U strok°-Kiu^eriai V°da ena naj-S lJe-Glede n’h prednosti So^^tačeJ13 ŠteVil° vzor' !tXvSe,)nosti ° vred-n'tratov in pe-SQ °feuje °St Podtalnice n Je Se vedno We? °bmočjih z b 0*1° sD&da vodad' Pomurje. J blla oblikova- na projektna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki nevladnih organizacij ter občin Šalovci in Gornji Petrovci in ki bo do julija 2000 v šalovski občini organizirala prvi mednarodni raziskovalno-delovni tabor za približno 30 študentov hidrogeografije in drugih, vodila sanacijo vodnih izvirov (kot so vodnjaki in mlake) in zgradila rastlinski čistilni sistem ob izviru reke Krke. Rezultati tega tabora bodo predstavljeni avgusta 2000 v Šalovcih in v po-rabskoslovenskih Štefanovcih ob njihovi 650-letnici. Javna predstavitev ekološkega projekta varovanja vodnih virov in sanacije izvira Krke pa je bila že prejšnji teden v osnovni šoli v Markovcih. TK! 'Cg L. OrAVSKE TOPLICE d d smo pisali, da se v turističnih moravskega kopališča? Saj je publikacijah pojavljajo vedno iste ali enake fotografije, tako itak vseeno ... za nekatere. BERNARDA B. PEČEK! Tokratni Mlinarski dnevi na Bistrici so potekali dva dni pri logarnici, prvi dan, v soboto, ko so pripravili prikaz žetve, zlaganja križev ter ročne in strojne mlačve, predstavitev zgodovinskih znamenitosti in turistične ponudbe Bistric ter otvoritev gozdne učne poti in pohod, je to bilo načrtovano, drugi dan, v nedeljo, ko je bila sveta maša in ko bi morala biti osrednja prireditev, pa ne, kajti po prvotnem načrtu bi morala prireditev potekati pri kantini ob Muri, vendar je bilo tam toliko vode, daje bilo vse skupaj neizvedljivo. Ampak tudi pri logarnici, kjer so prišli na svoj račun ljubitelji pristne domače hrane in dobre kapljice, je bilo veselo, saj takšnih dobrot nihče ni hotel metati vstran. »Vse smo dobro organizirali, le z vrhovnimi silami smo se pozabili dogovoriti,« je napol v šali, napol zares komentiral predsednik turističnega društva Anton Kolenko, ki pa ne obupuje in ostaja optimist za naslednje leto. - TK, foto: NJ Po novem kubični meter vode 100 tolarjev srednja točka nedavne seje občinskega sveta občine Črenšovci je bila namenjena vodi. S težkim srcem so se odločili za podražitev in tako bo stal poslej kubični meter porabljene vode iz vaških vodovodov 100 tolarjev. Na podražitev so vplivale predvsem obveznosti po državnih predpisih za varstvo okolja oziroma naravnih danostih. Svetniki črenšovskega občinskega sveta pa so tudi obravnavali stanje vodovodov v Črenšovcih, treh Bistricah, Žižkih in Trnju. V naslednjih letih naj bi ta zajetja posodobili, tli pa tudi ideja, da bi vodovode povezali v en sistem, zgradili vodni stolp itd. Kaj pa plačevanje porabljene vode? Nekatera odjemalci naj bi se izmikali plačilu vode, prebivalci romskih zaselkov v Črenšovcih in Trnju pa vode sploh ne plačujejo. Doslej so pobirali vodarino n krajevnih pi- dža sarnah, poslej pa bodo porabniki dobivali položnice. Četrt stoletja ocenjevanja slovenskih vin Dobro plačujejo, slabo kaznujejo 300 pridelovalcev je letos poslalo v ocenitev blizu 700 vzorcev vin red vinskim hramom na Pomurskem sejmu, kjer ob avtohtoni sorti radgonska ranina raste tudi potomka najstarejše vinske trte na svetu - modra kavčina, je bilo v začetku tedna spet slovesno. Ob prisotnosti slovenske vinske kraljice in številnih ljubiteljev žlahtne kapljice se je namreč začelo letošnje ocenjevanje slovenskih vin v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Tokratna olimpiada slovenskih, kot so pred leti poimenovali to največje ocenjevanje slovenskih vin, je že 25. po vrsti in praznuje letos srebrni jubilej. Iz skromnih začetkov pred četrt stoletja, ko so na pobudo takratnega direktorja sejma Ivana Kovača začeli s prvim ocenjevanjem vin, je radgonsko ocenjevanje preraslo v največje slovensko ocenjevanje, kar potrjuje tudi število vzorcev, ki jih v zadnjih letih dobivajo organizatorji prireditve. Skoraj 700 vzorcev 300 različnih pridelovalcev iz vseh slovenskih vinorodnih dežel bodo morale letos oceniti posebne strokovne komisije, za katere seje v ponedeljek začelo zahtevno, vendar prijetno delo. Po besedah enologa Antona Vodovnika, predsednika ocenjevalnih komisij, je letos na ocenjevanju manj vzorcev kot lani, kar je po svoje tudi odraz stanja v slovenskem vinogradništvu, vsekakor pa si bodo prizadevali, da bodo dobro nagradili, slabo pa kaznovali. Ocenjevanje slovenskih vin v Gornji Radgoni se bo končalo jutri, ko bodo tudi izbrali šampione med letošnjimi vini. LUDVIK KOVAČ I VABIMO VAS V PRIJETNO OKOLJE KOPALIŠČA V MORAVSKIH TOPLICAH! Za vse, ki pričakujejo nekaj več kot samo kopanje -* novost v kopališču AJDA - program ALLINCLUSIVE: konanie v kopališču Ajda - aerobika v vodi - šaljiva tekmovanja za otroke m odra sle v vodi in ob njej - kosilo na hotelski terasi po izbiri - neomejena pijača prek celega dne na hotelski terasi in v kopališču v Lipa baru, sladice, sladoledi. Cena Upnica: odrasli 4.900,00 SIT, otroci 3.500,00 SIT Bogat izbor jedil na terasi od 11.00 do 16.00 Popoldanska vstopnica 2.500,00 SIT Sladice, sladoledi, pijača, kopanje od 16.00 do 19.00 Novosti tudi v kopališču Termal: - celodnevna kopalna vstopnica - odrasli.....800,00 SIT - celodnevna kopalna vstopnica - otroci, upokojenci.650,00 SIT - popoldanska vstopnica......................650,00 SIT - družinska kopalna vstopnica (2 odrasla + 1 otrok)... 1.900,00 SIT - družinska kopalna vstopnica (2 odrasla + 2 otroka) 2.400,00 SIT - kopalna vstopnica + kosilo - odrasli - kopalna vstopnica + kosilo - otroci.. Informacije po telefonu: (069) 12 17 60. 1.800,00 SIT 1.300,00 SIT 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 29 julij 1999JB Komentar Prekmurci smo ponosni na svoj košček Evrope. Ne le zaradi obletnice priključitve ■ morebiti pa prav zato - nas še kako zbodejo razne malomarnosti, če ne že kar zaničevanja večinskega (slovenskega) naroda. To, da je razdalja Ljubljana-M. Sobota tistim iz državnega središča vedno daljša in težavnejša, smo že navajeni. Kot da bi bili na drugem koncu sveta, ne vedo natančno, na kateri strani Mure so Radenci in kje Martjanci. Kljub temu pa ne morem mirno sprejeti naslednje malomarnosti in ignoriranja Prekmurcev, ki se mi je pripetila v minulem mesecu kar dvakrat, povezana pa je z največjima državnima gra- Upravni odbor TRI-D in župani Ne v štajersko in ne v madžarsko evroregijo Malomarnosti dbenima projektoma v severovzhodni Sloveniji, torej gradnjo avtoceste in gradnjo železniške proge. Gre za poimenovanje teh prometnic z »madžarka«. Prvič je ime »madžarka« uporabil odgovorni za gradnjo odseka avtoceste v severovzhodni Sloveniji. Mene je šokiralo in opozorila sem ga, da izraz za cesto po Prekmurju ni primeren. Drugič pa sem izraz madžarka zasledila v reviji Slovenskih železnic Nova proga, s tem imenom pa so poimenovali novo progo od Puconec do Hodoša oz. do meje z i Madžarsko. Zakaj madžarka? So Madžari financirali gradnjo avtoceste ali železnice? Ne. Ali potekata prometnici po madžarskem ozemlju? Ne, saj prav te dni praznujemo že 80-letnico priključitve k slovenskemu narodu. Problem je nekje drugje. Verjetno nas mnogi v Ljubljani še vedno vidijo kot Neslovence, mogoče zaradi drugačnega jezika in velike oddaljenosti. Pa kljub temu smo Prekmurci slovansko govoreči, le da sedanjim prebivalcem te pokrajine zadnja desetletja manjka tiste samozavesti, ki so jo imeli v začetku tega stoletja. BERNARDA B. PEČEK! Vrnitev polnih PID-ov ajpomembnejši dogodek minulega tedna na domačem kapitalskem trgu je bil ponovni začetek trgovanja z delnicami polnih pooblaščenih investicijskih družb. V nekaj dneh, odkar se z njimi spet trguje, smo opazili, da so se vse delnice polnih PID-ov pocenile. In sicer največ so se je Triglava 1 (-4,37), Nacionalne finačne družbe 1 (-1,65), Pomurske investicijske družbe (-1,12), Zvona 1 (-1,05), Vipe inv. Nanosa (-0,47) in Zlate monete 1 (-0,04). Najpozneje v začetku avgusta naj bi se tudi začelo trgovati z delrficami polpraznih PID-ov. Na celotnem borznem trgu pa je še vedno čutiti nelikvidnost. Na tujih svetovnih trgih pa opažamo v zadnjem času rahel padec tečajev vrednostnih papirjev. Ameriški indeks Dow Jones je trenutno pri vrednosti 10.979,04. Znižanje indeksa lahko povezujemo s strahom pred morebitnim povišanjem obrestnih mer v bližnji prihodnosti. Po optimistični rasti indeksa Nasdaq se je tudi ta nekoliko znižal in se zadržal pri vrednosti 2.679,68 točk. Pomeni, da so delnice tehnoloških podjetij še pod nekoliko večjim pritiskom. Tudi vrednosti drugih pomembnih borznih indeksov po svetu so se znižale in znašajo: Dax 5.204, FT-SE 6.262 in na azijskem trgu Nikkei 17.462. Na deviznih tujih trgih je tečaj evra ubral strmo pot navzgor in dosegel najvišjo vrednost v dveh mesecih (1,0629 dolarja). Na domačem trgu pa je glavna značilnost majhen promet trgovanja z vrednostnimi papirji, kar lahko povezujemo tudi z dopustniškim razpoloženjem potencialnih investitorjev. Na domačem trgu v redni kotaciji so glavne značilnosti rahel dvig vrednosti delnic obeh farmacevtskih podjetij Krke (1,88) in Leka (1,30). Tu lahko omenimo še delnice Petrola (1,65) in trgovskega podjetja Mercator (1,03), ki so dosegle vrednost 9.500. Pri delnicah, ki so doživele znižanje svoje vrednosti, pa moramo omeniti delnice Luke Koper (0,90), BTC-ja (-1,48) in Zdravilišča Moravske Toplice (-4,14). Na prostem trguje bil opazen vzpon delnic Cetisa (1,61) in Fructala (0,58). Negativni trend pa smo zasledili pri delnicah trgovskega podjetja Potrošnik (-8,29), Colorja, Heliosa (-3,98) in Gorenja (0,95). Moramo pa tudi še omeniti precejšnje znižanje vrednosti nakupnih bonov NB11 (-22,32) in nakupnih bonov NB12 (-13,93). Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ Pomurski župani dali pripombe k predstavljeni Strategiji razvoja trilaterarne obmejne regije TRI-D I ponedeljek, 26. julija 1999, so se na povabilo predsednika upravnega odbora TRI-D Ferija Horvata v Radencih zbrali _____pomurski župani. Srečanja, na katerem naj bi podali pripombe k napisani Strategiji razvoja trilaterarne obmejne regije TRI-D in izvedeli vse o možnosti pridobivanja denarja iz Bruslja v prihodnje, se je udeležila slaba polovica od skupno 26 županov; pogrešali so na npr. soboškega, gomjeradgonskega, beltinskega, lendavskega in še katerega župana ali vsaj predstavnika občine. Vse kaže, da mnogi v Pomurju sodelovanja v TRI-D in možnosti razvoja v okviru čezmejnega sodelovanja ne jemljejo resno. Prav nasprotno je na primer na Madžarskem, od koder so že posredovali pisne pripombe in predloge k Strategiji. Dodatno zmedo povzročajo Avstrijci iz Gradca in mariborski akterji razvoja, ki si želo prizadevajo pritegniti Pomurje v veliko »avstrijsko-štajersko evroregijo«; na drugi strani pa se na Madžarskem že oblikuje »evroregija Panonija«. Pomurci niso ne za eno in ne za drugo regijo, saj bi se v tako veliki regiji povsem izgubili. Vztrajali bodo v svojem okviru čezmejnega sodelovanja v trikotniku treh dežel, s priključitvijo Hrvaške pa bo lahko Pomurje povezovalec sodelovanja kar štirih dežel. Vsekakor bo moralo biti Pomurje čim bolj odprto in pripravljeno na sodelovanje z vsemi, kajti to obmejno območje je že itak dovolj omejeno z mejami. Poleg strategije bodo v prihodnje pripravili še »akcijski načrt«, ki pomeni konkretizacijo, operacionalizacijo projektnih predlogov in predlaganje virov financiranja. Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 20. 7. do 27. 7. '99 PAPIR 20. 7. 9S 27. 7. 9£ razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.297,3/ 13.100,0C -1,48 Dolenjska banka - imenske 20.000,0C 20.000,00 0,00 Droga Portorož 33.628,50 33.925,00 0,88 Emona Obala Koper 2.115,0C 2.109,00 -0,28 Etol Celje 20.892,3C 20.918,89 0,13 Interevropa Koper 2.337,31 2.292,12 -1,93 Istrabenz Koper 2.966,06 2.970,13 0,14 Kolinska Ljubljana 2.033,00 2.056,54 1,16 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.957,21 27.464,18 1,88 Lek, razred A 35.115,34 35.573,10 1,30 Luka Koper 3.268,63 3.239,14 -0,90 Merkator, poslovni center 9.403,00 9.500,13 1,03 Petrol Ljubljana 24.594,00 24.999,85 1,65 Probanka Maribor 27.400,00 27.400,00 0,00 Radenska 2.247,00 2.255,91 0,40 SKB-banka 2.398,00 2.385,00 -0,54 Zdravilišče Moravske Toplice 1.400,00 1.342,00 -4,14 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 713,10 716,30 0,45 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,80 113,78 -0,02 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,00 103,16 0,16 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 11.810,21 12.000,00 1,61 Color Medvode 4.976,34 4.778,26 -3,98 Fructal Ajdovščina 2.237,00 2.250,00 0,58 Gorenje Velenje 1.942,32 1.923,80 -0,95 Helios Domžale 33.044,44 32.495,24 -1,66 Kerna Puconci 2.407,00 2.406,67 -0,01 Tovarna sladkorja Ormož 4.000,00 4.000,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.635,65 1.500,00 -8,29 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB11 (v sit) 5.650,00 4.389,07 -22,32 del nakupnega bona NB12 (v sit) 6.000,00 5.164,29 -13,93 investicijske družbe PID Zlata moneta 1 45,00 44,98 -0,04 Triglav steber 1 66,30 63,40 -4,37 Nacionalno finančna družba 1 53,20 52,32 -1,65 Vipa Inv.Nanos 63,30 63,00 -0,47 PID Zvon 1 44,70 44,23 -1,05 Pomurska investicijska družba 1 58,20 57,55 -1,12 Slovenski borzni indeks SBI 1.761,29 1.772,76 0,65 Borzni indeks obveznic BIO 106,42 106,72 0,28 Indeks delnic PID-ov PIX Radgoni in človeškimv'* kajti naložba v ročno najbolj izplača- . ra pri čezmejnem sodelavk Župani so se strinjali, da Pomurje ne sme pristati na to, da bi postali samo »del nečesa velikega«, sicer pa so bile njihove pripombe k strategiji naslednje: pripraviti je potrebno povzetek strategije, vsebinsko naj se projekti razširijo, hkrati pa omogoči bilaterno sodelovanje; v prihodnje vključevati tudi sodelovanje s Hrvaško; povečati število mednarodnih mejnih prehodov, predvsem s Hrvaško, poleg tega pa usposobiti »turistične mednarodne mejne prehode« npr. v Raz-križju in Martinju, da bi lahko potovali tudi tuji turisti (predlog Ivanušiča in Škaliča); večji poudarek dati ohranjanju prostora, okolju in ekologiji, saj je neokrnjena narava naša največja vrednota - strategijo zastaviti bolj vizionarsko (predlog dr. Korošca); naravne vire, kot je termalna voda, izkoriščati širše, tudi za pridelovanje vrtnin, prav tako pa Madžarske pripombe: Tudi Madžari, tako kot mnogi v Pomurju, si želijo v dnje več bilaterarnih projektov, torej da bi bilo za niranje iz EU dovolj sodelovanje med s107611^'^ madžarskimi akterji, kajti avstrijska stran to sode večkrat ovira zaradi lastnih interesov ali iz bojazni konkurenco. Nadalje Madžari pogrešajo povzete gije (sedaj je gradivo zelo obsežno) in povezave strijskih, madžarskih in slovenskih tabel - le tak°je goča primerjava podatkov. Predlagali so, da čezmejno sodelovanje ne bi zajen1 j0 ožjega območja Pomurja, ampak bi se razširilo Maribora in na avstrijski strani do Gradca. PraV ^(ibi da bi se ustanovila »zveza krajinskih parkov«,v bile povezane uprave krajinskih parkov ob m6!1 džarski, Avstriji in Sloveniji- ____________________ vključiti v sodelovanje živils-kopredelovalno industrijo (predlog g. Pucka); še bolj povezovati in spodbujati malo gospodarstvo; razvijati turizem na vseh področjih, vključevati vs® vinske in kolesarske steze, predvsem pa si prizadevati za turizem na podeželju; povezati vsa jezera v regiji in si prizadevati za njihovo skupno rešitev; vso podporo dati razvoju Pomurskega sejma v G. - nri^' zaostajanje države P vljanju regij, zato s leženci ponedeljkove menja, da bi bilo naP v nedogled na odlo ampak morajo zese povezano kot pom jzj/ vztrajati pri takšni o sti, sicer se lahko L/ postali le del veh J 8ije' BERNARDA Ekološka zavest je maksima prihodnosti Tehnologija varuje naravj 7 “ ——---------------— vcih (Občina J noks - domače nodietie evronskeaa formata na so pf Inoks - domače podjetje evropskega formata " I reprečevanje onesnaževanja okolja mora postati sestavni del I družbenega razvoja, ker s stopnjevanjem onesnaženosti na-I raščajo tudi škode, ki bremenijo celotno družbo. Danes vemo že veliko o posledicah, ki jih povzročijo ekološke katastrofe, vendar pa veliko večje težave predstavlja vprašanje, kako se z njimi spoprijeti. Prav iz tega razloga si skoraj ne moremo zamisliti nobenega življenjskega področja, ki ga ne bi vrednotili z vidika prijaznosti do okolja. Zaradi čedalje večje obremenitve okolja in številnih ekoloških katastrof se je izostril naš čut za ekološka vprašanja. S ponosom lahko ugotavljamo, da se stanje na področju ekologije tudi v Pomurju počasi, ampak vztrajno izboljšuje. Gradnjam splošne infrastrukture skoraj v istem tempu sledijo tudi gradnje kanalizacij, vodovodov in čistilnih naprav. Največ dolgoročno naravnanih projektov je za zgraditev čistilnih naprav, ki pa morajo ustrezati posameznim tehnološkim zahtevam. Kar nekaj je parametrov, ki določajo učinkovitost čistilne naprave, npr. minimalna poraba energije na m3 očiščene vode in koliko bo voda očiščena vseh škodljivih snovi po evropskih standardih (ta parameter bo ob vstopu v EU tudi z zakonom predpisan). V svetu so podobni predpisi že dolgo stvar ustaljene prakse, mi pa jih šele spoznavamo in tudi uspešno uvajamo. Veliko izkušenj na tem področju sije pridobilo podjetje Inoks iz Čemelavec, ki letos praznuje 20-letni jubilej izdelovanja nerjaveče opreme za čiščenje voda. V okviru njihove dejavnosti vam lahko ponudijo opremo, tehnološki del z vsemi potrebnimi meritvami, zelo pa se ponašajo tudi z analizo vode po evropskih standardih. Usposobljeni so za vse fazne opreme, od grobega čiščenja, odstranjevanja grobih delcev, peska, biološke obdelave do analiz voda in računalniških obdelav. Njihov največji dosežek so pilotsko vodene čistilne naprave, to pomeni, da lahko iz enega centra nadzorujejo več čistilnih naprav hkrati. Direktor Inoksa Jože Pavli-njek poudarja kakovost dela, ki je pravzaprav garancija njihove prihodnosti, to pa dokazuje tudi mnogo priznanj, ki so jih ob svojem delu že bili deležni (certifikat kakovosti DIN ISO 9002, certifikat tlačnih posod TUV in drugi). Zelo veliko sodelujejo tudi s tujino (še posebej Avstrija), v zadnjem času pa so prodrli tudi na slovenski trg. Tako so poskrbeli za celotno tehnološko opremo v čistilni napravi na Ivancih, sedaj končujejo dela pri biološki čistilni napravi v Lukače- sodelovali pa J Inih napravvKoP' ■ Gornji Radgoni. . Soboti. več riP0'^^- Razvitih Inih naprav, kot stavljajo manjs j sto ine naprave z do velikih sis čist'I11 omejitve. Zaboj" prave so pru" , mesT dustrijskeobj 00eno)žf9. vasi (največ d . vte^ hova znaci1"^ dnja ni P^^boj"11^ prosto PostaV‘J Qb ključijo dovo vr)) p nem) po^g" je vsekakor ^boljšanja gt6ir varovanja m z oko ja bo vega življenj*^ ničnim ^.Lvo^511 itl mogoče ti ob moreb|tn djetU vih. do"1 rjTinnaspl0^^/* nja za evroPs p^pjA * cu K** 6» in P* 29. julij 1999 GOSPODARSTVO Carina in novi zakoni Celotna država je carinsko območje !,?lmizakoniso se Povečala pooblastila S1'julijem seje delo carinske službe dokaj spremenilo. Da so n®i zakoni (zakon o carinski službi in carinski zakon) res prine-jtJSlMelike spremembe, so občutili tudi prevozniki, ki so hoteli pre-celot1-lne-0 P° uvedbi carinskega zakona. Točno opolnoči so menjali sistem, ki ga uporablja carinska služba na vseh in je povezan v centralni sistem. Cariniki dokumentov, pl0s nartjeni na osnovi starega sistema, niso več mogli vnesti v novi 'Mo ® računalnik enostavno ni sprejel - takšno je uradno poja-Carinarnice v M. Soboti Slavka Horvata o zapletih in vroči 'Sejt pojavila 1. julija na mejnem prehodu v G. Radgoni. SisaJ' Miterii ^glivep 5 se odslej ne bodo >Pred "aŠati’k^or da jih ^»svotl ne zan,mai°- saj b°Vsostva ga carinika«> ki jim ^aliz.-i^jasni1 in jim po-Sedaj rmerite sami vnesti v $ bilko n ar'nska deklaracija % aij ° n°Vem vlaga ne le 'Htron?800’ampak tudi po '^Iti Zak^0^'’ S ^julijem ^da on °n na'aga špedite-aVljo določen izpit, ^Osno^110^0 znanie in ^ravlk/1 tega d° lahko nek- ke: kot trošarinsko blago, kot blago, za katero se plačuje DDV, in kot carinsko blago. Vse to je v rezervoarjih in skladiščnih prosto- špediterske storitve, j sprememba v delu 1 pa je prišla z uvedbo i V®. Zaradi velikega števi- 1 ionskih zavezancev je bil l dodajo prijav marca po- I tri mesece. \ trošarinskih zavezan- I a Našem območju 8 tisoč, I do sedaj prija- I t ^vedJi je prav gotovo I ; naftni derifati I “dlago ima v Nafti tri obli- । Z uvedbo DDV-ja in carinskega zakona je na nekaterih mejnih prehodih nastala »gneča«, tako kot v Gornji I Radgoni; z dodatnim usposabljanjem bodo špediterji bolj usposobljeni za izpolnjevanje carinskih dokumentov. I etj Makedonijo -----—---- ^r9°prevoz največji slovenski ^boil 6c faktorjev, za katerimi vPrašujejo tudi v državah Sla i! Ju9°slavije, banke še vedno id S^koprem iz Lenarta vodita mož in zena, Milan * skupno pa je v podjetju od 23 zaposlenih kar ■ t >Se la^e zanese^ kot pa na c 0U L •„ rezultati do-je razmišljanje Roškaričevi i L "u. y ata prav. v poslovnem svetu je zaupanje un. 90- let so zaupali v uspeh sodelovanja. romu^ in razultati so danes vidni. Namesto go lovno ttJ4tije ^sal so v manj kot desetih letih razvili a s ,. $ ki tktere8a imai° koristi marsikatera vdržavah pr°dajajo ne le v Sloveniji, ampak tu 1 ' SMe, Pa je že več kot 60 % slovenskega materiala. Ja- Največii slovenski partnerji so Iskra, Agis Ptuj, Tesnila Trebnje, Metal Ravne, Sava, Alpos, Donit, Saturnu, Kristal Maribor, Hidra Maribor, Klas-metal, nova partnerja pa sta tudi Color Domžale in Fenolit Borovnica. Z romunskim partneijem UTB poslujejo na osnovi dolgoročne kooperacije - pred kratkim je bita nnnnvnn nodališana Za pet rih, zato je potrebna natančna evidenca. Veliki trošarinski zavezanci morajo dobiti dovoljenje za trošarinsko skladišče; če gre blago v nadaljnjo proizvodnjo, pomeni, da v prvi fazi ni potrebno plačati tro-šarinskega davka. Izdali smo sedem odločb za oproščene trošarinske zavezance in dve odločbi za trošarinsko skladišče. Vinske kleti so tudi trošarinski zavezanec, vendar zaenkrat ne plačujejo davka, ker je stopnja 0. Naredili smo register, v roku treh mesecev pa bodo tudi prvi obračuni. Pomembno je vedeti, da bodo kmetje za porabljeno nafto in naftne derivate oproščeni plačila tega davka, vendar bodo morali pri ca- rinski službi vlagati vloge za oprostitev plačila. Tako trošarinski davek kot DDV morate najprej plačati, potem pa na osnovi dokazai-la v 14 dneh dobite denar vrnjen,« je pojasnil novosti upravnik Slavko Horvat. Pooblastila carinske službe so se prenesla z omejenega mejnega in carinskega območja na območje celotne države. Sedaj lahko pride carinik tudi na gradbišče, ukaže ustaviti stroje in odvzame vzorce pogonskega goriva iz vseh rezervoarjev. V bistvu je celotno območje države sedaj carinsko območje, cariniki so se z mejnih prehodov in carinarnice preselili v notranjost. Zaradi večjega obsega dela carinikov in večjih pooblastil je bil potreben tudi nov zakon o carinski službi. Ideja o beneficirani dobi carinikov, kar je zahteval njihov sindikat, ni bila sprejeta, bodo pa dobili cariniki na mejnih prehodih 8,4-odstotni dodatek bruto plače, ki bo nakazan na poseben račun kot renta za čas, ko se bodo upokojili. BERNARDA B. PEČEK Foto: NJ ■ slaščičarno in cvetličarno. BBPi z Bosne v ^itirajo kmete Lenarško podjetje, ki prodira tudi na bosanski in makedonski trg, vodita Milan in Darinka Roškarič. let, cilj v naslednjih letih pa je, prodreti na nove trge; poleg hrvaškega in bosanskega želijo osvojiti tudi kosovskega, črnogorskega, makedonskega pa tudi srbskega - ko bo za to čas. Uspeh je odvisen tudi od politične situacije, če se bodo razmere umirile, bo poslovanje lažje. V Bosni imajo že konkretne uspehe. Tukaj poslujejo prek partnerjev in konsignacijskih skladišč v Sarajevu, Bihaču, Orašju in Banjaluki. V zadnjih treh letih so v Bosni prodali okrog 500 traktorjev-Universal in Trgopre-voz. Pogoj za večji uspeh prodaje pa je vzpostavitev kreditne linije skupaj z eno bosanskih in slovenskih bank. Milan Roškarič pa se je pravkar vrnil iz Makedonije, kjer se je za podobno sodelovanje dogovoril s partnerjem iz Skopja. Na vprašanje, zakaj bodo v Makedoniji prodajali predelane Universalove traktorje, ko pa je Makedoniji Romunija geo- grafsko bližja, je g. Roškarič odgovoril: »Romunski traktorji nimajo take opreme, kot jo imajo naši slo- Pred kratkim je predsednik romunske vlade obiskal Slovenijo; ob tej priložnosti so se premier, sekretar za industrijo in kmetijski minister srečali tudi z g. Milanom Roškaričem. Na slovenskem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj so se dogovorili o dolgoročnem sodelovanju in skupnem nastopanju na trgih Bosne. Osnova dogovora je bila tripartitna kooperacija Romunije, Slovenije in Bosne. Iz Romunije bi dobili motor in menjalnik, preostalo bi naredili v Sloveniji, 20 % opreme pa bi izdelali v Bosni - za bosanski trg. V Bosni bi montirali staro serijo 2, za katero že sedaj izdelujejo kabine v Orašju. Odranci Zagotoviti večji dohodek občanom in občini S presežkom denarja bodo v Odrancih uredili razmere za razvoj obrtništva in podjetništva v svoji občini Odrancih je od 1765 prebivalcev kar tisoč delovno sposobnih ljudi, vendar je doma v občini zaposlenih le 100 ljudi (v glavnem pri obrtnikih), zunaj občine pa 412. Osebni dohodek obojih pa je dokaj nizek, saj plače pri obrtnikih in malih podjetjih niso pretirano visoke, prav tako so v nezavidljivem položaju tovarne, v katerih so Odrančani zaposleni (Planika, Toko, Elektromaterial, Bel-tinka). Tako kot je slab dohodek družinskih članov, je nizka tudi osnova za plačevanje dohodnine. V Občini Odranci se zavedajo, kako pomembno je zagotoviti svojim občanom delovna mesta - delovna mesta pomenijo tudi osnovo za polnjenje proračuna. Ta čas poteka v občini projekt CRPOV, s katerim želijo poiskati vse razvojne in druge možnosti občine. Po statistiki odranske občine je v domači občini 100 zaposlenih, zunaj občine 412, v tujini 90, delavcev na črno je 131, nazaposlenih in kmetov pa 270. 100 zaposlenih je prijavljenih pri 46 obrtnikih in podjetnikih; imajo kar 7 zidarjev, 6 gostilničarjev, 4 ključavničarje, 8 avtoprevoznikov, 3 mizarje, pa tudi po 2 kovača, inštalaterja, trgovca in šivilji. Predelovalec kaše je ostal le eden. Nakazane so tri rešitve, ki bodo s sodelovanjem vseh in racionalno porabo ostanka proračunskega denarja (ker imajo vse komunalne zadeve v glavnem urejene, jim letno ostane okrog 50 milijonov SIT) tudi uresničljive. Prvi večji projekt je ureditev obrtne cone (v smeri od Odra-nec do Črenšovec), ta čas pa so v fazi urejanja potrebne prostorske dokumentacije, nato pa bodo začeli z odkupovanjem 5 hektarjev zemljišč, kjer bodo komunalno uredili parcele za potrebe obrtnikov. Drugi del naloge je, pripeljati v kraj dva večja proizvodna obrata, v katerih bi zaposlili žensko in moško delovno silo - pri tem sodelujejo s Centrom za promocijo tuje investicije pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (ni izključeno sodelovanje s tujimi partnerji). Tretji del občinske strategije pri zagotavljanju višjega standarda občanom je povezan z odkupom zadružnega doma, v katerem bodo uredili poslovni center s prostori kmetijske zadruge, zavarovalnice in »malega podjetniškega inkubatorja«. Z enakim ciljem bodo odkupili tudi parcelo v središču kraja, kjer bodo omogočili razvoj dejavnosti, ki spadajo v središče nekega kraja in ki jih v Odrancih še nimajo; želijo si namreč pekarno, venski, niso tako kakovostni, prav tako pa nimajo kabin. Te kabine, ki so na traktorjih, smo mi razvili in izdelali, Makedonci pa želijo kupovati takšne traktorje, ki imajo kakovostno opremo in kabine. Cena je nekoliko višja, je pa zato kakovost precej večja. Slovenska izvozna družba nam pomaga pri tem sodelovanju, tudi z garancijami za nakup reprodukcijskega materiala, večjo podporo pa si želimo od Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, predvsem da bi nam izdali garancije za kreditiranje proizvodnje traktorjev.« Prav lenarškemu podjetju je uspelo pripeljati v Slovenijo Romune, med prvimi so z njimi na- vezali poslovne stike, povezali številne kooperante in v veliki meri je prav po njihovi zaslugi prišlo do sodelovanja slovenske in romunske vlade. Trgoprevoz organizira izvoz slovenskega blaga v Romunijo, saj je veliko slovenskega materiala tudi v romunskih traktorjih, ki jih izdelajo v tovarni UTB in jih 80 % izvozijo. Letošnji posel med Trgoprevozom in UTB-jem bo dosegel okrog 12 milijonov mark. Za servisiranje je na voljo 24 servisnih delavnic. Vsi traktorji so tehnično pregledani in obvezno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav. BERNARDA B. PEČEK! (IZ)BRANO 29. julij 1999,g Franc Flegar - devetdesetletnik Kdo od starejše generacije soboškega sokolskega društva ne pozna Franca Flegarja! Se ne dvanajst let star se je davnega 1920. leta priključil soboškemu telovadnemu društvu SOKOL. Njegova pot od naraščajnika, načelnika Sokola, ustanovitelja Društva za telesno vzgojo Partizan je bila kakor bistra, nikoli mirujoča reka, ki se je prebijala mimo čeri protiljudskih režimov kraljevine Jugoslavije, sko- zi temo okupacije in zasijala v osvobojeni domovini po drugi vojni in se dolgo vrsto let iskrila pod svobodnim soncem vse do 1985. leta, ko se je njegova aktivnost končala. V kraljevini je bil orodni telovadec, smučar, plavalec, plesni učitelj in načelnik prekmurskega sokolskega okrožja. Tudi po drugi vojni je poleg dela s telovadci opravljal pomembne naloge v Okrajni zvezi društev za telesno vzgojo Partizan. Bil je vsestranski telesnovzgojni razumnik, odličen vaditelj telovadnih vrst in oddelkov vseh starostnih kategorij, sestavljalec ritmičnih vaj in vaj na orodju. Več kot pol stoletja je reševal, vodil in usmerjal ljubiteljsko telesno vzgojo od začetkov soboškega sokolstva dalje do pred nekaj leti. Mnogi se ga spominjamo, kako je kot izkušen poznavalec in strokovnjak leto za letom zanesljivo, nesebično in z zanj značilno umirjenostjo vodil društvene telovadne nastope v Soboti in tudi zunaj po vaseh, kjer so delovale sokolske čete oziroma po drugi vojni TVD Partizan. Franc Flegar je bil priznan in zgleden telesnovzgojni delavec, ki ga lahko brez pretiravanja uvrstimo med legende soboške ljubiteljske telesnovzgojne dejavnosti v najboljšem in najbolj žlahtnem pomenu te besede. Poleg Sokolu zvestih privržencev je bil tudi soorganizator pri gradnji sokolskega doma v Murski Soboti (leta 1929). Kot nestorja se ga spominjajo nekdanji naraščajniki (pionirji), še živeči člani in članice pred vojno in po njej in tega, s kakšno požrtvovalnostjo si je prizadeval za njihovo napredovanje v telesnovzgojni umetnosti in raznovrstnosti. Idealom sokolstva in krepitvi narodne zavesti je bil popolnoma predan. In prav to je prišlo do veljave med drugo svetovno vojno. Članstvo Sokola se je opredelilo za boj proti okupatorju. Med vojno 1941-1945je bil naš jubilant kot zaveden Slovenec, pripadnik in funkcionar Sokola preganjan. Po osvoboditvi domovine 1945. leta se je kot vsestransko izkušen telesnovzgojni delavec med prvimi vključil v delo telovadnega društva Partizan, ki je nadaljeval poslanstvo Sokola. Z zagnanostjo in mentorsko vlogo je mnoga leta sooblikoval telesnovzgojno dejavnost v Prekmurju ter tako mlajšim privzgajal interes do telesne vzgoje. Še posebej je znan kot organizator številnih okrajnih in drugih tekmovanj, kot sodnik za športno gimnastiko, akademijske sestave, atletiko in smučanje. Za zavzeto delo na telesnovzgojnem področju je dobil številna pomembna priznanja in državno odlikovanje. Med njimi ima vidno mesto Bloudkova plaketa (leta 1970). Danes se ga še živeči nekdanji člani Sokola in pripadniki telovadnega društva Partizan ob njegovi častitljivi obletnici s hvaležnostjo spominjamo in se mu zahvaljujemo za vse, kar nam je dal, in mu želimo še mnogo let, dobro voljo, zdravje in bistroumnost. ŠANI Blokirani žiroračuni kmetov lani odbora za kmetijstvo v občini Moravske Toplice so na ponedeljkovi tiskovni konferenci novinarje seznanili z novico, da so na zahtevo davčne uprave banke blokirale žiroračune 4000 kmetom v soboški upravni enoti. Razlog je neplačevanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Predsednik kmetijskega odbora Tibor Voroš je povedal, da bodo na slovensko vlado poslali zahtevo, da poskrbi za čimprejšnji preklic blokade žiroraču-nov. Mnogi kmetje namreč za- njem nanizali vrsto problemov, ki se pojavljajo v kmetijstvu. Kar nekaj žolča so izlili tudi na kmečki sindikat, ki je po njihovem mnenju bolj sluga koalicije kot resnični predstavnik kmetov. Na davčni upravi v Murski Soboti so nam povedali, da so v zadnjih dneh v Pomurju blokirali 550 žiroračunov kmetov, od tega 453 na območju soboške upravne enote. Pomurski kmetje so trenutno državi dolžni 850 milijonov tolarjev, največ od te vsote so neplačani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. radi vedno težjih razmer za kmetovanje niso več sposobni plačevati prej omenjenih prispevkov. Tibor Voroš in drugi člani odbora za kmetijstvo v občini Moravske Toplice so z ogorče- Slišali smo tudi, da razmišljajo o ustanovitvi neodvisnega kmečkega sindikata. V Moravskih Toplicah tudi načrtujejo, da bodo jeseni pripravili okroglo mizo o socialni varnosti kmetov. SE ■ 24 ur 041630898 \ Oratorij v Murski Soboti Počitnice v senci zvonika Tudi poučen izlet po Prekmurju ■ smo leto zapored smo organizirali v župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti animatorji pod vodstvom sester HMP (letos sta bili z nami s. Elizabeta in s. Marija) tedenski poletni oratorij. Vsak dan se je zbralo okrog 45 otrok in 15 animatorjev. Geslo Pridi, otrok moj! nam je vlivalo zaupanje v Boga in prijatelje okrog nas. Ob zgodbi o Jakobu in Ezavu, pesmih, igrah, delavnicah in molitvi je čas hitro mineval. Vsak dan je bil po svoje drugačen. V torek nas je obiskala misijonarka s. Agata Kociper, ki deluje med Indijanci v Braziliji. Z zanimanjem smo poslušali, ko nam je pripovedovala o svojem življenju v tropski deželi in težavah, s katerimi se srečuje. V sredo smo šli na izlet po Prekmurju. Ustavili smo se pri lončarju v Filovcih, v Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev, na Kobilju pa smo ob zavetniku tamkajšnje župnije sv. Martinu pomolili tudi za našega žup- Oratorij v župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti je vsak dan obiskovalo 45 otrok. nika in kaplana, saj sta oba Martina. Ustavili smo se v Dobrovniku, nato pa poromali k Mariji v Turnišču in molili za naše družine. V Veliki Polani pa smo ob zgledu duhovnika - mučenca Daniela Halasa prosili Jezusovo srce, da bi bili tudi mi veseli in pogumni kristjani. Za igro in sp- rostitev pa smo si poiskali kotiček ob Bukovniškem jezeru. V četrtek smo imeli sv. mašo, ki smo jo pripravili animatorji skupaj z otroki. Najbolj zanimiva pa je bila sobota, ko je poletni oratorij dosegel vrhunec: imeli smo piknik s starši. Po večerni maši pa je bil co o«oci program, v katere tekmovali s svojim uspel mnenju vseh je Teden oratorija je obogatil vse: otroke-še, predvsem pa brali smo si novi 1 poguma zajwd^i^ Socialna stiska prebivalcev z roba družbe Zakaj imajo Romi luknjasto streho? Romi: »Občina nam ne pomaga.« Odgovorne službe: »Dobivajo čisto dovolj, a tega ne cenijo.« kozi streho nam kaplja, kaj kaplja, vedno moramo imeti vedra, da ujamemo vodo, fasade hiš praktično ne obstajajo,« so nama s fotoreporterjem Juretom potožili prebivalci romskega naselja. Poljska pot pri vodnem stolpu v Beltincih. Pravzaprav je njihova zgodba podobna zgodbam drugih slovenskih družin, ki so se z »demokratičnimi« časi znašle na robu socialnega preživetja. Le da so osnovne življenjske razmere v omenjenem romskem naselju verjetno še hujše kot pri drugih, oziroma vsaj pri devetih hišah od enajstih je tako. Toda ali so si Romi sami — krivi za to ali pa niso dobili zadostne pomoči, je vprašanje, ki se nujno postavlja pri takih zadevah, in kot ponavadi je enostranski odgovor nemogoč. »Že dvajset let prosimo občino, da nam pomaga, pa nas samo pošiljajo na socialno, od tam pa spet nazaj na občino,« pravijo in obenem tudi robantijo nad državo, saj - kot je dejala ena od stanovalk - ta naj ne bi imela ustrez- no izdelanega progama pomoči: »Moj mož je prej dobival socialno pomoč in smo še nekako živeli, sedaj pa, ko sije našel delo, da bi tako imeli malo več denarja, pa so mu to pomoč takoj znižali, da je sedaj še slabše kot prej.« Romi priznavajo, da so od občine že dobili gradbeni material za svoje hiše in da so nekateri med njimi ta material prodali, čeprav so se posamezniki pritožili, da ni bil dobre kakovosti. Po pričakovanju je razlaga z druge strani nekoliko drugačna. refer^z3 Milka Kavaš, vodja družbene dejavnos ’ strinjati s tem, kar P J valci naselja, in na3 daj0^ spomnila na Prep t0X nega materiala-» kako jim potem magamo? Sploh Vf ni ničesar stori šajte župana, vP^J^h * delavko Simon ^o. vam bodo odgovo ^jni^ bivajo dodatke, e el P dali od sto do sto P tolarjev, drugi sm bafvali' 0 stroj, tretjim smo P^ n, J inokna,z°b^zX jih vozil! v Sobot preglede m s OniPafcebi tudi zakon ,tunka. denar zapravi^ ajiJ lahko vozil, v^tje^ nekaterih ram> pl* a vodo, jim sploh " . p3 se nekaterinie^ nimajo sloven splo „ saj v določenem prišli podpisa onI do enoto. čisto dovoljP e(j0 cenm žjSto tega sploh ne j oiscterf Tudi Rom' saj ne n enotni med ^i pravijo, dattjSoC tudi kakšnih d faSad popravilo se s tem spet strehe’ vCe^ -S®? « ifl o* v? Jr "K Romsko naselje pri Beltincih svojim prebivalcem ne ponuja standardnih razmer za življenje. Zakaj, je vprašanje, na katerega enostaven odgovor ni mogoč. ^K^julij 1999 (IZ)BRANO Mladi Švedi v Prekmurju V stikih z ljudmi se veliko naučiš T štv"'S° te d”’ na Pova6'l° Športno-kulturnega dru-prek^urska Sobota obiskali Prekmurje. Povezali so se obiske, izn m.Ctlnarodne organizacije Movid, ki pripravlja študijske ^has so ^JaVe ^udent°v 'n mladih, srečanja in druženja ter drugo, katere dr °8'edal' P°lano> Lendavo, Turnišče, Rakičan, Beltince in ^ItUltur U^r kraje’ kier so j‘m Pripravili sprejem in jih seznanili z Šalejutren°t ° S° mla(11’ k* so star' od 20 do 25 let, ki so končali zato jih V|(]U n° n'majo zaposlitve. Švedska pa je zelo socialna država, ^^Projek^^j^0 -V razhene skupine in projekte, kjer snemajo filme, ^ter na plo^e’ igrajo na inštrumente, pripravljajo politične ta-^^iostanh nač'nc spodbujajo njihove talente. Vsakega mlade-8«tiral ali ka FCZ dela’ Potegnejo v skupino, in ne dovolijo, da bi ve-ki je nrai, t ar lako zapravljal čas. In kaj so povedali o svojem obisku, Kristi, 0 del projekta? V°dja skupine’ Je diskom nadsvojim Prvim Xveli °Venije’ saj so do-&»0 S]n ° n°Vega in zanimive-Moved7]611® pred tem nismo Xaci6 *’ n'smo *meli veliko ^2 Juk Pa $e le so kile povedno,« jF^luvijo in tamkajšnjo Vedsko j3 c lallko primerjate \?Slovenije? »Lahko ^hrJr Zel° pod°kna Šve-Se,11seDn Judi tiče. Sprehodila WoD07estu in ugotovila, da v °rnosti posvečate ot-Xiste ^^arno je in zelo So ' čudovitoje tukaj, JtWo2o ke razlike- Pri nas \vno v’Pri vas pa je tako ^ittis? 7 aj naredilo naj-3 toje težko najti X da . e’ amPak prepričan ««uko bo« & h V°' kot znamo mi. nU 'm° V naravo, lovi-živet;Zani0 po 8°rah, vi Pa ^■ePetljiveonj°’ Nekaj najbolj Ne£8a pasovaši vrtovi, dvVas Pišča016 3e tudi’ da lahko -X. p nci prosto hodijo po ?eierio a J nas je to sanitarno P° moje je zelo ^.Pristen v je °dnos z ži’ njihovakotie pri vas.« ^^"osti, veliko pa 11,11 Saj je študirala temu delu. Mislim, daje zelo pomembno, kakšen si kot voditelj neke skupine, da si jim dober zgled in dober prijatelj.« Odraščanje na Švedskem ni enostavno, kot marsikje druge ne. »Pri 20 letih si že odrasel, globoko v sebi pa si še vedno otrok. Sem kot njihova mama. Veliko se pogovarjamo, poslušam jih, in če naredijo kaj narobe ali padejo v kakšno krizo, se o tem tudi pogovarjamo. Rada vidim, kako se razvijajo njiho- Na potovanjih in pri stikih z mladimi se veliko naučiš in osebnostno zrasteš. Foto: ANRR psihologijo, kjer je poseben poudarek namenila razvoju mladih in različnim fazam odraščanja. »Jaz resnično čutim z mladimi. Čutim odgovornost in dolžnost do njih, da jim pomagam pri njihovem osebnostnem razvoju. Poleg tega pa čedalje bolj ugotavljam, da me delo z mladimi vedno bolj veseli, da se bom morda v prihodnosti še bolj posvetila ve osebnosti.« Ena od udeleženk Tessa pa je povedala: »Tuje zelo lepo, ljudje so zelo prijazni, mene pa je najbolj presenetilo, da se tukaj zelo radi pogovarjate in družite, medtem ko Švedi ne govorijo radi s tujci. Tako mi je všeč, da bi najraje kar ostala. Preden sem prišla sem, sem si predstavljala, da bo vse nekako sivo, potem pa z ljudmi ti veliko dajo. Take mednarodne izmenjave mladih in študentov so zelo pomembne za razvoj in rast. Mladi se mnogokrat počutijo neprijetno, nesamozavestno, skozi potovanja in druženja z drugimi mladimi pa osebnostno rastejo,« smo še izvedeli od njih. Mladi iz Prekmurja bodo Švede obiskali jeseni. A. NANA RITUPER RODEŽi J^en uspeh maturanta Petra Varge Pomembna je tudi ^lošna razgledanost!« M Xvai so na slovenskih srednjih šolah razdelili v . 8986 dijakom, ki so opravljali spomladansko \|' ’žPitov anj° je 1,110 skupno zajetih 35 predmetov, izvedenih "žilnih °fCenjenih pa 95.071 izpitnih pol. To je le nekaj \ rS ^Mitvjj5 at*st*čnih Podatkov o maturi ’99, ki je doživela prvi C Usp^0 Spr’čeval na srednjih šolah. Maturo je v spomladan-?Fečno n° °Pravilo dobrih 86 odstotkov maturantov. ^isloven?°Se81i 18163 \Ntije?Skem jeziku in Pr; ‘ a Povprečna , stn'ravni 3,03, k MnL’ Pri angleščini Sn %oh-palno število iStn^^tev' VS’ predmeti SCSe81o 25°Ck Pri maturi \ p°staja ^turantov. ^Ve^tUran/Je Vedno več ^Kr^te/^ nadalje V X v iP° en matu- it p 'n Lendave. UsPehom, rant lendavske dvojezične srednje šole Peter Varga iz Dolge vasi. Skupaj z njim bo prejelo 4. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani na posebni prireditvi maturitetna spričevala s pohvalo še 188 maturantov, ki so maturo opravili s 30 točkami in več. »10. maja smo pisali esej iz maternega jezika, skoraj ves junij pa smo imeli številne ustne in pisne preizkušnje iz drugih predmetov, konkretno iz matematike, angleščine, slovenščine, madžarščine in geografije. Tako je bilo mogoče osvojiti maksimalnih 34 točk le, če si se odločil za izpit iz tujega jezika na višji zahtevnostni ravni. Moram reči, da je bila matura dokaj težka, saj sem v času od 11. do 28. junija vsak drugi dan opravljal ustno ali pisno preizkušnjo. To je bila za marsikoga stresna situacija, ki se ji nisem mogel izogniti tudi jaz. Pri tem je bila velikega pomena vloga razreda. Od 14 dijakov mojega razreda se jih je 11 odločilo za opravljanje mature, le trije pa za zaključni izpit. Na ta način se je dalo v marsičem omiliti velike psihične napore, ki smo jim bili izpostavljeni,« nam je med drugim zaupal Peter Varga, pred katerim so zaslužene počitnice. Sicer pa Peter Varga, ki ima še pet let starejšega brata, poudarja, da se mu je zdela letošnja matura kljub vsem težavam v redu. »Pohvalno se mi zdi tudi to, da pri rezultatih mature niso upoštevali le znanja, pridobljenega v štirih letih srednjega šolanja, ampak tudi splošno razgledanost, ki seje pokazala pri končnem uspehu preizkusa.« Ko smo ga vprašali, kateri predmet mu je bil najljubši, se je odločil za dva, in sicer matematiko in madžarščino. Jeseni bo začel naporen študij prava na sem ugotovila, da je tukaj vse zeleno, veliko je rož, narava je zelo bujna. Edino, kar pogrešam, je voda, saj mi živimo blizu obale. Moram povedati, da smo se s tukajšnjimi mladimi zelo dobro ujeli. Naučili pa smo se nekaj slovenskih besed - »ljubim te« in »hvala«. Tudi Henriku je bilo tukaj zelo všeč, ker so ljudje tako prijazni. »Morda še bolj kot pri nas na Švedskem. V teh nekaj dneh, kar smo bili tukaj, smo si ogledali vašo pokrajino, in če primerjam Švedsko in Slovenijo, je pri vas veliko bolj toplo, kot je pri nas. Po drugi strani pa so ljudje podobni kot pri nas, delajo podobno kot naši, mislim, da ni prevelike razlike. »S skupino smo prišli, da bi si pridobili določene izkušnje. Potovali smo tudi po drugih državah in pri stikih z ljudmi se lahko ogromno naučiš, srečanja Organisti, orgle in pevci (14) Flavtistka igra tudi na orgle Felicita Heric s Cvena je študirala flavto, a njena velika ljubezen so tudi orgle ODLIČEN IN VZOREN MATURA-. NT - Peter Varga iz Dolge vasi fakulteti v Budimpešti. »Moja največja želja je, uspeti v življenju. Seveda pa je treba najprej diplomirati in potem uživati v ne preveč stresnem in mirnem življe- nju.« MILAN JERŠEi Felicita Heric s Cvena pridno vadi na flavto, saj je to »njen inštrument«, igra pa seveda tudi na klavir in - orgle. Je tudi odlična pevovodkinja in organizatorka srečanj pevcev. Povabila nas je tudi na diplomski koncert. - Foto: Š. S. regovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, vsekakor drži. Felicita Heric izhaja iz glasbenega sorodstva (He-ričevi iz Radoslavec in Vaupotičevi s Cvena), zato ne preseneča, da se je vpisala v nižjo glasbeno šolo v Ljutomer in jo seveda končala, potem se je izobraževala na srednji glasbeni šoli v Mariboru in študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (solistična smer - flavta). Izobraževanje je končala, le še diplomirati mora, kar pa najbrž ne bo težko, saj je tako zelo vešča igranja in seveda glasbene teorije. To sta tudi vzrok in posledica, da si z glasbo delno že v služi kruh, saj je organistka v župnijski cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Radencih, honorarno pa poučuje na glasbeni šoli v Murski Soboti. Že prej (med študijem) je poučevala igranje na flavto na glasbeni šoli v Ljubljani. Ko je obiskovala nižjo in srednjo glasbeno šolo, je igrala predvsem na klavir. Tu in tam pa je (za)igrala tudi na orgle v župnijski cerkvi v Ljutomeru. Leta 1992, ko so v najmlajši pomurski župniji Radenci (ustanovljeni sicer 14. februarja 1977. leta) kupili orgle, jo je (za)mikalo, da bi sijih ogledala. Kar s kolesom se je zapeljala v Radence, zaigrala in bila navdušena. Radenske orgle so dvomanualne, pnevmatske, imajo 19 registrov, so 217. opus (izdelek) znane orglarske delavnice Antona Jenka iz Ljubljane. Prvič so zadonele 4. julija 1992. leta. Praktično zmogljivost orgel je demostriral (igral nanje) znameniti profesor glasbe in orglar Primož Ramovž, potem pa (kot smo zapisali v knjigi Moja župnija) »z improvizacijami pokazal orgelsko izražanje skozi zgodovino do današnjih dni. Vrhunec vsega so bile sodobne improvizacije na znane melodije cerkvenih pesmi, kot na primer Salve regina, Ciril-Meto-dova pesem, Hvala večnemu Bogu ...« Takratni radenski župnik Ciril Slapšak je bil navdušen tudi nad orgelsko glasbo Felicite Heric in jo angažiral kot organistko. In tako je ostalo vse do danes in bo tudi v prihodnje. Mlada organistka, ki pa je tudi odlična flavtistka, igra na radenske orgle pri nedeljskih mašah, ki sta ob 8. in 10. uri, včasih pa tudi pri večerni maši ob 19. uri. To pa še ni vse! Vodi tudi kar tri pevske zbore: 20-članskega mladinskega dekliškega (»izšel« je iz prejšnjega otroškega zbora), 18-članski mešani cerkveni pevski zbor in 14-člansko mešano mladinsko vokalno skupino Primus. Pri zgodnji maši poje praviloma mešani pevski zbor, pri pozni maši pa se izmenjujeta otroški zbor in skupina Primus. Ob večjih praznikih pa je petje še posebno bogato, pestro, saj pojejo kar vsi zbori. Pa orgle? Orgelska spremljava petja je tedaj, če to »zahteva« pesem. Zelo spodbudno pa je, da ima radenska organistka kar tri pomočnice: Anjo Rauter, Manico Špringel in Anjo Šadl, ki so se naučile igranja na orgle in občasno igrajo, vsekakor pa tedaj, ko Felicita dirigira pevcem, zlasti skupini Primus. V radenski župniji pa deluje tudi 15-članski otroški pevski zbor, ki ga zdaj vodi Vanja Žitek. ŠTEFAN SOBOČAN ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. 1O INTERVJU 29. iulii 1999, Mg Tretje aktiviranje Kdo je Ivan Kogler, človek, ki si znova upa začeti na pogorišču nekdanjega TPO-ja, nazadnje družbe Radenska Sistemi? Mnogi si zadnje čase, odkar so slišali, da je ustanovljeno mešano podjetje in da je večinski lastnik prav g. Kogler, postavljajo to vprašanje. am je namreč vložil 5 milijonov tolarjev denarja, za kar je moral najeti tudi posojilo. Na kratko: to je Le- narčan, ki si upa ponovno oživiti že tretje podjetje. Najprej je v 90. letu »saniral« Intes Maribor in obvaroval 70 delovnih mest, zadnja leta pa je preživel v eni od Tamovih družb -MPP Inženiring, kjer je po njegovi zaslugi ostalo v službi sto ljudi. V prostore tovarne v Boračevi, kjer so nekoč izdelovali polnilne linije, pralne stroje in paletirno-pakirne sisteme, si upa podati zato, ker vidi dolgoročne možnosti, ker zaupa vase in svoje sposobnosti in ker zaupa v sposobne ljudi, ki so včasih delali v TPO-ju. Ivan Kogler je doma je iz Sp. Porčiča pri Lenartu; prvi sin je samostojni podjetnik, drugi mlajši pa je lesarske stroke in bo najverjetneje nadaljeval študij lesarstva. Ivan Kogler, ki je soustanovitelj mešane družbe Robotika Kogler, d. o. o., pakirno-paletirni sistemi, je človek današnjega časa; podjetnik strojne in ekonomske izobrazbe, ki ve, da tuji partnerji ne gledajo na nazive niti na priznano kakovost izdelkov, temveč je za poslovno sodelovanje pomembno sposobno vodstvo, poslujejo le s človekom, ki je sposoben takoj oceniti projekt, povedati svojo ceno in dogovorjeno tudi izpolniti. Ivan Kogler je namreč vso potrebno izobrazbo pridobil ob delu, ni človek, ki bi prišel neposredno z univerze na direktorski stolček -takih »direktorčkov« je danes preveč. Medtem ko je bil zaposlen v Agroservisu, je po 1963. letu študiral strojništvo in končal prvo stopnjo, nato se je odločil še za študij ekonomije. Oboje je pri vodenju poslov danes potrebno: poznavanje stroke in proizvodnega dela, prav tako pa poznavanje ekonomije. Ko je prišel prvič v prostore kot direktor družbe Robotika Kogler, d. o. o., v Boračevi, le nekaj dni po uradni registraciji družbe, smo ga povprašali o načrtih. Govorilo se je, da se bo ime R&S ohranilo zaradi tradicije in tujega trga, sedaj pa vidimo ime družbe Robotika Kogler - ste vi vztrajali pri svojem imenu? »Najprej smo imeli za družbo res predviden drugi naziv, ker pa formalnosti glede stečaja niso- Proizvodni prostori družbe Radenska Sistemi, kjer je bil 1998. uveden stečaj, bodo kmalu oživeli. Poleg Robotike Kogler bodo prostore najela še tri domača podjetja: ELEC-TUM - Podjetje za izdelavo elektronskih naprav in sistemov, FEDOM - Podjetje za elektrostoritve, trgovino in svetovanje in Pasarstvo GJLIREČ. bile pravočasno rešene, smo odstopili od tistega in se odločili za naziv Robotika Kogler, pakirno-paletirni sistemi. To je prvi korak, drugi korak je pridobivanje uporabnega dovoljenja. Naslanjam se na kader, ki je že bil tukaj, predvsem na g. Klemenčiča in g. Korošca. Dogovorjeni smo z Zdraviliščem Radensko, d. d., kije družabnik z 49-odstot-nim deležem, zastopa pa ga g. Alojz Behek, prostore pa imamo v najemu od lastnika družbe Radenska Tri srca - Polnilnica mineralnih vod, z njo imamo sk- Pogovor z Ivanom Koglerjem, direktorjem ROBOTIKE KOGLER v Boračevi Ivan Kogler bo začel v Boračevi z Robotiko Kogler s počasnimi, a prepričljivimi koraki. lenjeno najemno pogodbo. No-voustanovljenja firma ima torej prostore v najemu od te družbe, ki jo zastopa mag. Vilijem Kozic. Ustanovni deleži so bili pla-' čani v gotovini, jaz osebno sem plačal 5 mio SIT, Zdravilišče Radenska pa več kot 4,8 mio SIT. Najemnino bomo plačevali Radenski Tri srca, višina je še poslovna skrivnost; plačujemo pa najemnino za nepremičnine in premičnine posebej, to sta dva zneska in dva mesečna stroška. Plača se od dneva, ko bo proizvodnja dejansko stekla. Mi bi to radi čim bolj pospešili, vendar nam še manjkajo določene formalne zadeve, kot so statistika, odprtje žiroračuna. Upamo, da bomo začeli najkasneje 1. avgusta.« Kako ste vi prišli iz Sp. Porčiča v Boračevo, s čim ste se ukvarjali prej? »Skupaj smo prišli bolj spontano. Verjetno vam je znano, da jaz vodim družbo MPP Inženiring, ki je v lasti Razvojne družbe. Nekaj podobnega kot tole tukaj je tudi MPP Inženiring, je novoustanovljena firma, ki ima v najemu premičnine in nepremičnine od Tama v stečaju. Ko smo imeli kar precej dela, smo se nekako povezali z družbo Radenske, ki je delala v stečaju, in tu so prvi zametki, da sem se jaz začel pogovarjati z njimi. Mene so seznanili, da je ta firma v stečaju in da jo želijo ponovno aktivirati. Posredovali so mi neko že narejeno študijo, jaz sem to preštudiral, nakar sem dal določene pripombe in na osnovi tistih pripomb sem podal v kratki pisni obliki svoje videnje možnosti, da bi se na tem prostoru zgodilo nekaj novega, da bi se aktivirala ta firma. Projekt, ki sem ga dobil najprej v roke, se mi je zdbl preveč smel. Jaz sem na vso zadevo gledal s svoje lastne plati in z izku Monsanto AGRICULTURE HERBICID, ki učinkovito zatira večletne in enoletne, širokolistne in ozkolistne plevele na strniščih, nekmetijskih površinah, sadovnjakih in vinogradih. ZASTOPNIK IN UVOZNIK: ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA, d. o. o. 1000 Ljubljana, Miklošičeva 4 2250 Ptuj, Trstenjakova 1 Telefon: (062) 779 077, 779 047 Tovarna kovinske opreme, d. o. o. Murska Sobota Tišinska 29b Razpisuje prosta dela in naloge: .. . 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE 2. PROGRAMER ZA OBDELOVALNE Pogoji: ■ - pod 1. visokošolska izobrazba ^^^palni^1 let delovnih izkušenj, poznavanje programov in znanje nemškega je jP tn - pod 2. višješolska izobrazba stroja® delovnih izkušenj pri podobnih °e^0|ska znanje nemškega jezika ali sre“nJkušenj Prl va. strojne smeri in pet let delovnih |Z .^gaieZ nih delih in nalogah ter znanje ne Delo se sklene za nedoločen čas s 3 meseci poskusne dobe. g Prošnje pošljite na gornji naslov do vse informacije dobite po telefonu šnjami, ki jih imam. Predvidel sem, da ima ta firma velike možnosti, vendar s počasnimi koraki, da si zopet najde svoj trg. Torej najprej pridobiti tržišče in potem postopoma zaposlovati ljudi, ki so nekoč že bili tukaj. Že na prvih pogovorih, ko mi je bilo ponujeno, če bi jaz želel prevzeti to firmo, sem jasno in glasno povedal, da pridem pod pogojem, če bo mogoče ponovno pripeljati nazaj ljudi, ki so že bili tukaj zaposleni. Kajti pomembno je, da ti ljudje že znajo to delati, kajti del dejavnosti, ki jo je prejšnja firma Radenske opravljala, želim obdržati in se poskušati povezati z nekdanjimi kupci. Eno dejavnost in novega strateškega partnerja bom pripeljal na novo jaz, gre za izdelavo opreme za papirno industriji, za nerjaveče pločevine, gre za švicarsko firmo Sulzer.« Pet milijonov je kar velika vsota, ste najeli posojilo? »Da, gre za posojilo, nekaj je tudi privarčevanega denarja. Zaupam v prvi vrsti v sebe in v ljudi, ki sem jih tukaj spoznal. Računam, da smo sposobni te zadeve peljati in pozitivno poslovati.« Pa iztržiti pravo ceno in dobiti pravočasno plačilo - to je bil problem pri prejšnji firmi? »Veliko izkušenj sem dobil v Tamu. Firma je imela leta 1997, preden sem jaz stopil vanjo, v tekočem letu dva milijona mark izgube. Ta firma je zaslužila le za osebne dohodke, niti za plačilo «... V takih firmah, kjer je finančno poslovanje slabo in se ubadajo z nelikvidnostjo, se pojavljajo še dodatne stvari, dodatne težave, ki jih posamezni partnerji močno izkoristijo sebi v prid. Ko nisi likviden, pač plačuješ dražji material, vse to se kaže pri rezultatih poslovanja...« prispevkov ne. Decembra sem jaz to prevzel, naredil študijo, predlagal, da gre firma v stečaj in istočasno naredil hčerinsko firmo - da se izognemo starim obveznostim. Težko je najti delo, še težje pa je najti dobro delo, s katerim bi lahko ustvarjali akumulacijo. Jaz računam, če bi mi ZADRUZNA KMETIJSKA DRUŽBA ustvarili pri nekem poslu 5-od-stotno akomulacijo, da bo to že uspeh. V letu 1998 smo krepko povečali bruto promet in s tem istočasno pokrili stroške. Mi smo izgubo drastično zmanjšali, poiskali smo nove partnerje, med starimi kupci in dobavitelji smo naredili selekcijo. V takih firmah, kjer je finančno poslovanje slabo in se ubadajo z nelikvidnostjo, se pojavljajo še dodatne stvari, dodatne težave, kijih posamezni partnerji močno izkoristijo sebi v prid. Ko nisi likviden, pač pla-čuješ dražji material, vse to se kaže pri rezultatih poslovanja. Ustanovitelja družbe ROBOTIKA KOGLER, ki je bila vpisana v sodni register 15. julija 1999 in katere direktorje Ivan Kogler, sta ZDRAVILIŠČE RADENSKA z vložkom 4.803.952,00 in Ivan KOGLER iz Sp. Porčiča pri Lenartu z vložkom 5 mio SIT. Druga stvar pa je, s kom delati, kako in kdaj predati blago. Tu je zelo odprto vprašanje reklamacij, ki so se pojavljale, zato je v prvi vrsti odvisno od vodilnega kadra, kako bo ta firma delala, drugi del pa je proizvodnja. Če bomo vsi skupaj uspešno in dobro delali, bi po moji logiki v nekem časovnem obdobju morali preživeti. Danes je težko govoriti o tem, vendar je moje mnenje, da se bo v šestih mesecih pokazalo, ali je bil zagon te firme pravi, ali smo znali izbrati prave ljudi.« Vemo, da se nekateri nekdanji vodilni že ukvarjajo s podobno dejavnostjo, s kakršno se je družba Radenska Sistemi, ki je šla v stečaj; ti ljudje so tudi zaposlili najboljše ljudi. »Kar se tega tiče, moram povedati: v primerih, ko gre firma v stečaj, gredo dobri in sposobni na svoje in se ukvarjajo z dejavnostjo, za katero so usposobljeni. Jaz se nikoli nisem bal konkurence, še manj, da bi bil s kom v konfliktu. Vedno sem poskušal najti skupne interese. Na začetku bo to zelo trd oreh, vem.« Vi ste registrirali družbo kot »pakirno-paletirni sistemi«, torej ste se odpovedali polnilnim linijam? »V začetku se s tem ne bomo ukvarjali; na prvo mesto smo postavili pakirne in paleti® stroje, sicer pa se bomo tudi mi ukvarjali s polnilci, delali bomo za znane kupce.« Torej ne boste delali le tega, česar se drugi niso hoteli Idi' ti... »Ne vem ... v tržnem gospodarstvu ne moreš opravljati sa-mo ene dejavnosti, ampak več. V začetku bomo zaposlili 15 do F ijudi, zaenkrat smo najeli le polovico hale. Upamo, da bomo v dveh mesecih pridobili nove Posle in postopoma zaposlovali nove ljudi, vezane na strojno ob delavo, to so strugarji, reskarji. Registrirali smo tudi trgovino, vendar se v začetku z njo N bomo ukvarjali, naš interesi1 Proizvodnja. Čas bo prinesel, videli bomo, kako nam bo naklonjen. Naš največji interes je izd lovanje izdelkov iz nerjaveče Pločevine. Veliko možnosti vid mo v sodelovanju z živilskoi° dustrijo, saj ta še vedno nima Pravih pakirnih in paletirni strojev. Strojna oprema je zaenkrat i ustrezna. Sedaj pregleduje^ j opremo in kmalu bomo zapros I za uporabno dovoljenje.« I Kaj je z dokumnetacijo, I kimi avtorskimi projekti- i »Vse to je novoustanovljen I firma odkupila in jih lahko UP0^ I blja za svojo proizvodnjo- 'Zf I redno bomo razvijali tudi nd I stvari. Sicer pa je naša prva n l ga, da poskušamo pridobiti n°' I strateške partnerje. Nekaj I pogodb smo že sklenili, ti I imamo za šest mesecev / vljeno delo za paletime sist^ I Želimo čim več izvažati, vsc je odvisno od časa. J. Strateški partner, ki bo I ioval z nami, hoče videti I opremo, ljudi, poskusne kd I šele potem bo sklenil dolg0 I - [ no pogodbo. 7 piliti11 Veliki konce”11, ^sir koncerni se je P° re n« zen način poveza , drugače. Na P””1® ’ samo en del za fk ’ Mercedes, si na 0 nišo v živilski m ^1» vedno nima ustr in načina pakira J afjar” nemškim Partn f, zelo »zreli«- -j jp p° Pravi na embalaža Ji tudj strijo pomeriii i naš ad stroškov-tudi t J pridobivanju P° i29- julij 1999 KULTURA 11 Beltincih pesem in ples še vedno družita narode Od tamburašev do zastavonoš in bobnarjev Polki9J0 ^an^anes poletne prireditve že skorajda v vsaki vasi v Prekmurju, je beltinski jpet°r? ^stival prav gotovo tista prireditev, ki ima najdaljšo tradicijo daleč naokoli, kar >^^dno, če pomislimo, da ima pravzaprav najmočnejšo folklorno tradicijo v Pomurju. ,’l%J)ltUre-kije prikazan na festivalih, je tudi oblačilna kul- Naprav „ a a seje pra' pl Pred e“5adno začela Umku nede|i°’ Aaj u lskovalci navdu- ?r^nini “Hoškim S farni' 'ika Bizjaka v IH DaV) fo|Uorne-K’^>nd„21.7, iti °V,ici v nk 'n drugi it ^r tUd- a^° tokovnih Aiscj bWSCi proze’ P°e' 0*4RaZ’ C^njižb-i25 avi°riev sa-31J 1 delinjestem v 8’Stvo ob?tOVrStno kultur-V °bc>ne. '\'ekob j, , . riseievbeltin- tok°Snja “ druga J ^atz naslovom 'P 0“ “»t* 1S šn A spoz’ u °b 2n et°s Prvi - 'Zmuzicira- W'Mij^* Ve«rnestal-kvi?k°z Hrvaške Prav take Ura^a skupi- >i| ki so itSiSh^nala dež’ zak|. dez> tako da 8kfjnb slabe- V ? tik Sdstavr^81 v zna' daita se dve S % kupina R pr°šra-%i?8adiSBdnderatori ^'^^onetaiz 3 nekakšno po- Kulturnica etos preminuli pisatelj Lojze Kozar, ki se je zapisal v slovenski literarni prostor kot realističen popisovalec prekmurskega (goričkega) človeka in zgodovine, je ob svojih romanih (Licentiat Janez, Premakljivi svečnik, Neuničljivo upanje ...) objavljal tudi kratke zgodbe, ki so nedavno izšle pri založbi Družina s pomenljivim naslovom Moji konjički. Gre za zbirko kratkih novel, pravzaprav zgodb iz njegovega otroštva; otroški liki, predani goričkemu in kmečkemu okolju, živijo v polnosti sreče v naravi, iz katere se mu vedno znova oglaša Bog. Morda gre tudi za neke vrste panteistično pojmovanje boga, ki se v otroških očeh odslikava tudi v tenkočutnem opazo- sbo niti niso tako značilne, ampak so le-te bolj značilne za Slovaško. Skratka, še enkrat smo lahko bili vsi obiskovalci navdušeni nad njihovim muziciranjem. Na odru so se potem zvrstile še druge glasbene skupine: najprej sestre Nedeljko in potem Mala beltinška banda, ki je s svojim izvrstnim muziciranjem dokazala, da se tovrstna kulturna tradicija v Beltincih prenaša iz roda v rod in da bo tam ostala. Po burnem aplavzu in vidnem navdušenju obiskovalcev so za njimi nastopili najprej vokalno glasbeni duet duo Rodopi in Šavrinske pupe en Regaco-ni. Vsaka skupina je po svoje prikazala glasbeno izročilo svoje pokrajine: prva bolgarsko, druga primorsko. Večer na odru je bil sklenjen z nastopom udeležencev glasbene delavnice, ki so zdaj že lahko pokazali, kaj vse so se v treh dneh, kolikor je trajala delavnica, naučili. Seveda pa večera v beltinskem parku še zdaleč ni bilo konec, saj se je po končanem uradnem delu vse skupaj preselilo pred stojnice posameznih krajevnih skupnosti, kjer so posa- pil g. Franček Rudolf, predsednik Zveze kulturnih društev RS. In s tem se je končal tudi že 29. Folklorni festival v Beltincih. V nestalnem vremenu, pa vendarle. Pomen beltinskega Folklornega festivala prav gotovo ni majhen, saj je to ena največjih, če ne celo največja tovrstna prireditev v Sloveniji, ki ima vso strokovno podporo ustreznih krogov tudi na državnem nivoju. Komentarji obiskovalcev so bili različni, vodstvo KUD Beltinci pa je bilo s prireditvijo in obiskom zadovoljno. Prav tako so bili zadovoljni tudi v strokovnih krogih. Nekaj sprememb oz. novosti je bilo tudi tokrat: naprimer večer tamburaške glasbe, ki seji v naslednjih letih obeta dober razvoj. In kaj povedati za konec? Vsa ta leta je bil folklorni festival nosilec ohranjanja tovrstne kulture tako v Prekmurju kot tudi v ostali Sloveniji. Naj to tudi ostane. BOŠTJAN ROUSi I vanju medčloveških odnosov. Seveda pri Kozarju prevladuje, kar je tudi prav, svet dobrote, ki se izkristalizira iz drobnih spoznanj. Tako njegovi svetli liki tipajo po mračini vsakdana ter razkrivajo tudi temne strani naše polpreteklosti, ki je »bila ekstremno pozitivna ter perspektivna za kadre socialističnih tendenc«. Lojze Kozar, seveda v vlogi literarnih likov, je, kot pravi sam zase, večni selivec, večni popotovalec in popisovalec, ki neponarejeno razkriva svoj otroški in šolski svet ter zgode iz njegovega službovanja, v katerih vedno znova odkriva pot do Boga. Le-ta se seveda oglaša kot stremljenje k večnemu, kot odrešujoči spremljevalec romarja, selivca, pacienta... Zgodbe, ki so pred vami (Moji psički, Noč vstajenja, Izpit, Jeklena kobra...), so tekoče branje, ki lahko popestri marsikateri večer. Tako se vendarle spodobi: na čelu povorke je bil pozvačin (Foto. NJ) | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski J um/ozaH Portreti! iTaaTaoB Po revijalnih literarnih objavah sredi -60. let predstavlja prvo pomembnejšo EVALD prelomnico v Flisarjevem literarnem delovanju pesniška zbirka Svmphonia poetica (Lipa Koper 1966). Med začetno pesem subjektivne eksistence« (tretja: '»sanje so resnica / jaz Ji pravim bog ker je v meni FLISAR čeprav ga ni«). Vendar ni mogoče spregledati še ene razsežnosti Flisarjevega izpo- pestritev, saj so celotni nastop izvedli v stilu pouličnega gledališča kar na zelenici pred beltinskim gradom. To ni bila standardna folklorna skupina, kakršnih smo vajeni, temveč skupina bobnarjev, trobentačev in zastavonoš, ki so prikazali praznovanje zmage nad Turki. Sledil je nastop folklorne skupine Jaro iz Češke, ki sojo obiskovalci beltinskega Folklornega festivala spoznali že pred leti, če pa ne njih, pa vsaj njihovo glasbeno zasedbo, saj so ti glasbeniki v Beltincih nastopili že večkrat kot Cimbalova muzika. V soboto se je ob treh popoldne pričel prikaz različnih obrti in dejavnosti posameznih krajevnih skupnosti beltinske občine, kar je prav tako že nekaj let tradicionalna spremljevalna prireditev. Tako so se obiskovalci lahko spoznali z domačimi ljudskimi obrtmi, kulinariko in ljudskimi običaji, kar je posebej za mlajšo generacijo popembnega značaja. Večer se je potem prevesil v Etno večer, kjer so se predstavile različne tovrstne glasbene skupine iz Slovenije in iz tujine. Kot prva je nastopila glasbena skupina iz Češke, ki smo jo lahko slišali že prejšnji večer, saj je to tudi spremljevalna skupina FS Jaro. Na vprašanje moderatorja, kako to, da smo lahko njihovo zasedbo v prejšnjih letih videvali tudi izpopolnjeno s cimbalami, je njihov vodja Jan Dostal odgovoril, da cimbale v bistvu za češko gla- mezni glasbeniki spet izvlekli svoje instrumente in zaigrali pozno v noč. Osrednja prireditev beltinskega folklornega festivala se je kajpak odvijala minulo nedeljo. In ker je bila letos v beltinski farni cerkvi tudi nova maša g. Matije Tratnjeka iz Lipovec, je to folklorni festival še popestrilo. Istočasno se je v parku odvijal tudi .sejem stare obrti, ki pa je bil s strani izdelovalcev bolj slabo zastopan. No, ko so se folkloristi iz Slovenije in drugih držav že pripravljali na osrednjo prireditev, ki naj bi se s povorko folklornih skupin začela ob pol treh popoldne, se je spet ulilo. Ne nastopajoči in ne organizatorji do zadnjega niso vedeli, kje se bo prireditev odvijala. Ali bo to na osrednjem prostoru v beltinskem parku ali pa v večnamenskem prostoru beltinske osemletke, saj v Beltincih kljub dolgoletnim prizadevanjem, še vedno nimajo kulturnega doma. Pa je spet posijalo sonce in prireditev je stekla brez večjih težav. Po povorki, ki se je vila od beltinske občinske zgradbe na osrednji prostor, so se na odru zvrstile različne folklorne skupine: najprej domača, beltinska, potem pa še FS Gornji Senik iz sosednjega Porabja, FS K.UD Tine Rožanc, FS KD Mandrač- Telmont, FS Javorje, FS KUD Franc Ilec, FS KUD Triglav, celjska folklorna skupina in FS iz Češke; pred samim nastopom pa je na oder kot slavnostni govornik sto- Uvodni akord (»če si /potem bodi // če nisi / ne skušaj biti // ker ne moreš /potvoriti / rojstva«) in končno pesem zbirke Finale (»...zato je to da sem TU /samo to/ dav istem trenutku nisem / mrtev«) so vpeti štirje obsežnejši cikli (prvi stavek - rojen, drugi stavek - otrok, tretji stavek - ljubezen, četrti stavek - smrt), ki jih uvajajo sedemvrstičnice, tem pa sledi v vsakem ciklu 7 enot s po 3 pesmimi; verzi uvodnih sedemvrstičnic so po vrsti ponovljeni v 3., zadnji pesmi posamezne enote. Arhitektonsko premišljena zgradba zbirke je zanimivo nasprotje svobodnemu verzu in avantgardistični pisni maniri, ki je zavračala slovnična in pravopisna pravila, in seveda tudi modernejši iz nadrealizma izhajajoči metaforiki. Ta antagonizem in paradoksalnost pa nista značilna samo za formalno strukturo, ampak segata prav do najglobljih vsebinskih plasti, do izpovednega jedra zbirke. Antagonizem določa že subjektovo temeljno razmerje do sveta: ko se skuša ob njem izmeriti in vzpostaviti (Neminevanje:»... zato operutiš kamen in ga poženeš čez morje / da vidiš kam seže tvoja roka«), se ne le sooči z lastno nemočjo, ampak je - še bolj - soočen s paradoksom pa utone za bližnjimi skalami / - dalj ga vržeš bliže pade«), V izpovednem jedru zbirke ni mogoče preslišati takrat aktualnih eksistencialističnih tonov, vendar jih preglasi drugačna Flisarjeva usmeritev. Iz zavesti o vrženosti v svet (v ljudeh,-»... kdorkoli je lahko moj oče / kdorkoli moja mati / kjerkoli si rojen povsod si rojen zase in rojen sam«), ki jo kdaj pa kdaj pospremi občutek absolutne samosti (zima: »po tisti gazi / do hiše / nihče ne prihaja«) ali groza niča, namreč camusovsko vztraja in išče pot do drugega (našel sem: »pa vendar ne bom prenehal iskati /zdaj bom iskal nekoga /kogarkoli...«). Volja premaga otrplost niča in eksistencialno nemoč ter ga »na gugalnici od BITI v NEBITI« zaguga k biti. To je tista volja, s pomočjo katere si potem zmore priznati načelni (filozofski) antagonizem v svetu, ki se mu kaže v različnih eksistencialnih paradoksalnostih. S to voljo in iz nje izvirajočo močjo pa začne iskati smer, ki je pogosta in pomembna beseda zbirke. Boris Paternu v spremni besedi k zbirki ugotavlja, da je ta smer predvsem pot vase, iskanje »v notranjih prostorih vednega sveta v tej zbirki, to je težnje po celovitem zaobjetju sveta, po zlitju z vsem bivajočim (jaz nimam več domovine: »doma sem v zatišju galaktičnih senc... zvezde med zvezdami / niso več kakor jaz zvezda med zvezdami / in jaz nisem več kakor ti vesolje«’, v nas: »... osončja se gibljejo /prav tako v žilah kakor v nebesnih poteh / znotraj in zunaj je samo lažna domneva«). Tretja bistvena usmeritev je pesem/poezija kot povezovalka obeh smeri in izpovedovalka njunih razhajanj in srečevanj. To »nalogo« pa lahko opravi le pesem, kije »prvobitna, zamolkla« izpoved in ki prihaja iz najglobljega subjektovega doživljanja (tretja: »...če ti ne moreta le iz krvi / pognati jezik in srce - potem ostane/da za minljivostjo loviš odpadlo listje«). Vse te tri usmeritve - iskanje vase, zajetje sveta vase in zlitje obojega v besedo, ki so v pesniški zbirki slutnja, vizija, želja, je Flisar pozneje zaživel. Prva ga je vodila na pot »introvertiranega sanjača«, kakor jo sam imenuje, druga gaje naredila za »ekstrovertiranega avanturista in popotnika«; uresničevanje tretje mu je največje zadovoljstvo, ali kakor je zapisal za knjigo Kako pišejo Marjete Novak Kajzer: »Ko začnem delati, so prvi koraki dostikrat kot koraki slepca, previdno otipavanje, poskus orientacije. Pravi trenutek napoči takrat, ko delo postane močnejše od moje volje, da se mu posvetim ali izognem - ko se projekt osamosvoji in mi začne ukazovati, jaz pa začnem, voljni sluga, komaj čakati, da lahko vstanem in se mu podredim. To so, bi lahko rekel, v mojem življenju skoraj edini trenutki prave sreče. Še dobro, da niso prepogosti in da ne trajajo predolgo, saj bi tako izgubili svoj čar in svojo moč.« Znotraj avtorjevega literarnega opusa je Flisarjev pesniški prvenec in edinec izpoved ne le subjektovega srečanja/trka s svetom, ampak mnogo bolj ali sploh njegovega srečevanja z eksisten-cial(istič)nim ničem ter napoved izmika le-temu z zastavitvijo in formulacijo treh glavnih življenjskih usmeritev. V širšem kontekstu slovenskega litera-nega dogajanja 60. let pa Sypmphonia poetica predstavlja eno od poti iz (generacijskega) spoprijema z eksistencializmom in nihilizmom. (Nadaljevanje naslednjič) 12 1919- 1999 29. julij 1999, *»» z godovina priključitve Prekmurja k matici slovenski, pravzaprav tisti čas »re- berij in prevratov«, ko so davnega leta 1919 »Prekmurci v desetih mesecih preživeli devet zamenjav oblasti, pa vendar zaupali politiki« (Metka Fujs, naslov članka iz zbornika Katalog stalne razstave, 1997, po katerem so povzeti ali prevzeti zgodovinski podatki, op. p.), se lahko najde tudi v učbenikih, pa vendar ne bo odveč, če se spomnimo nekaterih zgodovinskih trenutkov, ki so bistveno vplivali na to, da ima sedaj - če rečemo v šali -, naša zemljepisna kura glavo. Či te v Jugoslaviji... Morda še kdo hrani kakega od dvajset tisoč letakov, ki sojih marca in aprila 1919 letala Maistrove letalske eskadrilje metala nad Prekmurjem in ki so poleg govorjene besede rabili kot močno propagandno in politično sred- Zborovanje, ki ga je v Radgoni 26. decembra 1918 za prekmurske Slovence pripravil mariborski narodni svet. note meli, nova država ji tv, sploh do se štiikali in bili« Vsaj zadnja predpostavil ji dandanes še kako resnična. A zdaj ne bi o tem. Bolje bo, do se vrnemo še malce nazaj. Reberija in prvi obešenec Te propagandne akcije so seveda tudi razdelile razpoloženje naroda ter intelektualcev. Zanimi-voje, da se je jugoslovanske^ venske) ideje oprijelo pravtukaj-šnje katoliško duhovništvo, Hi1 izdajalo nekaj slovenskih (pt^ murskih) publikacij (Marijin^ Kalendar Srca Jezusovega, No’’' ne...), čeprav je madžarski propagandni stroj opozarjal, češ naj sklepamo bratstva s pravoslavnimi Srbi. Tudi ime Vend za Siv venca iz Slovenske krajine, UP je vsiljevala takratna madžarska Politika, je počasi izgubljalo1,3 svoji teži pa tudi zvenelo je P^ več anahrono, zlasti po veli^ zborovanju 20. oktobra Ob 80-obletnici priključitve Znajte zato Slovenci, da sem ne tiihinec: ne sem z Štajara, ne z Kranjsko^ stvo za priključitev Prekmurja k takratni kraljevini Jugoslaviji. Na enem takem Razglasu Slovencov med Ravov in Miirov, ki so prileteli z neba, med drugim beremo: »Mi Slovenci pa ščemo, da bomo v svojoj slovenskoj krajini sami svoji gospodari. Naša slovenska krajina obsega poleg Radgone na Štajarskom te fare: Monošter sv. Gottharda na Rabi, Doljni Senik na Rabi, Gornji Senik, Šte-fanovci, Dolenci (župnija urednika Novin), Gornji Petrovci ali Nedelja, Sv. Jurij, Grad, Pertoča (Sv. Helena), Cankova, Pečarovci (Sv. Sebaštjan), Sv. Benedikt, Martijanci, Beltinci, Črenšovci in Doljna Lendava s slovenskimi goricami, Puconci, Petrovci, Bodonj-ci, Sobota. Slovencov v tej krajini nas je okoli 115.000. Či se nam ešče pridrujžijo sosidi v tej krajaj, nas je okoli 140.000. To je že lepa slovenska krajina! In v toj krajini ščemo imeti, da so piišpeki slovenski, vsi plebanoši, vsi sodniki, vsi notarjuši in vučiteli, vsi farniki samo Slovenci. Slovenec mora biti s svojim jezikom povsod češčen. Vogri in Nemci nam te pravice so ne dali, nego so nas zatirali in zasramovali za slovenskoga jezika volo. Zato se mij ščemo združiti z drugimi Slovenci onkraj Mure s Štajarci, Kranjci, Korošci, Primorci, Hrvati in Srbi v edno velko državo, Jugoslavijo, v šteroj mo Slovenci imeli vse svoje pravice, kakše majo Vogri na Vogrskem in Nemci na Nemškom.« (Janez Mataj, Letala nad Prekmurjem, PZ, 1999.) Razpoloženje Prekmurcev, kot lahko razberemo iz pričevanj in dokumentov, je bilo na strani nove južnoslovanske državne tvorbe, saj so jim obljubljali razdeljevanje grofovske zemlje (agrarna reforma v tridesetih letih) ter enakost z drugimi slovanski- Dne 7. julija 1926 je Joe Matošič razglasil v zagrebškem Obzoru Prekmurce za Hrvate. /.../ Pohrvatitelj Slovenskih krajincev je zapisal: »Hrvatsko zagorsko narječje ima neke sličnosti sa slovenšti-nom in strogo uzevši čak su in Slovenci imali da preuzmu hrvatski jezik kao svoj književni jezik - da je uspjela akcija Stanka Vraza.« Če se je že spravil nad Slovenske krajince in če je našel v Zagorju »neke sličnosti« z jezikom kranjskih, primorskih in beneških Slovencev, se čudim tej skromnosti, da ni razglasil vseh panonskih Slovencev za Hrvate; potem bi sčasoma morebiti prišel tudi do tega, da bi razglasil vse Slovence vsaj za »planinske Hrvate«. Odgovarjam pa Matošiču samo zaradi tega, da zavrnem njegovo neresnično trditev, da bi Hrvati osvobodili Prekmurje. V Obzoru namreč pravi: »Hrvati su 1918. sa četama kapetana Jurišiča (iz Dalmacije) oružjem oslobodili taj kraj od Madžara, da ga poslije toga prepuste Slovencima ...« Da je prišla Slovenska krajina k Jugoslaviji, je eminentna zasluga jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu. Ponesrečen vpad Hrvata Jurišiča v Prekmurje nam mi brati. Tudi Ivan Cankar se je v svojem znamenitem tržaškem predavanju Slovenci in Jugoslovani zavzemal za demokratično in enakopravno urejeno Jugoslavijo, saj se je zavedal, da smo si z (južnimi) Slovani bratje zgolj po krvi, po kulturi in jeziku pa bolj bratranci. O romantični panslovanski ideji seveda ni bilo več ne duha ne sluha, so pa takratni narodi, ki so se po koncu prve svetovne vojne nenadoma znašli razdrobljeni in razkosani v novonastalih ali nastajajočih državnih tvorbah, če se je le dalo, vsak po svoje tipali k boljši prihodnosti. Zato seveda ne preseneča, da je »vaš brat in prijatelj Matjaš Kuzma«, ki je z omenjenega letaka »iskreno pozdravljal z jugoslovanskim pozdravom«, zapisal tak vzneseni verz: »Prost mora biti, prost moj rod na svojoj zemlji svoj gospod!« Seveda so se agitatorji nove diplomatsko ni bil v korist. Ko so namreč Hrvati zasedli Medmurje, je kapetan Jurišič z neznatno četo prekoračil Muro ter zasedel 28. decembra 1918 Doljno Lendavo in kraje do Murske Sobote. Dne 3. januarja 1919 pa so Madžari napadli Jurišičevo posadko ter jo pregnali prek Mure, medtem ko je pet jugoslovanskih vojakov padlo, nad dvajset pa prišlo v ogrsko ujetništvo, od koder so se polagoma rešili. /.../ Nikakor ne podcenjujem Jurišičevega dela, ki so mu Madžari ob tej priložnosti prestrelili roko. Tudi sem že govoril na soboškem pokopališču v slavo petim žrtvam, poudarjal pa, da se iz tega ne sme konstruirati neresnica, da so Hrvati osvobodili Prekmurje. Slovenska krajina je postala jugoslovanska dne 1. avgusta 1919, ko je Vrhovni svet mirovne konference v Parizu po zaslugi naše delegacije, zlasti njenega slovenskega dela, sklenil, da preide Prekmurje v jugoslovansko upravo, in sta dne 12. avgusta 1919 v Slovensko krajino brez odpora vkorakala jugoslovansko vojaštvo in slovensko uradništvo. Dr. Matija Slavič, Naše Prekmurje (Knjiga z istim naslovom izide te dni pri PZ) Vilmoš Tkalec, »največji pustolovec, kar ga je imelo Prekmurje«. (M. Kranjec) države zavedali, da jih želi nasprotna stran prepričati, da so to »prazne reči« (prazne besede) in da »se Vogri za nas bojijo«: »Či te v Jugoslaviji, do Srbi nad vami kraliivali, oni vam vbro katoliško vzemejo /.../ mogli te vbro zatajiti. /.../ Či te v Jugoslaviji, te vam domači jezik raznesejo, te tak mogli gučati kak v Ljubljani, nikaj note razmili. /.../ Či te v Jugoslaviji, tam nikdar Že ob pol enajstih se je lahko pripeljal v Soboto sam general Smiljanič, kjer je pozdravil svoje bataljone in jim čestital k velikemu uspehu. Sobočanom ni ostalo drugega, kakor da so pridrveli na ulice, predvsem na svoje staro zborno mesto pred Dobraiev hotel in tam mahali jugoslovanski vojski, ki je prenapolnila širok prostor do zadnjega kotička. Ravno tako so s kislim obrazom pozdravljali svoje osvoboditelje Lendavčani. Z večjim veseljem so tokrat sprejemali jugoslovansko vojsko v Črenšovcih in v Beltincih, vobče po slovenskih vaseh, vse drugače kakor so sprejemali za novoletne praznike Jurišičevo vojsko. Toda tokrat je bilo za njimi že obdobje prekmurskega boljševizma, Klekl bi lahko mirno zapisal, da je prebivalstvo - vsaj dolenjih krajev - znova bilo v celoti za pri- M- Soboti, ko so nestrpni g°fCf niki celo predlagali, da lahkot ki jim v Prekmurju ni všeč,^ odidejo na Štajersko. Slaba dva tedna zatem^1' oktobra, sta madžarska ko c'jska vlada meščanskih Por zagovornik antantne^ Srof Mihaly Karoly odp1^ kraljevino, 16. novembra^ leta pa je že bila oklical džarska ljudska republika- Tudi pri nas je vrelo. Slovenci so se 3. novembt3^ Ježili slavnosti ob taZS^a države SHS v Ljutomeru^ Pa so s posebno izjavo pte . H željo Slovenske krajine, d3 f brati onstran Mure zd^L narodno državo« (Metk3 Kako so Prekmurci-)■ . Takrat se je že »reberija«, o čemer piše ta ' ko Kranjec v Rdečem g3^. ali kasneje v znamenitih zganilo se je predvsemP valstvo na Dolinskem, 1^ oropali in požgali nekaj . ter graščino v Beltincih-so vojaki zadušili in za $ gim v Črenšovcih obesitt Martina Vuka. S tem eJ kot poveljnik obrne^0dnoČ čete v prekmursko zgon vič stopil Vilmoš Tkalec-* Fujs, Kako so ■■■) '-4/. -------------------- -O bi l^k° m ključitev k Jugoslaviji. In s । ' da jo je-vsaj za čas-d°PuS ^p^0 Podpolkovnik Uzorinac ie p3 že nad soboškim okrajem,s r0K^ nad celotnim Prekmurje^' naposle.^pB glavarja Pavla Horvata, Ki J tega■ vendarle doigral. Že P°P° kOmi^^j je prispel v Soboto okmJn' tudi Lanjšic z antantno mi^0 Anta 5 prevzel upravo iz vojaški misija, ki je od jeseni se pijc^ Prekmurjem, se je la^ ,g slovenskem značaju dez 0polflo%, Tega dne je bilo osvobojeno, prav do d ^piip t od Pinc in Lendave, n11 Hodoša. , n S Miško (pomu' 29 julij 1999 1919-1999 Murska *VecV a-cren^ pu' Vilmoš Thimadzarskl poročnik »Mls?3^ 1919 hotela HnK bakona s°boškega Jbobranazglasil Mursko ^»zemlieT103’ klJe °bse' Xmle današnjega Prekani VnrV 6 a ' VSaj' kar se Madžari tiče'v sožitju z Xžahi^ inNemci’ »oralž da n: . a Pomurska arma-61316 36 častnikov in Xnic V’ S° ‘meli natanko ® /ln°mete in3to-p^P° dnevnih bojih vreči ^Uzo Pred ma^žars-X n 'k*'enotam'- Vilmoš par ' Prebrisanec, da mu ni «4^d3 UcvrI skuPaJ's X ni -dstvom v Avstrijo, ^b0^Vslavi heroJa’ Oropal v ,b°8astvu’ ki si ga ^rennk^,0^01^ oklicanje Mn«.®* brez dvoma Pnzadevanja, da bi se Prizadevanja za priključitev Znameniti Kozlerjev »zemljevid Slovenske krajine« je seveda zarisal slovensko ozemlje, kljub temu da je pridal še nekaj pedi danes avstrijske Koroške ter dobršen del Istre brez »glave zem- Ivan Jerič kje leži ta krajina. So pa zanjo seveda vedeli in se zavzemali za priključitev k matici slovenski predvsem domači (katoliški) intelektualci ter duhovniki, medtem ko se je takratni začasni vladni komisar za »Vendsko krajino« luteranski profesor dr. Bela Obal zavzemal za avto- Skupina pilotov Maistrove eskadrilje, ki so trosili propagandne letake tudi nad Prekmurjem. državi. Prav zaradi takrat že nevarnega komunizma, ki se je širil iz Madžarske, je bila nekaj časa katoliška duhovščina v nevarnosti, zato so se nekateri odločali tudi za emigracijo. Zasedba in priključitev Ne boste verjeli, da so prekmurski prostovoljci, ki so se zbirali v Ljutomeru, načrtovali vojaško intervencijo, a jim je general Maister zaradi zaostrenih razmer na avstrijski strani pomoč odklonil. Kakorkoli: predstavnika antantne misije sta zagovarjala politično rešitev tega perečega vprašanja, teritorialna komisija pri mirovni pariški konferenci pa je 20. maja sprejela končni sklep o priključitvi in ga pripravila za Vrhovni svet, kije predlagal novo mejo: razvodnica med Muro in Rabo. »Jugoslovanska delegacija je, sklicujoč se na trpljenje in grozote, Jožef Klekl Kaj je Mura šepetala Miira je zašepetala: Struga moja zlato vala... ali so vam vrelci znani, odket ga prineso vali? Tli kre moje leve strani rod prebiva, rod pregnani joukat se je hodo v mene. Z večstoletne grozne teme... Njegove suze so zlato, ki ga skrivam pod vodo... Miira je zašepetala: Kelkokrat sem z mesta vstala, poplavila rodno zemlo... Tiste, ki svobodo jemlo... v svoji srdi sem iskala, ka bi njim na znanje dala: Ne me večni zato stvoro, da bi val moj brate ločo. Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive. meli, zato tudi ni bilo konfliktov. Upravo nad pokrajino je prevzel civilni komisar za Prekmurje na velikem shodu v Beltincih 17. avgusta 1919, čez slabo leto, 4. junija 1920, pa so v gradu Trianon pri Parizu podpisali mirovno pogodbo, ki je določila mejo med Kraljevino SHS in Kraljevino Madžarsko. Največ zaslug za priključitev, ki je seveda na madžarski strani negativno odmevala (zadnje čase pa je znova dvignila prah v delu dr. Tiborja Zsige Od Pomurja do Trianona, ki je lani izšlo v Lendavi, nanj pa se je kritično odzval dr. Vilko Novak v našem časniku), gotovo lahko pripišemo glavnemu pogajalcu dr. Matiji Slaviču, ki je pred tem že pripravil memorandum o Prekmurju ter popisal trnjevo pot naše priključitve v svoji knjigi Prekmurje (1921), katere ponatis bo te dni, ravno ob praznovanju 80-obletnice priključitve naše okrogline k matici slovenski, znova izšel, seveda z izčrpno spremno IVekmurja k matici slovenski ^9o nied Vami sem se narodil, Vaš brat sem in Vaš najvekši prijatel 'te. ............................................ ■ -------------------------------------------------- ^([j h 9andni letak proti trianonski razmejitvi, 1920 W.’er bkrat,111 na on’stran' Ijepisne kure«, zato naj M/ Ikrat; uni ! da ta Prepričal° Pre- X Zn. 310 ne more «ase. nas ne čudi, da konec prve svetovne vojne ni vedel tudi vodja ljubljanskih brambovcev Lovro Pogačnik - kot je pričal Maistrov borec in temu nekajkrat tlesknil z dlanmi, se °2rl navzdol. Nobenih novih glasov, bi roke> Pa vendar: sleherni glas o za vse nas zlat' 9las! Obrazi so se (X. ra29rete roke so kar same od sebe im° torei P° vrstl’ J'h Je utišal podporoč-K^bove^08? Predsednik republike Vilmoš °b°roženih sil Murske republike s erneczky se najprej obračata k vsem, \ in sabljo v roki stopiti v bran naše k’ ^esda smo v en piš pognali boljše-bi 0 treba trdo obstopiti mejo, ki ni tako ^Orpj/p dernišljali, je poudaril. Rogaševci, k Ce,/^izris ^trovci, Prosenjakovci, Dobrovnik, .^n, a na namišljenem zemljevidu. , 'J/e. ^vo/Pje planil Kalman Vrajonski. °Zrl možakar pred njim. Vs/. Feri Lainšček, Raza (Založba Borec, 1986) Soboški hotel Dobrai med obema vojnama (Foto: Jože Kološa) nomijo pod staro, torej madžarsko državo .Todobnega mnenja je bil v začetku tudi župnik Ivan Baša iz Bogojine, medtem ko so se tako imenovani ljubljanski dijaki Mihael Kuhar, Mihael Erjavec, Jožko Godina in Ivan Jerič zavzemali za priključitev k novi ki sojih imeli prekmurski Slovenci pod boljševiško ogrsko vlado, dobila dovoljenje, da vojaško zasede Prekmurje« (Metka Fujs, Kako so...), zato so jugoslovanske enote pod poveljstvom generala Krste Smiljaniča že 12. avgusta vkorakale v Prekmurje, seveda po odobri- tvi Vrhovnega sveta mirovne konference z dne L avgusta 1919. Ne boste verjeli, po izjavah pričevalcev je bila to prijateljska vojska, ki so jo domačini razu- besedo dr. Andreja Hozjana, pri domači založbi. MILAN VINCETIČI * Navedek z enega od letakov, ki jih je mariborska stotnija trosila nad Prekmurjem. 1919. Slovenci so takrat prvič jasno občutili, da gre za njihovo narodno državo, čeprav so poznejši meseci in leta pokazali, da jih tudi ta ni najbolje razumela in da z agrarno reformo ni izpolnila vseh gospodarskih obljub oz. želja. Med katoliškimi narodnimi voditelji je bila ves čas skepsa zaradi pravoslavja in Klekl si je v opozicijski SLS kot ■ državni poslanec znotraj avtonomističnega programa ves čas prizadeval tudi za avtonomijo, in to zaradi verskih in narodnih posebnosti. Prva leta so bila vsekakor negotova - privajanje na novo upravo, ki je bila pogosto premalo senzibilna, postavljanje mejnikov na državne meje, kar je vzbujalo madžarski irendentizem - vendar se je sredi dvajsetih let vse skupaj nekako umirilo. Metka Fujs, Smo Prekmurci znali izkoristiti prevratna obdobja (Vestnik, 10. sept. 1998) Najbrž so imeli že prej domenjeno, kje naj bi potekale meje, a so vseeno hoteli slišati ljudi. Takrat so se zmenili, da bo potekala po razvodnici, a bi morala iti cikcak. Pri nas v Martinju bi morali nekaj hiš razdvojiti. Čez nekaj časa so se zmenili, da bodo mejo pomaknili za sto metrov in si izbrali bolj ravno mejo med ozemljem kmetov in grofov. Takrat niso gledali, ali je vmes breg ali dolina. Šele okoli leta 1923 so začeli vkopavati kamne. Takrat ljudje niso dobro vedeli, kaj pomeni, da smo v SHS, kot mi pred leti, ko smo se osamosvajali. Računali so, da Slovenci ostanemo skupaj, kar se je tudi uresničilo. Takrat nismo razumeli tega, češ da smo pod srbskim jarmom. To smo slišali šele pod madžarsko okupacijo. Takrat so nam dopovedovali, kakšni sužnji smo bili. Kakšni sužnji neki, smo rekli, mi smo bili vendar v Jugoslaviji svobodni ljudje. Lojze Kozar, Takrat niso gledali, ali je vmes breg ali dolina (Vestnik, 1. april 1999) AKCIJE 29. julij 1999, Gospa tajnica, danes praznujete M esec julij je čas dopustov, ko si nabiramo moči, čas, ko se malo več pogovar- jamo, smo skupaj, zato bomo potem v službi še uspešnejši. Nekaj dni pred odhodom na dopust gospe tajnice Milojke ZRIM smo se napotili na podjetje Projektivni biro inženiring, d. o. o., M. Sobota in jo presenetili s šopkom sončnic. Poleg sončnic je bilo še veliko cvetja in zelenja. Modre hor-tenzije so dajale šopku abstraktni videz, očke pa so poudarjale rumeno barvo. Višino šopka je določalo klasje pšenice in ovsa. Ogrodje, ki je bilo iz vrbe, je bilo pleteno čez celo površino šopka. Zeleni plodovi so viseli, listi hoste pa so dajali res prečudovitemu šopku celotno po- in sedanjosti ■BE K onec julija pred tridesetimi leti je izšla v Vestniku zanimiva reportaža s pomenljivim naslovom: Za Hodoš, prestopiti prosim! Avtor reportaže, žal že pokojni Vestnikov urednik Jože Šabjan, je spregovoril o ukinitvi legendarne Goričke mariške in pisal tudi o zadregah v zvezi z avtobusi: »O, saj pelje, samo da ne veš, kje? Če ga čakaš na postaji v Adri-jancih, bo odpeljal prav gotovo sko- Tukaj se neha gorička železna cesta. Zadnji metri tračnic so dvignjeni, vendar ne odmontirani. zi Peskovce, in ko ga boš čakal tam, bo vozil skozi Adrijance. In koga naj potem preklinjaš? Šoferja? Ta pelje tam, kjer je boljše cestišče; v podjetju jim menda ne priznajo povečane porabe goriva, ki je logična, če vozijo po slabih (ne)cestiščih.« Ljudje so seveda nergali, nikakor jim ni šlo v račun, zakaj so njihov vlak kratko malo ukinili: »Tudi grožnje niso redke. Ljudje pravijo, da je bivši občinski odbornik Ludvik Orban pogorel zaradi tega, ker se morda ni dovolj zavzemal, da bi .mariška’ ostala na tračnicah. Če je tako, je Orban drago plačal ukinitev železnice na Goričko, saj mu je pogorelo celotno gospodarsko poslopje, mizarska delavnica in 90 odstotkov žit, ki jih je že imel spravljene pod streho.« V tem času so delavci ŽTP-ja tudi začeli razdirati progo. Ljudje pa so bili spet na nogah. »Če je ljudstvo pametno, naj jih nažene,« je nekdo klical v Petrovče. Mačkovčani pa so odgovorili: dobo. Gospa Milojka ni mogla skriti navdušenja. Šopek je oblikovala gospa Zdenka Šajt iz cvetličarne Cvet na tržnici v M. Soboti. Gospa Milojka v šali reče: »Sem edini birokrat v 15-članskem kolektivu, drugi so projektanti.« Radi se pohvalijo s projektiranjem za So-bočanko, grad Rakičan, rogašovsko šolo itd. V njenem desetletnem službovanju se je zamenjalo šest direktorjev. Preden je prišla na Projektivni biro, je bila pet let na ŽVZ-ju. Gospod direktor o svoji tajnici pravi, da je do strank prijazna, da obvladuje stvari, da si je s prakso pridobila izkušnje in da so z njo zadovoljni. Vrtnarstvo, d. o. o., M. Sobota, cvetličarna Cvet in Vestnik ji želijo še veliko presenečenj in uspehov. OLGA VARGA ■ »Če jih ne boste ustavili tam zgoraj, jih bomo mi!« Danes gradbince nove proge, ki so dobesedno razrili naše Goričko, nihče ni preganjal. Še več: nekateri sojih čakali z odprtimi rokami, češ nekaj naših ljudi bo vsaj dobilo služ- Naj... kmetija a je bila lansko leto kmetija izbrana na levem bregu Mure, je bistveno vplivalo na letošnje prijave, kajti še nobeno leto do sedaj jih ni bilo toliko prav iz prekmurskega konca. Razveseljivo je, da je lanska naj... kmetija opogumila te kmeto- valce. Prav nič čudnega ni, da smo kar lep čas prebili na Goričkem in smo si lahko ogledali vse prijavljene kmetije. In ker ob tem spoznavamo še čudovito pokrajino, so naše avanture, ki se zavlečejo pozno v noč, toliko lepše. Odkrivanje skrivnosti našega podeželja Najprej smo se ustavili pri naših starih znancih Čantalovih v Pertoči. »Što nas je prijavo,« so nas pozdravili in se nas razveselili, potem pa takoj »obtožili« soseda, ki jih je že lep čas dražil, da bodo dobili obisk za naj... kmetijo. Če je bil res on ali ne, ne vemo, mi smo vseeno morali k njim na obisk, oni pa mu bodo že »pokazali«. Po domače jim pravijo bo pa tudi za zemljo so nekaj odšteli ... Se je morda ta mož na zadnjih metrih hodoških tirov zastrmel v tako prihodnost? Kdo ve. MVi Glejte z Vestnikovimi °c Po skoraj 40 letih bo Luna spet za hip zakrila Sonc videli tudi na območju Pomurja, za to pa bodo p<)U t je na zaščitna Vestnikova očala. Ta bomo poslali (e,,‘ bralcem, ki boste pravilno odgovorili na štiri ti < napačna). ,nA/. 1^* 1) Zadnji popoln Sončev mrk je bil pr^tas 1 2) Sonce bo prekrilo Luno. 3) Mrk bo II. avgusta med 12.45 in ^2.4*. 4) Mrk bo najbolj viden v Budincih. 5) Naslednji mrk bo 2081. leta. Zaokrožite štiri pravilne trditve in rešitev pošljHe 1 torka. 3- avgusta, na naslov: Vestnik. Ulica Murska Sobota. Imena nagrajencev bomo obje' Turovi, kar naj bi bila »couna«, stara že okoli 150 let, po novejšem pa se pišejo Čantala, čeprav so njihovi sorodniki vsi Čontala. Vrli Občinarje družino pri zapisih po svoje preimenoval iz Čontala v Čantala in sedaj je tako ostalo, pa kaj bi komplicirali. Naslednja postaja so bili Gom-bočevi v Gerlincih, kjer smo na dvorišču srečali samo majhno Irenco, ki se je igrala s pretakanjem vode, njeni starši in babica pa so bili na delu v vinogradu. Zavedajo se, da morajo trdo delati, da potem nekaj nastane. Tako so v 50. letih začeli dobesedno iz nič. Svoj prvi dom so si ustvarili v majhni hišici, ki je bila krita s slamo, potem pa je rasla in zrasla v kmetijo, kot je danes. Pomagati pa so si morali tudi z delom tujini. Čeprav si še danes zaradi obilice dela ne morejo privoščiti pravih počitnic, kakšen prost dan izkoristijo za krajši izlet. Seveda jim veliko časa vzame tudi velik vrt ali bolje rečeno vrtovi okoli hiše, kjer zrase vse, kar si človek zaželi. Ker imajo zimski vrt, imajo že zgodaj spomladi in pozno jeseni veliko zelenjave, kakršna se včasih ne dobi niti na tržnici. Pravo odkritje pa nas je čakalo pri FlegarjevihvGer^ urejenosti kmetije iindvo-skrivnosti odkriva P mim, da smovidehv “ ga, kar hrani gospo^ « pobiti pravi>>ezerme® L imazbrane nem in vesten gosp •fe Orati SePtembra al' °k’ <"^pregloboko, Oraniem nk’ k J0 s Pre9lobokim ^an?m° na površJe> ne ^epe^'1® 'n razvoja ^lano °-an^a lahko plitko ob’ ti do |,On k '0 moramo opravijo DMSeptembra- ko tla še ^nia^' D°br' Strani po' !ražnosatn vezi med društvoma * FRANČEKSTtr Kajse je dogajalo na OŠ Bogojina? Pohod, sejem, akcija... Mostje - Banuta Nimajo gasilskega do^’ imajo pa »orodišče« , Posebno skrb so namenjali ohranjanju čistega okolja Ekološki shod na temo človek in ole so kot mravljišča, kjer se med tednom tako rekoč vedno kaj dogaja. Na OŠ v Bogojini so namenili v zadnjem času precej pozornosti zlasti planetu Zemlja in dejavnostim, ki so zanimive za učence. Začelo se je s pohodom pomladi ali dnevu cvetočih češenj. Organizator in vodja je bil likovni pedagog Jože Gutman. Pot je zemlja pred OŠ Bogojina bila dolga 32 kilometrov, šolarjem pa se je pridružilo tudi nekaj pohodnikov Planinskega društva Murska Sobota. To je bila pot spoznavanja znamenitosti, zabave in razvedrila. Vodila jih je do Vučje Gomile, Sela, Fokovec, Sv. Benedikta, Kančevec in Gornjih Petrovec. Pohod so sklenili na Pindži, kjer so pohodnike že pričakali starši učencev. Tega dne pa ni bil samo pohod, ampak so pripravili še tekmovanje Vesela šola, ki ga je vodila učiteljica Erika Koca. Sledil je bolšji sejem sedmo-šolcev, na katerega so povabili še učence drugih osnovnih šol. Vsi so imeli možnost prodajati in kupovati razne predmete po zelo nizkih cenah, se spoznavati, navezovati prijateljstva... Naravoslovni dan je bil posvečen vodi ter razumevanju in čutenju narave s ciljem, da bi mladi doživljali naravo z vsemi svojimi čuti, jo vzljubili in se zavedali tudi lastne odgovornosti do nje. Učenci so postavljali vodne brvi in zasadili okrasne rastline na šolski učni poti, ob potoku Lipnica so proučevali izkoriščanje vodne energije, ugotavljali so, od kod prihaja pitna voda in kam gre odpadna voda, proučevali so kroženje vode v naravi, spoznavali glavne onesnaževalce, vzroke in posledice onesnaževanja, predlagali so ukrepe proti onesnaževanju voda, obiskali so biološko čistilno napravo, spoznavali vpliv kmetijstva na podtalnico in opozarjali na čezmerno porabo vode. Naravoslovni dan so sklenili z ekološkim shodom pred šolo. Na voljo so jim prostori krajevne ■, n0 skuP°°? asi Mostje in Banuta imata skupno krajev ^ij p stovoljno gasilsko društvo. Na tem obmodu nji mov, za njihovo varnost pred požari in gas de, pa skrbi okoli 35 gasilcev. « t; v r>h nekdaPJ* hišk*’ Tukajšnji gasilci nimajo svojega doma, cm piše n4 Mostju, ki je zdaj vaški dom, imajo le »orodišče«. opre®0’.^ kateri je garaža za gasilski avtomobil in drugo nu so Stanke, strokovno izpopolnjevanje in družabna voljo prostori krajevne skupnosti, ki so v bhznj & v ,e,^ In če si ogledamo staro črpalko, ki je razstav J .^e naP^tji gasilsko garažo, lahko vendarle zapišemo, da s° ®asa pred so varno spravljene v garaži, izjemna pridobitev c so bili domovi na tem območju še bolj izposW M® zdaj. S slamo pokrite strehe in »cimprane« stene bilo p ve in gašenje s preprosto črpalko na ročni P učinkovito. Učenci bogojinske šole se vsako leto udeležujejo tudi čistilnih akcij in tudi tako pripomorejo k čistejšemu okolju. Vendar vedno znova tudi potožijo, da njihovo delo in trud kar hitro izničijo tisti, ki do narave nimajo primernega odnosa oziroma mislijo, dajo lahko brezbrižno onesnažujejo. Ne zavedajo pa se, da s takimi dejanji sami sebi kopljejo grob, žal pa tudi skrbnim in ekološko ozaveščenim ljudem, kajti narava se maščuje vsem. JGI društ,aM^ »Orodišče« Prostovoljnega gasilskega m $ črpalko. V ozadju je stari del Mostja. F°t0' ■ ?9. julij 1999 IZ NAŠIH KRAJEV ^vek in njegov poklic Žagar Karči E Odranec sin in vnuka nojermenik), saj v napravo, ki se premika gor in dol, lahko daš več žag - pač toliko, kolikor je potrebno, da dobiš (izžagaš) določeno debelino tramov, špiro-vcev, desk ... 1972. leta seje odločil za nakup žage na gater. Premer prvega gatra (žaga podjetja Pomurje, kije bila nekoč v sedanji Gregorčičevi ulic v Murski Soboti, na mestu, kjer je vrtec) je bil 500 milimetrov (50 centimetrov), kar je v nekem obdobju, ko so žagali predvsem les, ki so ga vozili domačini in okoličani, celo zadoščalo. dkov na traktorje, tovornjake ..., ki jih potem odpeljejo na domove naročnikov. »Zlata vreden« pa je tudi skobeljni stroj, s katerim je mogoče obdelati deske z vseh štirih strani, to pomeni, da je z njim mogoče pridobiti lesne obloge za stene in stropove ter tudi lesen pod, širok 20 centimetrov. Karel, po domače Karči, in žena Marija sta začela pred 40 leti skoraj iz nič. V omenjenem obdobju sta veliko prigospodarila. Zgraditi sta dala seveda tudi veliko stanovanjsko in gospodarsko poslopje. V zakonu so se 8|,^n^an*so znani Pridelovalci ajde in in kaše, Veri i- ajdove *n prosene Karel Ho/ 'j3'' ne: fud' ^4-1 etn i P° ^omače Karči, ks Majavi kiSejeukvarja-'Ma oj« °stJ°- Kasarno sta W'?°če Karel in mati ta nab*n sta Preživ-sv°jih deset otrok. nekoč prido-ai/ 'n Proseno kašo s s,°Pah 0?i 6 In Prosa v lesenih ’0žHipoSnrOnia Pripravah na Mtn od J’V kateHh se s tol-^en. n ranJuje trši ovoj od ?l°vih in bil° Pri Hor- ^^Prid// V Odrancih, |t(>!asP0Seh1Vali kaŠ° *Z a|de in '»ibih bnitn str°jem. Dok-^Mani /aSi ^ktrike, je v k„,a preProst dizelski eregaie bilo treba 0Sače ? Pa r°čno zagnati. s° mu rekli pafkač. Žagarstvo in izdelava lesnih oblog pri Horvatovih ne bosta izumrla. Na fotografiji so tri generacije: ustanovitelj žage Karči, prevzemnik obrti Karel in vnuka. te; nekako »samozadolžil« pa se je za brušenje žag za polnojer-menik. Občasno pa nabrusi tudi žago cirkularko, ki jo prinese kak sovaščan ali stranka. Seveda ne brusi več s pilo kot nekoč, ampak s polavtomatskim novejšim brusilnim strojem. Skoraj vedno v brusilnici Žagarja Karčija sem seveda povprašal, kako je z njegovim prostim časom? Ali ga sploh ima? Odvrnil je, da gre včasih v vinograd, vendar ne delat, saj mu zdravje tega ne dopušča. Včasih kaj pokramlja s strankami, včasih gre v trgovino in Kapelico (lokal pri trgovini)..., skoraj praviloma pa je doma. Svojčas je bil tudi vaški aktivist, član šolskega odbora, deloval je pri soboški in pozneje lendavski obrtni zbornici... Zelo pa je srečen, ker z obrtjo nadaljuje sin Karel in tudi domača vnuka sta se zapisala lesarstvu: Roman bo kmalu lesarski tehnik, Simon pa bo šel v tretji letnik in bo postal mizar - tapetnik. Doma je še vnuk Sašo, ki pa je še osnovnošolec in bo, kot pravi, policist. Horvatova imata še šest »drugih« vnukov (otroci družin drugega sina in hčera). Pa prosti čas mlajšega Karla Horvata? Kot velik gojitelj ptic je član beltinskega društva za varstvo in vzgojo Slavček. Za svoj konjiček je uspel navdušiti tudi ženo Zlato. Besedilo in foto: ŠTEFAN SOBOČAN I na kratko Lendava V KS Lendava bodo z denarjem krajevnega samoprispevka in finančnim deležem občine uredili novo ulično razsvetljavo. Dela so zaupali podjetju Gidos. Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota pa bodo uredili daljši pločnik. Obe naložbi bosta stali 31.000.000 tolarjev. (J. Ž.) Pomurje Po podatkih območne enote Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota je ta čas vključenih v javna dela na območju Prlekije in Prekmurja 717 nezaposlenih, ki izvajajo 289 programov. S tovrstno zaposlitvijo (posameznik lahko dela največ leto dni) se je število nezaposlenih sicer nekoliko znižalo, še vedno pa je na zavodih prijavljenih 10.153 iskalcev zaposlitve. (F. KI.) Sebeborci Sj 2a C Pa Je Karel upore JSna/0800 s'amoreznice M Za rezanJe sla- ^do h- StebeL Hodil je j (neke 'n Pr>Pravljal V'silažo) za a. navadn0 malo 3 kot S0 sicer ^''Poga^^ drugi kme‘ ’r0Čn0’ pOZ’ L?Mev Večj° slamorez-Č®0dranrSte Puhalnikom. JSb, M . ru8> se bodo še Ceniti h bllo-Pa^c‘pa "MSaj je po' 3Vtak0 v ’ !katero je Ka-od hišc do ^za^81 in ža8al Pre-s sovaščanko upora- fe®Po 35 letih Marijo Raduha in se preselil na njeno domačijo v sedanji Dolinski ulici v Odrancih. Bila je edinka, ki pa je žal imela težko mladost, saj je zgodaj zgubila starše. Lepo sta se razumela, delala in varčevala, nakar je (menda je bilo 1964. leta) kupil stabilno cirkularko in začel doma žagati hlode domačinom in okoličanom. S to cirkularko je naredil tudi veliko reme-nakov, ki sojih potrebovali zidarji kot opaže pri gradnji odranske cerkve. Kot pomembno za razvoj ža-garstva je omenil 1967. leto, ko je dal izdelati pri mojstru v Nor-šincih pri Ljutomeru stoječo (pokončno) tračno žago, s katero pa je (podobno kot s cirkularko) lahko naenkrat rezal -žagal le en rez. Produktivnejše pa so seveda žage na gater (pol- Uresničena želja: širši gater Kam pa s hlodi, ki imajo širši premer? Mar naj jih prej tešejo in tako uničujejo kakovosten les? 1975. leta je padla odločitev o nakupu širšega - 650-milimetr-skega (65-centimetrskega) gatra. Pripeljali so ga iz Avstrije in ga uporabljajo še danes. To je bila dobra naložba, še zlasti za novejši čas, ko na Horvatovi žagi v Odrancih žagajo tudi veliko debelih hlodov, ki jih žagar ali drugi kupujejo na Kočevskem. Novejša pridobitev je tudi močan viličar, s katerim vozijo hlode na podstavke pred žago, od koder jih (hlode) potem le še skotalijo na žagarske vozičke. Z viličarjem pa tudi nakladajo skladovnice desk, tramov, špirovcev... pa tudi lesnih odpa- jima rodili štirje otroci: sinova Karel in Štefan ter hčerki Marija in Elizabeta. Domov seje poročil sin Karel, kije 1. aprila 1998. leta prevzel od očeta ža-garstvo in izdelavo lesnih oblog. To pa seveda ne pomeni, da je zdaj 64-letni oče Karči brez dela: tu in tam še kaj pomaga pri žagi, na primer pri razrezu desk v la- •S tu e* 080 1234! • v, o TOM pri.ZFMS MtZPUkČtN KUC V5AK DAN OD DO 20h N Sebeborcih bodo v okviru referendumskega programa povečali pokopališko vežico. Naložba bo stala 13.000.000 tolarjev. Denar krajevnega samoprispevka pa ne bo edini vir, kajti računajo tudi na pomoč lokalne skupnosti, neposredne prispevke krajanov in pokroviteljev. K lepšemu videzu bo prispevala tudi ureditev okolice in poti. Na pokopališču bodo uredili tudi razsvetljavo. (G. G.) Pomurje Evangeličanska humanitarna organizacija EHO - Podpornica je minulo leto namenila nekaj sto tisoč tolarjev kot pomoč za obnovo v potresu poškodovanega Posočja, za begunce v centru v Vidoncih in za oskrbovance domov v Rakičanu in Lendavi. 1.100.000 tolarjev, zbranih za tako imenovano medgnianjsko pomoč, pa je razdelila za sanacijo cerkve in ureditev župnišča na Hodošu. Vedno skupaj - ob delu, zabavi in sprostitvi: Katja, Jasmina, Urška ... Le kje se je izgubil Aleš? veletno sodelovanje v mednarodnem projektu COMENIUS, ki je zbližalo OŠ Puconci in OŠ Janos Sajnovics iz Tordasa pri Budimpešti, je dobilo v letošnjem poletju novo potrditev: izmenjali sta se dve skupini učencev.Otroci z Madžarskega so se udeležili prekmurskega tabora Življenje na podeželju, otroci s puconske šole pa so bili na madžarskem taboru Ohranjanje kulturne dediščine. ■S h 1 n ’ ; Potrošili. j več kot polo- ChS 6Clh so na mejnem I šnjimt »prehodni ) . .. »Ci^li 622^ ’ neveljavne bre- Dot S ' V prvem vica tujcev. Komandir postaje mej- ne policije Gederovci Zmagoslav Desternik Cigan, ki nam je posredoval informacijo o prehajanju meje v Gede-rovcih in aa Kuzmi, meni, da bo manj prehajanj tudi v drugi polovici leta in bo celoletno število nižje (v primerjavi z lanskim letom) za 20 odstotkov. V šestih mesecih so izdali na kuzemskem prehodu 165 turističnih prepustnic, 94 dovoljenj tujim lovcem za vnos orožja, zavrnili pa so 36 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Z neveljavno potno listino pa je hotelo k nam 58 tujcev. Š. S.I Snežni plug ubil otroka V Levanjcih, občina Desternik, v Slovenskih goricah se je zgodila pretresljiva nesreča: 25. julija okrog 20.50 se je smrtno ponesrečil komaj pet let star otrok I. M. Le-ta se je igral na dvorišču kmetije 56-letnega Alojza P. Otrok je splezal na kovinski plug za pluženje snega, ki je bil prislonjen na ograjo. Slutimo lahko, da je bil postavljen neprimerno, kajti zgolj pod težo otroka se je prevrnil in otroka pokopal pod seboj. Priklopni del pluga je stisnil otrokov prsni koš in mu povzročil tako hude poškodbe, da je zaradi njih v bolnici na Ptuju umrl. Včeraj smo se na pokopališču v Murski Soboti poslovili od znanega in uglednega obrtnega mojstra - urarja Komela Pustaia. Bil je otrok »Sobote«, rojen 24. 7. 1930. Po končani osnovni šoli je začel obiskovati nižjo gi- mnazijo, a je iz nje izstopil in se šel učit urarstva, da bi čim-prej prišel do svojega kruha. V letih 1944-48 je bil vajenec in pomočnik pri takrat znanem urarju v Murski Soboti. Leta 1952 je opravil pomočniški izpit in delal dalje pri svojem mojstru. Leta 1954 je postal urarski mojster in temu poklicu ostal zvest do napada krute bolezni oziroma do svoje prezgodnje smrti. Zadnje leto je bolehal in delal v upanju na ozdravitev, vendar bolezen ni popustila. Zaprosil je za upokojitev in junija 1999 prenehal opravljati obrt. Vsa leta svojega obrtniškega delovanja je bil aktiven član stanovske obrtne organizacije in njenih organov. Ko je bila leta 1956 ukinjena Okrajna obrtna zbornica v Murski Soboti in so nastopili v takratni obrtništvu nenaklonjeni družbi težji časi za obrt, ni miroval. Bil je med tistimi obrtniki, ki so iskali možnosti za združevanje obrtnikov in se borili za boljše pogoje obrtne dejavnosti. Leta 1975-78 je bil med ustanovitelji društva samostojnih obrtnikov Pomurja, ob sprejetju novega obrtnega zakona leta 1979 pa aktiven član okrajnega obrtnega združenja. Od tega leta naprej je bil stalen član organov združenja, kjer je s svojo aktivnostjo in zavzetostjo sodeloval pri oblikovanju in rasti sedanje obrtne zbornice. Še med boleznijo je aktivno sodeloval pri delu sedanje zbornice. V času svojega delovanja je bil tudi član in je deloval v organih šole, ki je izobraževala za obrtne poklice. Vseskozi je zagovarjal šolski sistem, da se mora prihodnji obrtni delavec izobraževati ob delu in na delovnem mestu, vzporedno pa obiskovati poklicno šolo. Za svojo aktivno delovanje v obrtni zbornici je prejel številna priznanja Obrtne zbornice Murska Sobota in Obrtne zbornice Slovenije. Posebno visoko priznanje pa je prejel od madžarske države za dolgoletno sodelovanje pri vzpostavljanju in utrjevanju stikov z obrtniško organizacijo na Madžarskem (KIOSZ Szombathey) in našo obrtno zbornico. Z njegovo prerano in nepričakovano smrtjo smo obrtniki izgubili zavzetega in delovnega prijatelja, zato mu v imenu Območne obrtne zbornice Murska Sobota in njegovih stanovskih kolegov izrekamo iskreno zahvalo za njegovo opravljeno delo in pomemben prispevek k ugledu obrti. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MURSKA SOBOTA ■ Zaklad sredi vasi Blagoslov obnovljene kapele arsikdo sploh ne ve, kje leži majhna idilična podeželska vasica Dobrava. To sploh ni čudno, saj skozi vas ni speljane nobene ceste, ki bi vodila v kakšen drug kraj. In vendar, iz vasice s petnajstimi hišami, enako tudi iz vseh drugih, so ljudje odhajali v širni bližnji in daljni svet. Kljub razdalji so vseeno ostajaii povezani z ljudmi, ki so ostali. Ta povezanost je ustvarjena na mnoge načine. Eden od teh pa je prav gotovo vaška kapelica, ki stoji sredi vasi že od leta 1899. Ob tem jubileju so se vaščani Dobrave na pobudo domačina iz Kanade odločili, da obnovijo kapelico. Obnova se je začela junija 1997. Kljub prostovoljnemu delu pa ni šlo brez denarja. Skupaj so zbrali tri milijone. Maše z blagoslovitvijo se je udeležilo več kot štiristo ljudi. Med njimi je bila tudi večina tistih, ki so jih vabila dosegla daleč od slovenskih ognjišč. Domači župnik gospod Štefan Vinkovič je v svoji homiliji spregovoril o zakladu, ki ga vsak človek nosi v svojem srcu. Pri tem je poudaril, da človek poleg duhovnosti potrebuje tudi materialno osnovo za svoje življenje. Pomemben je le pravilen medsebojni odnos in seveda odnos človeka do njiju. Mašo sta s svojimi glasovi polepšala dekliški in moški pevski zbor iz križevske župnije. Marsikdo se je ob tej priložnosti po dolgih letih spet srečal s svojimi prijatelji ter znanci iz zgodnjih mladostnih dni. V takih trenutkih se rodi v njihovih srcih tudi pesem. K temu so na začetku pripomogli člani moškega pevskega zbora iz Križevec. V kapelici, posvečeni srcu Marijinemu, je slikar g. Mertuk naslikal štiri nove slike: svetega Jurija, Frančiška, Jezusa - dobrega pastirja ter Marijino kronanje. Kapelica je dobila tudi nov lesen oltar, ki je delo g. Rajha. Od lanskega maja se po zaslugi elektrifikacije, ki jo je opravil g. Muleča, v zvoniku redno oglaša zvon, potem ko so ga po vojni leta 1947 spet dali na svoje mesto. Najdlje je ročno zvonil g. Muršič, ki je več kot trideset let v vsakem vremenu večkrat na dan oznanjal poslanstvo zvonika in kapelice. J&J ■ 20 ŠPORT 29. julij 1999, Nogomet Izraelski Hapoel v Moravskih Toplicah Pred startom v 1. SNL Mura za vrh, Potrošnik za sredino V Zdravilišču M. Toplice so na 10-dnevnih pripravah nogometaši Hapoela iz Izraela, ki je član prve lige, za moštvo katerega sta igrala tudi slovenska nogometaša Gliha in Usnik. Gostje so prvo tekmo odigrali v Križevcih v Prekmurju z moštvoma Črenšovec in Lesoplasta, z vsakim po 45 minut ter zmagali s 5:0 (4:0). V prvem polčasu so premagali Čren- Mali nogomet Dva naslova Prosečki vasi Končana so bila tekmovanje v Občinski zvezi KMN Puconci in tekmovanja za pokal Občine Puconci. Oba naslova so osvojili nogometaši Prosečke vasi. Najboljši so prejeli iz rok župana Občine Puconci g. Novaka priznanja in nagrade. (DS) Skupina A Prosečka vas 2218 1 3 102:29 55 Predanovci 2214 7 1 81:29 49 Košarovci 2214 3 5 74:46 45 Šalamenci 2211 3 8 44.35 36 Moščanci (-1) 2210 4 8 51:62 33 Puževci 22 9 4 9 66:54 31 Bodonci 22 9 4 9 41:45 31 Vadarci 22 8 4 10 51:60 28 Otovci 22 7 4 11 60:76 25 Izvir 22 7 1 14 50:69 22 Poznanovci 22 5 2 15 38:105 17 Vidonci 22 1 1 20 42:90 4 Skupina B Pečarovci 1411 1 2 80:26 34 Mačkovci 14 9 3 2 65:30 30 Breza 1410 0 4 60:31 30 Lemerje 14 8 1 5 16:41 25 Beznovci 14 5 1 8 40:40 16 Zenkovci 14 4 3 7 42:44 15 Strukovci 14 3 2 9 32:58 11 Bankovci (-1) 14 0 1 13 5:809 0 Milovan Tarbuk - trener Mure: »Priprave za novo šezono so Razpored tekem 2. SNL 1999/2000 1. krog - 15. 8. '99 ob 17.00 Avtoplus Korte: Črenšovci Jadran Šepič: Drava Šentjur: Monter Rogoza Živila Triglav: Ivančna Gorica Elan: Zagorje Železničar: Šmartno Aluminij: Tabor Nafta: Koper 2. krog - 22. 8. '99 ob 17.00 Črenšovci. Koper Tabor: Nafta Šmartno: Aluminij Zagorje: Železničar Ivančna Gorica: Elan Rogoza. Ž. Triglav Drava: Šentjur Avtoplus: Jadran 3. krog-29. 8. ’99 ob 16.30 Jadran: Črenšovci Šentjur: Avtoplus Ž. Triglav: Drava Elan: Rogoza Železničar: Iv. Gorica Aluminij: Zagorje Nafta: Šmartno Koper: Tabor 4. krog -1.9. '99 ob 1 7.00 Črenšovci: Tabor Šmartno: Koper Zagorje: Nafta Iv. Gorica: Aluminij Rogoza: Železničar Drava: Elan Avtoplus: Ž. Triglav Jadran: Šentjur 5. krog - 5. 9. '99 ob 16.30 Šentjur: Črnešovci Ž. Triglav: Jadran Elan: Avtoplus Železničar: Drava Aluminij: Rogoza Nafta: Iv. Gorica Koper: Zagorje Tabor: Šmartno 6. krog - 12. 9. '99 ob 16.30 Črenšovci: Šmartno Zagorje: Tabor Iv. Gorica: Koper Rogoza: Nafta Drava: Aluminij Avtoplas: Železničar Jadran: Elan Šentjur :Ž. Triglav 7. krog -19. 9. '99 ob 16.30 Ž. Triglav: Črenšovci Elan: Šentjur Železničar: Jadran Aluminij: Avtoplas Nafta: Drava Koper: Rogoza Tabor: Iv. Gorica Šmartno: Zagorje 8. krog - 26. 9. '99 ob 15.30 Črenšovci: Zagorje Iv. Gorica: Šmartno Rogoza: Tabor Drava: Koper šovce s 4:0. Strelca sta bila Gliha (2) in Usnik (2). V drugem polčasu pa so premagali Lesoplast z 1:0. Strelec je bil Hazan. En polčas sta igrali tudi moštvi Črenšovec in Lesoplasta. Zmagali so Črenšovci z 2:0. Izraelci, ki bodo v Moravskih Toplicah ostali do sobote, so v torek igrali v Črenšovcih, v petek pa bodo igrali v Bakovcih. (FM) Avtoplas: Nafta Jadran: Aluminij Šentjur: Železničar Ž. Triglav: Elan 9. krog - 3. 10. '99 ob 15.30 Elan : Črenšovci Železničar: Ž. Triglav Aluminij: Šentjur Nafta: Jadran Koper: Avtoplas Tabor: Drava Šmartno:'Rogoza Zagorje: Iv. Gorica 10. krog - 10. 10. '99 ob 15.30 Črenšovci: Iv. Gorica Rogoza: Zagorje Drava: Šmartno Avtoplas: Tabor Jadran : Koper Šentjur: Nafta Ž. Triglav: Aluminij Elan: Železničar 11. krog - 17. 10. '99 ob 15.30 Železničar: Črenšovci Aluminij: Elan Nalta: Ž. Triglav Koper: Šentjur Tabor:Jadran Šmartno: Avtoplas Zagorje: Drava Iv. Gorica: Rogoza 12. krog - 24. 10. '99 ob 15.30 Črenšovci: Rogoza Drava: Iv. Gorica Avtoplas: Zagorje Jadran: Šmartno Šentjur: Tabor Ž. Triglav: Koper Elan: Nalta Železničar: Aluminij 13. krog - 31. 10. '99 ob 13.30 Aluminij: Črenšovci Nafta: Železničar Koper: Elan Tabor: Ž. Triglav Šmartno: Šentjur Zagorje: Jadran Iv. Gorica: Avtoplas Rogoza: Drava 14. krog-7. 11.'99 ob 13.30 Črenšovci: Drava Avtoplas: Rogoza Jadran: Iv. Gorica Šentjur: Zagorje Ž. Triglav: Šmartno Elan: Tabor Železničar: Koper Aluminij: Nafta 15. krog - 14. 11. '99 ob 13.30 Nafta: Črenšovci Koper: Aluminij Tabor: Železničar Šmartno: Elan Zagorje. Ž. Triglav Iv. Gorica: Šentjur Rogoza: Jadran Drava: Avtoplas Prihodnjo nedeljo se začenja nova tekmovalna sezona v prvi državni nogometni ligi, kjer ima pokrajina ob reki Muri dva predstavnika - Muro iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltinec. Za tekmovanje se obe moštvi že dalj časa pripravljata, prišlo pa je tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. O pripravah, spremembah in pričakovanjih smo se pogovarjali s trenerjema Mirovanom Tarbukom (Mura) in Nikolo Škrbičem (Potrošnik). Pokal NZS_________________ Mura premagala Rudarja, Potrošnik se je poslovil Odigrane so bile nekatere tekme šestnajstine finala za pokal Nogometne zveze Slovenije. V derbi tekmi prvoligašev je Mura v Murski Soboti premagala Rudarja iz Velenja z 2 : O (O : 0). Strel- j Društvo jadralnih padalcev Štrk Na letališču srečanje jadralnih in motornih pilotov Društvo jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti in vključuje 17 članov, od katerih jih aktivno leti 14, organizira od 31. julija do 3. avgusta 1999 na športnem letališču v Rakičanu srečanje jadralnih in motornih pilotov, ki letijo z motorji na vitel (vitel kot pomoč pri vzletu jadralnih padalcev). Rokomet V Fokovcih je bil prvi rokometni tabor, ki sodi v okvir rokometne šole Poleta iz Murske Sobote. Tabor, ki sta ga vodila Branko Kreft in Mitja Ambruš, je potekal v dveh skupinah, udeležilo pa se ga je dvajset mladih rokometašev iz pomurskih osnovnih šol. Poleg strokovnega dela so imeli udeleženci tudi dopolnilne aktivnosti, kot so plavanje, sprehodi po učni poti in drugo. Z delom in znanjem, ki so si ga pridobili, so bili udeleženci tabora zelo zadovoljni. RK Polet bo tabor organiziral tudi prihodnje leto. Na fotografiji udeleženci tabora v Fokovcih. (A. Pučko) potekale po predvidenem načrtu, brez težav z disciplino in prizadevnostjo. Na prijateljski tekmi s Potrošnikom se je poškodoval edino Ošlaj. Trenutno sta poškodovana še Dvoršak in Lukič, Škaper pa se je kasneje vključil v priprave. Ker pa nobene priprave ne morejo biti stoodstotne, lahko rečem, da so bile uspešne. Klub so zapustili Alihodžič, Ilič, Gutalj, in Dejan Baranja, prišel pa je Marko Pima. V člansko moštvo smo vključili tudi nekaj perspektivnih mladincev, kot so Fajdiga, Benko, Peininger, Kološa, Bagula in Luk, ki bo tretji vratar. Mislim, da je Mura še vedno v vrhu slovenskega nogometa in da bo visoko uvrščena tudi v novem prvenstvu. Z moštvom bom poskušal doseči, kar je v nogometu najtežje, to je združiti atraktivno in privlačno igro z dobrimi rezultati.« Nikola Škrbič - trener Potrošnika: »S potekom priprav za novo sezono sem zadovoljen, saj smo uresničili načrtovani program. Težave so bile s prihodom novih igralcev in dopusti, Dejan Kečan in Simon Baranja pa sta bila odsotna zaradi iskanja kluba v tujini, tako da so bili nekateri igralci precej odsotni. Klub so zapustili Zem ca sta bila Dominko in Lukič v drugem polčasu. Mura, ki je nastopila s pomlajenim moštvom, je prikazala lepo igro in zasluženo zmagala. Drugoli-gaš Železničar pa je v Mariboru Na srečanju, ki je tekmovalno, bodo nastopili domači in tuji tekmovalci. Srečanje bo za slovenske pilote jadralnih letal (okrog 40) tudi kvalifikacija v natančnem pristajanju, ki bo prihodnje leto sodelovali na svetovnem prvenstvu v Angliji. Na prireditvi bodo sodelovali jadralni padalci iz Avstrije,.Hrvaške in ljič, Moro, Fridl, Struna, Jurkovič, Krememno.vič in Dema, prišli pa so Ristič, Bedo, K. Zver, A. Zver in Stojiljkovič. V člansko moštvo smo vključili tudi mladince Zlatarja, Mertuka, Slano in Zadravca. Zaradi odhoda mnogih igralcev in kratkega časa za priprave nas čaka težko delo. Kljub vsemu mislim, da je moštvo dobro pripravljeno in da lahko doseže želeni cilj, to je 6. do 8. mesto. Že na začetku nas čakajo težke tekme, vendar upam, da bomo v prvih petih kolih iztržili 10 točk. FERI MAUČEC premagal beltinski Potrošnik po streljanju enajstmetrovk s 4 : 3. V regularnem času in po podaljških se je tekma končala neodločeno 1 : 1. Gol za Potrošnik je v prvem polčasu dosegel Utroša. (FM) Slovenije, ki bodo spoznali vitel, ki ga bo predstavil član italijanske firme Fly Častelluccio, ki izdeluje tudi motorje za jadralno letenje. Na prireditvi bodo lahko interesenti dobili tudi vse informacije o prostem letenju, letenju z motorji in vitlom ter opravljanju tečajev z jadralnimi padali. Prireditev se začne vsak dan ob 8. uri. (FM) Seznam igralčevi« številke dresov Murei Potrošnika 1999/2 Mura Murska Sobota 1. Dejan Nemec (22) 2. Sašo Lukič (26) 3. Damjan Ošlaj (23) 4. Sebastjan Žilavec(22) 5. Marko Pima (27) 6. Marjan Dominko (30) 7. Fabijan Cipot (23) 8. Simon Dvoršak (25) 9. Štefan Škaper (33) 12 Aleš Luk (18) 13. Robert Petrovič (20 15. Adamo Baranja(29) 16. Franc Cifer (28) 17. Sebastjan Vogriocic' 18. Matej Fras (23) 19. Goran Ristič (2D 21. Alan Mesarič (2 D 22. Nikola Talaber (2D 23. Aleš Kološa (20) 24. Marko Fajdiga (19) 25. Jože Benko (19) 26. Igor Preininger(1°' 27. Aleš Bagola (19) 29. Aleš Gabor (24) Potrošnik Beltincii 1. Stanislav Kuzma ( 3. Jožef Kokaš (28) 4. Danilo Horvat (20) 5. Simon Ulen (23) 6. Edin Kendič (26) 7. Dario Utroša (25) 8. Vukašin Ristič (2 9. Saša Novak (25) 10. Cveto Antolin (19> 11. Mario Zver (26) 12. Kristjan Zver (26 13. Boštjan Tratnjek i’ 14. Daniel Zlatar (19) 15. Igor Bedo (24) 16. DejanKreSll"S(2« 18. Predrag Stojiljko > 19. Ivan Fanedl (27 ■ 21. Mitja Ernisa (2W 22. Borut Zadravec ( 23. Mihael Bukovec 24. Dejan Slana (1) 25. Matej Škafar J 26. Matej Horva (2 27. Bojan Mertuk (1»^ 29. Zdravko Cener( Nogomet Nogometaši nec so gostova z visoki’1’r prijateljski tek relv^ ^om9:0(4-°>Plc^ mačegatretjeli^ 3, Stojilkovic 3, njek. xtvo ^telili Pomlajeno ^°ni nOgo% prijateljski n^dn%0 tiP^ tekmi v Mursk^goliga^ madžarskega Q gdi ( šter iz Porabja z tek na tekm1 J et, drugem P°lcaS , em nem turnirju . s0 s memorial v Len^ j? ^ tri moštva^G izHeviZa' 2:'j Royal Gold^ : 'o Rezultati: Na Hevizin4- cinN ™ciewhie^ brovnik ' Mo® J NK Tišina, k5 za preb odn |j0, rju’ kl h°do Tiši"La T^ein^^ of zmaga'C Dolino m G > 29. julij 1999 ŠPORT 21 Rokoborba Aleš Krojs in Jure Kuhar na SP kadetsko „ 27’JU lja’ svetovno V rokoborbi v Mote 31 °9U’ k' b0 traial° Mi? ti’h' 'JU ,a' Na tekmovanju ženska rokoborska nastopajo terjure R es kr°ts 'n Jure Kuhar ^Bačič rener paje bpCrnp^ Kakos°se pripravili na *ga pričakuitekm0Vanje 'n kaj od ^Odhnrt J°’ Sm°j'h vPraŠali Mur- ^oWokJn Vodia ekiPe: ”Na Mravliar6^0 prvenstvo smo Pr*^e od lanskega sep- tembra in priprave so bile v glavnem uresničene tako, kot so bile zastavljene. Velika škoda je, da na svetovno prvenstvo ne more potovati naš najizkušenejši tekmovalec Slavko Miholič, ki je bil operiran. Jure potuje na svetovno prvenstvo drugič in ima že nekaj izkušenj, zato pričakujejo, da se bo uvrstil nekje v zgodnji polovici. Za Aleša je to prvo večje tekmovanje in ne moremo veliko pričakovati. Predvidevamo pa, da bi se lahko uvrstil do desetega mesta. Sicer pa je to zanj velika priložnost za nabiranje izkušenj, ki bi jih lahko koristno uporabil prihodnje leto na svetovnem kadetskem prvenstvu v Makedoniji.« Jure Kuhar iz Murske Sobote, star 15. let: »Z rokoborbo sem se začel ukvarjati pred osmimi leti in tokrat drugič sodelujem na svetovnem kadetskem prvenstvu. Lani sem na svetovnem kadetskem prvenstvu v Južnoafriški republiki izpadel v drugem krogu. Na letošnje tekmovanje sva se z Alešem vneto pripravljala in trenirala dvakrat dnevno. Sodeloval sem tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih z dobro udeležbo v sosednjih državah, kjer sem dosegel dobre rezultate. Od svetovnega prvenstva c9ari zmagal sedmi Ma Mizarskem je v Dr n° fekrnovanje mo->k modelih ^8a'He^d.Med37tek-j^Aeri/k 80 sodelov3li tudi len * Murska Sobota v^encj iB Uspeb- V mladinski Boštjan Ba- Je bil PetL An' V"ci se ie aa^''v članski kon-uvrstil Jože K.J Boštjan Bagari je bil deveti, Dejan Gomboc petindvajseti, Andrej Cigut pa štiriintrideseti. Vsi trije so mladinci. Tekmovanje je bilo za soboške modelarja dobra preizkušnja v pripravah na svetovno in evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra letos v Izraelu. Glede na letošnje rezultate soboških modelarjev, ki so jedro slovenske reprezentance, lahko pričakujemo dobre rezultate. (FM) C^^ivneJ^n^u Zalaeger-k Jože n Sabu sta sodelo-t 'M D-^^nčor in Evgen * Lendave. ^In^Da ’5točke zasedel Pas 5 točkami peto Odbojka na mivki Po štirih turnirjih vodi Dejan Fujs : ■ k ■'*>* * ■■; ma * 3» = -1 e^iir CXiSko H9° sob* Sdn"1^ T Pllce’G°mja ,Mr||i 2 Cl Pr' Ljutomeru H mai a Us*anovitev Po-9an°9°metana S%Jad9ona3, Pucon- Prav|cotek- Mi^ajg 191 žalega no-irnaOdlla MZ KMN ^So?najbo|ie uvr-X °SarTieznih občin- V Murski Soboti je bil četrti turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki. Sodelovalo je 34 ekip, manjkali pa so nekateri najboljši. Manjkala je namreč vodeča dvojica po treh turnirjih Miklavc - Čuturič in Urski Soboti pet tekmovanj ktel'hWe^ dldiral le NTK b°*a’ k' bo or' ^XSŽLto,*>k«l °dPrtOr. °trideseto Prvenstvo Mur- ske Sobote za kadete in mlajše kadete. Sobočani bodo gostitelji kvalifikacij za ekipno državno prvenstvo kadetov (20. november) in mladincev (11. december). Najkakovostnejše tekmovanje v Murski Soboti v novi sezoni bo 8. januarja, ko bo drugi odprti članski turnir. V Murski Soboti bo še finale ekipnega državnega prvenstva za kadete (20. februarja) in državno prvenstvo za mlajše kadete posamezno in dvojice (22. aprila). V Gornji Radgoni bo 28. novembra peti članski turnir za memorial Ivana Drozdka -Vanča. Poleg ligaških tekmovanj v prvi in drugi državni ligi bo v Pomurju še nekaj regijskih tekmovanj in tekmovanj za interpokal. M.U. ne pričakujem veliko, saj bo konkurenca zelo močna. Zadovoljen bi bil, če bi dosegel kakšno zmago.« Aleš Krojs iz Murske Sobote, star 15 let: »Z rokoborbo se ukvarjam šesto leto. Lep uspeh sem dosegel letos, ko sem postal državni prvak v kategoriji do 50 kg. Za svetovno kadetsko prvenstvo sva se z Juretom pridno pripravljala, saj sva trenirala dvakrat dnev no, sodeloval pa sem tudi na več mednarodnih turnirjih, kjer sem dosegel solidne uvrstitve. Pričakujem, da bi se lahko ob dobrem žrebu uvrstil med deseterico. Želim si dobre boje in upam, da ne bom razočaral. Sicer pa je to zame lepa priložnost, da si pridobim določene izkušnje za nadaljnja tekmovanja.« FERI MAUČEC Atletika Člani 3. SNL vzhod V počastitev praznika občine Gorišnica je bil tek na Bori. Med 66 tekači sta na 5,5 km tekla tudi Geza Grabar (TS Radenska) in Slavko Kumek(GR). V absolutni kategoriji je Grabar zasedel tretje mesto, v svoji kategoriji paje bil drugi. Kumekjebil v absolutni kategoriji peti, v svoji pa drugi. (GG) Tenis V Radencih je bil teniški turnir Noč na Termah. Sodelovalo je 75 igralcev. Pri moških do 35 let je zmagal Prešeren iz Kamnika, ki je v finalu premagal Avseca (GR) z 9 : 7, v absolutni kategoriji pa je bil najboljši Vučak (MS), ki je v finalu premagal Bezjaka (GR) z 9 : 5. Pri ženskah v absolutni kategoriji je zmagala Grmova iz Kranja, ki je v finalu premagala Bratkovičevo (MS) s 6 : 2. V dvojicah sta bila najboljša Žnuderl (GR) - Terner (Beltinci). (FM) Nogometaši Beltransa iz Veržeja. Stojijo od leve: Stajnko, Z. Osterc, Puhar, A. Osterc, Balažič, Cmrečnjak, Kavaš, Prašnički, Penhofer (tehnični vodja), Rous (trener); čepijo: Smodiš, Stimpf, Brunec, Makovec, Modlic, Pučko, B. Osterc in Kosi. Strelstvo - trap ZLD Prekmurje prva, Vidonja drugi V Kumpšperku pri Bistrici ob Sotli je bilo državno prvenstvo Lovske zveze Slovenije v streljanju na glinaste golobe. Med 18 območnimi lovskimi zvezami je bila najuspešnejša ekipa Zveze Lovskih družin Prekmurja (Boštjan Maček, Jože Pojbič in Franc Vidonja), ki je zasedla prvo mesto in osvojila naslov državnega prvaka. Ekipa Prlekije je bila tretja. Med posamezniki je bil Franc Vidonja drugi, Jože Pojbič tretji in Boštjan Maček peti. Nogometaši Turnišča. Stojijo od leve: Škalič (trener), Mujdrica, Hou-bar, Černi, Škafar, Lutar, Zver, Denša (fizioterapevt), Žižek, Bukovec (teh. vodja), Matjašec (predsednik); čepijo: Dominko, Senica, Mer-tik, Dani Pucko, Ternar, Jože Pucko, Kreslin, Janez Pucko. Manjkajo: Prša, Vegič in Litrop. Fotografija: Jure Zauneker Nogometaši Kobilja. Stojijo od leve: S. Gregorec (teh. vodja), S. Bukovec, Šijanec, M. Horvat, Nemet, J. Bukovec, Trajber, Gruškovnjak, E. Ferencek (trener), Korošec (fizioterapevt); čepijo: J. Ferencek, Ku-stec, Zver, T. Gregorec, M. Ferencek, B. Horvat, Maučec, Danč; manjkajo: Kocet, Laci, Voroš in Penhofer. Fotografija: N. Juhnov soigralec Dejana Fujsa Samo Bač-vič, ta dva igralca sta bila po treh turnirjih na drugem mestu. Tako je zasedel Dejan Fujs (Skiny) skupaj z Matjažem Hafnerjem (Hakl) četrto mesto. Andrej Tot in Primož Horvat (Osem) ter Stanko Gobec in Igor Prša (Potrošnik) so se uvrstili od 9. do 12. mesta. Po štirih turnirjih je prevzel vodstvo med posamezniki Dejan Fujs s 780 točkami pred Čuturičem in Miklavcem, po 750, ter Možičem in Najdičem, po 690 točk. Med ženskami sta zasedli Lju-tomerčanki Sandra Zver in Andreja Drevenšek (Bistro Kasač) šesto mesto. Zadnji peti turnir bo v Kamniku. (FM, fotografija: NJ) Nogometaši Bistrice. Stojijo od leve: Vuk (fizioterapevt), Maučec, Žižek, R. Kustec, Vučko, Rous, Gabor, Glavač, Kolenko, Baligač (tajnik), Poredoš (trener), Vegič (teh. vodja), Matek; čepijo: Kuzma, Gjura, I. Kustec, Korošec, Kocet, Finfonja, Utroša, Gruškovnjak, Ozbetič. MNZ Lendava Nogometna reprezentanca MNZ Lendava. Stojijo od leve: Žalig (trener), Lutar (trener), Laci (selektor), Feher, Kuzma, Čizmazija, Režonja, Petek, Car, Horvat; čepijo: Tornar, Čizmazija, Solarič, R. Lackovič, Oletič, Farkaš, A. Lackovič, Ritlop, Somi in Varga. Fotografija: F. M. MULARIJA 29. julij 1999,__ Varna povezava Infomobil 98 Trinajst evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, združenih v organizacijo Evropskih mladinskih informacijskih in svetovalnih agencij, je pripravilo spletno stran Infomobil 98, kije namenjena obveščanju mladih in tistim, ki delajo za mladino. Informacije, zbrane v informativni bazi podatkov na internetu, o vsaki državi vključujejo področja izobraževanja, zaposlovanja, usposabljanja, nastanitve, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, mladinskega informiranja, zdravstvenega in socialnega varstva ter potovanja. Na straneh Infomobila 98 so na voljo informacije o Belgiji, Finski, Franciji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Nemčiji, Portugalski, Romuniji, Sloveniji, Španiji in Veliki Britaniji. Kmalu se bodo z informacijami pridružile še Avstrija, Danska, Irska, Nizozemska, Norveška in Švedska. Naslov strani Infomobila je http:// www.emaze.be/eryica/infomobil98/. Informacije o vsaki državi so zbrali in uredili Mladinski informativni svetovalni centri, v Sloveniji pa tovrstne podatke zbira in objavlja nacionalni kooordinator za informiranje in svetovanje. http://www.emaze.be/eryica/ infomobil98/ Informacij o državah je dovolj, določiti si morate le čas, najti dobro družbo in vzeti pot pod noge. Če ste mlajši bo ogled strani več kot koristen, zanimive podatke pa boste našli tudi mladi po srcu. http://www.cowsonparacie.net Krave postajajo redkost, mestni otroci že mislijo, da teče mleko iz bele, kakav pa iz črne pipe. Kje se trenutno nahajajo krave, kakšno mleko dajejo in kako izgleda digitalna krava, preverite na zgornjem naslovu. http://www.tri-ci.org Dežela ob Muri je tudi območje, kjer se stikajo slovenska, avstrijska in madžarska meja. Čeprav nismo jasnovidci, vemo povedati, da moramo za prihodnost našega območja poskrbeti. Projekt TRI-D je projekt razvojne strategije čezmejnega sodelovanja, strani pa so na voljo v nemščini, madžarščini in slovenščini. http://www.mss.ecius.si Stran Ministrstva za šolstvo je bila v preteklih dneh ena od najbolj obiskanih. Znani so bili rezultati mature in nekateri na ministrstvu so celo obljubili, da bodo objavljeni v svetovnem spletu. Morebiti bo kmalu na voljo tudi slika novega šolskega ministra. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo ... Posnetek je nastal pri OŠ Kapela. (Foto: J. G.) VESTNIK NA INTERNETU Pred ogledalom nem sto/im in v tujca pred sabo strmim, kot da prvič zrem ta obraz, sprašujem ga: »Sem to res jaz?« Zamišljeno me zro oči in sprašujejo: »Si to res ti?« Jaz sem le jaz, kot se mi zdi, in ti si jaz le za ljudi. ERNEST ŠPILAK Kravica in teliček V Topolovcih pri babici imajo kravico in telička. Kravi je ime Še-ka, teličku pa Sifek. Krava pije vodo, je travo in seno, teliček pa pije mleko. Prej, ko še ni bilo traktorjev, je bila krava za vprežno živino. BLAŽKA SAPAČ OŠ CANKOVA Počitnice v Prevolah I Pred nekaj dnevi sem se vrnil iz Prevol, kjer sem letoval že petič in kamor se bom še vračal, če bom le utegnil. Prevole so vas, skorajda izgubljena v Suhi krajini. Naj omenim, da ljudje velikokrat zamenjajo to vas z Prevaljami. Ta vas je oddaljena od Ljubljane uro in petnajst minut vožnje za tiste, ki poznajo tamkajšnje kraje. Tisti, kateri teh krajev ne poznamo, bomo z malo sreče našli to vas v približno enem dnevu, z malo boljšim zemljevidom pa še prej. Počitnice, ki jih organizira Radio Slovenija s Tanjo Pirš, se začnejo nekje konec junija, končajo pa se v začetku julija. No, letos sem bil jaz pomočnik vodnika in sem ostal tam kar dve izmeni. V prvi izmeni smo imeli z vremenom malo več sreče kot v drugi. Mislim pa, da vas vreme ne zanima preveč, ampak tisto, kar smo tam počeli. Tam se je dogajalo marsikaj, na primer: letelo z letalom, hodilo po pragozdu, kopalo v ledeni Krki, vozilo z »raftom« in pa, da ne pozabim najpomembnejše, dobro jedlo. Najbolj zanimiva mi je bila hiška, ki je stara že prek sto let, še vedno pokrita s slamo in grajena iz lesa. Gospa, ki v njej živi, je stara 97 let in je zelo verna. Za svojega pokojnega moža je priredila sto dvajset maš in pravi, da se ji je po njih mož spet prikazal. To je le ena od zanimivih zgodb, ki nam jih je povedala. Gospa je kljub svojim letom še ved-| no živahna in vitalna, saj prehodi dnevno dvajset kilometrov, ko hodi po dračje ali nabira gobe. Tudi mi smo v prvi izmeni nabirali gobe, česar pa v drugi nismo, saj nam je ponagajalo vreme. Rekel bi, da je bilo nabiranje gob precej zanimivo, kajti skupaj smo tekmovali, kdo bo našel več užitnih gob. Moram se pohvaliti, da sem jih jaz našel številčno največ, na žalost pa samo eno užitno. Gobarji so nam tudi pojasnili, katera goba je užitna, katera je pogojno užitna in katera je strupena. Zapomnil sem si le posledice pri zaužitju zelene mušnice. Če jo uži-ješ, te morajo zdravniki za šest ur privezati na stol, kajti pravijo, da začneš »noreti« (dobro hujšanje). Kopat smo se šli tudi v Krko. Jaz se nisem ravno kopal, ker sem pozabil doma kopalke (»Ti ti poreden Vito!«). Toda zaposlitev sem imel -vozil sem otroke v kanuju. Vendar nisem ostal dolgo suh, do mene je prišla Katarina (ki prihaja iz Beograda) in me poškropila. Preobleči se tudi nisem mogel, kajti s sabo nisem imel druge obleke. V pragozdu smo si najprej ogledali »debelo jelko«, ki je stara petsto let, visoka pa več kot petdeset metrov. Ta jelka raste nekje ob robu pragozda. Ko smo prišli v pragozd, se nam je odprl čudovit pogled na skoraj nedotaknjeno naravo. Tam so drevesa tako debela, kakor v filmu Robina Hooda. S težavo smo se plazili prek drevesnih debel in pod njimi. Izleta v pragozd ne bom tako hitro pozabil, skozenj smo namreč hodili skoraj dve uri - moje noge bi skoraj odpadle. Hoja se je poplačala s piknikom, tako da nisem preveč godrnjal o bolečinah v nogah. Ko smo šli k lovcem, smo si ogledali medveda Marka, ki pa na žalost mora preživljati svoje dni v kletki. Neki domačin gaje našel, majhnega in jokajočega na slivi. Poklical je lovce, ti pa so pazili medvedka in čakali, da se vrne njegova mama. To se ni zgodilo, zato ga je eden od lovcev »posvojil«. Ta medvedek je zrasel v sedaj že triletnega medveda, ki rad je čokolino in sadje. Medved je vsejeda žival, vendar tega ne upajo hraniti z mesom, ker se bojijo, da bi postal napadalen tudi do ljudi. Mogoče se sprašujete, zakaj medveda niso izpustili. Medved, ki preživi svoje otroštvo v ujetništvu, si sam ni sposoben poiskati hrane, zato bi se zatekal na kmetije in bi lahko postal človeku nevaren. Ta medved se v primerjavi s tistim, ki živi na prostosti, človeka ne boji, kajti svoje otroštvo je preživel z njim. Medved Marko je imel srečo, da so ga našli, saj bi lahko sam poginil. Sledila je dogodivščina z letalom. Starejši otroci so lahko pilotirali tudi sami, vendar pod budnim očesom pilotov. Sam nisem mogel poleteti z letalom, kajti kot pomočnik vodnika sem tičal na trdnih tleh.in pazil na otroke. Dogajalo se je še marsikaj. V goste je prišla skupina Mačkoni, ki je najmlajši ansambel v Sloveniji, saj je vsak od članov star le deset let. Za- Učenci OŠ Gornja Radgona so se poslovili od šole s prikazom različnih dejavnosti, z glasbo, P1 (Foto: J. G.) bavali pa smo se tudi na kvizu, katerega je vodila Smilija Baranja z radia Murski val. Lepo smo se imeli tudi na Prevoliadi, kjer otroci pokažejo tisto, kar znajo. Recimo, da kaj zapojejo, prikažejo kakšen skeč ali kaj zaigrajo na inštrument. Prevoliado je vodila Mojca Blažej Cirej. Moderno je bilo tudi ponočevanje. Jaz z Manco, ki je bila pomočnica, in drugi vodniki smo spravljali spat otroke, oni pa nas ob živce, ker niso hoteli ubogati. Mislili smo, da spijo, zato smo tudi mi odšli spat. Zjutraj, ko smo se prebudili, pa so bile kljuke namazane z zobno pasto. Po mojem mnenju so se nam maščevali, ker so morali ob desetih v postelje. Skoraj sem pozabil omeniti, da smo volili miss in mistra Prevol in da smo imeli srčkov ples. Ta srčkov ples je potekal tako, da so se na srčke napisala imena, kot so Janko in Metka, Rdeča kapica in volk... Vsak si je našel svoj par in plesal s svojim parom vsaj en ples. Na koncu so se razdelila priznanja za vsakega. Dobile pa so se še poseb /n t h ne nagrade za prvo mesto na kvizu in na igrah brez meja, ki so bile še več kot zabava. Ob slabem vremenu so bile razne delavnice, kjer smo delali zapestnice iz usnja in plastičnih kroglic. Z vodnico Katarina sva ustvarila gledališko skupino. Kot vidite, je v našem taboru vrelo od življenja in mladosti. Za konec vam še povem, da smo se imeli zelo lepo in da smo spoznali veliko otrok iz vse Slovenije pa tudi iz našega Prekmurja jih je letos prišlo veliko. Dolg čas ni bil nobenemu, kajti bilo je za vsakega nekaj. Obiski sem sose^0 =taro sosed°' Opazoval sem ^ice. Živi sama. Nabral sem ,jaje Potrkal sem na vrata■ prišla ven. Dal semJLža|ai^' zelo presenečena, r sfec' Zahvalila se je. Oba v na. Mamica je bila po Poskušam biti dober AL 5% priljuto^ Dobila »ei« prvo Prvo kolo mi je Stara sem bila pet ličaste barve. Zadaj J |a/ co.KosemseP^Z se zaletela v gar . ati naučil prave voz a dolgo. Včasih se , -se najbolj sPoml%ŠKAS,f4 prek travnik0 _ ^di0 e met* 88 rejo ujet'- L . ^d. p in pijem sa .^o. Ka ^opaP lepe me zebe m VITO VRATARIČ Potovanje vodne k 1 a iz oblaka do Vsa živa bitja potrebujejo vodo. Najbolj i° P° naber® izhlapeva iz rek, zemlje in vseh predmetov. ^fnljo/^oda^jo^ vode, začne deževati. Dežne kapljice padajo n pri^^im0 jo/1 podtalnice, morja, na strehe, ceste ... Iz P° ^ceV. Tak0.^^0 ^1 vodnih ceveh in nato priteče iz pip ali sto e^. stem oblaka do kozarca. Ne onesnažujmo narave. QpAH> u je vir življenja! Sl^ulij 1999 NA SCENI 23 Spolnost - da ali ne? Da ne boš samo trofeja 8 in « - 'n fantje imate poleti veliko več časa, da se družite, ložr^0da preskop' kakšna iskrica. Več je pri-botike jnd°h ' Se Z9°d' ®e kajvep 'n da izkusimo prve intimne kimajo že’ ?b'.mo prve izkušnje iz spolnosti. Ker mnogi govorijo, ^sinjiho Šnje’tako fantje in dekleta pa so prepričani, da so enkrat, če Vl WStn'k' Poskusili in imajo že dobre izkušnje, se vsaj Pri tem’ pa ne Vepkrat! marsikdo na vrat na nos spusti v spolnost, Premislite SP Ob ne pomisli na posledice. Zato bo prav, če dobro 'n se prep’rPreden Se odl°čite za to. Odgovorite na nekaj vprašanj '^'sikdai ali ste Pripravljeni za spolnost: pogoj ,mel(a) izobraževanje ali zi^^B teola, s starši, *ede|(a) ,mi Prijatelji), kjer si iz-^°se'iAn pri tem d°9ajain 'Ali sta s Potrebo zaščititi? ^'^SnerJem SkUPaj dUe ftsižefe 0 poznata, spolnosti teli sim a|:'ne Pa zato, da bi te ka-tael na r®pr'čeval o tem? ,strahom? P° n°st te ne navdajas ives l . (%l°Pre"* boleznih Alivej kal- pred njimi? J16 S° Vame Primer-fiM0d ^acepcije? .^h? ° ertl žal, če se bo to A|| spolnost pogoj, .°hrani? r^Pre^r^-da izkušeni fantje iskro' '1Ozanositev? da še nisi pri-^fobo s$POte°$t, raJe poča-Ksika? Vel'k° časa. h Katen najstniški vezi se U u«cinov za /Se Počutje! ;^aj0 joči. Solze po-^aJpod pdl°’ v°da lahko N. p^,'Pti da voljo do živ-j fe. u 'Ka) se boš veliko - ta K^edajnasmrtraz-leto k zdel° sme’ %S5b°šte^°S Ž6 pozabilisnio ? fbral ‘oliko poguma in ti Wdele Ne, tega ne bodo videle tvoje \ /m Srečala Sem Petkove večere, n/' p°zabp Sporočam ti, da te ne Vedno te bom nosil v svojem Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj ima- StUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 1 7, M. Sobota telefon: 21 667 Butique Lendavska 15, M. Sobota Tel.: 31 255 te radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2 .Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3 .Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4 .V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! 4. Samo še ena trofeja On je najbolj zanimiv in najbolj popularen fant, za katerim norijo vsa dekleta. Končno je tvoj, zato ga ne bi rada spustila iz rok. Če privoliš v spolnost z njim, bi ga morebiti lahko še obdržala in bi bil večno tvoj. Pozor: Napačno, ti bi bila samo še ena od trofej v njegovi karieri. Toliko deklet je že imel in toliko jih še bo imel, da se čez nekaj časa sploh ne bo več spomnil tvojega imena. Prav gotovo pa to ne bi bilo tebi v ponos. Sicer pa, če slovi po tem, da je spal s toliko dekleti, bi morda bilo bolje, da bi se preizkusil s kakšnimi testi. Roke proč od njega. 5. Spolnost kot nujnost vsake zveze Fant pravi, da je spolnost pogoj vsake prave in dobre zveze in da se s tem potrjuje dober odnos med partnerjema. Čeprav je drugače zelo v redu in se da z njim marsikaj pogovoriti, je neizprosen, ko nanese pogovor na spolnost. O tem govori kot o najpomembnejši stvari na svetu. V takih trenutkih ti tudi grozi, da bosta šla narazen, če ne privoliš. Pozor: Tak fant je še preveč otročji in ni tako pripravljen na spolnost, kot si sam misli, zato mu lahko v naslednjem trenutku, ko bo vztrajal pri tem, mimo poveš, da kar se tebe tiče, lahko gresta kar takoj narazen. srcu. Obdobje, ki ga čakam, bo prišlo in takrat ti bom povedal, ljubim te! To pismo ti je napisal prijatelj Drago P. Njemu... Stekleno srce Nežno in krhko leži v tvojih dlaneh. Prosila sem te, da bodi previden, ampak bilo je prepozno. Naredil si konec. Z enim samim pokom seje razletelo na tisoč koškov. In ti koški so bili moje srce. Verjela sem ti in ti si ga uničil s prevaro. Sedaj je moje srce samo še kup razbitin. In to zaradi nje, ki te je zapeljala in pustila. Verjela sem, daje med nama resno in da bo vedno tako. V mojih mislih sva bila midva najlepši par in še vedno sva. Toda, kako naj ti spet zaupam? Tvoja... Telefon: Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Višina, teža: Ostalo: Fant me želi zapustiti! S fantom sva skupaj že dva meseca. V zadnjem času se me je začel izogibati in ugotovila sem, da hoče prekiniti z mano. Včasih, ko se srečava in smo z družbo skupaj, se obnaša, kot da me ni, potem pa je spet z mano in mi pravi, kako me ljubi. Prijateljica mi je rekla, daje njej rekel, da noče več hoditi z mano, meni pa tega nikoli ni povedal. Sploh ne vem, kaj naj naredim, saj ga imam jaz zelo rada in ne vem, kako bi vzdržala brez njega. Želim si, da bi bila še vedno skupaj in bi bilo tako, kot je bilo nekoč. Jana Želi, da ji vse povem Star sem 17 let in že dobrega pol leta sem skupaj s svojo punco. Zelo se imava rada, veliko se druživa in se tudi veliko pogovarjava. To mi je všeč, saj sem prepričan, da morata biti fant in punca tudi zelo zaupna prijatelja. Veliko sva si povedala, vendar sem jaz prepričan, daje nekatere stvari bolje, da zadržim zase - na primer, s katerimi dekleti sem že bil, katera je boljša in druge podrobnosti bi jaz raje zadržal zase. Ko ji povem, da o tem ne želim govoriti, mi pravi, da je nimam rad in da ji ne zaupam. Vendar to ni res, saj jo imam rad. Kako naj ji Draga Jana! Večkrat si zaželimo, da bi bilo tako, kot je bilo > nekoč. Pa se ne da. Na žalost je težko prepričati nekoga, da bi te imel rad in da bi ostal s tabo, če njemu ni več do tega. Vsekakor tudi vajina težava ni I rešljiva brez odkritega pogovora. Očitno ti želi samo z drugimi sredstvi pokazati, da se je vajina zveza ohladila ali pa da se je naveličal. To še ne pomeni, da si kriva ti, kajti prav lahko se bo na podoben način naveličal tudi drugih deklet. Zato bo prav, da se odkrito pogovoriš z njim, kako si on predstavlja vajino skupno prihodnost. Omeniš pa mu lahko tudi to, kar si slišala, da noče biti več s tabo. Nj nujno, da izdaš, kdo ti je povedal. Pogovor ne bo lahek, boš pa vsaj vedela, pri čem si. To pa je vseeno bolje kot živeti v negotovosti. razložim, da bi nekaj rad zadržal zase? ’ B. Dragi B.! Vsekakor sem na tvoji strani in se popolnoma strinjam, da morata partnerja nekatere stvari zadržati zase. Pri tem ne gre za ljubosumje in za to, ali imaš nekoga rad ali ne, ampak za nekaj več. Tvojo punco moraš vprašati, kako bi bilo njej všeč, če bi nekoč drugim dekletom razlagal in pripovedoval, kakšna je. Razloži ji tudi, da je zaupanje nekaj popolnoma drugega in da gre pri tem za odnos med vama, ne pa za odnos, ki si ga imel v preteklosti. Zaupanje je tudi to, da partnerju zaupaš, daje dovolj to, kolikor ti je sam pripravljen povedati. Nikoli pa tudi I) ni preveč dobro, da že v prvih mesecih poveš vse o sebi. Nekaj mora ostati skrivnost, saj je prav razkrivanje teh najslajše. strogo Ljubica! Želim, da se z novim jutrom vrneš k meni in da bo vse pozabljeno. Za vedno tvoj J. Matjaž! Dokler nisem srečala tebe, nisem vedela, kaj je ljubezen, ni- sem vedela, kaj pomeni, če imaš nekoga rad. Tanja Srečko! Mislila sem, daje že vse mimo, da sem te pozabila. Ampak ko sem te po dolgem času spet videla in ko si izgovoril moje ime in se mi nasmehnil, so se mi zašibila kolena. Nekdo, ki te ne more pozabiti Marija! Razumi že enkrat, da je konec, da je končano in prosim, ne kliči me več. Jani Sebastjan! Samo to bi ti rada dejala, da te ljubim. Irena zaupno O TEM IN ONEM__________________________________________________________________________________29. julij 1999, Wg!S Tinč je obnovil, Janez pa blagoslovil Vročica mrka obnorela naše sosede »Ludnica« v Sombotelu in Siofoku Sobe ob Balatonu že razprodane e še malo dni je do zadnjega sončnega mrka v tem tisočletju in resda bo ta viden tudi ob obrobju Slovenije, toda takšne vročice, kot se dogaja na sosednjem Madžar- skem, pri nas prav gotovo ni. Madžari računajo, da bodo z mrkom iztržili bajne vsote in si zagotovili status pomembne turistične velesile za več let vnaprej. Njihove želje pa niso brez podlage, saj pričakujejo več sto tisoč turistov, in program, ki ga pripravljajo za 11. avgust, je res takšen, da bo k Blatnemu jezeru privabil tudi veliko Prekmurcev, ki so zaradi svoje geografske bližine tokrat privilegirani v primerjavi z drugimi prebivalci Slovenije. To bo enostavno treba V Črncih pri Apačah so dali obnoviti Kristusov kip, ki je že desetletja v niši stavbe kmetijskega kombinata nasproti Meinlovega gradu. Delo je opravil strokovno ljudski umetnik Martin Mertiik iz Beltinec, kip pa je blagoslovil apaški župnik Janez Ferenc. Obnova je pomembna, ker izpričuje primeren odnos ljudi do kulturnih in verskih spomenikov. To pa bodo prav gotovo opazili tudi turisti kolesarji, kajti skozi Črnce vodi mednarodna krožna kolesarska pot: Gornja Radgo-na-Apače-Trate-Cmurek-avstrijska Radgona. Mnogi se ustavijo in si ogledajo graščino, zdaj pa se lahko tudi pomudijo ob obnovljenem kipu, posvečenem Srcu Jezusovemu. - Foto: L. Kr. izkoristiti! Največ pričakujejo od mrka v Siofoku, mestu s 23 tisoč prebivalci na južni obali Balatona, ki je naj- večje jezero v srednji Evropi. Nebo nad Siofokom bo zatemnjeno natanko 2 minuti in 22 sekund - sekundo manj kot v Romuniji, kjer bo mrk viden najdlje - in vidne bodo zvezde, ki se jih da opazovati običajno le v zimskem času. Lahko se zgodi, da bo to najdonosnejših 142 sekund v zgodovini Siofoka. Vse sobe na tem območju so že Koliko »brucev« sta sprejeli slovenski univerzi? Visokošolska prijavno-informa-cijska služba je končala prvi krog sprejemnega postopka za vpis na visokošolske zavode v Sloveniji v naslednjem študijskem letu. Želja za vpis na visokošolske zavode se je uresničila 82 odstotkom kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje za vpis, obvestila o uvrstitvah in doseženih točkah pa bodo prejeli te dni, v enega od študijskih programov pa se bodo na visokošolske zavode lahko vpisali med 10, avgu- stom in 30. septembrom. O datumu vpisa jih bodo zavodi pisno obvestili. V spomladanskem razpisu za vpis v prvi letnik je bilo na univerzah v Ljubljani in Mariboru in samostojnih visokošolskih zavodih ponujenih 21.478 vpisnih mest, od tega 7370 za izredni študij. Prve prijave za vpis je po določilih Razpisa za vpis oddalo 23.678 kandidatov, poleg tega še 285 tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva. V rokih, določenih v Razpi- su za vpis, je vpisne pogoje (matura, zaključni izpit ali preizkus nadarjenosti) izpolnjevalo 76,6 odstotka vseh prijavljenih. Vsi tisti, ki so se prijavili za vpis v programe brez omejitve vpisa, so bili sprejeti. Tisti, ki so se prijavili za vpis v programe z omejenim vpisom, pa so bili izbrani glede na uspeh. Kandidati, ki so oddali spomladansko prvo prijavo in iz kateregakoli razloga niso bili uvrščeni, se lahko prijavijo v drugem roku. rezervirane, oblasti pa optimistično napovedujejo 200 tisoč obiskovalcev, od katerih bo večina opazovala mrk na sredini jezera v najetih čolnih. Turisti bodo lahko izbirali jedi, ki bodo poimenovane po astroloških znamenjih, poskušali vina, na glasbenem festivalu pa bo največkrat zaigrana pesem skupine U2 »Staring at the Sun«. Pošta je že izdala dvesto tisoč znamk z mapo dežele in potjo mrka. »Ludnica« bo tudi v nam dobro znanem Sombotelu oz. Szomba-thelyu, srednjeveškem mestu pri avstrijski meji, kjer se na glavnem trgu pripravlja ogromni model sončevega sistema in kjer bo organizi- rana mednarodna astronomska konferenca. Sredi vsega tega pa bo japonski orkester izvajal dela Verdija in Saint-Saensa. Sončni mrk se bo na Madžarskem začel točno ob 12. uri in 47 minut, linija bo potekala v smeri severozahod - jugovzhod, vrnitev k normalni popolni sončni svetlobi pa bo čez osemdeset minut. Kaj pa če bo oblačno? Nobenega problema. Madžarska državna televizija se je dogovorila z letalskimi enotami, da lahko pritrdi kamero na letalo Mig- 29, ki bo sledilo timicr0^% do romunske meje. - ^iti ne bo manjkalo knjig. zgoščenk z motivi inv oVeZ®* Madžari pa so tudi cus na sončni mrk, saj J® ,. p#-pred 157 leti njihov" J bljeni pesnik Sando s|1.^ Evropo zJetnihrn 5 W PredvsemkeV dežel® diteransked ^u, Sredozeins rske o,ok vanla' svet.od^ varovani^ netez^ tujini lahk sOrodn' vaf' ™ je prijatelje. at z ki namera^* ^pc» otJ p tke o P° nskUPin 0Pra' DrUŽint .fo^ PopuS ' hnejšein%cl1 P°droblik°CoPl^ vicah na °S gojih idrdpr°^ za zdravje in dobro počutje Kotiček za starše Dojenje je dota novorojenčku pa tudi materi je v prid nekateri? Sama bi želela z dojenjem nadaljevati, ker se mi zdi, da je njena potreba po sesanje še velika, jutranji obrok pa bi ukinila. .... 0°ienje je najboljša dota, ki jo lahko da mati svojemu dojenčku v prvih mesecih življenja. O tem veliko vemo in Pišemo. Šele v zadnjem času smo spoznali številne pred-jih tudi materam ponuja dojenje, zato se moramo potru-damicam pomagamo izpolniti to pomembno poslanstvo, a'e °ne odločajo, koliko bodo ob dojenju pridobile zase in za ^novorojenčke. d°ienie ie po nekai fen, res prePr°sto, potem ko o tečii?86"Vea’ začetki pa so bo-mleka P°'ni skrbi ^al'Imam dovolj w ’ Zakai dojenček joka, kako iskak P°ma9am Pri kolikah, kdaj ^900°2ačnem z mešano prebij "J1zato uvajamo novo ru-šania n ateri iatlko Postavite vpra-buja aa'ieli Zelko Škalič, ki spod-fcfcca6re’ da bi sv°ie otroke le^1111 in ne hranile po stek- nostna mreža, v katero se lahko ujame, kadar življenje nenadoma postane težko, kadar se udari, je preutrujena ali zaspana. Prav gotovo je malčica, ki se še doji, posebno navezana na mamo. Žal je zaradi naše odtujenosti od narave in ljudi v naši družbi bolj sprejemljivo, da je otrok bolj navezan na mrtve objekte, kot so duda, steklenička, medvedek, vendar vam lahko zagotovim, da je njena navezanost popolnoma naravna, kakor tudi vaša ° SV0Ph 'Zku‘ starše). Jenčk°m ( Kotiček za ^8* obroka . jo _ S. Se vm 'mesecno hčerko ^r, via do^'m ziutrai 'n ^^orp, Pa’ k°ie utrujena al'ie potrebna ^mes- NaPrsiie ^'^stpvia'N'ma ne dude in i^Sala cen'^'n' hotela piti. /0Ustavitiodju- PnJ°^a’ Vendar m' ni ‘>0 ea’ka ie Precei nem^' J kra„, Kazala, da se hoče A Po mleko po stekle-\ Jelici je zavračala, ^tu šh lahko doienie po r°sti škodljivo vpli-ni razvoj, kot trdijo Nataša S hčerko sta še po enem letu ohranili čudovito intimno vez, s katero, se zdi, sta obe še vedno zadovoljni. Dokler je tako, se ne ozirajte na besede ljudi, ki ne poznajo vaše- Prav na področju čustvenega razvoja starejšega otroka pa je dojenje zagotovo največjega pomena (in deležno največ pripomb). Dojenje ji ponuja bližino in je njena var- želja, da nadaljujete z dojenjem. Kakšno sreča ima vaša hčerka, da ima mamico, ki zna prisluhniti njej in svojemu srcu! DANIJELA ZELKO ŠKALIČ ■ okusne in zdrave zelenjavne jedi ^juna lr'°S6be potrebujemo: 2 čebuli, 2 pora, 2 ze-1 u5 srednje velike krom-^anjsko klobaso, 1 vejico ’1 ^"C0 r°žmarina, ma'° 2 1 $°Pek zelenega peter-°''a' ščepec kajenske-4 litra čiste goveje %,?ncentrata, sol in malo Č*Z*Č za posip. QUpimo in drobno se-°r skrbno očistimo, K 11 narežemo na obročke, papriko pa operemo, razpolovimo ter odstranimo semenje in bele notranje dele. Polovice še enkrat oplaknemo in narežemo na koščke. Krompir olupimo, še enkrat operemo in narežemo na kocke, prav tako klobaso na tanka kolesca. Zelišča oplaknemo, popivnamo, listke oziroma iglice posmukamo s stebelc in drobno sesekljamo. V loncu segrejemo olje, dodamo čebulo, por in papriko ter jih na srednje močni vročini popražimo. Vmes pogosto mešamo. Potem dodamo krompir, sesekljana zelišča in klo- Krompirjevi cmočki s paradižnikovo omako in žajbljem Za štiri osebe potrebujemo: 75 dag paradižnika, 1 čebulo, 6 dag surovega masla, sol, sveže zmlet poper, 80 dag zamrznjenih krompirjevih cmočkov, 8 žajbljevih listov in 5 dag sveže naribanega parmezana. Paradižnike olupimo, narežemo na četrtine in jim iztisnemo semenje. Meso narežemo na majhne koščke. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V kozici segrejemo 4 dag surovega masla, dodamo čebulo in jo pražimo, da postekleni. Dodamo paradižnik, posolimo in popopramo, dobro premešamo, kozico pokrijemo in 30 minut dušimo na šibki vročini, da nastane go-stljata omaka. Vmes pogosto premešamo. Medtem ko se omaka kuha, po navodilih na zavitku skuhamo in odcedimo cmočke. Žajbljeve listke oplaknemo in popivnamo. Če ž-elimo, jih narežemo na rezance, lahko pa pustimo tudi cele. V ponvi segrejemo preostalo surovo maslo, stresemo nanj žajbelj in ga čisto kratek čas pražimo. Dodamo odcejene cmočke in jih na hitro pogrejemo. Medtem ponev pogosto stresemo, da se cmočki ne bi prijemali. Cmočke razdelimo na krožnike, prelijemo z omako in potresemo s parmezanom. JOLANDA PRELEC - LAINŠČAK ■ za zdravje in dobro počutje Ukrepi pri vročinskih krčih V ročinski krči so tipični in najpogostejši krči dojenčkov in majhnih otrok. Pojavljajo se le pri nekaterih otrocih, spremljajo neko obolenje z zvišano tele- ga otroka, njegovih potreb in želja tako dobro kakor vi. Materino mleko oziroma dojenje še vedno daje vašemu malčku odlično, zdravo prehrano za dobro rast in razvoj, zaščito pred boleznijo in osnovo za bogat čustven razvoj. Materino mleko s časom ne izgubi nobene izmed teh kvalitet in nikakor ne velja, da postane vodeno. Prav tako je še vedno bogato z imunološkimi sestavinami, ki zagotavljajo, da bo vaš malček bolj zdrav in odporen. sno temperaturo, največkrat nad 38 stopinj Celzija. Otrok je najprej zmeden, nato nemiren, izgubi zavest, kar pa je videti zelo dramatično tako za starše kot za okolico. Ob tem se nenadoma pojavijo še krči po celem telesu. Otrok v takem stanju lahko tudi bljuva, diha neredno in sunkovito, v obraz je videti posivel. V takem stanju obstaja velika možnost, da se otrok zaduši. Ukrepi: • zaradi vsega prej naštetega, je potrebno otroka med napadom položiti na bok in ga odstraniti iz okolice, kjer obstaja nevarnost, da se bo zaradi krčev dodatno poškodoval; • zatem je potrebno takoj začeti s hlajenjem, saj je potrebno otroka ohladiti; potrebno ga je sleči in zniževati povišano telesno temperaturo z ovitki, kopeljo ali ga dati na hladen gel; vmes je potrebno dati zdravilo proti vročini; najprimernejša je svečka; tablet in sirupa ne dajemo, dokler otrok ni popolnoma pri zavesti; otroka ohlajamo do temperatura 38 stopinj Celzija ali kako stopinjo nižje; • po napadu otrok navadno zaspi; vendar ga mora kljub temu pregledati zdravnik; otrok mora na zdravljenje v bolnišnico zaradi nadaljnjih preiskav, ugotovitve vzroka vročinskega stanja, zdravljenja osnovne bolezni ter dokončne diagnoze vzroka krčev. Nadležno potenje Vedno ni kriva vročina baso ter malo kajenskega popra (pravzaprav je ta »poper« posebno ostra paprika iz čilija, s katero moramo biti zelo previdni, ker močno peče). Vse dobro zmešamo in zalijemo z juho. Zavremo, vročino zmanjšamo in juho v pokritem loncu počasi skuhamo. Ko je krompir mehak, je juha gotova. Poskusimo jo in jo po potrebi dosolimo (slana je bila že goveja juha). Nazadnje jo potresemo z eno ali dvema žlicama poljubnih sesekljanih zelišč. To nevsakdanjo juho ponudimo čim bolj vročo in s kruhom. otenje, nadloga, ki večino muči le v vročih dneh, nekatere pa zaradi drugih težav pesti vse leto, ne glede na zunanjo temperaturo. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov, da bo ta nadloga manj izrazita in moteča za vas in vašo okolico. Pod pazduho - Nosite le ohlapna in zračna oblačila iz naravnih tkanin. - Pogosto se prhajte in kopajte v vodi z osvežilnimi dodatki. - Uporabljajte kakovostne dezodorante in sredstva proti potenju. Preden se oblečete, počakajte 5 do 10 minut, da se dobro vpijejo in posušijo. - Skrbite za redno odstranjevanje dlak. - Na pazduho lahko nanesete tudi otroški puder. - Poskrbite, da vam ne bo prevroče. - Ko se morate oprhati ali umiti, si potni pazduhi obrišite z osvežilnim robčkom, namočenim v alkohol, papirnato brisačo. - Nosite oblačila iz tkanin, ki jih je lahko prati, čistiti in vzdrževati (po kemičnem čiščenju v tkanini pogosto še ostane značilen neprijeten vonj po znoju). - V oblačila si lahko namestite blazinice, ki vpijajo znoj. Potenje nog - Privoščite si kopeli v hladni raztopini pravega čaja, ki na kožo delujejo krčljivo. - Koristijo lahko tudi obkladki s kisom (vsak večer pol ure). - Večkrat dnevno si umijte noge, po kopanju ali prhanju noge dobro obrišite, nanesite sredstvo proti potenju in jih potresite z otroškim pudrom. - Redno (tudi večkrat dnevno) zamenjajte nogavice in obutev. - Nosite le nogavice iz naravnih vlaken, da koža lahko diha. - Tudi obutev mora biti kakovostna, prave velikosti in iz naravnih materialov (usnja, platna). - Poleti nosite zračno, odprto obutev (sandale, natikače), čim več hodite bosi v naravi pa tudi po stanovanju. Potenje obraza - Izogibajte se hrani, ki spodbuja znojenje (začinjene, mastne in vroče jedi, alkohol, prava kava in pijače s kofeinom, pravi čaj). - Ne uporabljajte mastne negovalne in dekorativne kozmetike. - Obraz si redno umivajte z mlačno in hladno vodo. - Večkrat tedensko si privoščite kumarično masko, primerne so tudi obloge in obkladki iz zelenega čaja. - Obraz si večkrat dnevno popivnajte z osvežilnim ali navadnim robčkom, nato pa napudrajte z nemastnim pudrom. _____ PRIPRAVIL: MILAN JERŠE ■ Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v edeljo prodajali 21 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer jugo koral 55, letnik 1988, prevoženih 114.000 kilometrov, za 90.000 tolarjev, in VW-jetto, letnik 1986, prevoženih 146.000 kilometrov, za 350.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Opel Kadett 1,3 1986 177.000 250.000 SIT Mercedes 190 E 1987 141.000 650.000 SIT Škoda Favorit 135 L 1991 91.000 220.000 SIT Jugo Koral 45 A 1988 108.000 150.000 SIT Lada Samara 1,3 1993 67.000 220.000 SIT Peugeot 309 SR 1987 97.000 420.000 SIT VW-Golf 1,6 D 1988 159.000 470.000 SIT VVV-Jetta 1,3 1987 103.000 450.000 SIT Renault 5 Five 1995 93.000 620.000 SIT 28 29. julij 1999, KDOR MLADA, AVTOR: SOBOŠKI TENISAČICA TONE RIMSKA SKUPAJ ANGLEŠKO HRVAŠKA ŠTEFAN MESTO OB SVETINA MISELNA PEVKA HAJDINJAK MOZELI PLODNOSTI ZENSKA DEL ATMOSFERE OKLEPNO VOZILO ZA PREVOZ VOJAKOV PRIPONA OPERA (LAT.) KARATEIST ZADNJA IN ANTHONY AMERIŠKA DRAGO TRINAJSTA PISATELJICA HORVAT DIMENZIJ JONG VOJNE GOETHEJEVA NEON TRAGEDIJA AMERIŠKI HRANA USLUŽBENEC DOLINA REKE DEŽEVEN FIZIK KITAJCEV V ARHIVU VESTNIK GOZD OB (ANTON) ZAIMEK NA GLAVI ORGAN VIDA GALIJ AM.JAZZIST TV UREDNIK MESTO NA PEČKO JUGU ČLOVEK BELGIJE (FERENC) VRATA OBRAT ZA V PLOTU BRAT PREDENJE PRIMITIVNO VEROVANJE PARKOVNO POLET TENISACICA PRIPADNIK KURJAVO THONGOV (CHRIS) ANG.FILOZOF KMEČKA KOŠARKAŠ NA KAR SE (JOHN) ŽENSKI FILIPINSKI EPIFANIO GLAS VZVIŠENI SLOWE- ZNEOLESE- GLOBINOMER OBLASTNIK NISCHE RATORKA PISEC ZNAMENJE POLJSKO GLAGOLNIK HEINRICH ŠUBIC BALKANSKI PISATELJI- (MANFRED) V ST.EGIPTU SPREM.NA ENOTO RAZD. LETOVIŠČE MESTO V VIJAK PRI KOS LESA DEČKO (JOSE) ERBIJ SUZNOSTI (ŽARG.) ROBERT JAPONSKA TEMNO SIN IZAKA DOLE SIVA IN REBEKE KRAVA BISEROV (EDOM) 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT Nagrajencem čestitamo pošti REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 15. 7.1999: SODNI OPOMIN, ATO- ^Več kose kmet b/tusi, kombanj tofačkov ne dajo. p/tevgamejo mu g/tnje, Ime in priimek: Naslov: ko g/tnje mi p/iodamo, p^ačifo boš dobil1. KOVČEK VRSTA VERIGE ZORAN TOPIČ (J.ROBERT, 1904-1967) VEČJA, V STRUGI TEKOČA Antonela Kopinja, Rudarska 11, 9220 Lendava Vid Koprivšek, Kmetijska 3a, 2000 Maribor Sandra Kosi, Stari trg 1, 9240 Ljutomer Helena Forjan, Rakičan; Št. Kovača 41, 9000 M. Sobota Anica Golob, Mladinska 9; 9250 Gornja Radgona DIVJADI V LOVIŠČU EVGEN ČURLIC ŠTEVILO DOLOČENE GRENKI ZELIŠČNI S KOM KAJ UŽIVA ‘-Potem pa ka/t veselo, p/todajat pefje /tobo in čaka da bo dobo ptačifc ga svoj hud. NOGOMETNO MOŠTVO Potrdila za nagrade bodo prejeli po MSKA MASA, LOV, TIMIJAN, AKOV, SIK, ROB, AMADEJ, RAS, SIKATIV, HVAR, ROM, NAV, GONADA, ASPERN, AN-TIFONA, FLEGAR, POGRAD, PIANIST, LOTTO, AP, ZMENEK, ONTARIO, ORKA, RALO, RAK, KSI, Nini, ERG, ARAGO, PSAR, ŠODO, MOČ, AN, TAT, ZEL, MAK, TESLA, ANSA, DRAGO JOŠAR, AMARANT, OVERITEV, ANAM, PO, TIN, NANNING, IRADA, INESA, SISTEM, UKAZ, KATAR, IKO, RE, SARI DIH, ZRAK |GR.| SL.REZISER POZE) 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. /DALfUHAGA JfC /NEK Tip MAJ GA Nf-» * HAM SO BUJ W TISTI A GANGSTERJI, / QoMčko g/iačMe sigda/t Me vino/todno območje, pa sigda/t ueč medalj dobivajo vina g (go/tički goftie. Bajvekša nevera je pa v ton, ka se najde takši, kak je ^efekovogo pajdaša sousid, ka na s/tedtni fejpoga sunčnoga dneva ^akuitMa svojo šhopifeico, Pa i nesmifeno {uda oWake gi{ta ta po go/ticaj, pa ga ne baiga, či v takšon semeni o® „ ’ l njemi op/tašifc gaogdje, p/ted k/tatkin, najbofe dejčejo. Či ga inšpekciji p/tijavi, pa g^5*1 □ do svaje. rToga pa nešče. ‘-Pa vas pijta, ka naj napaaui? se n cTudi toga ne vej, ka naj v jeseni dela s pšenieo{ ali jo naj poseja ali nej. 9o 11 pesmi, »£Kosec koso b/tusi a ganjica ganje, kmet p/tavico te/tja aft je ne najde«-1 novejši tekst popejvfe: Urban Zrim, Naselje Ljudske pravice 45, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: rtOTAH SO MAJU' SEM. TU maju Je m lovila k PASJA BANM. Violeta Gašpar, Nemčavci 31 a, 9000 Murska Sobota 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: SITULE JE NASLOV NA ) -L KATEREGA MORATA TD MK S TEH ! j THim SVA SESAMO JA P ula. ms LimaU&M y KES JE L", ERIK lemming nasprotje IZVOZA BOITE (I) IZRASTEK LEPETATI PLAČA SPRETNOST TEKOČINA V ŽILAH BERILU NEKD.SMUC SKAKALEC PUIKKONEN (BRUCE) ENA OD ČRKA PEČAT (MN.) OMEJEN (DUKE) MADŽ.KOMP. EDEN GRŠKI BOG STISKALNICI JURE ERŽEN Med reševalce bomo razdelili Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 6. avgusta 1999. Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke us. 7.1999) Petek, 30. 7. 1999 TV SLOVENIJA 1 MO 9.30 9.50 10.15 11.25 12.05 13.00 14.00 14.40 15.10 16.00 16.30 17.00 17.35 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.50 0.00 Srebrnogrivi konjič Moj prijatelj Piki Jakob V telovadnici, nadaljevanka Raming Armandillo, švicarska drama Druga roka, švicarska drama Spoznavajmo.... ameriška serija Poročila, vreme, šport Enajsta šola 80 let slovenskega baleta Po domače Mednarodni mladinski pevski festival Mostovi Rdeči grafit Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Raziskovalec, ameriška serija Risanka Dnevnik Zrcalo.tedna Petka Caroline v velemestu, nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Camerata Slovenica na gradu Dobrovo TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 12.20 13.20 14.55 15.45 18.05 18.30 19.00 19.30 20.05 21.00 22.50 23.40 Videoring Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Stoletje šansona Vikend pri Berniju, ameriški film Afrika, avstralska serija EP v plavanju Popolna tujca, ameriška nanizanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče Videoring Pustolovščina Okavango, serija 14 dni dosmrtno, nemški film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Koda 10-07, kanadska nanizanka POP TTV 8.30 Kuhajmo skupaj - 8.56 Izlet tedna - 9.30 Ljubezenske vezi, nad. - 10.20 Preciosa, nad. - 11.10 Moč ljubezni, nad. - 12.15 Prva izdaja, nan. - 13.00 V imenu pravice, nan. - 14.30 Brez zapor - 15.30 Stefanie, angel v belem, nan. - 16.30 Ljubezenske vezi, nad. - 17.20 Preciosa, nad. - 18.15 Moč ljubezni, nad. - 19.15 24 ur - 19.55 1,2,3-kdo dobi? - 20.00 Policijska akademija 5, ameriški film - 21.40 Dosjeji X, nan. - 22.40 Halifax, nan. - O.30 To je spolnosti, erotična serija - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nan. - 8.30 Bradyjevi, nan. - 9.00 Oče Dowiing, nan. - 10.00 Kraljica src, nad. - 11.00 Misija' Nemogoče, nan. - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nan. -15.00 Key West, nan. - 16.00 Oprah Show: John Gray 5-16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nad. - 18.00 Korak za korakom, nan. - 18.30 Ne mi težit’, han. -19.00 Sam svoj mojster, nan. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Kraljestvo luči, ameriški film, 1. del - 21.40 Kvantni skok, nan. - 22.40 Airvvolf, nan. - 23.30 Petek, trinajstega, nan. - 0.30 Misija: Nemogoče, nan. - 1.20 Dapnyjeve zvezde, ponovitev IDEATV-GAJBA TV 15.00 Živa, pon. regionalnega programa - Aktualno - Kulturno-razvedrilno - Intervju -Navigator - 16.00 Dinastija Colby, ameriška nadaljevanka, 1. del - 17.00 Ljubezen počaka nan. - 17.30 Neverjetne zgodbe, nan. - 18.00 Na nebu, nan. - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja nan. - 20.00 Vampirski motocikel, angleški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - TV Pika: Potujte z nami, Singapur, Maldivi - 23.00 Halifax, nan. STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, -10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.45 - Iz produkcije združenja lokalnih TV postaj (TV N.Mesto),-11.15-Risanke, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, -16.30 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 17.15-Videotop, 18.00- Iz produkcije združenja lokalnih TV postaj (TV Novo Mesto), 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (120. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 ■ Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (120. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Naj spot,iz produkcije ZLTV,- 23.45 - Erotika, 01.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik -12,35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Ubogo bogato dekle, nad. - 14.10 Poročila -14.15 F. Chopin, dok. film -15.15 Koledar - 15.25 Živa resnica - 16.00 Risanka - 16.15 Ferris Bueller, otroška serija - 16.40 Dokumentarno-glasbena oddaja -17.10 Poročila - 17.25 Brez banan, nad. - 18.15 Otroška serija - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Velo misto, dram. ser. - 21.20 Foxov filmski večer: Duh v stroju - 23. J O Opazovanja - 23.35 Kronika Splitskega poletja - 0.20 Roseanne Show - 1.05 JAG, nad. - 1.50 Sedmi element - 2.20 Harem, film TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.30 Darilo, film - 17.00 Obzorja divjine: Kuščarji - 17.30 Meje: Največje letalo - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nan. - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 21.20 Izbor lepotice Hrvaške TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nan. - 9.30 Počitniška matineja - 10.55 Zapeta poezija - 11.30 Skrivnosti peska, nan. - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Trapez, nad. - 13.25 Vrnitev v Paradiž, nad. - 14.25 Zakladnica - 15.45 Telešport: plavanje, konjeniški šport - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 18.50 Sončni mrk - 19.00 Podlež, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nan. - 21.00 Po sledeh Hitchcocka: Meduzin trenutek, kriminalka - 22.50 Aktualno - 23.20 Dokler še živimo, nan. TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik -13.00 Tv-magister -14.00 Počitniški program - 15.25 Vino in oblast, nan. -16.55 Klasiki: Chaplin - 18.40 Medium -19.10 Iz delavnice Naše stoletje -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša - 21.30 Telešport - 22.00 Človek, ki je prišel od daleč, tv-igra - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.55 Formula 1, prenos treninga - 14.45 MacGyver -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Tenis - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Kodrava Suzi, komedija - 21.55 Odštevanje smrti, akcijski film - 23.30 Tajni supermodeli, akcijski film - 1.00 Tenis TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 Plameni ljubezni, prvi del TV-filma - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Bitje srca -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dvoboj v troje - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve EUROSPORT 8.30 Plavanje, prenos iz Istanbula - 9.45 Atletika miting v Barceloni -10.30 Plavanje, prenos - 12.30 Plavanje -13.00 Plavanje, prenos - 13.45 Tenis, prenos četrtfinala iz Kitzbuhla -15.30 Plavanje - 15.45 Plavanje, prenos -17.30 Plavanje -18.00 Atletika: miting v Stockholmu, prenos - 21.00 Atletika - 21.30 Boks - 22.00 Bowling - 23.00 Plavanje - 0.00 Ekstremni športi -1.00 Atletika TV SLOVENIJA 1 8.55 Pod klobukom 9.45 Otroška oddaja 10.10 Denver, poslednji dinozaver 10.35 Nahrbtnik, poln laži, avstrijski film 11.40 Caroline v velemestu, nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Turistična oddaja 13,40 Prisluhnimo tišini 14.10 Petka 15.25 Pred nevihto, angleški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Past za turiste, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja (Rogatec) 22.05 Obiskali smo.... francoska serija 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 Življenje z Rogerjem, am. nanizanka 23.40 Nedolžnost, kanadska nadaljevanka 0.30 Zasledovalci, angleški film TV SLOVENIJA 2 9.40 Učitelj, francoska nadaljevanka 10.30 Davov svet, ameriška nanizanka 10.55 Peari, ameriška nanizanka 13.55 ATP turnir v tenisu, polfinale 15.45 EP v plavanju 17,15 Teniški magazin 17.40 Atletski miting 18.40 EP v športnih plesih 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Velikan, ameriški film 23.40 Sobotna noč 1.40 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Butec in butec, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Vrnitev v prihodnost, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman - 10.00 Muppets TV - 10.30 Skrivnosti svet Alexa Mačka, nan. -11.00 Morska deklica, nan. - 11.30 Parker Lewis, nan. - 12.00 Križarjenje, nan. - 12.30 Tarzan, nan. - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Mowgli, knjiga o džungli, nan. -14.30 Pop’n’roll - 15.30 Hollywoodski portreti: Demi Moore -16.00 Rojeni v svobodi, nan. - 16.50 Sinbado-ve pustolovščine, nan. - 17.45 Clean & Clear, glasbena oddaja - 18.15 Herkul, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Razkritje, ameriški film - 22.15 Sami problemi, ameriški film - 0.00 Prejšnja noč, ameriški film - 2.00 Veliko osvajanje, ameriški film KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Očka major, nan. - 11.00 Charles je glavni, nan. - 11.30 Brooklynski most, nan. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Pot v raj, nan. - 14.00 Gumpec, ameriški film - 16.00 Ugrabitev, ameriški film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, nan. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nan. - 22.00 Morilska ljubezen, ameriški film - 23.40 Cestni bojevnik, nan. - 0.30 Atlantis IDEATV-GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - TV Pika: Potujte z nami, Singapur, Maldivi -11.00 Pregled dogodkov tedna - 14.30 Ogledalo, nan. - 15.00 Power Rangers, nan. - 15.30 Rojen za baseball, ameriški film -18.00 Severna obzorja, nan. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. - 19.30 Radijska postaja, nan. - 20.00 Excalibur - meč kralja Arturja, ameriški film - 22.30 Ethan Frome, ameriški film - 0.00 Sreča pa taka, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Sosedje (120. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 11.20 -Zgodovina avtomobilizma (ameriška nad.), 11.45 ■ Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nad.), 17.50 - Naj spot ■ glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Sosedje (120 . del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Iskanja, Miran Juvančič, Simon Demšar,-22.00 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Power Rangers - 9.25 Sezamova ulica - 10.25 Koncert »Zagre-bačke škvadre« - 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Ekhaya, nad. -13.20 Roseanne Show - 14.05 JAG, nad. -14.50 Spremljevalec poštne kočije, ameriški film - 16.05 Risanka - 16.20 Poročila -16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Velo misto, dramska serija - 21.40 Gospodična petarda, ameriški film - 23.25 Opazovanja - 23.50 Polnočna premiera: Skrivnost uspeha, 2. del - 1.20 Predor vizije, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.05 Koledar - 14.15 Črno-belo v barvah - 15.45 Sodobniki: Ivan Aralica - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Bruce Lee - legenda, hongkonški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vesolje Stephena Havvkinga, serija - 21.05 Triler: Moja noč s Handlom - 21.55 Plavajoče naselbine Kutaijev, dokumentarni film - 22.40 Svet zabave - 23.10 Peari, nan. TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za mladino in otroke -11.05 Nostromo, nan. -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Evrominute - 12.15 Odgovarjamo na telefone - 12.45 Formula 1, trening - 14.15 Delta 2000 - 14.45 Iz delavnice Naše stoletje - 15.05 Zelena pika -15.40 EP v plavanju - 17.00 Neznani Hitchcock: Igra za kožo, angleški film (č.-b.) -18.25 Sončni mrk - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.25 Sončni mrk - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Royce, angleški film - 21.40 Rock Cafe - 23.10 Moja generacija, italijanski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Vaška TV, magazin za kmetovalce - 9.00 Aktualno - 9.20 Okno v Evropo - 11.05 Familija, 382. del - 11.30 Za otroke - 13.30 Zgodovina književnosti - 14.00 Kajak-kanu, start EP - 14.35 Za manjšine -15.25 Kulturna zgodovina - 17.00 Zvezdniki - 18.00 Medium - 18.30 Dogodivščine - 19.00 Ferec Liszt, nad. -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Dnevnik dijaka topničarja, tv-igra - 21.35 Vodni policisti, nan. - 22.20 Telešport - 23.15 Svobodno tekmovanje, gospodarski magazin TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti šov - 9.00 Vroča sled - 10.45 Smrke! - 11.05 Di-sneyev festival - 12.00 Odbojka na mivki -12.35 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.15 Tenis, prenos polfinala iz Kitzbiihla - 15.40 Odbojka na mivki -16.00 Tenis, prenos polfinala -17.15 Nogomet: Austria - Rapid, prenos z Dunaja -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Štiri pesti proti Riu, filmska komedija - 22.00 Masaker v Brooklynu, akcijski film - 23.25 Strast do jutranje zarje, film - 1.05 Tenis TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Nobenega prostora za divje živali, dokumentarni film -10.40 Egipčan Sinuhe, pustolovski film -13.00 Poročila - 13.10 Jaz in moja žena, filmska komedija - 14.45 Babilonski lev, pustolovski film -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Plameni ljubezni, drugi del TV- filma -21.40 Poročila - 21.45 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.10 Noč v Benetkah, opereta - 0.20 Čas v sliki - 0.25 Leva božja roka, film EUROSPORT 8.30 Plavanje, prenos iz Istanbula -10.00 Atletika - 11.45 Superbike -13.00 Plavanje, prenos - 14.00 Plavanje - 14.45 Formula 3000, prenos iz Hockenheima - 16.30 Tenis, prenos iz Kitzbiihla - 18.30 Plavanje - 19.30 Plavanje, prenos - 20.30 Plavanje - 21.00 Tenis (ž.), prenos iz Stanforda - 22.30 Tenis: polfinale v Kitzbiihla - 23.00 Plavanje - 0.00 Formula 3000 - 1.00 boks 5. 8. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.15 Zgodbe iz školjke I1.05 Boj za obstanek, angleška serija I1.55 Obiskali smo.... francoska serija 12.25 13.00 14.05 15.05 16.05 16.30 17.00 17.35 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 21.00 21.30 22.00 23.10 Po sledeh ritma: Dublin Poročila, vreme, šport Proslava ob 80-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji Delo na črno z žurnalistko Vesno Nenadoma Susan, ameriška nanizanka Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Tedi, oddaja za mularijo Moj prijatelj Piki Jakob Obzornik, vreme, šport Spoznavajmo..., ameriška serija Risanka Dnevnik Tednik Leteči cirkus Montyja Pythona Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 10.30 Wildbach, nemška nanizanka 11.20 11.45 12.15 13.05 14.20 14.50 18.05 19.00 19.30 20.00 20.25 21.00 22.00 23.20 Ekstremne avanture: Plezanje Filmski triki: Nočne more Moll Flanders, angleška nadaljevanka Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Velikan, ameriški film Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Kolo sreče Videoring Na robu, kanadska športna serija Filmski triki: Preoblikovalec Stoletje šansona Srebrov nitrat, italijanski film Sovražnikov sovražnik, nadaljevanka Prec/dsa, uadapevauka — 77.70A/od pudez/?/, oadaOevanka — 72.75Prva 7zda/a, nap, ’ zanka - /3.00 17 imenu pravice, nanizanka -/4.30 Hu/kove avanture, nanizanka -/5.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - /6.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -/7.20 Preciosa, nadaljevanka - /8.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - /9. /524 ur - /9.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Smrtonosna bitja, ameriška mini serija - 23.15 V imenu pravice, nan. - 0.00M.A.S.H, nan. - 0.30 Glavnina vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprati Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Key West, nanizanka - 16.00 Oprah Show: lyanla - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit”, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.10 Dva obraza zla, ameriški film - 00.00 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.50 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Prekmurci za Prekmurce -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Na nebu, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Ženski zapor, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno-razvedrilno - Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO A8 09.30 - Gnes - inf. oddaja, 10.00- Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike,10.45 -Iz produkcije Zdraženja lokalnih televizij Slovenije-TV Trbovlje, 11.15 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 ■ Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.15 -Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike,-19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.15 - Naj spot,iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.00 produkcije ZLTV-TV Trbovlje, 22.30 - Gnes - inf. oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 Iz 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine: Zima prihaja v Yellowstone - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih -12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad,- 14.10 Poročila -14.15 Veliki skladatelji: Ludwig van Beethoven - 15.15 Risanka- 15.25 Turistični magazin - 16.15 Otroška serija-17.10 Poročila - 17.25 Brez banan, nad. - 18.15 Knin, hrvaška srednjeveška prestolnica - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kronski dragulj svobode - 21.00 Hrvaška golobica, prenos - 22.50 Opazovanja - 23.20 Bitka na River Plateju, britanski film gos - /4.30 Gul/ver/evapolovan/a - 77.30 Škotski dvore/- 78.05 Hupo - /3.35 Pr//a-te/ji, nan. - /0.00 Hrvaška danes - /0.30 Dnevnik - 20./O Kviz - 20.25 Cape Cana vera/, nad. - 2/.20 Kviz - 2/.50 Popolna tujca, nan. - 22.20 Dosjeji X, nan. - 23.05 Ur- genca, nan. TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja - 10.55 Thalassa, magazin morja - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Trapez, nadaljevanka - 13.25 Skupaj: Evropska galerija, Rokovanje - 14.20 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Smernica - 18.30 Sončni mrk - 18.35 Za otroke - 18.50 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.30 Kviz - 21.00 Nemogoče? - 21.40 Sončni mrk - 21.45 Klip-plus - 22.00 Aktualno - 22.35 Usoda, egipto-vsko-francoski film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9,05 Aktualno -9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Druga možnost, nanizanka -17.00 Za manjšine - 17.55 Osem letnih časov, nanizanka -19.00 Napisane table pripovedujejo - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Šola obrekovanja, komedija - 22.00 Dva moška pod posteljo, komedija - 23.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.50 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.06 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.10 Bitje srca - 22.05 Kottan poizveduje - 23.10 Dosjeji X - 23.55 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Plameni ljubezni, tretji del TV-filma - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dvoboj v troje - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Moč sonca - 21.05 Belomodre zgodbe -22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Lokostrelstvo - 9.30 Triatlon - 10.30 Nogomet - 12.00 Avto-moto šport - 13.30 Gorsko kolesarstvo - 14.00 Smučanje na vodi - 14.30 Jadranje - 15.00 Tenis - 16.30 Nogomet - 18.00 Avto-moto šport - 19.00 Tenis, prenos iz Montreala - 23.00 Boks: Dannell Nicholson - Bert Cooper, posnetek iz Tunace (Mississippi) - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Motokros RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20-Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24,00 Želimo vam lahko noč. ored Nedelja, 1. 8. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Risanke 9.15 Pika Nogavička, nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Tržiča 11.00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija 11.30 Divji svet živali, angleška serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 13.50 Igre brez meja (Rogatec) 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona 16 .00 Glasbeni utrinki: Popevke 16.30 Ljudje poleg nas 17 .00 Po domače 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.40 Po sledeh ritma, angleška serija 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Delo na črno z žurnalistko Vesno 21.05 Proslava ob 80-letnici priključitve Prekmurja k Sloveniji 22.05 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Gianni Schicchi, opera iz Scale 23.55 Po sledeh ritma, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.25 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.15 Davov svet, ameriška nanizanka 10.40 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Marilyn Monroe 11.40 Svet Leeja Evansa, humoristična serija 12.10 Oddaja o Slovenski vojski 14.10 Ogledalo, iranski film 15.46 EP v plavanju 17.15 ATP turnir v tenisu, finale 19.30 Videoring 20.00 Moll Flanders, angleška nadaljevanka 20.55 Marshallov načrt, nemška serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 14 dni dosmrtno, nemški film 7.00 Jetsonovi. risanka - 7.00 ButecButec, nsanUa - 0.00 Ktemenbkovl - 0.30 Vrnitev v prihodnost, risanka - 9.66 Ma\i bogataš, risanka - 9.30 Batman, risanka -iO.00 X-man, risanka - A0.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - ti.00 Rojeni v svobodi, nanizanka - i2.00 Brez zapor - A3.00 Skoraj popoin pav, nanizanka - 13.30 Formula 1 zaVN Nemčije - 16.00 Veliki kuharski mojstri - 16.30 Zdravilna ljubezen, ameriški tlim - 18.15 Obale Malibuja, nanizanka - 19.15 24 ur -20.00 Zadnji dobri možje, ameriški film - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka -23.30 Možje in žene, ameriški film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Očka major, nanizanka -11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka -12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Camorra, ameriški film -15.50 Klik! - Pravdarji, nanizanka - Katie Joplin, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Polnočna poročila, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Podnajemnik, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Rave - 22.15 Ubita resnica, ameriški film - 0-00 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia - Martin Krpan '99, tekmovanje silakov - Intervju - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Rangers, nanizanka - 16.00 Ne pred otroki, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean 8. Clear, glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Robin Hood, ameriški film - 22.00 Prešuštvo, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Iz produkcije ZLTV-TV Novo Mesto-, -12.00-Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00- Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, -20.45 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutke - 8.25 Naš Čarli - 9.10 Pobeg domov, film za otroke -10.25 Risanka - 10.50 Ko odrastem - 11.20 Briljantina - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 14.00 Nasedli, ameriški film -15.40 Risanka -15.55 Lassie, nan. -16.20 Poročila -16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik -20.10 Velo misto, dramska serija - 21.40 Zlati gong, prenos iz Dubrovnika - 23.15 Opazovanja - 23.40 Sodobni švedski film -1.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.15 Koledar - 11.25 Polnočna premiera - 13.00 Oprah Show -13.45 Opera Box -14.15 Od jutra do večera: Sloni - 14.45 Nikita, nan. - 15.30 Hišice v cvetju, nan. -16.15 V iskanju minulega časa - 16.50 Sinjska alka, prenos - 19.00 Popaj in sin -19.30 Dnevnik - 20.10 Dubrovniški poletni festival - 21.25 Zakonske vode, nan. -21.55 Specialist, ameriški film XJašVua"XXI - 7 55U BvtAvJe - 7 “Z-a. BocmcCcm - \s»m nebom - AA.60 Anže\\e - \2.66 Znosi,porot\\a - Mavaute ia Ciganska godba, Sandov Burka - 12.66 'JaškaVJ - 13.36 Ekumenski program -13.46 Formula 1 zaVN Nemčije - 16.06 dani gre na dom - 16.36 Zvezde na nebu m na zemlji. Bela tugosi - 11 25 Na poti - 11.55 Sončni mrk - 18.05 EP v plavanju -19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Škrlatno in črno, ameriško-italijanski film - 22.25 Glasbeni kviz - 22.50 Telešport TV MADŽARSKA 2 7.25 Izobraževalni program - 9.25 Kanon - 19.00 Za otroke - 11.05 Ameba - 11.25 Zelena žaba, biovrtnarjenje - 12.20 Olimpiada ljubezni, Južna Karolina - 12.45 Zlati dim, magazin - 14.40 Marmornati kip: Pišta Danko - 15.10 Delta 2000 - 15.35 Izbor pop glasbe - 16.00 Šport: plavanje, konjeniški šport - 18.05 Petofi, nadaljevanka -19.15 Gimnazija strtih src - 20.00 Teden, Dnevnik - 21.00 Evrovizijski festival mladih plesalcev - 22.30 Milan Fust, portret - 23.40 Ciljni križ TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.15 Johnny Bravo -11.20 Disneyev festival - 12.16 Šport - 12.45 Odbojka na mivki - 13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Nemčije iz Hockenheima - 16.00 Tenis, prenos finala iz Kitzbiihla - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policijska akademija V, filmska komedija - 21.40 Kolumbo - 23.15 Kraj dejanja - 0.45 Duh, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ljubezen brez iluzij, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Močni časi, filmska komedija - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Divje življenje - 14.55 Policijska inšpekcija 1 - 15.20 Kaj poje ptič?, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Vizije - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.64 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.00 Oče proti vili - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.00 Vizije - 23.05 Smešne igre, kriminalka - 0.50 Sedem najboljših let, film EUROSPORT 8.30 Plavanje, prenos - 10.00 Superbike - 10.30 Superbike, prenos ogrevanja -11.00 Formula 3000 - 12.00 Motokros, prenos iz Gdynie (Poljska) - 13.00 Superbike, prenos dirke št. 1 iz Brands Hatcha (GB) - 14.00 Plavanje, prenos - 14.30 Plavanje - 15.45 Plavanje - 17.15 Tenis, prenos finala iz Kitzbuhla - 19.30 Superšport, serija - 20.00 Superbike: dirka št. 2 v Brands Hatchu - 20.30 Dirka s prikolicami -21.00 Tenis (ž.), prenos finala iz Stanforda - 22.30 Boks - 23.00 Športne novice -23.15 Plavanje - 0.15 Superbike Ponedeljek, 2.8.1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 V telovadnici, nadaljevanka 10.15 Raziskovalec, ameriška serija 11 .05 Na vrtu 11.30 Past za turiste, angleška serija 12 .00 Alpe - Donava - Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Nahrbtnik, poln laži, avstrijski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Narobe svet 17.20 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Človeško telo, angleška serija 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6' 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 71.00 Angus Reed: Burkina Fasso 72.00 Odmevi, vreme, šport 72.35 Umori na podeželju, angleški film 0.25 Človeško telo, angleška serija LV SLOVENIJA 2 I0.00 Sobotna noč I2.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka I2.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Pustolovščina Okavango, serija 3.45 Marshallov načrt, nemška serija 4.30 Fenoamby 5.55 Kinoteka: Borsalino, francoski film 7.30 Oddaja o Slovenski vojski 8.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 9.00 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka '0.00 Razglednici Gliva Jamesa, ang. serija 1.00 V plesnem ritmu, avstralski film 2.30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 3.00 Brane Rončel izza odra POP TV 6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.15 Moč ljubezni, nadaljevanka -12.15 Prva izdaja, nanizanka - 13.00 Brez zapor z Jonasom -14.30 Obale Malibuja, nanizanka -15.30 Stefa-nie, angel v belem, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur -19,551, 2, 3 -kdo dobi? - 20.00 Seks in poročeni detektiv, ameriški film - 21.30 Popolna varnost, nanizanka - 22.30 Gola resnica, nanizanka - 23.00 V imenu pravice, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 0.00 Oče Dowling, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Key West, nanizanka - 16.00 Oprah Show: lyanla -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nan. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Poroka lahko počaka, ameriški film - 21.40 Kupid, nad. - 22.30 Petek, trinajstega, nan. - 23.20 Misija: Nemogoče, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Ljubezen počaka, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Milijonarjeve muhe, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Beltinci: NK HIT Gorica, reportaža - 23.00 Newyorška policija, nan. - 23.50 Meje verjetnega, nan. STUDIO AS 09.30 - Mladinski film,-11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Iskanja- Miran Juvančič,Simon Demšar-17.15 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (121. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Nogomet,- 22.05-Sosedje, 121. del.avstralske nadaljevanke-ponnvitev.22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine: Skrivnost skalnatega grebena -11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih -12.00 Dnevnik -12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Ubogo bogato dekle, nad., zadnji del - 14.10 Poročila -14.15 V iskanju minulega časa -15.15 Opera Box -15.45 Risanke -10.15 Arabella, otroška serija - 17.10 Poročila -17.26 Brez banan, nad. - 18.16 Po Istri na konju -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Podvigi in usode, drama - 21.10 Lepota, ki umira, dok. oddaja - 21.40 Dom In svet - 22.15 Opazovanja - 22.40 Morje ljubezni, ameriški film - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar -15.30 Atentator, ameriški film - 17.00 Obzorja divjine: Antarktika - 17.30 Škotski dvorci - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nan. - 19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nad. - 21.20 Murphy Brown, nan. - 21.50 Newyorška policija, nan. - 22.35 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA] 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Počitniška matineja -10.55 Sosedje - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik -12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica -16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Novi reflektor, magazin -18.40 Sončni mrk -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dva moška pod posteljo, komedija - 21.10 Tropska vročina, nanizanka - 22.00 Sončni mrk - 22.10 Aktualno - 23.15 Dokler še živimo, nanizanka TV MADŽARSKA 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Jani gre na dom - 9.30 Zakladnica - 10.45 Narodne vrednote - 11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program -15.20 Glasbena potovanja: Dublin - 15.50 Veter s puste, spevoigra - 17.10 Kavarna Hungaria, koprodukcijski film - 17.40 Tropska vročina, nanizanka - 18.30 Dogodivščine - 19.00 Ferenc Liszt, nadaljevanka -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 V imenu Republike, dr. Palinkas, upokojeni sodnik - 21.05 Kaos, italijanski film TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.00 Knight Rider -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.50 MacGyver -15.35 Zvezdne steze - 16.20 Superman -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ostani na zvezi, filmska komedija - 21.40 Poljub pred smrtjo, srhljivka - 23.10 Nikita - 23.55 Shaft v Afriki, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.1□ Plameni ljubezni, drugi del TV-filma -11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dvoboj v troje -14.30 Umor je njen konjiček -16.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.06 V Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s Strahi - 20.16 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Lov na metulje, film EUROSPORT 8.30 Golf (ž.), posnetek iz Hamburga - 9.30 Tenis -11.00 Plavanje - 12.00 Nogomet: legende EP -13.00 Karting -14.00 Lokostrelstvo: posnetek iz Volvica (Francija) -15.00 Tenis: turnir v Umagu -16.30 Tenis: finale v Los Angelesu - 18.00 Triatlon: Iron-man v Celovcu - 19.00 Tenis, prenos Iz Montreala - 21.00 Avtomobilizem: ameriški Le Mans, posnetek iz Sears Polnta - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.00 Dirka s prikolicami - 0.30 Superšport, serija -1.00 Rally - X«XB - XX .Xk _ XL.X^ aarazavka - XB5SB \1 vrata«,x\ax\\zaa¥a - XK.XB v«v^\a \amost, x\av\\zaaka - X^.^ SX«\aa\a, av\v«\n aaavzaaka - ske nbz\, uaOa\\«Nanka - XI .ZB ^ecAoea, naOaV\eNanka - \%AB Hat X\ubeza\, aa- AN TV SLOVENIJA 1 9.00 Srebmogrivi konjič 9.25 Radovedni Taček tatjeManka - ur - A, 2,3 - kdo 4oW - MM Vrazrrax\be\ka,ameriški tltm - 2140 Bolnišnica upan\a, nanizanka - 2220 Bola resrirca, nanizanka -23.00 V imenu pravice, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Slavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur 9.45 Waynove dogodivščine, nanizanka Človeško telo, angleška serija 10.15 11.05 11.35 12.05 13.00 14.55 16.40 17.00 17.25 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.35 23.05 0.00 Glasbeni utrinki: Popevke Ljudje poleg nas Gozdarska hiša Falkenau Poročila, vreme, šport Umori na podeželju, angleški film Duhovni utrip V znamenju dvojčkov Azil, norveška nadaljevanka Obzornik, vreme, šport Frostovo stoletje, ameriška serija Risanka Dnevnik Župnik za deset tednov, nanizanka Tv-konferenca Odmevi, vreme, šport Slovenci v Avstraliji Gugalnica, škotska drama, 1/3 Frostovo stoletje, ameriška serija . TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.10 13.40 14.30 16.25 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.20 23.50 Videoring Snežna reka, avstralska nadaljevanka Razglednici Gliva Jamesa, ang. serija V plesnem ritmu, avstralski film Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka Koncert Tomaža Domiclja Pred nevihto, angleški film Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Jožetu Privšku v spomin, večer z Big bandom Koma, ameriška dokumentarna oddaja Malo golote, prosim, ameriški film Svet poroča Murphy Brown, ameriška nanizanka KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Oče Dovvling, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Key West, nanizanka - 16.00 Oprah Show: lyanla 4 - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Zapornik 2 - 21.00 Smrt in maščevanje, ameriški film - 22.40 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nan. IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Superman, film - 22.30 Živa, reg. program - Aktualno - Iz našega studia: Soboški ekran - 23.30 Newyorška policija, nan. - 0.30 Meje verjetnega, nan. STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Nogomet-, 11.35- Sosedje (121. del avstralske nadaljevanke)-ponovitev, 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes-informati-vna oddaja, 16.30 - Nogomet, -18.00-Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35-Sosedje (121. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri,informativna oddaja, 22.00 - Videotop iz ZLTV, 22.30-Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine: Divja mačka - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad., 1. del - 14.10 Poročila - 14.15 Veliki skladatelji: J. S. Bach - 15.15 Dom in svet - 15.45 Risanka - 16.15 Življenje na kolesu, otroška serija - 17.10 Poročila - 17.25 Brez banan, nad. - 18.15 Živeti z... - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Lepa naša - 20.40 V ospredju - 21.40 Globine, serija - 22.15 Opazovanja - 22.40 V tujem telesu, ameriški film - 0.30 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.40 Artur, Merlin in Prchlici, češki film -17.00 Obzorja divjine: - pan\p, nauvzavfca - XB,1B 7.ak\aAv\\ca - X%M ?bw£\\o s \\ate - tonalna s\rt\Y\ svc - \1 ^e3\ona\B\ AneNnvVA - KaXo\Wakm\¥a -\B1B Srečanje z Jezusom - U1B Spommska drevesa - \BAB Sootm mxk - ABAS Za oVoke - HM Pod\ez, nanizanka - Dnevnik, šport - 20 M Osuplo območje - 20A5 Naslednji'. - Bi M lelesieča - 21.25 Sončni mik - 21M Melike romance: Grace KeUy - Rainier - 22.00 Aktualno - 23.00 Kh Royal, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Hagedornova hči, nadaljevanka -.17.00 Za manjšine - 17.55 Osem letnih časov, nanizanka - 19.05 Svet v slikah - 19.35 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ferencvaros, dokumentarni film - 21.25 Nemi očividec, nanizanka - 22.15 Hišna glasba - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman -17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport -20.15 Kupljena ljubezen, film - 21.45 Kričala je »ne«, film - 23.15 Nogomet - 0.00 Beg II, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Jaz in moja žena, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dvoboj v troje - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum: Kraljevska kobra - 21.10 ‘ Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Lokostrelstvo - 9.30 Atletika -11.00 Plavanje - 12.00 Evrogoli - 13.00 Avtomobilizem - 14.00 Lokostrelstvo - 15.00 Tenis, prenos iz Montreala - 16.30 Rally Mo-skva-lstanbul -17.00 Avto-moto šport -18.00 Turni avtomobili -19.00 Evrogoli -20.00 Nogomet: Kaiserslautern - Fiorentina, prenos prijateljske tekme - 22.00 Boks - 23.00 Tenis - 0.00 Golf: turnir v Cromwellu (Connecticut) -1.00 Jadranje 3. B. 5333 ORED Sreda, 4. 8.1999 TV SLOVENIJA 1 9.00 Srebrnogrivi konjič 9.30 V znamenju dvojčkov 9.55 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Tv-konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.10 Divji svet živali, angleška serija 14.40 Ljudje in zemlja 15.30 Slovenci v Avstraliji 16 .00 Pomp 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Red Rock West, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Portret violinistke Jacgueline du Pre 23.45 Boj za obstanek, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Koma, ameriška dokumentarna oddaja 12.20 Jožetu Privšku v spomin, večer z Big bandom 13.15 škrlatno in črno, ameriški film 16.25 Dva filma za groš, ameriški film 18.05 Wilcibach, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 19.56 Šport 23.00 Kasandrin most, italijansko-angleški film POP TV 6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.15 V imenu pravice, nanizanka - 13.00 V imenu pravice, nanizanka - 14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Bolezen norih krav, ameriški film -21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.30 Gola resnica, nanizanka - 23.00 V imenu pravice, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija -1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Oče Dovvling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 MF sija: Nemogoče, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Key West, nanizanka -16.00 Oprah Show: lyanla - Osebni napredek -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Ninja želve, ameriški film -21.40 Sever in jug, nadaljevanka - 22.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Ljubezen počaka, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Na nebu, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Polnočna akcija, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Prekmurci za Prekmurce - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16-30 -Teden.0b Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani. 18 30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Rpes - informativna oddaja, 20.30 - Buum, pazi ka vdati, oddaja za najstnike, -21,16 Iz produkcije ZLTV-TV Trbovlje,- 21.45- Kako biti zdrav in zmagovati,- 22.15 Videospoti TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine: Arktična pustolovščina -11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad. - 14.10 Poročila - 14.15 Veliki skladatelji: L. Bernstein - 15.10 Velike romance 20. stoletja -15.35 Risanke - 16.20 Govorilnica - 17.05 Poročila - 17.20 Brez banan, nad. - 18.10 Vprašanja iz Azije - 18.45 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin - 21.05 Udarec - gol, ameriški film - 22.50 Opazovanja - 23.15 Težave z moškimi, ameriški film - 0.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.40 Bruno, nedeljski otrok, francoski film - 17.00 Obzorja divjine - 17.30 Škotski dvorci - 18.05 Hugo - 18.35 Prijatelji, nan. - 19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Cape Canaveral, nad. - 21.20 Veliki narodi, dok. serija - 22.15 Črno-belo v barvah Gnes, 23.00 - Videostrani TV MADŽARSKA! 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja -11.00 Madžarska leta 2000, cerkev Sarka nd - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Pogled domov - 18.40 Sončni mrk -18.45 Za otroke -19.00 Suženjstvo, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Prijatelj mojega sina, film - 21.46 Sončni mrk - 21.55 Aktualno - 22.25 Najboljši nameni, nanizanka - 23.00 Jazzterday TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica -10.35 Panorama -11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 17.00 Slovenski utrinki - 17.55 Osem letnih časov, nanizanka - 19.00 Novi reflektor, magazin - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Jaguarjevi duhovi, nanizanka -21.20 Nemi očividec - 22.10 Prek svetov - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14,45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 tja slabše in večno -18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Časv sliki - 20.15 S. 0. S. Barakuda, akcijski film - 21.50 Rdeči zmaj, srhljivka - 23.45 Mladi revolveraši, vestern - 1.25 Poljub pred smrtjo, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Ppročilp - 9.06 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Kolumbo -11.40 Vreme - 12.00 Poročila - 1210 Reportaža -13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija! - |3.40 Dvoboj v troje - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.06 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Plameni ljubezni, tretji del TV-filma - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Ogenj na nebu, Bela božja armada - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 9.30 Evrogoli - 10.30 Nogoinet - 12.00 Motociklizem: špansko prvenstvo v Valenciji - 12.30 Motokros - 13.00 BMX: SP v Valletu (Francija) -13.30 Golf - 14.30 Tenis: pregled ATP-lestvice - 15.00 Tenis - 17.30 Avto-moto šport -19.00 Tenis, prenos Iz Montreala - 21.00 Nogomet: Liga prvakov, prenos -23.00 Pikado - 0.00 Avto-moto šport IBM, 29. julij 1999 Nagelj iz Toronta navdušil DOM) AMSUN BUTIK ZA VSAK OKUS (50 % NIŽJE CENE) naprave ed i q ■ ll Slov ln 26. julijem je gostovala v Sloveniji 24-članska ** NaV*1^3 Okloma skupina Nagetj iz Toronta v Kanadi. tčfnjH Opili so v raznih krajih Slovenije, tudi v Pomurju, in si-^bivali 121 (posnetek) in v Sotini. Med svojim gostovanjem so s'ovenskih gostoljubnih družinah, ogledali pa so si turistične točke. ^daj p|ex ° ^Pino Nagelj so ustanovili naši rojaki v Kanadi pred 40 leti. ^^vodV6 n^ov' vnuki, saj so plesalci stari od 14 do 26 let. Že od ^Pravili jn ■ Aforiste Ciril Soršak. Na turnejo po Sloveniji so se dobro Eskimi SeV'lne Sledalce navdušili z dolenjskimi, gorenjskimi, belo-^^cištajerskimi in seveda prekmurskimi plesi. Mladi Sline 8 izseljencev iz Kanade ne le da negujejo plese iz stare d°bro 9°vorijo slovensko. Med druženjem z vrstniki S° nekol'ko obogatili svoj besedni zaklad, spletle pa so se "%j0 pr he Vez'- T° pa je pomembno tudi za hotiške folkloriste, ki na-leto gostovati v Kanadi. - Foto: Š. Sobočan Prosenjakovci A Filovci °kčina Moravske 0^,ICe resnično prava turistična se iz leta v leto potrjuje tudi Mciisklrna 9°t°vo največ zaslug Turistično-informa-1^ Pat 'Center (TIC) Moravske Toplice, ki je koordi-s°r 'n Pobudnik številnih tovrstnih akcij, vsako ^Pije6 m vključuie tudl v akcijo Turistične zveze >>M°ia dežela - lepa in gostoljubna«. ^Ihi. Ze znani rezultati ocenjevanja osnovnih šol in naselij v sestavi Majda Lipič, Jože Novak, Jože Gut- v, ^a pajalič je ocenila tri osnovne šole v občini - v ^Serijo UJn Prosenjakovcih - ter vseh 26 naselij, ki spadajo ni^' o cepili v rUS' kraJ'" (Moravske Toplice bosta republiški ko- Sji«) S^Up'n' "izrazito turistični kraji«, Selo pa med »izlet-- osnovnimi šolami, kjer so ocenjevali splošno zbra|a qS| športna igrišča ter parkovne površine, je največ Isr^i^ejen^^išPa osnovna šola Prosenjakovci - predvsem u^PoJ^' °^0,ice šole (čebelnjak, zeliščni in cvetlični vrt) °9ledSkUPn'h Prostorov- ^6iePost Orn naselij pa so bili ocenjevalci zlasti pozorni ^ov^ arr|bientovT objekte različnih dejavnosti, str^Hte kij^lne’ naravne elemente, zelene površine ter cvetli- ker.Urne dediščine in turistične ter komunalno infra-1^ ^Srik616 'et°šnje leto v slovenskem turizmu posvečeno C6lot^u ok"r V'na' je komisiia posebno pozornost namenila vir^.0 ICe gostinskih objektov (gostiln, vinskih kleti) ter %k5°cene6 ^fo®- Največ toč so dosegli Filovci, ki so »3 Vvin dor^-6''pr'celostni podobi kraja, urejenosti javnih S/aSovce^3^’ drugo mesto je pripadlo Andrejcem, tretje T® nji^ , kot Pravi vodja TlC-a Moravske Toplice Elica S?6 Za Ur'stično-informacijski center razpisal tudi tek-S p^Piačr*16P$ 9rant v °b>čini - tekmovanje za najlepše ^'a°’ kmetii°' gostinski ali trgovski lokal z oko- Xli-6v' 3 v M Z uterne|J'tvarni zbirajo na sedežu TlC-a na ^iokr^Seh°raVSk'tl T°Pl'cab do 10. avgusta. Priznanja ^SžniL, °c®ni®valriih akcijah, tudi slednjega, bodo po-- °bčine v začetku septembra. G. GRABAR I ^Sobota ------------ de,avcev Prekmurja in Prlekije ima več 2 v’ ki so sicer večinoma zaposleni na vseh S?%?°sPoda Socia,no delo, na osnovnih šolah, nekaj pa na ta or9anizacijah. Društvo skrbi za izo-socia|nna^'n’ da prireja ekskurzije. V septembru si ar,iliz njjh°VarStVene us*anove v Novi Goric'in okoli' Ovim delom oziroma poslanstvom. (F. KI.) ZA VROČE DNI KLIMATSKE SAMSUNG raTRATNJ6K ■fitSi TV-VIDEO- Hi-Fi -KUMA SERVIS-TRGOVINA MURSKA SOBOTA - TURNIŠČE Št Kuzmiča 2, Murska Sobota, tel.: (069) 300 610 Št. Kovača 19, Turnišče, tel.: 72 080 generalni distributer klimatskih naprav SAMSUNG ZA SLOVENIJO FOR YOU PRIPRAVLJA ZARADI SELITVE VELIKO POLETNO RAZPRODAJO OD 5. DO 25. AVGUSTA (še na starem naslovu) KMALU NA NOVI LOKACIJI V SLOVENSKI ULICI V MURSKI SOBOTI ’4lUZ 9l° 0* POLETNE CENE*SUPER UGODNO ugodno* otroški natikači......... natikači za odrasle .... modni natikači (višji) .. topi že za................... bluzice (kratki rokav)........ otroški tridelni komplet ..... ženski kostimi že za.......... nogavice: otroške in za odrasle plenice PAMPERS............... .. 490,00 sit .. 590,00 sit . 1990,00 sit .. 999,00 sit .. 490,00 sit . 1.990,00 sit ,. 5.990,00 sit ................190,00 ..1.990,00 sit UGODNO • ŠE UGODNEJE • NAJCENEJE I ŽALUZIJE........ lamelne ZAVESE ROLETE ........ ,2 2.800,00 sit / m ,2 2.800,00 SIT / m .. 3.500,00 POPRAVILA IN REZERVNI DELI PRIČAKUJE VAS TRGOVINA RUGELJ, Černelavci tel & faks: (069) 32 920 Cene zelo ugodne’ ELECTRONICS Vsi modeli omogočajo hlajenje in gretje! -----------------------------------— —1~ i Trgovina in lepotilni studio If j j I jai Mr ■ wD ■ ■ C* vik oiaru LEPOTA SONČENJA, LEPOTA OBLAČENJA PRI K1S1LAKU V SERDICI Id, 9262 ROGAŠOVCI, TEL./FAKS: (069) 57 056 Trgovina KEKO ŠPORT Prežihova ulica 4, Murska Sobota tel.: 21 212 NOGOMETNI KLUBI, ŠPORTNIKI IN DRUGI! •VELIKA IZBIRA VSEGA POTREBNEGA ZA NOGOMET SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV! • ZA VROČE POLETNE DNI: KRATKE HLAČE, MAJICE... •TRENIRKE, ŠPORTNE TORBE IN ŠE MARSIKAJ! • CENE ZELO UGODNE! ZA POLETNE DNI -TRGOVINA KEKO ŠPORT 32 29. julij 1999, Hj* prejeli smo* prejeli smo• prejeli smo ING-GRA V zvezi s člankom, objavljenem v Vestniku Išt. 28 dne 15. 7. 1999 pod naslovom »Zavlačevanje z namenom in akterji v ozadju« prosim, da objavite naslednji odgovor. V uvodu članka je pisec napisal, da je Davčni urad že 10. junija lani vložil predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper lendavsko zasebno firmo ING-GRA, vendar je stečajni senat soboškega okrožnega sodišča šele v ponedeljek oklical stečaj, in da je šlo za zavlačevanje, saj je bilo že lani jasno, da je zasebno podjetje Sakač plačilno nesposobno. V obravnavani zadevi pa gre »očitno« za to, da pisec ne pozna niti spisa niti postopka v zvezi s stečajem, po katerem sodišče mora zadevo obravnavati, saj sicer sodišču ne bi podtikal »zavlačevanja z namenom«. Lahko je bilo piscu in še komu »jasno«, da je podjetje družine Sakač plačilno nesposobno in brez premoženja ter zrelo za stečaj. »Za tako ali drugačno odločitev sodišča pa mora biti to tudi dokazano in izveden mora biti določen postopek.« Res je, da je upnik RS, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS, Oddelek v Murski Soboti, predlog za začetek stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika vložil dne 10. 6. 1998. Dne 17. 6. 1998 je sodišče predlog poslalo dolžniku s pozivom, da se o njem izjavi v roku 15 dni od prejema predloga. Odgovor na predlog je sodišče prejelo 7. 7. 1998. Ker se dolžnik ni strinjal z navedbami v predlogu in ker je v odgovoru na predlog zatrjeval, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani, je sodišče dne 19. 8. 1998 sklenilo, da predlagatelj založi predujem v znesku 300.000,00 SIT za poravnavo stroškov do začetka stečajnega postopka. Ocenilo je namreč, da je potrebno zbrati podatke za oceno, ali je podan stečajni razlog ali ne, te podatke pa bo zbral izvedenec finančne stroke. Predujem je bil založen dne 25. 9. 1998. Dne 28. 9. 1998 je sodišče odredilo izvedenca finančne stroke. Izvedensko mnenje je sodišče prejelo dne 29. 1. 1999. Istega dne je izvedensko mnenje poslalo predlagatelju za začetek stečajnega postopka in pooblaščencu stečajnega dolžnika odvetniku Igorju Vinčecu. Dne 3. 2.' 1999 je bil razpisan narok za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, narok je bil določen za dne 22. 2. 1999 ob 10.30. Dne 19. 2. 1999 je sodišče prejelo od pooblaščenca dolžnika predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Ker je v II. odstavku 5. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) določeno, da če je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen pred začetkom stečajnega postopka, do konca postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni dovoljeno začeti stečajnega postopka, je bil narok za dne 22. 2. 1999 preklican. Istega dne je bilo s sklepom predlagatelju naloženo, da predlog za začetek postopka prisilne poravnave dbpolni. Pooblaščenec je predlog dopolnil dne 26. 3. 1999. Z dnem 5. 5. 1999 je bil postopek prisilne poravnave. Dne 25. 5. 1999 pa je bil postopek prisilne poravnave iz razloga II. odstavka 46. čelna ZPPSL ustavljen, ker dolžnik po določilu I. odstavka 46. člena ZPPSL v roku 3 mesecev od dneva vložitve predloga ni predložil načrta finančne reorganizacije (predlog za začetek postopka prisilne poravnave je sodišče prejelo dne 19. 2. 1999, poslan pa je bil po pošti priporočeno dne 18. 2. 1999, načrt finančne reorganizacije je sodišče prejelo dne 21.5. 1999, poslan pa je bil po pošti priporočeno dne 20. 5. 1999). Dne 22. 6. 1999 je sodišče razpisalo narok za obravnavo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka in to za dne 12. 7. 1999. Na naroku dne 12. 7. 1999 pa je sodišče sprejelo sklep, da se s tem dnem začne stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom. PREDSEDNICA SODISCA okrožna sodnica - svetnica MARIJA MOČAN ROŠKER ■ Kikirikanje z napako Novinarka Majda Horvat je v Vestniku dne 8. 7. 1999 pod naslovom »Kikirikanje z napako« navedla nekaj netočnih trditev, ki terjajo ustrezno pojasnilo. Davek na dodano vrednost (DDV) je pripravljala država. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod) pa smo dogajanja sproti spremljali in se resno pripravljali na uve- dbo DDV-ja, saj že od preteklega leta analiziramo dogajanja ter obveščamo strokovno in širšo javnost o značilnostih in posledicah uvedbe DDV-ja v sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Zavod je posredoval Ministrstvu za finance RS nekaj konkretnih predlogov za spremembo Pravilnika. Menimo, da bi lahko z upoštevanjem naših predlogov in predlogov drugih združenj na področju zdravstva relativno enostavno rešili odprta vprašanja v zvezi z učinki DDV-ja. Moramo se zavedati, da je DDV projekt, ki ga čez noč ni mogoče uveljaviti. Pri nas so nekateri poenostavljali, češ da v zdravstvu učinka DDV-ja ne bo, ker so ga zdravstvene storitve oproščene. Vendar se je tu zanemarilo določene vplive (vhodne stroške, zdravila, tehnične pripomočke itd.). Da je potreben za zdravstvo poseben pristop, je dokaz tudi sosednja Avstrija, ki je prav DDV na zdravstvenem področju uveljavljala postopno (3 leta) s prehodnimi obdobji za posamezna področja, kot so zdravila itd. Zaradi vsega tega na Zavodu zavestno opozarjamo na nedoslednosti, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenih dejanj, dvigov cen, s tem pa tudi večjih odhodkov sredstev iz zdravstvene blagajne. Prav na to pa v imenu zavarovancev kot plačnikov prispevkov in premij na Zavodu ne moremo pristati. Direktor OE M. Sobota IVAN TIBAUT, univ. dipl. inž. I Povratni učinek povratnega učinka! Ker je bil »drugi servis« prezidija glede mlina na Muri uspešen, naj mi bo dovoljeno dati ‘return’ na članek »Povratni učinek!« iz zadnje številke Vestnika, da ‘igra’ ne bo enostransko nasilno prekinjena. V rubriki Kri ni voda niti enkrat ni bilo nedvoumno navedeno, da ne gre za povezavo med tehničnim projektom in mojim razvojnim elaboratom. Pri odločanju, ali bo občina Beltinci odkupila projekt od v 'drugem servisu’ omenjanih avtorjev, osebno nisem bil v vlogi, da bi o tem odločal (vsaj vsevednemu ‘prezidiju’ bi lahko ' bilo jasno, da o teh stvareh odloča župan ali občinski svet), sem pa v priložnostni razpravi podal svoja mnenja, ki jih ne preklicujem. Javne razgrnitve projekta nikoli nisem videl, ampak sem bil navzoč, ko je bil, ob stalni navzočnosti avtorjev, pokazan na sestanku na občini v Beltincih. Avtorji so ta sestanek, kljub predloženemu pisnemu kompromisu, katerega soavtor sem bil, protestno zapustili in odnesli vse (!) izvode projekta. Osebno nisem nasprotoval plačilu dokumentacije. Tudi nisem bil v vlogi, ki bi mi to omogočala! Sem pa zagovarjal, da avtorji naj za dogovorjeno ceno, o kateri je odločal župan, zagotovijo morebitne popravke ali dopolnitve projekta, če bodo le-te potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja za mlin na Muri pri Ižakovcih. Avtorji na to niso pristali in so sestanek protestno zapustili. Zakaj?! O nesprejetju ultimativnih stališč avtorjev so skupaj odločali vsi trije partnerji v projektu, pri čemer jaz nisem bil v vlogi odgovorne osebe nobenega od njih, ampak zgolj kot podpredsednik skupnega odbora. O tem dogajanju obstaja kar nekaj prič in dokumentov in ne le osebne zabeležke enega od užaljenih. Izdelovalec projektov, po katerih je zgrajen ižakovski mlin, je Projektivni biro iz Murske Sobote. Zato naj užaljeni in prezidij z odgovornimi te ustanove razčistijo glede plagiatorstva. Toda to bi že bilo drezanje v žerjavico in bi si lahko kdo ‘v ogenj segajoč' zares opekel prste. Zato je lažje udariti po tretjem in si tako lizati rane, ki so bile dokaj sadomazohistično zadane. O Raphaelovi mlinarski pobudi pa raje, ne bi, vsaj javno ne. Da ne bi preveč namleli in s tem povečali še kar definirane osebne teže novodobnih mlinarjev. S špekulacijami ali brez njih. Sicer pa ne razumem, zakaj užaljeni avtorji zdaj jočejo za preteklostjo, ko pa imajo celo s strani Evropske unije odobren projekt za realizacijo plavajočega mlina na Muri pri Bistrici? Boljše priložnosti za dokazovanje in revanšo ‘nesramnežem’ iz beltinske občine skoraj ne bi mogli dobiti. Torej, na dan z dejanji! Na Muri je še dovolj prostora za mnogo mlinov, tudi prezi-dijevega. Ižakovski že plava, brez prezidijeve ‘štange’, in mlinsko kolo se vrti, prezidijevim ‘polenom' navkljub. STANISLAV SRAKA, dipl, org., Beltinci ■ motorna vozila VW TRANSPORTER 2.0, FURGON, letnik 1981, cena 250.000 SIT, prodam. Tel.: 76 376. m204 LADO SAMARO 1300, letnik 1993, registrirano do novembra, prodam. Tel.: 88 265. m263 TOMOS AVTOMATIC prodam. Tel.: 53 378, Kerec, Grad 172 n. m275 FORD FIESTO, Giha 1,3 I, 5-vratno, letnik 1993, prodam. Tel.: 43 040. m277 OPEL KADETT 1,4 S, letnik 1990, prevoženih 100.000 km, prodam. Tel.: 40 293. m285 GOLF CL, letnik 1986, registriran do junija 2000, nujno prodam. Šavel, Ko-šarovci 2. m311 GOLF 1,6 D, letnik 1984, obnovljen, OPEL KADETT, 1,3 S GT, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. GSM: 041 529 582. m312 živali PSE, mladiče čistokrvnih bernskih planšarjev, prodam. Tel.: 76 481. m266 ČISTOKRVNO NEMŠKO OVČARKO, staro dva meseca, ugodno prodam. GSM: 041 330 915. m283 MLADIČE ROTTVVEILERJE zelo ugodno prodam. Tel.: 48 359, GSM: 041 833 719. m294 DVE ČRNO-BELI TELIČKI, težki okrog 150 kg, prodam. Tel.: 63 268. m295 PURANE DOMAČE REJE, težke nad 10 kg, očiščene ali žive, prodamo po 550 SIT/kg žive teže. Tel.: 76 495. m303 BREJO TELICO in kravo, dobro molznico, prodam. Tel.: 54 063. m319 KRAVO, staro 8_let, brejo 5 mesecev, prodam. Karel Špilak, Dolič 13, tel.: 55 124. m320 NESNICE, večje ali manjše, naprodaj v Babincih 49. Ogled in prodaja vsak dan. Tel.: 82 401. m327 NESNICE, JARČICE 390 SIT, stare 15 tednov, rjave ter grahaste, cepljene. Dostava na dom. GSM: 041 420 514. m328 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Na kratko Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22897 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje, naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m24224 posesti GOSTINSKI LOKAL, v Pomurju vzamem v najem za več let. Smo resno podjetje, ki se že 10 let ukvarja z gostinstvom. Ponudbe pošljite na naslov Leo Dokl, Kapelska c. 5 Radenci, tel.: 65 091 ali 041 665 561. m274 HIŠO V TURNIŠČU, Prvomajska 19, prodam. Tel.: 62 450 ali 62 273. m276 GRADBENO PARCELO v Bodoncih, 30 arov, ob asfaltni cesti, prodam. Tel.: 24 522. m282 DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tel.: 26 094, po 16. uri. m284 PISARNIŠKE PROSTORE, sodobno opremljene, v nadstropju samostojne poslovne zgradbe, dam v najem. Je na lepi lokaciji in dovolj parkirišča. Tel.: 069 21 453. m286 HIŠO V PREDANOVCIH prodam. Tel.: 45 346. m298 GARSONJERE, DVO- IN TRISOBNA STANOVANJA kupimo za naše kupce. SPIN NEPREMIČNINE, tel.: 31 542. m299 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Borejcih 37 pri M. Soboti prodam. Tel.: 22 387. m309 GOSTINSKI LOKAL V RANKOVCIH damo v najem ,GSM:041 416488 ali 061 571 455. m321 NJIVE v okolici Rakičana vzamem v najem. Tel.: 28 647. m322 SOBO S KUHINJO IN KOPALNICO oddam 1. 8. 1999. Tel.: 21 904. m325 GRADBENO PARCELO, 15,56 AROV, nadomestna gradnja s 77 ari zemlje, v Puževcih ter večjo količino belega vina prodam. Tel.: 83 270 m326 kmetijska mehanizacija KOMBAJN Ferguson 30 ali 31 kupim. Tel.: 79 547, v nedeljo zjutraj. m270 IMT 539, 1400 delovnih ur, prodam. Tel.: 87 596. m279 SILOKOMBAJN SIP VIHAR 40 in molzni stroj Vitreks prodam. Tel.: 55 516. m281 PLUG, tribrazdni, obračalni in po-drahljalnik - vibracijski prodam. Tel.: 49 077. m287 Črenšovci Občina Črenšovci bo letos namenila naložbam za družbene dejavnosti 7.700.000 tolarjev. Posodobili bodo dom krajanov v Trnju, opravili določena vzdrževalna dela v vrtcih v Črenšovcih in Srednji Bistrici, pomagali pa bodo tudi trnjanskim gasilcem pri nakupu gasilskega avta. Tudi za sakralne objekte bodo prispevali iz proračuna, in sicer za dokončanje gasilskega župnijskega doma v Črenšovcih in za obnovo cerkve sv. Antona na Gornji Bistrici, ki bo poimenovana po Antonu Martinu Slomšku. (J. Ž.) Moravske Toplice Kulturna dejavnost v tej občini je na visoki ravni, saj delujejo kulturno-umet-niška društva v Bogojini, Motvarjevcih, Prosenjakovcih, Vučji Gomili in Selu. Med najaktivnejše bi morda uvrstili Bogojino, kjer že desetletja pripravljajo Košičeve tedne kulture in druge odmevne prireditve; pri obujanju prikazov starih kmečkih opravil in navad pa so zlasti aktivni v Prosenjakovcih. (G. G.) Žižki Petega meddruštvenega tekmovanja za memorial Daniela Kreslina se je udeležilo 14 društev z obeh bregov Mure. Pomerili so se v tridelnem napadu suhe izvedbe in metanju torbice. Prehodni pokal so osvojili v trajno last tekmovalci PGD Žižki II, drugi so bili gasilci iz Šratovec, tretji pa požamiki iz Rakičana. Odličja jim je podelil Matija Majcen. (J. Ž.) Slovenske gorice Jagodičevje izginja Robid je le še za vzorec odkupom ribeza in malin letos v osrednjih Slovenskih goricah ni bilo zapletov ali težav, saj, kot so povedali v lenarški zadrugi, so pridelovalci jagodičevja pripeljali v odkup le dve toni rdečega in črnega ribeza ter okoli 500 kilogramov malin. Tri ali štiri leta nazaj je bilo drugače in ponujene in odkupljene količine precej višje. Ker pa je pred leti zelo donosno jagodičevje v zadnjem času izgubilo ceno, saj pridelovalci niso mogli poravnati vseh stroškov, so mnogi nasade jagodičevja kar izsekali. Odkupna cena ribeza je bila letos 80, malin pa 210 tolarjev, kar je malo, paše na ta denar bo treba nekaj časa čakati. Robido, ki pa je je ostalo le še za vzorec, pa bodo začeli odkupovati proti koncu iuliia. odkuona cena na nrav tako ni snodbudna. F. BR. I BALIRKO SIPMA Z 224 S, lepo ranjeno, obračalnik SIP Šempeter, slamoreznico, nemško, ugodno prodam. Tel.: 71 291. m289 MIKSERSILER, malo rabljen, prodam. Tel.: 47 064. m291 NEPTUN za sladkorno peso, olw-njen, cena 220.000 SIT, prodam. Tel. : 23 654. m314 DVODELNE KLINASTE BRANE znojnimi mrvilniki prodam. Tel.: 28 m315 kmetijski kakovostno VINO, po 200 Sil* litrskih steklenicah ali odprto, mož® dostava na dom, naprodaj. Tel:: n 877 in 041 773 370. m251 VINO, šmarnico in drobilnik za zrnje, primeren za mletje oljaric, prodal; Tel : 48 000. m269 VEČJE KOLIČINE HLEVSKEGA6* OJA prodam. Tel.: 79 401. m292 KORUZO V ZRNJU prodam. Tel,: K 288. m293 VINO, laški rizling, iz Lendavskih g^ Prodam za 150 SIT/I, lahko na ke. GSM: 041 740 269. m307 SEME BUČ GOLIC kupim po SIT/kg. Tel.: 82 441, Oven 14 ""'j razno Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje gostinske šole H j °enci, letnik 1992, Milena Lebar, » Rozmana 4, M. Sobota. m261 VEČ DOBRO OHRANJENIH SOBNIK VRAT in okna z roletami ugodno^ damo. Tel.: 71 287. m262 Preklicujem veljavnost Naloga za vp^ (a mleko od 20 10. 1997 na zef Kreft, Petanjci 121, odHKSrt nonke, št. HK 04276-2. m264 BOBROVEC, pribl. 2.800 kOSOV,^ dam za 30.000 SIT. Tel.: 88 3tv m265 TRI ŠOTORE, malo rabljene, 8 osebe, prodam. Tel.: 069 22 5 zvečer. m268 u TRI OKNA, 180x 110 cm, balko^ vrata z okni, vse z roletami, rabil6 ‘ Prodam. GSM: 04 1 605 001 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO't oljeno (za 2 otroka), kupim, TU-445. m313 ... POHIŠTVO ZA SPALNICO, Prodam. Tel.: 45 293, po m316 ■ n T«1'' NATAKARICO zaposli 121.m304 zaposli^ DNEVNI bar ‘^ LezplačnU-prakso. Stanova j 041 710 660.rn308 ZAPOSLIMO KUJAR^^I nemškega jezika za o 1 g0 formacije po zaposli več gradbenih delavcev: tehnika, zidarje, tesarje, železokrivce ter pomožne delavce. Informacije po telefonu 062 761 7550, 041 746716 32-letnipo^1 na^ teljico.M°^ 40 81 , 156 CENTRALNO GRc.. , v0^376. za- Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 ^06 ,2- montaža anten: satelitski Tr. 800, zemeljske 27.000 S!T 2^, De 61, GSM- 041 515 094, 70 ™237 miJA TEČAJ IN IZPIT ZA VODITE^ ČOLNA v enem dnevu vsako sgS Zagrebu. GSM: 04 1 769 870. m A Kocljeva ul- b0TA T^ 35 641 jBBlIK, 29 juhi 1999 33 NOVA MOŽNOST ZA NAROČNIKE VESTNIKA mesečno plačevanje NAROČNINE Naročnino VESTNIKA lahko odslej poravnate tudi preko trajnikov. Slišite se na vaši banki - Pomurski banki, d. d., v Murski Soboti ali na njihovih | pozittirah pri Gradu, v Beltincih, Rogašovcih, Gornjih Petrovcih, Moravskih Toplicah, M Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, pri Svetem Juriju, v Lendavi, Turnišču, Ienšovcih, Dobrovniku, Ljutomeru ali v Križevcih - in naročnino VESTNIKA vam bodo esetno odtegovali iz vašega računa. Pooblastilo lahko naredite na podlagi zadnjega potrdila 1 plačani naročnini Vestnika na vseh zgoraj navedenih bankah. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, — " l0M) 348 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA ^PLETNE pogrebne storitve, vzdrževanje “■ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in omame Ide Kišfalvi iz Motvarjevec ki ste ■ Va'iuierno vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, J° 19. 7. 1999 p0Spremijj na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalne besede. ^Vala tudi g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se g. dr. Arpadu Norčiču ln g. dr. Biru Palu za zdravstveno oskrbo. Ohranimo jo v lepem spominu! hčerki Idica in Irena z družino ter sin Geza z družino V SPOMIN Boleč je spomin na 23. julij, ko nas je pred letom dni zapustil naš dragi Koloman Franko iz Martjanec 66 Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovražnosti in zlobe nisi poznal. Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Franc Petrijan iz Puconcev 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev, sosedovim Vargovim in Bencak-Svetecovim, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi podjetjem Mura - 214. brigadi, Mlinopeku M. Sobota in Mesni industriji Pomurka. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sin Milan ter hčerki Matjana in Milena z družinami DRAGI DEDI! Zelo te bomo pogrešali Tvoji vnuki V SPOMIN 1. avgusta bo minilo leto dni globoke žalosti, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Franc Mihorič iz Ilovec 9 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Žalujoča žena Angela ter sinova Tonček in Jože z družinama Življenje tone v noč, ■ le žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in solza večnega spomina. Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj, zakaj ne moremo razumeti. ZAHVALA 24. julija 1999 nas je komaj v 19. letu zapustil naš dragi sin, brat in vnuk In dan za dnem praznina je vse večja in dan na dan srce boli, boli... Ne solza, žalost in ne boleč spomin, ne vroča želja ne vrne tebe iz teme globin. V SPOMIN Boleč je spomin na 27. julij 1994, ko je ugasnila luč življenja naši ljubljeni hčerki in sestri Lilijani Krpič iz Gornjih Slaveč 53 Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenih svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le bolečina, edini porok tihe žalosti, ki nas spremlja dan za dnem. Hvala vsem, ki se vam korak ustavi ob njenem grobu ali se je spomnite s cvetjem in svečko. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi. Za tabo ostaja praznina, velika je naša bolečina. Zdaj, ko smo te izgubili, vemo, kako smo te ljubili. ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mama, tašča, babica in prababica Terezija Linhart iz Veščice 46 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala intenzivnemu oddelku bolnišnice v Rakičanu za takojšnjo pomoč. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči: mož Jožef, hčerka Rezika z možem Janezom, hčerka Dragica ter vnukinji Renata z možem Milanom in Klaudija ter pravnuk Mitja Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in prihajate k njegovemu zadnjemu domu. Vsi njegovi Simon Fartek iz Serdice V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek ZAHVALA Jeno Toth s Hodoša 66 V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 30. julija bo minilo leto žalosti, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Štefan Zrinski iz Ženavelj Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 28. julija je minilo leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Hvala vsem, - s« se spominjate, obiščete njegov grob, 0111 Prinašate cvetje in prižigate sveče. Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega Simona pospremili na njegovi prerani poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Posebno zahvalo izrekamo gospodu seniorju Ernišu, kaplanki Simoni za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sošolcem 8. a- in b-razreda z razrednikoma, NK Serdica, mladini iz vseh krajev, SSTŠ iz M. Sobote, sosedom za pomoč M ter godbi na pihala. Posebej hvala dr. Neratu za zdravniško pomoč in sestrama, ki so mu pomagali v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka v M. Soboti in kliničnemu centru v Ljubljani. Žalujoči: ata, mama, brata Kristjan in Jožek, dedek, tete Marija, Erika, Pepca in Štefka ter stric Karel z družinami Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali vence, cvetje, sveče in za druge namene. Zahvalo izrekamo g. duhovniku, pevcem in 329. brigadi podjetja Mura. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Terezija Lackovič iz Lendave ji PrinašVSem’ ki postojite ob njenem grobu, ate cvetje in prižgete svečko spomina. Žalujoči vsi njeni Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 25. julij 1998, ko nas je za vedno zapustil naš dragi Karel Škalič s Krajne 63 Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Vsi njegovi Ljubezni žar, vse lepe sanje s teboj so se izgubile v temno noč. Ostal je le spomin na nekdanje dni, ki v sreči so minevali nekoč. Besede zdaj in tolažbe so zaman, srce ihti in boleče krvavi in tebe kliče, ki med nami več te ni. V SPOMIN 3. avgusta bo minilo pet žalostnih let, ko nas je tragično zapustil dragi mož in oče Emil Gomboc iz Mačkovec 38 Nikoli te ne bomo pozabili, ostal boš vedno z nami. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Globoko žalujoči: žena Emilija ter hčerki Sandra in Sabina 34 OGLASI____________________29. julij 1999, TE* BOMBEK S. p., Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874 UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna Mohor, d o. ■ I Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 VEDEŽEVANJE GOSPA TONČKA SPET MED VAMI! PON.-PET. OD 10. DO 23. URE TEL: 090 42 89, min.: 156 SIT TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: Okrepčevalnica VINO.TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 NOVO: NEDELJSKA KOSILA VENCI, (UROČNI ŠW,VSE »ISTE ARAHŽMAJEV, RUNE DEKORACIJE...______________ odprto; poo.-pet 8.-18. scfi.;8.-13. ned.t10.-13. j Andreja s.p.l _endavska 33 9000 M. Sooota TtaU069/348-670 TISKARSTVO m Miran Žokš s. p. Kuzma 57, tel.: 069 55 141 za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. Tel.: 0416308?® Tantk Homana t 9000 Marata Sakota, Črnina 21, tel.: 069 22 363 MAXI PONUDBA MINI CENE IZDELAVA PLASTIČNE EMBALAŽE JANEZ ŠAFARIČ, S. p. Žilna I2a, 9231 Beliinci, fsl/laks: (069) 421 235, asm: 041 744 793 Vračke it zamrzonlnike, smeti, industrijo ter okenske mreže proti komarjem M CENTER PLESE 1, MURSKA SOBOTA HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. i faks: (069) 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 ULAGA 8R€ZPLRČ€N KATALOG LAHKO NAROČITE PO POŠTI Lendavsko 19. MURSKA SO8OTR Tel.: (069) 32 - 973 SKUPAJ PROTI ©080-1200 | POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI LADA CENTER JAGODIČ' 2231 Pernica, Vosek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062) 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure. NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI »DESETKA« - NOV, UDOBEN DRUŽINSKI AVTOMOBIL ŽE OD 1.398.000,00 SIT KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 LEASING TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA PLINSKIH PEČI Vsi kupci, ki bodo v času od 15. 5.1999 do 30.11.1999 kupili plinsko peč (moči do 25 kW) v Plinarni Maribor, d.d. (sami ali posredno preko svojega izvajalca instalacije), bodo ob nakupu plinske peči prejeli nagradni kupon, ki ga izpolnjenega vrnejo do 10.12. 1999na sedežu družbe. Izmed vrnjenih kuponov bomo izžrebali deset srečnežev, ki bodo prejeli lepe nagrade: 1 .-3. nagrada - vrnjena kupnina za plinsko peč, ki jo je nagrajenec kupil preko Plinarne Maribor,d.d. 4 . -5. nagrada - plinski kuhalnik FOKER (2 plin) 6 .-8. nagrada-lOkg jeklenka s plinom 9 .-10. nagrada-10 kg plina Rezultati žrebanja bodo objavljeni v dnevniku Večer, dne 20.12.1999. Veselimo se Vašega sodelovanja! družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, Plinarniška ul- A Tel: 062/224-141, fax: 062/222-2 http://www.plinarna-niaribor.si E-mail: plinarna@plinarna-mar ' ^JUNKERS Bosch Thermotectinik Pogodbeni izvajalci PlinarneMaribord.d.: . ŠUNTJUH' CENTU!.VODd.o«.. MARIBOR-CIMERMAN.tanezs,p.. MARKOVCI PRI PTUJU "DA-BO MONT. MARIBOR" ELBA d«^K,GIF0 EIJHCrROlJNASI.PODGORJEPRJSLOVENJGRADCU"ENERGOC.ONSULTINGd.o.o.,MARIBOR"FERLINCd.o.o.,MAn. d.o.o., KOPER • GMAJNER Zvonko s.p., PRAGERSKO • GREGOR Franc s.p.. MURSKA SOBOTA • HIP KO d.o.o.. PRE^1 HORVAT Ivan s.p„ ČREŠNOVCI • INSTALACIJE MARTIN s.p.. VELENJE • INSTALACIJE HAJTNIK. PAMEČE • d.d.. PREVAUE • 1NSTAUTERSTVO BELA, ZABOVCI • INSTAUTERSTVO Kukovič Rado s.p.. ZG. DUPLEK-JANZEKV^tfjM. BOROVCI"KAPUNBRANKOs.p.,STROČJA VAS’KOKOTJoies.p.,MOSKANJCI'KOSTANJEVECTones.p.,MARIBOR pOlJB' MORAVSKE 'TOPLICE ■ KRALJ Drago s.p. HOČE • KREVZEL Franc s p., ŠOŠTANJ • KRIČEJJoMfs.p.. MIKLAVŽ NA MAJCEN Viktor z.p..MlKIAl^NA DRAV. POMIJ‘MASS-TERM d.o.o.. MIKIAVŽNA DRAV.POIJU ’ MAVSARM.R.r"""-«j:.iHGs!' MB ZAKLJUČNA GRADBENA DEU s.p.. MARIBOR • MONTING d.o.o.. TURNIŠČE’PETEK Emi! s.p., MAU NEDWf MURSKASOBOTA’SERVISHALERBoriss.p..BIZEUSKO’SIMTOs.p.,ZG.DUPLEK’SlEN-COMMERCEd.o.o..R(MAl(-',^0^ INSTAUCUEGobecAlojzijs.p., ROG. SLATINA • STROJNE INSTALACIJE HAUPTMAN s.p.. LENARI’ rAMESd.0.0..PI^ CEV-MONTAŽA, SLOVENJ GRADEC ’ UNlPRIMd.o.o.,MARlBOR • VOCOVNIK Leopolds.p.. MISLINJA • WASTId.ao-N^^^ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 । ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Mercator Cente s Murska Sobota Plese 1 JO. 7.1999 ob 14. bomo odprli vrata Mercatorjevega hiperma^3 Odlična ponudba, super cene ob otvoritvi, 13.000 izdelkov, velik parkirni prostor in skr najboljšega soseda, da vam omogoči pnj^tn°tfLl nakupovanje, so poleg ostale ponudbe v Cen zagotovo dobri razlogi za obisk. Za zabavo, degustacije in posebne pozorn0 ob otvoritvi je poskrbljeno. Si Mercator Hipermar1*. 29. julij 1999 NAPOVEDNIK 35 Murni koledar PRIREDITVE OB 80-LETNICI PRIKLJUČITVE PREKMURJA * matici slovenski ^Selja, 1, avgusta, v Murski Soboti ■ob8. uri budnica Pihalnega orkestra Murska Sobota ■ob 19. uri glasbeni program (Dorina in Dejan) na Wšču OŠ III ob 20.30 začetek slavnostne prireditve s spre-iemom predsednika Republike Slovenije z vo-laškimi častmi pred vhodom v OŠ III ob 21. uri slavnostna akademija v telovadnici 7111 (neposredni prenos tudi na TVS 1 in na Mur-®kem valu) Razstave MijRska sobota V Galeriji Murska Sobota do 10. avgusta ne bo 10. do 24. avgusta pa bodo na ogled ®a 'z stalne zbirke Galerije M. Sobota. ’ s°boškem gradu si lahko ogledate tudi stalno SalT?P°kra^ muzeja. Poleg stalne po-Vltve ie na ogled tudi stalna likovna razstava Od Zn®ga srednjega veka do modernizma. Zaiie odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob ne-ia vstop prost. aeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so * Gorana Horvata. Ma”6 Artu s'lahto ogledate slikarsko razstavo foto-^batenio Splošne deklaracije človekovih pravic. ^liški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota pRosta delovna mesta s pogoji za zasedbo ^^pokl^ ?N'We 2o' betonarna PE-23,G' radgona ^''^niškib^^' določen čas 'itoL^lVZGouL^gočje: B; do ^AU®Rg-RADGONA, RADGONA X T°MEHANIK hpt M a .. I^Slec ’M Rska sobota ^Sfenj !nOočen čas; 2 L J 0/ ^biški programskih pLASTo^te9orije: B; do PREŠPdk°N D- °- G- BAR HOTIZA, HO- I ^DWA-LENDVA \ določen čas 3 \ ° s'anovanje; jeziki: slo- I A in pisno; do 04. I S^ARGORDANAS.P. h \ V'07 iHočen čas 10 mes.; I 1ENEŠ PETER, s .P. \ 113 .BELTINCI St^0LSWH OTROK \ SV. h^^TELJA; določen \ -99;VZGOJNO- I ČAVod MANKO GOLAR ' GORNJA RADGONA, KOCLJEVA ULICA 2, G. RADGONA; št. del. mest: 4 VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 11 mes.; do 30. 07. 99-VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MANKO GOLAR GORNJA RADGONA, KOCLJEVA ULICA 2, G. RADGONA VZGOJITELJ ZA MOTNJE VEDEN.IN OSEBNOSTI UČITELJ V ODDELKU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; do 09. 08. 99; . OSNOVNA ŠOLA DR. JANKA ŠLEBIN- GERJA GORNJA RADGONA, MAISTROV TRG 2, G. RADGONA VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 8 mes.; do 30. 07. 99; OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, SREDNJA BISTRICA 49B, ČRENŠO-VCI ' DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA (NADOMEŠČANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA); določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 30. 07. 99; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA ALI KNJIŽNIČAR; določen čas 12 mes.; do 03. 08. 99; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE; PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 30. 07. 99; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA; (*) \?N°VNE ŠOLE BAKOVCI hAln *p|suje delovno mesto “'a® >didati Hop 0 ^aio izpolnjevati pogoje, ki jih določa in financiranju vzgoje in izo-Ur' L RS št-12/96> ter imeti ^'ije D'JS^e ln druge sposobnosti za uspešno ,. e9a9o®kega in poslovodnega dela šole. Prijave 1 'Tenovan za dobo štirih let. 0 'zP°lnievanju pogojev in živ-?aiiite v o er vizijo razvoja šole v mandatnem obdobju pn ) ha n neh po ol3iavi razpisa (do vključno 6.8. v ^Ur tSl°V: Qsnovna šola Bakovci, Poljska ul. 2, Sdidati Ka Sobota, z oznako »ZA RAZPIS«. 0 imenovanju obveščeni v 15 dneh po 91 Postopku. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del članov likovne sekcije Silva Preloga. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava slik udeležencev 5. mednarodnega mladinskega likovnega simpozija ter razstava vezenin ... pod naslovom Ljudsko izročilo. Muzej - Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec -Fric. MORAVSKE TOPLICE -V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Avgusta Velnerja. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba___________________ _________________ PII lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 4 4 2 9 21 PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; do 30. 07. 99; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA PROFESOR BIOLOGIJE UČITELJ BIOLOGIJE IN KEMIJE; nedoločen čas; do 03. 08. 99, OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE. PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE DIPLOMIRANI PEDAGOG ŠOLSKI PEDAGOG ALI PSIHOLOG Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZE NA OŠ MIŠKO KRANJEC VELIKA POLANA; določen čas 12 mes.; do 03.08.99; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PRE- ŠERNOVA 2, TURNIŠČE DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG; določen čas 12 mes.; do 30. 07. 99; VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MANKO GOLAR GORNJA RADGONA, KOCLJEVA ULICA 2, G. RADGONA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 07. 08. 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA Pomurje: Akcija ob koncu tedna Na pomurskih cestah je letos umrlo že 15 ljudi. Prometne nesreče so najpogosteje ob koncu tedna, zato so izvedli pomurski policisti prejšnji konec tedna poostren nadzor v cestnem prometu. Ustavili so kar 611 vozil, opravili 74 preizkusov alkoholiziranosti in pri tem ugotovili 31 alkoholiziranih voznikov, od katerih jih je 12 “napihalo" več kot 1,5 g/kg, eden (kolesar) pa je bil še posebno okajen, saj so pri njem namerili 3,91 g/kg alkohola. Policisti so na kraju samem izrekli denarne kazni 78 voznikom, 44 pa so jih prijavili sodnikom za prekrške. V preteklem tednu se je zgodilo v Pomurju le pet prometnih nesreč, v katerih sta se dva udeleženca hudo poškodovala, štirje pa lažje. Delimo vstopnice za kino Kino Park Murska Sobota V petek ob 21., v soboto ob 19. ter v nedeljo ob 19. in 21. uri bo na sporedu ameriška gangsterska komedija Analiza pa taka, v četrtek ob 20. in v petek ob 19. pa ameriška drama Kvartopirci. Kino Gornja Radgona Kvartopirci bodo kvartali tudi tukaj, in sicer v petek ob 21., v soboto ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30. Kino Ljutomer V soboto, 31. julija, in v nedeljo, 1. avgusta, ob 20. uri si lahko ogledate ameriško pustolovsko dramo Mogočni Joe Young. Glavno vlogo v filmu Ljubezen v steklenički igrata Kevin Costner in Robin Wright, kar je vedela tudi naša nagrajenka Lidija Horvat, Zorana Velnarja 42a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Napišite originalni naslov filma Ljubezen v steklenički! Odgovor:____________________________________ Odgovore pošljite do 3. avg. na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 30 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1.1WANT IT THAT WAY - Backstreet Boys 2. HUMAN - The Pretenders 3. WILD WILD WEST - Will Smith 4. TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte 5. MY STRONGEST SUIT - Špice Giris 6. MAMBO No.5 - Lou Bega 7. VOLARE - Al Bano PREDLOGI: MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič Ml CHICO LAHNO - Geri Halliwell C'E TUTTO UN MONDO - Nek LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NAJ Tl SODIJO - Helena Blagne Zaman 2. PREDALA SE NE BOM - Anika 3. TAK JE TA SVET-Kristali 4. ZBUDI SE - Lačni Franz 5. BOGINJA - Nuša Derenda 6. OB ŠTIRIH IN POL - Kalamari 7. SAMA DOMA - Sausages PREDLOGI: SIVE CESTE - Panda PIJEM KAR TAKO - Faraoni MARINERO - Sendi Zgodilo seje... Gomila pri Kogu: Ustavili Ljutomerčana 22. julija ob 0.30 so ustavili policisti policijske postaje Ormož na Gomili pri Kogu voznika osebnih avtomobilov: 28-letnega Milana G. in 30-letnega Edvarda S., oba iz Ljutomera. Ob ustavitvah avtov so ugotovili, da sta v njih peljala deset tujih državljanov, ki so malo pred tem ilegalno prestopili hrvaško-slo-vensko mejo pri naselju Jastrebe!. Tujce so predali v postopek sodniku za prekrške, zoper Ljutomerčana pa bodo podali kazensko ovadbo. Savci: Staršem grozil z ubojem Iz Operativno-komunikacijskega centra Maribor so nam sporočili, da so ormoški policisti 22. julija obravnavali 46-letnega Alojza Z. iz vasi Savci pri Sv. Tomažu. Mož je omenjenega dne v večernih urah staršem grozil, da jih ubije, zato so ga sedem minut pred 20. uro pridržali na policijski postaji. Ko se je streznil, so ga izpustili. 25. julija so pomurski policisti posredovali petkrat zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega dvakrat na javnih in trikrat v zasebnih prostorih. Večina kršilcev se je pomirila, ne pa 19-letni Miro Š. s Šafar-skega, ki je kar nadaljeval s kršitvami, zato so ga odpeljali v trezni-Inico. Pomurje: Požari in delovna nesreča 22. julija ob 11.52 se je vnel pralni stroj v stanovanjskem bloku v Ljutomeru. Požar so pogasili stanovalci, še preden so prišli gasilci. 23. julija ob 10.30 se je zgodila 0 podjetju Tokam na Spodnji Ščavnici delovna nesreča, kajti stroj za razrez pločevine je zagrabil rokavico delavca U. B. in rezilo mu je odrezalo prve členke srednjih treh prstov na desni roki. Pomurje: Ponarejevalci so na delu V brezcarinski prodajalni na mejnem prehodu v Dolgi vasi je neki državljan ZR Jugoslavije poskušal vnovčiti bankovec za 100 mark, a so ugotovili, da gre za ponaredek. Povedal je, da ga je kupil na Primorskem. LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. GOZDNA PRAVLJICA - Mladi Dolenjci 2. BREZ POGUMA NE BO NIČ - Mlade frajle 3. KLOBUK, KLOBUK - Ans. Tornado 4. SONCU SEM ZAPRLA VRATA - Ans. Petra Finka 5. NAŠIH 35 LET - Ans. Lojzeta Slaka 6. ROŽA ROŽ - Ans. bratov Poljanšek 7. ZIBKA - Ans. Tonija Verderberja PREDLOGI: POGLEJ ME V OČI - Duo Baron NE HODI ZA MANO - Jodler Alojz in njegov trio LE S TEBOJ - Ans. Mikola Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. avgusta 1999, na naslov: Murski val, Uiica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 30 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: _________________________________________ I . /VELIČASTNIH;______________________________________ | I I l GLASBA . j NAŠEGA SRCA: * | Ime in priimek ter naslov: । I --------------------------------------------------- | I-------------------------------------------------------1 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna j M. Sobota G. Radgona Ljutomer I Jabolka..................250................299 280 j Hruške ....................450...............390 300 j Pomaranče..................220...............260 260 I Limone.....................250...............270 280 Banane.....................180.............. 180 200 Kivi.....................450................. 550 590 Suhe slive..................-................ 600 650 Orehi, jedrca...............-................. -...■............850 Solata, kristalka..........250.................-............... 200 ’' Breskve...............250..................290 250 Cvetača..................350.................200 200 Zeleno zelje.............100..................110 100 Kumare...................200 ..?.............190 150 Sveže slive..............350..................300 300 Korenček.................250.................200 200 Paradižnik...............250.................250 240 | Paprika..................300..................290 300 Čebula...................200;.................140 130 Česen ...................450..................430 400 Lubenice.................100..................140 120 Stročji fižol............300..................300 300 Krompir.................... 80 90................ 70 I Peteršilj ...............500..................440 400 « Nektarine................350..................390 350 | Melone....................250...............300 ................ 300 | Belogrozdje...............500...............750 ................ 650 Sveže fige...............-.................. 550 ............ 500 I Marelice...............300................360 .............. 350 KREKOVA BANKA SKUPAJ PROTI Vsi, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas - brez plačila provizije. PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si f KRI f Ml f NALU| ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI ZADNJA STRAN________________ Menjalniški teča Pomurske banke 27. 7.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27. 7. 1999 od 00. ure dalje. 1 - Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2348 14,2704 14,4268 Francija 1 29,8610 29,9357 30,2637 Nemčija 1 100,1493 100,4000 101,5000 Italija 100 10,1161 10,1414 10,2525 Švica 1 121,9874 121,0699 123,6326 ZDA 1 183,3693 182,9092 185,8424 Ponudba za prodajo delnic PANONKA, kmetijska zadruga, z. o. o., v stečaju, Murska Sobota, Kocljeva 16 prodaja 358 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico je 23.600 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Služba sredstev in poslovne informatike (tel. 154 287 in 154 219). pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Pravijo, da nikoli ni prepozno. Tudi za poroko ne. To je lahko spodbuda tistim, ki se sploh še niso odločili za prijateljevanje z nasprotnim spolom (leta pa so se nabrala!), kakor onim, ki živijo na koruzi in s poroko odlašajo. Danes bomo malo pokukali v zasebnost 33-letne Majde Šipek, strojne šivilje, rojene v Lokavcu v prejšnji lenarški občini, in 34-letnega Milana Hegediša, ki je prav tako strojni šivalec, rojen pa v Policah pri Gornji Radgoni. Oba sta zaposlena v Murinem obratu v Gornji Radgoni in tam sta se tudi spoznala v 453. brigadi. »Bilo je pred desetimi leti,« nam je razkrila Majda, ki ima od pred kratkim nov priimek: Hegediš. Po skoraj desetletnem koruzništvu sta se poročila na matičnem uradu v Gornji Radgoni, nato pa sta si podelila v cerkvi na Negovi še zakrament sv. zakona. Njej je bila priča Jožica Habinger iz Maribora, njemu pa Stanko Ficko iz Črešnjevec. Pri obredu je bil tudi njun sinek Stojan, star 13 mesecev. Gostija, na kateri je bilo 70 svatov, je bila na turistični kmetiji Kovačičevih, igral pa je ansambel Hepy. Veselo je bilo tudi dan po poroki, ko so se • zbrali svatje na nevestini rojstni domačiji v Lokavcu, igrala pa je domača godba. Milan in Majda sta bila v svojem desetletnem poznanstvu zelo pridna in varčna, saj sta si zgradila lepo in veliko hišo, in sicer na parceli, ki spada v Ihovo, dejansko pa meji na zemljišče Majdine matere Lujzike Šipek v Lokavcu. Slednja je seveda zelo srečna, da se je hčerka končno le poročila, zato zdaj še skrbneje pazi na vnukca Stojana, ko sta mamica in očka na delu v tovarni. Delata v isti izmeni in v desetih letih druženja sta bila le enkrat na pravem dopustu - na morju - vse druge proste dneva pa sta porabila za gradnjo, zlasti Milan, ki je mojster za vse: zidarstvo, inštalaterstvo itd. - Š. S. Uspehi mladega soboškega dirkača niso ostali neopaženi Kristjan bo dobil zmagovalni motor Kdo bo pomagal pri osmih dirkah? redstavili smo že mladega motociklističnega dirkača Kristjana Klekla iz Murske Sobote, ki je na dirkah za pokal Alpe Adria z dobrimi vožnjami spravljal v obup mnogo bolje opremljene italijanske tekmovalce. No, očitno so Kristjanov talent opazili tudi drugi strokovnjaki, saj je dobil možnost, da vozi s tovarniškim motorjem, kar je odlična priložnost, saj boljšega motorja, kar se tiče materiala, ni. Ampak, kot vedno, je problem spet pri denarju. Motor bi se za VESTNIKOV KOLEDAR 29. julij, četrtek,MARTA 30. julu, petek,JULITA 31. julij, sobota, IGNAC 1. avgust, nedelja,PETER 2. avgust, ponedeljek, ALFONZ 3. avgust, torek, LIDIJA 4. avgust, sreda,DOMINIK Lunine mene: 1. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 43 minut, zašlo pa ob 20. uri in 32 minut. Dan bo tako dolg le 14 ur in 49 minut, kar je za štirinajst minut manj kot prejšnji teden. 4. avgu-sta bo na nebu nastopil zadnji krajec. posamezno dirko lahko najel, to pa stane tisoč mark. Če bi v Kristjanovem taboru prosili za dele in sami naredili motor, bi lahko sami ustvarili enako dober motor, toda zagotovo ne bi dobili takih delov, kot jih dobijo »privilegirani«, ampak le kvalitete B in C, s katerimi ne bi bili konkurenčni. Ker bo letos Kristjan vozil osem dirk, bi ga torej najem stal osem nemških tisočakov, ob tem pa ne bi izgubljal časa, ampak bi se spočit skoncentriral le na treninge in dirke. Vse te ugodnosti bi mu omogočil generalni uvoznik za Slovenijo in vzhodnoevropske države Linde M. P. A. iz Ljubljane oziroma podjetje Mikmekanik, ki se ukvarja samo s predelavo motorjev. Podjetje Mikmekanik pa Kristjanu ponuja motor, ki ga bodo testirali v tovarni Polini in pripravili tako, da bo konkurenčen prav za vrh. Doslej je bila na Grobniku samo ena preskusna dirka, ki pa se je dvajsetletni Kristjan ni mogel udeležiti, saj mu v vojašnici niso dovolili izhoda. Naslednja dirka bo mednarodna v Mariboru, ki bo štela za pokal Alpe Adria in državno prvenstvo. Kristjanov glavni spodbujeva-, lec in trener, oče Albert Klekl, pa računa, da bi njegov sin lahko stal na zmagovalnih stopničkah: »Fizično je Kristjan zelo dobro pripravljen. Le več posluha pri vojski bi si želel. Letos pričakujem uvrstitev med prvim in tretjim mestom.« Nekaj potrebnega denarja za najem motorja bi se lahko zbralo tudi prek sekcije Dirkači, ki deluje pod okriljem Športno-kultur-nega društva Mladi iz Murske Sobote, v katerem poskušajo mlade naučiti pravilne vožnje za letno članarino 1500 tolarjev, organizirajo jim deset izletov po Pomurju in poskusne vožnje pod Kristjanovim vodstvom. Na račun preventivnih voženj jim je zavarovalnica dala nekaj sredstev, s katerimi lahko poravnajo stroške ene dirke, za še najmanj eno dirko pa bo verjetno prispeval tudi lanski sponzor, podjetje Hit Trans. Pogrešajo pa večjo podporo občinskih organov, saj se po njihovem mnenju pri nas favorizirajo le klubi in moštvena tekmovanja, medtem ko so posamezniki v svojih športnih panogah največkrat prepuščeni sami sebi. TOMO KOLEŠI NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Datum prijave: ...................—....._....... IN is= zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj PO dveh tednih nalizacije rogašov*5 e župana Janka Ha že čutijo rezultat^ vega profesionalneg Psovanja Jz d** veščenih virov sni deli, da seje Kugb času zvišala za 2 tra. *** Novi predsednik P^ skegaprvoligasaPd.Er. šnika iz Beltmec iavec resno raz^ kadrovski okrep^|ipIk tegniti župana J°e vaša, vendar razW t0 svojo odločitev® pojasnil. *** Pomurski ŽUP’"' nitvi omrežne 069, ki jo nacrW,%no lekomu, borilizd7hab0 nepokorščino- $ združila vsaj tele o jih že drugi interen rej0? *** Direktor h090^^) kluba Mura Lu J je Že < efezon^ f nogometne sez pričan, da se। uvrstila na evroP movanja-D01^ raHešeposk^ flektorje, saj s dne tekmah atraktivnejse- *** 3GOri^ Pri Gradu so končno e re. diti grajske graščakov P |aniar' del Stanka postaj. Na način* pZ že vse ZovasiZ nedel>sKd8()jZL veniji- Za De|o .L bov*31'^ riaP0