Possimezna številka Din 1«
št. 4.
¥ Ljubljani,’v soboto H. fasaisarja 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
n
-d.'.
HI
V'Wsk
AS
mf.
■^r-\
mm
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen	p
 □-------------------------
Uredništvo: Wolf»va nlica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Bol proti klerikalizmu.
NaSl demokratski prijatelji so neje-•oijni, ker da udrihamo le po njih, ne pa tudi po klerikalcih. Naj Jim bo v pojasnilo povedano sledeče:
Nismo prav nobeni zdražbarji in zato ne napadamo brez vzroka onih, k! dajo miru nam. Ni naša krivda, če so nas klerikalci pustili pri miru, demokrati pa nas napadali z najtežjimi topovi. Morali smo se braniti in zato smo odgovarjali.
Da pa ne bodo mogli naši demokratski prijatelji zavijati in potvarjati naših besed, pa kratko pojasnilo o našem stališču do klerikalizma.
Odveč se nam zdi, da bi še posebej povdarjaM, da smo proti klerikalizmu. Že v svojem p ro gramatičnem oklicu »Slovenski javnosti« smo jasno in nedvomno povedali, da smo napreden svobodomiseln list, vsled česar smo naravno odločno proti klerikalizmu. Tako odločno smo celo proti klerika' Hzmuk da smatramo za naroden uspeh, če bo zrušen.
V tem oziru smo torej popolnoma »oglasni z našimi demokratskimi prijatelji. Nismo pa soglasni v tem, kako »e naj klerikalizem vrže.
, Dočim trde demokrati, da bo kle-Hkalizem zrušen z združitvijo vseh Jjaprednih struj, trdimo mi, da bo zru-le, če bodo napredne struje poka-boljšo kakovost dela. Dovoljujemo si za to podati tudi takoj dokaz.
, red vojno so bile skoraj vse napredne struje združene, toda kljub te-aJJ klerikalizem zmagoval in zavla-v e?ma^no- Zakaj? Zadružnemu de-’ *osPodarskemu delu Lam-*,* ’ , org!ank.c'itoričnemu delu Šušter-_	. nIso mogle in znale postaviti na-
,or^a,nkacije nobene druge pro-uuteži ko besede o klerikalcih. Grenko toda P^ati Je trete, aa Je klerikalna stranka pred vojno za »meta inogo storila in da zato beseda »klerikalec« pri kmetu, ki je večina naroda, nima tega odioznega pomena, kakor bi to naprednjaki želeli. Ra™? v*led tega pa je tudi naivno misliti, aa bi imela beseda »napredni blok« za kmeta tisto privlačno silo, ki H ga Iztrgala iz klerikalnih vrst. Napredni blok bo imel za kmeta šele tedaj privlačno silo, kadar bo njegova vsebina stvarna, ne pa samo besede.
Res pa je, da bi se s koncentričnim delom vseh naprednih struj in strank Vjnoglo ustvariti ono delo, ki bi pridobilo naprednBm strujam večino v narodu. Toda tako koncentrično delo bi bilo le tedaj mogoče, če sloni na iskrenosti in odkritosrčnosti.
Oboje pa je sedanji demokratski stranki nepoznano. Ona pozna le partizanski interes. Zato napada napredne denarne zavode, zato ubija vsepovsod! vsako napredno organizacijo, ld Je slepo in uboga, in zato gre v strankarskem fanatizmu celo tako daleč, da lomi dano besedo, kakor teže dolcumentarično slučaj Poslanskega mandata prof. Reisnerja1.
Posledica tega postopanja demokratske stranke je, danes napredna fronta razbita in da Jo je pričel zbirati šelr »Narodni Dnevnik«.
V tem pa je tudi nadaljnl vzrok, zakaj danes še ne napadamo SLS tako, kakor ona zasluži. Šele ko bomo utrdili svoje lastne vrste, ko bomo im«11 zbrano svojo armado, ko bomo imeli za seboj gospodarsko delo, bomo prešli v napad na celi črti. Tedaj pa bomo tudi zmagali na vsej črti in tedaj bomo tudi v stanu narodu dokazati, da je naša zmaga njegova sreča.
Tudi Protiklerikalen boj mora biti Dozitiven!
LIKVIDACIJA MINISTRSTVA ZA SOCIJALNO POLITIKO.
B e o g r a d, 4. januarja. (Z) O pri-i,lci likvidacije ministrstva socijalne Politike bo prideljen invalidski oddelek vojnemu ministrstvu, oddelek za javno pomoč in statistiko ministrstvu za notranja dola, oddelek za zaščito delavcev pa ministrstvu za trgovino in industrijo. Glede stanovanjskega oddelka ge ni gotovo, ali bo podrejen ta odde- , lelc prosvetnemu ministrstvu ali mini- ! atrstVU za notrartia dala	1
Reisner ne odstopi.
JDS NE DRŽI BESEDE.
Snoči se je vršilo v Kazinski dvorani zborovanje zaupnikov demokratske stranke. Zborovanje je otvoril po-slevodeči podpredsednik dr. DinkoPuc. Kot prvi je govoril demokratski glavar dr. 2 e r j a v, kj je podal pred vsem kratek pregled našega zunanjega položaja, nakar je precej široko razprejal naše notranje politične razmere. K zunanjemu položaju je povdarjal pred vsem naš spor z Italijo. Tudi z ozirom na ostale sosedne države naša zunanja politika še ni povsem jasna.
Pri razpravi o notranji politiki je predvsem poudarjal, da se pojavlja pri nas le še preveč plemenska občutljivost. Dalje je govoril o raznih zakonih. Pri tem je omenjal pred vsem uradniški in invalidni zakon, katera da so demokrati hoteli seveda najidealnejše izpeljati, kar pa so preprečili radikali. (Pa čeprav sta bila 1 finančni i socialnopolitični minister vedno demokrata. Op. ured.)
Dr. Žerjav je nato obširno govoril o vseh novih davkih. Povišanje davkov je bilo seveda samo vsled tega mogoče, ker niso demokrati v vladi. Ta del govora je bil namenjen izpopolnitvi demokratskega kmetskega programa.
Hvaležno je bilo tudi poglavje o hujskariji proti Srbom, o čemer je nato govoril dr. Žerjav. »Slovenec« je tu zlasti slabo odrezal. Nato so prišli na vrsto radikali, katerim je dr. Žerjav odrekel vsako iniciativo za zakonodajno delo. V Slovenijo da jih je pripeljal edinole g. Ivan Hribar, ki je tem postavil nasproti demokratom dve fronti: klerikalno in radikalno. Nato je povedal, zakaj da se nista zedinili v napredni blok demokratska in Narodno-napredna stranka. Edini vzrok da je —
—	denar, povrnitev stroškov za zadnje volitve. Demokrati da so predložili vodstvu NNS račun za stroške zadnjih volitev. Tega računa jim pa dr. Triller ni hotel likvidirati.
Nato je napadel Kamenaroviča in Jadransko banko in se je silno čudil, ker da je napovedala Jadranska banka boj politični stranki. Dr. Žerjav da si zato prepoveduje vsak vpliv bank v politično življenje. (Klic: Res je!)
Reisnerjev mandat.
Nato se je razpravljalo z ozirom na dopis NNS, ki zahteva, da položi glasom volilnega dogovora prof. Reisner svoj mandat, kakor je ta v to s častno besedo zavezal in za kar je jamčila JDS. —
Prof. Reisner je pripustil odločitev o svojem mandatu JDS. O tem naj odloči današnji zbor. V debato sta posegla pri tej točki tudi gg. Gregorka in Janežič, na kar je bilo sklenjeno:
Ker ni NNS plačala polovico stroškov, ker bi dr. Ravnihar vstopil v radikalno stranko in ker bi dr. Ravnihar rabil leto dni, predno bi se upeljal za poslanca in zadovoljivo nadomestoval prof. Reisnerja, ne sme odložiti prof. Reisner mandata. (Kako smešni, neresnični in naravnost lažnjivi so ti argumenti, bomo pojasnili jutri. Zadostuje naj danes samo konstatacija besedo-lomstva.)
Zborovanje je zaključil prof. Jug, ki je pozival na podrobno delo za bodoče volitve in posebno poudarjal pažnjo pri volilnih imenikih in pa nujnost, da se uvedejo volilni katastri. S tem je bilo zborovanje, od katerega pa je že pred zaključkom skoro tretjhm navzočih odšla, zaključeno.
Konferenca Hale antante.
Beograd, 4. jan. (B) Danes dopoldne sta posetila dr. Ninčida tukajšnji češkoslovaški poslanik dr. Jan Seba in g. Kirsa, pomočnik češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, in so se razgovarjali o skorajšnji konferenci Male antante. Kakor se čuje, bo oredložil dr. Beneš konferenci tudi češkoslovaško - francoski spora rum.
Beograd, 4. januarja. (Z) Gospod Kirsa, pomočnik češkoslovaškega zunanjega ministra g. dr. Beneša, je izjavil sotrudniku »Politike« glede konference Male antante, da je program konference predstavnikov Male antante obširen in detajliran. G. Kirsa upa. da se bodo vsa vprašanja povoljno rešila. Zunanji minister dr. Beneš bo podal pobližje informacije v svrho izvedbe zadnjih predhodnih priprav za sklenitev trgovinske pogodbe. G. Kirsa je pozval na konferenco vse češkoslovaške konzule v naši državi. Ta konferenca je pričela včeraj svoje delo na češkoslovaškem poslaništvu. Razen tega obstoji namera, da se skliče v najkrajšem času konferenca glede vprašanja madžarskih arhivov. Po trianonski pogodbi in rimski konvenciji mora Madžarska izročiti državam-nasledni-^es 0I,1 niaterijal, ki se nanaša na •trZn Ž Madžarska tega do danes ni hn i ^r’ Kirsa se nadeja, da se doseglo, ko vse zavezniške dr-
korake ° V tern pog,edu Potrebne
POMEN in namen male antante
Panik ni V1 i 4- ian. (B) Rumunski poslanik na našem dvoru g. Emandi je
“ ,VvremM“,' S,e<lei;°	Z«'
sestanka Male antante v Beogradu:
Mala antanta predstavlja sedaj najmočnejše sredstvo za ohrani lev miru in obnovo Evrope. Nastala je vsled ne-obhodne potrebe, da se lojalno izvršujejo pogodbe in da se na drugi strani ohrani evropsko ravnotežje, ki zelo trpi vsled razpada avstro-ogrske monarhije. Države-naslednice so jasno pojmile stvarnost in se združile v Malo antanto s to veliko prednostjo, da imajo edinstveno zunanjo politiko. Sestavljena iz držav, ki so doživele uresničenje svoiib naeiionalnih idealov, teži Mala
antanta amo za okrepitvijo miru na definitivni podlagi.
V	tem pravcu jc Mala antanta velika sila. To silo je že pokazala na diplomatskem polju v vprašanju restavracije Habsburgov in madžarskega posojila. Na vojaškem polju je pripravljena, da nastopi vsakokrat, kadar bi bili ogroženi njeni cilji. Politiki, ki vodijo Malo antanto, smatrajo za sveto dolžnost, da delajo brez prestanka na okrepitvi vezi, ki jih združujejo, s tem, da se sestajajo kolikor mogoče pogosto, da izenačijo svoja stališča in da na prijateljski način urede vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. Pri splošni situaciji še tako nemirne Evrope in pri nevarnosti anarhije, ki se skoro povsod pojavlja. je lahko pojmovati potrebo teh sestankov.
Beograd, 4. januarja. (Z) »Tribuna« poroča, da se bodo pred konferenco Male antante obravnavala nekatera važna vprašanja, ki se tičejo Mnie antante, nadalje vprašanje obnove od-nošajev med Rusijo in našo kraljevino ter vprašanje, kako bi se dosegli dobri odnošaji med Bolgarsko in našo kraljevino. Razoravljalo se bo tudi o želji Grške, da bi bila sprejeta V Malo antanto in ni izključeno, da se bo ob tej priliki definitivno rešilo vprašanje pristopa Poljske v Malo antanto. Po zadnjih vesteh se bo nahajal v spremstvu g. Duce tudi g. Constantinescu in v spremstvu češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša šef češkoslovaškega .dopisnega urada dr. Cerrnak.
Beograd,, 4. januarja. (Z) Sinoči je bil v češkoslovaškem poslaništvu prirejen banket na čast dr. Kirse, pomočnika češkoslovaškega zunanjega ministra. Tega banketa se je udeležilo več oseb iz političnega sveta.
Poljedelski krediti.
Beograd, 4. januarja. (Z) Komisija ministrstva za poljedelstvo in vode je izdelala načrt zakona o poljedelskih kreditih, ki bo predložen po pravoslavnih božičnih praznikih narodni skupščini. S tem zakonskim načrtom je urejeno tudi vprašanje dajanja pod- j por zadrugam in poedincera za pospeševanje poljedeUtva.
Velike redukcije v oddelku za kmetijstvo.
(Glej poročilo na drugi strani!)
Vznemirjajoče vesti o pogajanjih
z Italijo.
Beograd, 4. januarja. — Iz dobro poučene strani se zatrjuje, da se bodo v kratkem pogajanja z Italijo glede reškega vprašanja obnovila in zaključila. Pogajanja se bodo vodila na sledeči bazi: Italija popusti nekoliko v vprašanju glede Reke, zato pa si zasi-gura superiornost Trsta nad Reko s tem, da se ves promet Slovenije usmeri na Trst in bi se vsled tega opustila vsaka nova železniška gradnja v Sloveniji. Vsi načrti glede zveze Slovenije z morjem na Reko bi s tem padli
v vodo in Slovenija sploh ne bi dobila nobene nove železnice. Če bi se te vesti uresničile — in pripomniti moramo, da smo jih prejeli od dobro informirane strani — bi zastal ves gospodarski razvoj Slovenije in usoda primorskih Slovencev bi bila zapečatena, ker se ne bi mogli naslanjati več na razvijajoč se organizem.
Opozarjamo vse slovenske politične kroge, da posvete temu vprašanju svojo največjo pažnjo.
Dr. Beneiev reparadlskl načrt.
London, 4. januarja. (Havas.) »Daily Telegraph« piše: Češkoslovaški minister zunanjih del g. dr. Beneš je baje izdelal tehničen reparacijski načrt, po katerem bi Nemčija neposredno
prevzela jamstvo za tri posojila, ki jih je Francija že izdala v svrho obnove opustošenih krajev. Na Ameriko in An» glijo bi se apeliralo, da bi privolili v splošen izbris medzavezniških dolgov,
Posvetovsmfa
radi Bolgarske.
Beograd, 4. januarja. (Z) Danes predpoldne ob 11. uri je bila v ministrstvu zunanjih del konferenca dr. Ninčiča z Rakičem in ostalimi uradniki ministrstva v pogledu nadaljnih korakov v Sofiji in nadaljnjega razvoja spora, ki je nastal vsled govora Cankova.
Verzel os v domovini.
Atene, 4. januarja. (B) Venize-los je dospel danes zjutraj ob 4. uri v Atene. Sestanek s Plastfrasom se je vršil na kontratorpiljeru »Tenedos«, ki je šel Venizelosu naproti. Sestanek je bil neobičajno prisrčen. Venizelos je izjavil, da bo proučil položaj in da bo ostal v domovini tako dolgo, dokler bo potrebno. Plastiras mu je obrazloži’' situacijo.
Atene, 4. januarja. (K) Polkovnik Plastiras je upokojen.
PRED NOVO VLADO NA ANGLEŠKEM.
London, 4. januarja. (K) Kakor poroča »Times«, pričakuje vodja delavske stranke, da bo Baldwinova vlada vsled izpreminjevalnega predloga delavske stranke k adresi strmoglavljena in da bo Ramsay Macdonald dobil poziv, da sestavi vlado. Macdonald bo poziv takoj sprejel in bo vsled že izvršenih priprav v stanju, zasesti vsako mesto v kabinetu tekom 24 ur po Bald-winovem padcu. (W)
TEŽAVE MADŽARSKEGA GOSPODARSTVA.
Budimpešta, 4. januarja. (Madžarski dopisni urad.) (K) Na današnji seji finančnega odbora narodne skupščine je izvajal finančni minister Kallay med drugim o borzi sledeče: Borza je precenila veliko število efektov, kar je povzročilo v zvezi z velikim navalom ponudb precejšnje kurzne izgube. Padec kurzov pa lahko predstavlja le prehoden štadij do takrat, ko bodo ljudje dobili zaupanje v razvoj celotnega finančnega programa. Ker gre vsa naša akcija za tem, da se sanira noš finančni položaj, je le naravno, da se bodo pokazale blagodejne posledice te akcije tudi glede borze v najkrajšem času. Za dotok tujega kapitala, zlasti angleškega na Madžarsko, so izgledi zelo ugodni. Ta dotok bo zopet popravil nazadovanje kurzov. Vsled tega se je nadejati, da bomo v kratkem času imeli zopet prejšnje kurze. Končno je podal minister kratek pregled svojega delovnega programa, ki obstoji v sestavi proračuna za prihodnjih pet polletij, v izdelavi statutov in otvoritvi notne banke, v odpravi tiskanja bankovcev. in v realizaciji inozemskega posojila, ki ga je pričakovati v mesecu »nrilu.
Dedukcija uradnikov.
Beograd, 4. januarja. (B) Ministrski komite za razvrščanje in redukcijo uradnikov je dovršil svoje delo, y kolikor se nanaša na redukcijo uradniškega osebja. Pregledani so uradniški spiski vseh ministrstev. Reducirano Jjg okoli 15.000 uradnikov. Komite mora nadaljevati delo v razvrščanju poedinih uradnikov. To delo je komplicirano in težko tako, da bo končano komaj v dveh mesecih. Pričakujejo, da bo v tem času tudi skupščina pregledala in z eventualnimi spremembami uzakonila vladno naredbo o razvrščanja uradnikov, tako da bodo dobivali uradniki najkasneje od 1. aprila, kadar bo stopil v veljavo novi proračun, svoje prejemke po novem zakonu. Kakor se čuje, je vlada opustila svojo namero, da predloži skupščini zakonski predlog o izpremembah in dopolnitvah te uredbe. Pravosodni minister dr. Perič bo najprej sprejel v skupščinskem odboru opazke in predloge vseh poslancev, članov tega odbora in o vsem tem referiral vladi. Vlada bo sklenila na ehi svojih sej, kaj sprejme od teh poslanskih predlogov; verjetno pa ja. da se bo pečal tudi radikalni klub s tem vprašanjem, tako da bo imela vlada pri končni odločitvi pred seboj tudi mnenje svojega kluba. Vse izpremem« be in dopolnitve, ki jih bo sprejela skupščina v uredbo, bodo imele retroaktivno moč. Veljale bodo od 1. oktobra 1923.
Beograd, 4. januarja. (B) V finančnem ministrstvu je prevedenih od 15.300 uradnikov 13.000 na novo plačo, ostalih 2300 pa je reduciranih.
V	ministrstvu za agrarno reformo ie reduciranih od 384 uradnikov 64, ostat lih 320 je prevedenih na novo plačo. Pri upoštevanju tudi prejšnjih redukcij je bilo reduciranih v ministrstvu 7.9 agrarno reformo 30 Z uradnikov.
Posvetovale . Radlčevcev.
Zagreb, 4. jan. (Z) V Zagrebu se vrši-važno posvetovanje Hrvatske republikanske seljačke stranke o delovanju Radiča v inozemstvu. Sprejetih je bilo več važnih sklepov z ozirom n? nove volitve.
Volitve v Albaniji.
Tirana, 4. januarja. (Z) Po odredbi vojnega ministra je garnizija v Hrani ojačena za tri polke. To se je zgodilo zaradi tega, ker se vlada bojiy da bi prišlo do spopadov. Ahmed beg ni zadovoljen z izidom volitev, k«1 je dobil samo relativno večino.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 4. januarja. (K) Začasno oblačno, močno padanje temperature (5 stopinj pod ničlo). Živahni se-.- rnP
V!ri. r, vi.
Štev. 4.
Velike redukcile v oddelku za kmetijstvo.
Danes le dospela v Ljubljano iz Beograda brzojavka, po kateri so izvršene v oddelku za kmetijstvo velike im povsem neupravičene redukcije. Nič manj ko 33 uradnikov in uradnic je reduciranih. Med njimi so tudi prvovrstni kmetijski strokovnjaki, ki jih na S e kmetijstvo ne more pogrešati. Kako škodljive so te redukcije za vse gospodarstvo, se vidi najbolj iz tega, da je na kmetijski šoli na Grmu reduciranih 6 učiteljev in da ostaneta v bodoče edinole kmetijski svetnik Ska-Iicky in Malasek. Zlasti težko je prizadeto vse kmetijstvo s tem, ker z redukcijo so prizadeti tudi v obilni meri okrajni ekonomi, ki so z izredno
vnemo delovali na kmetijskem prosvetnem polju. Najbolj delavni ekonomi so reducirani, tako Matjašič, Jereb, Okorn, Konda, Ambrož, Jamnik itd.
Redukcija v kmetijskem oddelku Ima tudi to napako, da je bila izvršena brez vsakega sistema in brez predhodnega zaslišanja prizadetih, vsled česar se bo moralo v več odddelkih ustaviti vse delo.
Z redukcijo je naše kmetijstvo nad vse udarjeno in zato poživljamo vse merodame kroge, da se z vso silo zavzamejo za razveljavljenje redukcije v ljubljanskem oddelku za kmetijstvo, zlasti še, ko je to že druga redukcija.
Glas vestfalskih Slovencev.
Onim Slovencem, ki še danes trde, da so vsi Slovenci, ki žive v tujini, zlasti pa vestfalski, nacionalno ničvredni, sledeče vrstice v pojasnilo.
Zapustili smo domovino, ker smo jo morali, ker je bivša Avstrija za Slovence tako mačehovsko skrbela, da bi umrli od gladu, če ne bi šli v tujino ra delo. Zato so bili že od nekdaj raztreseni Slovenci, kot delavci, po vsem Svetu.
Ko so spoznali Nemci v rajhu, da smo mi prvovrstni delavci, pridni, vestni in zvesti, so poslali med n„s svoje agente in tako se je pričelo odhajanje Slovencev v Vestfalijo. Tudi Nemčija nam je bila mačeha, toda dala nam je vsaj to, da smo se mogli po človeško prehraniti. In vsaj nekako bi shajali, da ni bila Nemčija na vseh koncih poražena.
Kljub temu pa je hotela Nemčija vso tujino izkoriščati in niti najmai.je priznati obveznosti, ki jih ima ona po mirovnih dogovorih do drugih držav.
Da bi jim ta namera lažje uspela, zato kriče, kako da jih preganja antanta in vsled tega so tudi pritiskali na vse delavstvo, da je pričelo izvajati pasiven odpor proti Francozom, kar je povzročilo popolno brezposelnost delavstva.
Za nemške delavce je bila brezposelnost še nekako znosljiva, ker so prejemali redno državno podporo Nemčije. Toda mi tujci smo bili pravi berači in sedaj smo šele prav spoznali, da je tudi Nemčija naša mačeha.
Brez vsake zaslombe smo in brez sredstev in zato je Nemcem dvakrat lahko, da nas izkoriščajo in izrabljajo do skrajnosti. In nimamo denarja, da bi se vrnili v domovino, nimamo pa tudi
Sudervvich, dne 28. 12. 1923.
nobene druge možnosti, da si pomagamo.
Naj tu opozorim na posebno važno stvar, ki se tiče vsega našega naroda. Poprej je bilo tu tako, da je dobila družina Slovenca, če je ta umrl, od občine ali države podporo. Ni bila sicer visoka, toda nekaj je bilo. Danes pa ne dobi vdova nobene državne ali občinske podporo, zgodi se sledeče: Otroke dajo Nemci v sirotišnico in zanje mora skrbeti najbližji sorodnik. Žena pa gre lahko po svetu, zanjo se ne briga nihče. Otroci se v nemških sirotišnicah popolnoma ponemčijo in po nemškem zakonu jih sploh ni mogoče več rešiti Tak kruh pravice se nam reže.
Pravočasno smo še spoznali raznarodovalno akcijo Nemcev in par slučajev nas je popolnoma poučilo. Danes ne damo več svojih otrok v sirotišnice, dasi tega popolnoma ne moremo preprečiti.
Danes vladata nad nami dva gospodarja, od katerih ni nobeden nam naklonjen, in oba nas hočeta izkoriščati.
Mi pa spoznavamo, da je danes naša domovina nekaj drugega, kakor je bila včasih, ker naša domovina je danes na lastnih nogah, je samostojna. Zato pa tudi upamo, da nam bo mogla dati domovina kruha, če se v njo povrnemo. Nadejamo se pa tudi, da nas bo domovina bratsko sprejela, ker tudi v najtežjih časih smo si ohranili svojo svobodo.
To moremo pa tem lažje upati tudi zato, ker vidimo, da se domovina za nas zanima.
Iskrena hvala vsem dobrim srcem, ki podpirajo akcijski odbor za pomoč vestfalskim Slovencem, in prosimo jih, da, nam pridobe še novih prijateljev.
Avgust Korošec.
Možatost.
»Slov. Narod« v svoji polemiki proti dr. Ravniharjevemu članku v prvi naši številki sploh ni poskušal ovreči njegovih trditev. Naravno, ker so do zadnje pike točne in resnične ter jih torej ovreči ni mogel. Samo eno je iztaknil in si menda domišljuje, da je s tem zadel v črno. Zatrjuje namreč, da Narodno-napredne stranke nihče ni vrgel iz Narodne tiskarne na cesto, ker da se še danes na vratih nahaja napis »Tajništvo NNS« in da še danes v prostorih Narodne tiskarne posluje
—	tajnik NNS. Ako hoče novi gospodar Narodne tiskarne s tem reči, da Narodno napredne stranke še niso ven vrgli z brahijalno silo, potem ima prav. Poleg nasilne deložacije pa so še drugi načini, kako se komu pokažejo vrata, kako se ga moralno ven vrže ali kako se mu onemogoči bivanje v dosedanjih prostorih in v dosedanji . družbi. Zato je prav nemožato in strahopetno od gospoda vrhovnega ravnatelja Narodne tiskarne, da cepi dlako ter odkrito ne prizna tega, kar je bil od početka nameraval storiti in kar je v resnici tudi izvedel. Evo torej, kako so NNS metali iz Narodne tiskarne in iz Slov. Naroda!
Neposredno po sklenjeni kupčiji je bii postavljen za šef - redakterja Slov. Narodu »Jutrov• glavni urednik dr. Kramer, . Id je uredništvu dal takoj nova navodila za pisanje Slov. Naroda. To se je zgodilo vzlic temu, da je bil takrat dr. Ravnihar podpredsednik upravnega sveta Narodne tiskarne in zajedno predsednik še od pokojnega dra. TavčaTja imenovanega redakcijskega odseka. Zgodilo se je v odsotnosti in za hrbtom dr. Ravniharjevim.
Mislimo, da to dejstvo samo na sebi zadošča za ugotovitev, da od tega trenutka dalje dr. Ravniharju in 2 njim NNS ni več mesta pri Narodni tiskarni in pri Slov. Narodu ter bi bilo vsako daljnje dokazovanje popolnoma odveč. Enako bi morala reči o sebi JDS, ako bi nevidna roka čez noč »Jutru« postavila za šef-redakterja, recimo —- dr. Ravniharja,
Da pa je NNS postavljena pred vrata, pokazal je novi šef-redakter še z drugimi čirni.
Dr. Ravnihar je kot podpredsednik NNS sklicat sejo načelstva NNS. kakor
običajno v prostorili Narodne tiskarne, da načelstvo opredeli svoje stališče napram novim razmeram. Notico, glasečo se: »Seja načelstva NNS se vrši dne .... v prostorih »Narodne tiskarne«, je dr. Ravnihar ponesel v uredništvo, da jo priobčijo kakor običajno v Slov. Narodu. Takrat je bil dr. Ravnihar še vedno podpredsednik Narodne tiskarne. Novi šef-redakter je naročil, da notica ne snia, kakor običajno, biti na vidnem mestu na čelu dnevnih vesti, ampak čisto zadej za drugimi oglasi. Razen tega je redigiral notico tako: »Seja načelstva NNS se vrši .... v tajniških prostorih« brez navedbe Nar, tiskarne. Prostor, kjer je sedel tajnik NNS, je mala prehodna sobica, kjer se ne morejo kre-tati niti tri osebe. Na nevarnost, da najdejo zaklenjena vrata, se je vendar načelstvo zbralo v eni izmed redakcijskih sob Narodne tiskarne ter pod predsedstvom dr. Ravniharjevim mimo zborovalo.
Naslednji dan je dr. Ravnihar poslal časopisom, torej tudi Slov. Narodu komunike o načelstveni seji. Tudi ta komunike je sedanji šef-redakter dobil v roke, ga pristrigel ter ga v popolnoma izpremenjeni obliki pustil priobčiti v Slov. Narodu.
Ali hočete še bolj izrazitega in učinkovitega ven metanja? Ali naj morda še čakamo, da nam bo prišla resnična brca? Za vsakega ne popolnoma bortniranega človeka so omenjeni čini govorili dovolj jasno: na poljeI
Da so napisno desko s firmo NNS obrnili proti steni, da so v tajniško sobico NNS posadili korektorja in druge take malenkosti, s kakršnimi se hoče koga, kakor bi Po nemškik rekli »hin-ausekeln«, vse to je le dopolnitev izvršene namere, da Izrinejo NNS izpod strehe Narodne tiskarne.
Posledice seveda niso izostale. Podalo je demisijo pet članov upravnega sveta med njimi dr. Triller kot predsednik NNS in dr. Ravnihar kot podpredsednik Narodne tiskarne in podpredsednik NNS. Tej demisiji je sledila ostavka vsega nadzorstvenega sveta. Nadaljna posledica je bila veliko ne-razpoloženje pri članih NNS napram predlogu JDS zastran fuziie obeli
strank, kateri predlog je spričo gori omenjenim dejstvom nekdo po pravici imenoval »froclarija*. Končna naravna, pa nujna posledica je bila ustanovitev »Narodnega Dnevnika«. Na svojo taktiko so mladimi res lahko ponosni. Polomili so jo zopet enkrat, kakor še ne kmalu tako.
Toliko v pojasnilo javnosti, da sedanje uredništvo Slov. Naroda ne bo še dalje — netopirilo!
Beležl-ze.
»Ridicnlus mus.< — Na senzacionalen način priobčuje današnje »Jutro« svoj prvi »dokument«, ki naj bo dokaz prvega darfa Jadranske banke v zibelko »Narodnega Dnevnika«. Kako »porazen« je ta »dokument« za nas, priča najlepše njegov datum. Izdan je bil namreč dne 3. novembra 1923, torej v času, ko je bil dr. Ravnihar v Parizu, ko je bil »Slov. Narod« še neprodan in glasilo NNS in ko vsled tega nihče na »Narodni Dnevnik« še mislil ni, niti mladini, kadar so jih trle najhujše sanje. Iz ukradenega dokumenta), ki ga priobčuje »Jutro«, se je zato mesto senzacije izcinila smešna miška, imeli povoda, čuvati teksta v ljubo-»Slovenskemu Narodu«. Samo na kratko konstatiramo, da ni »Slovenski Narod« podal prav nobenega načrta za koncentracijo naprednih sil, temveč le predlog, da se eksperimentalnim načinom prične s koncentracijo naprednih sil. Naj zato »Slov. Narod« raje prihodnjič jasno pove, kaj naj bo program, vsebina in cilj napredne koncentracije, mesto da »konstatira* nekaj, česar mi nikoli trdili nismo.
Pr@sv@ta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
5. jare sobota: »Nju«. Red F.
6. jan. nedelja: ob 3. uri pop. »Peterčkove sanje«; ljudska predstava.
Ob 8. uri zvečer: »Golobček«. Izven.
7. jan. pondeljek: »Mogočni prstan«. ,R. A.
8. jan. torek: Zaprto.
9. jan. sreda: »Smrt majke Jugoviča«; vojaška predstava.
10. jan. četrtek: »Osma žena«. Red C.
11. jan. petek: »Golobček«. Red B.
12. jan. sobota: »Hamlet«. Izven.
13. jan. nedelja: ob uri pop. »Mogočni prstan«. Izven.
Ob 8. uri zvečer: »Osma žena«. Izven.
14. jan. ponedehek: »Golobček«. Red F.
15. jan. torek: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
5. jan. sobota: ob 3. uri pop. »Mignon«; dijaška predstava.
6. jan. nedelja: »Prodana nevesta«; ljudska predstava.
7. jan. ponedeljek: Zaprto.
8. jan. torek: »Psoglavci«. Red C.
9. jan. sreda: »Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Gianni Scliicci«. Red B.
10. jan. četrtek: »Tosca«. Red E.
11. jan. petek: »Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Gianni Schicci«. Red D.
12. jan. sobota: »Mignon«. Red A. Gostovanje ge. Wesel-Polla.
13. jan. nedelja: »Sevilski brivec«; ljudska predstava. Gostovanje ge. Wesel-Pol!a.
14. jan. ponedeljek: Zaprto.
15. jan. torek: »Mignon«. Red B. Gostovanje g. Wesel-Polla.
REPERTOIR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V MARIBORU:
V soboto, 5. januarja: »Onstran življenja«. (Izvirno.) Premijera.
V nedeljo, 6. januarja: Ob 8. uri zvečer »Lumpacij Vagabund«.
'	— Opera. Danes popoludne ob 3. uri
se vrši v opernem gledališču vprizoritev opere »Mignon« pri znižanih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena dijaštvu, lahko pa jo poseti tudi drugo občinstvo. Jutri v nedeljo pa je ob pol 8. uri zvečer ljudska predstava »Prodane neveste« z znižanimi cenami.
Drama vprizort danes zadnjikrat v sezoni tragikomedijo »Nju«. V nedeljo popoludne je zadnja vprizoritev »Peterčkovih poslednjih sanj« pri znižanih cenah. Zvečer pa repriza tragikomedije »Golobček« kot navadna izven predstava.
— Koncert baritonista dr. Aleksandra Rigo se vrši nepreklicno v četrtek dne 10. t. m. v Filharmonični dvorani. Spored objavimo jutri. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Zborovanje oblikujočih umetnikov v I jubljanl. Kakor že javljeno, se vrši III. občni zbor strokovnega udruženja jugosl. oblikuiočih umetnikov 6. t. m. ob 3. uri popoldne v »Unionu*. Naj niti en član ne izostane. Kolegi kot gostje dobrodošli.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi vjiedeljo dne 6. t. m. ob 10. uri dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi:	Kulturne In nekulturne strani kina. Predava g. Franjo Čibej. Vabimo \se, ki se zanimajo za to važno kulturno vprašanje. — Franjo Čibej cand. phil.
MapreeSnlaki!
Da režimo Sokolski Tabor pridite vsi na današnjo velSko prireditev v »Narodnem Domu14. — Prireditev bo ena najlepših ljubljanskih 2
Angleško-nemška finančna pogajanja.
V	Londonu je Imel po poročilu »Matina« predsednik nemške državne banke važne razgovore z raznimi finančniki.
Rdeči križ' za poplavljbnce. Beograjski Rdeči križ je poslal svojima pododboroma v Zagrebu In Ljubljani po 100.000 Din za oškodovance no poolavah.
Ivan Tavčar;
Velštve t? semetipravEtih mestih.
Za samoupravna mesta v Sloveniji je bil prvotno v veljavi čisti proporčni volilni sistem. Še za časa svoje moči v _ Beogradu so pa demokrati okrnili čisti proporc z določili, da se samo polovico mandatov razdeli po proporcu med stranke, dočim odpade druga polovica mandatov oni stranki, ki je dobila pri volitvah največ glasov.
Demokrati so utemeljevali novo razdelitev občinskih mandatov s tem, da je za redno občinsko gospodarstvo v mestih neofchodno potrebna absolutna moč ene stranke. Gotovo je res, da mora biti v mestnih zastopih delo-zmožna in trdna večina, ki vodi komunalne posle. Nikakor pa ni neobhodno potrebno, da bi bila ta večina v rokah ene same stranke.
Demokratski zagovor polovičarskega proporčnega volilnega sistema bi bii mogoče umesten v krajih, kjer je tradicijonalno v veljavi sistem dvojnih strank, ki se menjavata v vladnih poslih. Ni pa umesten pri nas, kjer imamo zelo močno razvito strankarstvo in nobena izmed nastopajočih strank nima tiste številčne moči, da bi bila sama upravičena, odločati z absolutno večino zastopnikov v občini. Da bi se pa že s samimi določili volilnega reda doseglo zmanjšanje števila strank, ni misliti. Volilni redi niso ustanovili idejnih strank, prav tako jih pa tudi ne bodo ukinili.
Uvedba nove razdelitve mandatov se je utemeljevala s prilikami v Srbiji. Primera s Srbijo pa ne drži, ker so v Srbiji čisto druge politične in ekonomske razmere, kot pa pri nas. Boljše bi bilo, upoštevati nam slične politične razmere v Češkoslovaški. In prav tam je v veljavi za občinske zastope čisti proporc.
Polovičarski proporc se je prvič uveljavil pri volitvah mestnega občinskega zastopa v Ljubljani. Že te prve volitve po novem volilnem redu so dokazale, da je bila demokratska stilizacija okrnjenega proporca skrajno po-grešena. Pod pritiskom novega volilnega reda je nastopila pri volitvah v Ljubljani Zveza delovnega ljudstva, ki je po svoji sestavi vezala tako nasprotujoče si stranke, da je bilo že v naprej gotovo, da ne bo mogla voditi občinskega gospodarstva. Po nekaterih mesecih je Zveza propadla in danes je le še odsev svoje prvotne sestave. Z izstopom komunistov Iz Zveze je ustvarjen položaj, da odločuje v Ljubljani klerikalna manjšina, ki bi imela pravico komaj do desetih mandatov. Večina ljubljanskega prebivalstva je zastopana v občinskem svetu po ne-
znatni manjšini. Vse po zaslugi demo* kretskega volilnega reda.
Proti polovičarskemu proporcu govori tudi nacijonalni interes naših obmejnih mest. Novi volilni red dopušča na široko odprta vrata, da spodnještajerski nemčurji zasedejo svoje nekdanje postojanke v Ptuju in Mariboru ter mogoče tudi v Celju.
Iz stvarnih, principijelnih razlogov torej, z demokratičnih, komunalno-upravnih in nacijonalnih vidikov se moramo izreči proti sedanjemu volilnemu redu za samoupravna mesta in zahtevati, da se uvede zopet čisti proporc.
Seveda pa moramo v politiki računati z realnostjo. Še letošnje leto se vrše skoraj gotovo volitve v vsa slovenska samoupravna mesta. Računali nam je, da bo pri teh volitvah v veljavi še stari polovičarski proporc. Za ta slučaj nam je že danes zavzeti stališče, kako je nastopil pri volitvah. Podvzeti moramo korake, da preprečimo vsaj glavne zle posledice kvarnega občinskega volilnega reda.
V Ljubljani bo gotovo igral pri presoji političnih in komunalnih razmer važno vlogo protiklerikalni blok. Misliti bo na volilno kooperacijo vseh naprednih meščanskih in sodjalističnih strank. Izdelati se bo moral skupen komunalni program, na katerega bodo vezane vse kooperirane stranke. Seveda bodo pa morale imeti stranke v protiklerikalnem bloku proste roke v vseh vprašanjih, ki izhajajo iz nasprotujočih se programatičnih stališč. Ce bo dovolj dobre volje, ne bo težko priti do skupnega in složnega dela. Sicer se zaenkrat posebno v vrstah demokratov ne kaže dobre volje za volilno kooperacijo, upamo pa, da tudi pri demokratih zmagajo uvidevnejši možje. Posebno demokratska žurnalistika dela s svojimi nekvalificiranimi napadi slabo uslugo^ protiklerikalnemu bloku in ustvarja razpoloženje, da bo med naprednimi strankami nastal prav tako srdit boj, kot pri zadnjih občinskih volitvah.
V ostalih samoupravnih mestih, kot Ptuj, Maribor in Celje, bo nacijonalni interes nadrejen strankarsko političnim orijentacijam. Tu ne preostane drugega, kot da nastopi slovenski blok. Absolutno se ne sme zgoditi sramota, da bi prešla mesta na naši severni meji v nemčurske roke. Nismo vredni naše svobodne domovine, če bi slovenska strankarska razpaljenost pomagala nemškim šovinistom v sedlo. Zato v spodnještajerskih mestiJi na delo za slovenski blok.
—zn—:
Društvo narodov.
(Pregled dela sveta Društva narodov za časa njegovega 27. zasedannja.)
27. zasedanje sveta D. n., Id se je decembra vršilo v pariški mestni hiši pod predsedstvom g. Brantinga, je predvsem pospešilo rešitev politični' problemov, ki so sedaj predloženi Društvu narodov. Na drugi strani pa je začrtalo program delavnosti različnih komisij in organov D. n. za naslednje leto. Tega zasedanja so se udeležili razen zastopnikov desetih držav, ld so člani svčta, tudi zastopniki devetih drugih držav: Južne' Afrike, Albanije, Grške, Madžarske, Litvanske, Poljske, Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije, katere so bile povabljene, naj prisostvujejo razpravam svčta, da študirajo vprašanja, ki jih zanimajo.
O glavnem vprašanju, ki se je pre-tresavalo na tem zasedanju, namreč o finančni rekonstrukciji Madžarske, smo že poročali. Med obravnanimi političnimi vprašanji je treba omeniti vprašanje meje med Poljsko in Češkoslovaško pri Javorini in memelsko vprašanje. Da je bila Javorina prisojena češkoslovaški in sicer na podlagi odločitve veleposlaniške konference, je znano. Kar se tiče memelskega ozemlja, so nastale težkoče med vladami velesil na eni strani in litvansko vlado na drugi strani. Svčt D. n. je sklenil sestaviti komisijo, ki naj bi pripravljala definitivni statut memelskega ozemlja. Potrebne študije se bodo poverile možem popolne nepristranosti in iz vseh vidikov nedvomljive pristojnosti. Ta komisija bo sestojala iz treh članov, ki bodo vzeti vsi iz drugih irodov, kot so oni, ki tvorijo sedaj suverenost memelskega ozemlja.
Kar se tiče obeh ozemelj, ki stojita pod upravo D. n., namreč Gdanskega in Saarske kotline, je bil mandat visokega komisarja D. n. v Gdanskem, g. Mac Donella, podaljšan za eno leto, mandati sedanjih Članov komisije Saarske kotline, ki se nehajo februarja, pa so bili podaljšani do 31. marca.
Da se pomaga Poljski in svobodnemu mestu Gdanskemu pri rešitvi težav, ki so nastale radi skladišča poljskega vojnega materijala v Gdanskem, je svet D. n. stavil na razpoloženje zainteresiranih strank obe tehnični organizaciji D. n« in sicer transportno komisijo
in vojaško komisijo^ katerih predsedniki bodo določili izvedence, ki naj se podajo v svrho preiskave na lice mesta.
Dve vprašanji, tičoči se narodnih manjšin v Poljski, sta bili predloženi svčtu D. n.: eno je predložila poljska vlada, namreč radi pridobitve poljske-, ga državljanstva. Svčt je odločil, dm se bo o tem razpravljalo v Ženevi z njegovo podporo in sicer neposredno med Poljsko in Nemčijo. Drugo se bavi s položajem gotovih nemških Seljakov, ki so jih Poljaki izgnali. Poljska vlada je rekla, da želi najti praktično rešitev te zadeve. Svčt D. n, je odločil, da ima poljska vlada plačati pravično odškodnino tem Seljakom za škodo, ki so jo utrpeli vsled tega, ker jih niso pustili pri miru na njih posestvih. Svet je izrazil željo, naj mu poljska vlada predloži pogoje za tako rešitev. Gospod Skirmunt, zastopnik Poljske, je dal z^tovilo svčtu D. n., da se od sedaj naprej odločitve poljskih sodišč, ki so izrekle izgon, ne bodo več izvrševale.
Albanska vlada je obrnila pozornost sveta na položaj muslimanov albanske narodnosti v Grški. Albanska vlada se boji, da ne bi z njimi postopali kot z muslimani turškega pokole-nja, ki naj se izmenjajo in pošljejo v Azijo Po določilih konvencije o obli-gatni izmenjavi grškega in turškega prebivalstva, ki je bila podpisana v Lausannu 30. januarja 1923. Zastopnik grške vlade je izjavil, da ne mislijo izmenjati osebe albciske narodnosti. Svčt je sklenil, da opozori mešano ko>-misijo za zamenjavo grškega in turškega prebivalstva na te stvari in preišče slučaje, ki jih bo navedla albanska vlada.
: Pomorske nesreče. Vsied velikih viharjev se Je te dni v Črnem moju potopil ameriški parnik »Keneyos«. Nesreča se je zgodila kakih 150 km pred Bahimom. Neki parnik, ki Je sprejel brezžični klic potapljajočega se parnika, ni našel na mestu nesreče nobenega sledu. — Pred Soungoul-dakom Je trčila laška ladja »Isonzo« v neko turško ladjo ter se Je vsled kolizije tako poškodovala, da je kmalu nato izginila
v valovih. — Angleški parnik »1'arisct«, ki je dne 16. decembra zapustil Sounguldak, ni dal od tistega časa rikakegu znamenja več.
-	■TAToni
Dnevne vesti.
fcisBi Sftlnnes.
V	današnjem »Kmetijskem listu« čitamo pod gornjim naslovom sledečo zgodbico:
»Ko se je peljal zadnjič tov. Pucelj iz Beograda v Ljubljano, sta bila v istem vlaku tudi gg. Praprotnik in Arko. Ko je šel tov. Pucelj slučajno skozi vagon, kjer je bil g. Praprotnik, ga je ta nahrulil z besedami: »Kaj se ne boste poglihali?«
Tovariš Pucelj ga pogleda začudeno in vpraša: »Kako Vi to mislite?«
Nato pravi g. Praprotnik, da gre zaradi Hipotekarne banke in nato reče doslovno: »Ni sicer več dosti vredna Hipotekarna banica, toda jaz jo ne dam iz rok! Ne odrekam, ker hočem, da bo moja.«
Prepuščamo g. Matcafizeljnu, da napiše k temu dogodku komentar.
— Bolezen prosvetnega ministra. Minister prosvete g. Trifunovič je že dva dni lahko bolan in ne prihaja v kabinet in se tudi ne udeležuje sej ministrskega sveta.
— Odlikovanje profesorjev. Nj. Vel. kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim je odlikovanih večje število profesorjev srednjih šol iz cele kraljevine.
— Z redom sv. Save IV. razreda Je odlikovan nadučitelj Franc Luznar v Prlin-skovem nad Kranjem.
— Izplačevanje vojne odškodnine. V ministrstvu za pravosodje je sestavljeno novo sodišče za vojno odškodnino, ki jo bodo izplačevali osebam, ki so živele za časa vojne v mejah Srbije in črne gore. Izplačila bodo pričela takoj po pravoslavnih božičnih praznikih.
— Konvencija z Italijo o ribolovu. Konvencija med našo državo in Italijo o ribolovu, ki je bila podpisana 14. septembra 1921, stopi v veljavo te dni. Tekst konvencije je bil izročen danes državni tiskarni, da se publicira v »Službenih Novinah«.
— Zaprisega vrhovnega rabina. Danes Je položil prisego pred kraljem in ministrom ver vrhovni židovski rabin Izak Alkalaj.
— Podpiranje sirot v Rusiji. Iz Rusije le vrnil profesor teološke fakultete g.
ttmitrijevič, ki Je razdeljeval tamkaj podpre ruskim sirotam.
v — Pravilnik za zavode za glulsoneme. •" Prosvetnem ministrstvu pripravljajo nov Pravilnik, ki bo urejeval pouk v zavodih 44 Eluhoneme.
. Pravilnik k zakonu o taksah !n pristojbinah je izšel v »Uradnem listu pokr. ,_praye za Slovenijo« v št. 116. Posamezni “Vodi po Din 5.50 dokler traja zaloga.
— Nova emisija kolkov po 50 Din. Ker m In ??*av'li zadnje čase ponarejeni kolki P° 50 Din, je Izdalo finančno ministrstvo s
tesarjem novo emisijo teh kolkov, ki ml e.za, ^kovanje igralnih kart in domin. Stari kolki po 50 Din ne veljajo več ® se lahko zamenjajo v 90 dneh vštevši 041 1. januarja t 1.
*>roieso*'ll ln učitelji In vojaške MaH	i zahtev« ministrstva vojne in mor-
j „ 'e 0<*redilo prosvetno ministrstvo, vniojb??16*0 Profesorji in učitelji udeleževati jasKih vaj večkrat na leto iri sicer po en naenkrat.
~ Reducirani Štipendist). Prosvetno ministrstvo Je odredilo, da morejo dijaki štipendistu uradniški sinovi, ki so po novem uradniškem zakonu Izgubili pravico do štipendije, prejemati štipendijo še do »onca zimskega semestra 1923/24.
— Informativni tečaj za orožnike končan. Dne 1. januarja so bili končani izpiti na informativnem orožniškem tečaju v Dordžolu. Vsi kandidatje so napravili izpite z dobrim uspehom In bodo zdaj nastavljeni po mestih v naši državi.
— Proti železniškim nezgodam. Prometno ministrstvo je Izdalo vsled pogosto se ponavljajočih železniških nesreč strogo naTedbo, da morajo posvečati prometni uradniki več pažnje prihodu in odhodu vlakov, kakor tudi premikanju in formiranju Iphk^.v na P05*3!3*1’ ^er se )e ravno vsled ten dogodi zadnje čase mnogo nesreč. ... Sežiganje bankovcev. Včeraj so se-
_,L^J«ktričnl centrali v Beogradu 8 in Em nirfnovčanic po 1 dinar, 50 para tistih »I 50 sežgali za 60 milijonov raztrganih1 ankovcev. Finančno ministr-
za te novčanice izdalo 2Mm^ltonov novčanlc po 1 Din, 10 milijonov P® 50 par in 50 milijonov po *«> par.
,,m“ VVOd,LrTmd!n^u umetnosti. Kurz Umetnostno zgod. društva se nadaljuje v »boto dne 5. januarja ob i8. nični dvorani univerze. Predava dr Voie-slav Mo 16: Vsebina v umetnosti. *
— Ustanovitev Zveze duševnih delavcev v Sloveniji V nedeljo, dne 30. decembra 1923 se Je vršil ustanovni občni zbor imenovane »Zveze«. Zastopanih je bilo n <Jn*tey z okrogilo 2.500 člani in 24 deie-
V	Imenu pripravljalnega odbora je po-Qai dr. Lončar zgodovino nastanka, smoter jn sredstva »Zveze«, obenem je izrekel. za. 9^10 univ. prof. dr. M. Dolencu in odv. dr. Majaronu, ker sta priredila pravila, ter Predlagal za predsednika univ. prof. dr. Leonida Pltamlca. Občni zbor je soglasno sprejel ta predlog, na kar je dr. Pitamic označil kot prvo nalogo »Zveze«, da stopi nemudoma v stik s Hrvati in Srbi, ki do-*eJ nimajo še slične organizacije, da osnujemo državno zvezo duševnih delavcev. V ®dbor so bili Izvoljeni sledeči delegati: Jožgar, župnik: dr. Gorečan, odvetnik. Ce-J?* orr Jančič, drž. pravd., Maribor; Lajo-jc, sold, svet.; Laurin, žel. ur.; dr. Lončar, Sui.i Novak; dr. Pintar, zdravnik; dr. Melita Pivec; dr. Vidmar, univ. prof. V aazorstvo pa: Funtek, prof.; Rih. Jakopič, ?!•« Matjašič, poštn. ur. Končno se je Dri** Predlog univ. prof. dr. Dolenca o kUh u na5e dr2ave k bernski konvenciji •“'de avtorskega prava.
no u, »Neue Prele Presse« zopet dovolje-
da M,nistrstvo notranliii del Je odredilo, dun.iti s,ne* “Pet uvažati v našo državo iska »Ncue Freie Presse«.
dimnikarski tarif. Ministrstvo Je piiHL" tndustrlje, oddelek v Ljubljani, it 79^^irazi)isa z dne 5- decembra 1923, nadalif i čas 011 ,5- decembra 1923 dela	nov cen'k za dimnikarska
Ristri<„i V la. ^ovi tarif. Je nabit na mamilu	1,1	Ka le dobiti proti povra-
InoSk°v v mestnem ckspedltu.
Ljubljana, 4. januarja 1924.
Vremenska poročila in druge zimskošportne vesti, ki bi jih vsled nujnosti ne mojdi objaviti pravočasno po časopisih, bodo izobešene v izložbenem oknu tvrdke Joso Goreč v poslopju Kreditne banke tu.
Putnlk III, Ljubljana. Vse turiste in športnike opozarjamo na ugodno priliko, da si kupujejo vozne listke za železniške vožnje v tujskoprometni pisarni »Putnik III«, t. j. Tourist-Office, v pritličju Prve Hrvatske štedionice, tu. Vozni listki se dobe tukaj po prav isti ceni kakor na kolodvorih, a se ni treba drenjati, ne dolgo čakati.
— Smrtni slučaji v letu 1923 v Zagrebu. Kakor je razvidno iz mrtvaških knjig, je umrlo leta 1923 v Zagrebu 2758 oseb.
— Tragična smrt mladega akademika.
V Kranju se je smrtno ponesrečil v četrtek dne 3. januarja opoldne g. Stanko Petrič, slušatelj filozofske fakultete ljubljanske univerze. Ob bregu Kokre je nabiral bršljan za dekoracijo dvorane pri plesnem venčku gimnazijcev, ki bi se imel vršiti v soboto 5. januarja. Raz pečine Je padel 20 m globoko v strugo Kokre in si razbil lobanjo ter zlomil levo roko. Ponoči je podlegel ranam. Bil je blag značaj, nadarjen dijak in neumoren delavec pri narodnih društvih. Pogreb se vrši v soboto dne 5. januarja. Ave, anima candida!
— Nepošten trgovec. Neki trgovec, ki je prišel pred kratkim iz Štajerske v Ljubljano, je naročil pri več trgovcih lesa in jabolk v vrednosti do 2000 Din, pri nekem znancu pa si je izposodil 13.000 Din, od Marije Stele pa Je vzel 3000 Din gotovine z nalogom, da izroči denar nekemu Jos. Panschu v Rašici. Mož je z vsem tem denarjem neznano kam pobegnil.
— Na drsališču SK Ilirije je bila ukradena dijaku Wallandu zimska suknja, vredna 1200 Din.
— Policiji dobro znan ptiček je ukradel v hotelu »Central« v Slavonskem Brodu zimsko suknjo, črno moško obleko in pa par čevljev v skupni vrednosti 5000 Din.
— Nesreče pri delu. Pri Sodarski zadrugi v Železnikih je padel sodar Doenc Peter pri nakladanju sodov z lestve skoro 4 m globoko, pri čemer je dobil težke poškodbe na rokah. — Drvarju Francu Prešernu pri tvrdki Heinrihar v Škofji Loki je padel na ‘prsti težak hlod in ga nevarno poškodoval. — Brivski pomočnik Viktor Železnik v Celju se je težko obrezal z britvijo po desni roki. — V pietarni v Strnišču pri Ptuju se je vajenec Franc Solina težko opekel po levi roki. — Pri brušenju mizarskega orodja se je težko obrezal po levi roki mizarski vajenec Franjo Zelenka v Ptuju. — Pri Dravogradski rafineriji min. olja v Brodu si je žagar Konrad Gumpat na krožni žagi odrezal dva prsta na desni roki. Oddali so ga v bolnišnico. — V Sv. Primožu na Pohorju si je obrezal dninar Matija Srot pri Jeri Cankl na krožni žagi desno roko, tako da so ga morali oddati v bolnišnico v Slov. Gradcu. — V Bornovi opekarni na Pristavi pri Tržiču si je težko poškodovala delavka Ana Pavlin levo koleno. V tovarni usnja »Indus« na Vrhniki je padla delavka Antonija Šušteršič in si razbila levo koleno. Ravno tam se je poškodoval dninar Franc Hren po levi roki. — Pri Stavbni družbi v Mariboru si je odrezal ključavničar Karel Lukežič pri stroju za rezanje železa prstanec na levi roki. —
V puškami v Kranju se je delavka Omem Marija obrezala na stružnem stroju po levi roki. — V predilnici v Litiji je odrezal stroj delavki Mariji Muljavec sredinec na desni roki. — V cementni tovarni v Trbovljah se je delavec Franc Vene težko opekel po levi nogi.
— Tatvine v Ljubljani. Jamnik Mariji, stanujoči na Strmi poti, Je bila na Vodnikovem trgu ukradena denarnica s 100 Din in 2 zastavnima listkoma, ki se glasita na njeno ime. — V Jenkovi ulici Je bilo ukradeno Simonu Praprotniku do 200 kg stare cinkaste pločevine, vredne 500 Din. — Emiliji Bila je bila v Vodmatu ukradena denarnica z vsebino 110 Din gotovine.
— Ukraden potni list. Ivanu Lotriču z Dovjega na Gorenjskem je bil v noči od 3. na 4. januarja ukraden potni list na brzo-vlaku med Ljubljano in Zagrebom. Potni list je bil izdan od našega generalnega konzula v New Yorku.
Celjski drobiž. Občeslovensko obrtno društvo bo priredilo dne 1. februarja v Narodnem domu svoj V. obrtniški ples. Letošnji predpust bo precej dolg ter se nam obeta precej raznih plesnih prireditev. — Popravila kapucinskega mostu bodo kmalu dogotovljena. Most bo potem zopet v dobrem stanju ter bo menda vzdržal tako dolgo, da bodo finančna sredstva dopuščala, da se zgradi nov moderen most, ki bi bil v okras tistega dela mesta. — Mestni šolski svet je imel v sredo zvečer svojo sejo, v kateri so se obravnavale razne šolske zadeve našega mesta.
— Češiioslovaško-jugoslov. liga v Mariboru. Priprave za ustanovitev češkoslo-vaško-jugoslovenske lige v Mariboru so v toliko dozorele, da se skliče ustanovni občni zbor te lige 31. t. m. v Narodnem domu.
— Mariborske vesti. V soboto zvečer Priredi Slovensko akademsko društvo v vseh prostorih Narodnega doma akademski ples, čegar čiisti dobiček je namenjen za podporo revne visokošolske "J.a£Ine- — Vsi častniki v maribor-v JLV?inem okrugu, ki so bil med vojno vninik stXu in kot ujetnki niso dobivali kom=l1FreJen?kov- se vabijo, da se Javijo
V minnLrna,ri'borske?a vojnega okruga. — rolenit,01. ie v mestu Mariboru 469 mo5lfn<rS .pno 951 otrok, od teh je bilo
rojenih je bite ta že,f ke*as'>0,la- Mrtr?: oseb od teh • .Umrto ie skupno 743 st»la Zakonov9 moškega ln 324 ženskega fS% ,7 ,Lbil» Sklenjeno 419. -nr"m	v tukajšnjem Narod-
r-e gU.
1 po i'.	g
sestnlce Ele Daxove. Ker " sledLmanlk£ nia vode brizgaln!« ni bilo mo^če JS-rabltl. le bila pozvana avtoturbinska briz-galnica. Ta je iz bližnjega studenca zajemala vodo za gašenje in Je studenec že v petih minutah izčrpala, nakar so ogrije-gasci z vedri in škafi donašall vodo in tudi s snegom nadaljevali rešilno doo. Po triurnem naporu je bilo mogoče ogenj pogasiti. Viničarska hiša Je pogorela do tal z vsemi živili, ki so bila v kleti m krmo na podstrešju. dočim Je bilo mogoče del hleva še rešiti. Viničarju Je Izvzemši nekol ko obleke In perila ter pohištva pogorelo vse Imetje. Le živino se Je Bodreči.© pravočas-
no spraviti na varno. Pri rešilnem delu fe bil ognjegasec Rohelj s sekiro ranjen na desni roki. — Mariborski tatovi so se spraviti zopet na novo specijaliteto, in sicer na kovlnaste napisne plošče tvrdk in podjetij. Doslej je več takih plošč izginilo neznano kam. •
— Požari v Beogradu. V noči od 2. na 3. januarja so požari v Beogradu dosegli rekord. Nič manj kot šestkrat so klicali gasilce k raznim požarom. Večinoma je povzročila požar nepazljivost. Škoda ni bila posebno velika. V nekem hlevu sta zgorela dva leonja.
— Ukradena Tizianova slika. V Kaštel Lukšiču so odnesli iz starinske cerkve neznani tatovi dragoceno Tizianovo sliko »Ecce homo«. Tatovi so po polnočni službi božji najbrže ostali skriti v cerkvi in do zjutraj izvršili tatvino. Sliko so izrezali iz okvjrja in jo odnesli, okvir pa 90 kljub njegovi veliki vrednosti pustili.
— Strašno linčanje cerkvenega vlomilca. Kakor poročajo iz Avezzano, se je tam dogodil pred nekaj dnevi slučaj verskega fanatizma, ki spominja zelo drastično na srednji vek in takratno pravosodje »vernega ljudstva«. Neki neznani lopov je vdrl v cerkvico St. Martires ter je ukradel mnogo dragocenih paramentov. Ker je policija storilca izsledila, je bil aretiran. Versko sfanatizirana množica pa Je, nahujskana po župniku, zahtevala od policije, da ji vlomilca izroči na milost ali nemilost. V tej kritični situaciji pa so karabinjerji podprli policijo, vendar se Je 7000 glav broječi druhali posrečilo vdreti v policijske prostore ter se polastiti zahtevanega zločinca. Nesrečneža so najprej smrtno prebatinali, nato pa polili z bencinom ter ga sežgali...
— Poizvedba. Na Rakek se je v vlaku zatekla lovska psica-ptičarka rujave barve. Shranjena Je pri g. L. Demšarju, mesarju. Kdor Jo pogreša, naj se javi pri Slov. iovskem društvu v Ljubljani.
Primorska vesti.
— t Dr. Fran Mandič. Iz Trsta nam poročajo, da Je umrl znani narodni borec, zdravnik dr. Fran Mandič, oče dr. Ante Mandiča, ki je za časa svetovne vojne deloval za ustvaritev naše države, in dr. Josipa Mandiča, odvetnika v Pragi. Pokojni se sicer ni udejstvoval v javnem političnem življenju, vendar pa je stal v narodnem oziru vedno v prvih vrstah. Zlasti tržaški delavski sloji so mu bili pri srcu. Dr. Mandič se je rodil v Kastvu, kjer ga pokopljejo v nedeljo 6. t. m. Pokojni ostane v spominu vseh primorskih Jugoslovanov kot vnet in vzoren narodnjak.
— S Primorskega. V Trstu je umrl znani politik in narodni borec dr. Fr. Mandič. — Inženerski izpit je napravil z dobrim uspehom v Zagrebu g. Krsto Mozetič iz Mirna pri Gorici. — V Sv. Križu na Vipavskem je ita.ijanska vlada razpustila občinski svet in imenovala za komLsarja slovenskega fašista, bivšega komunista Iv. Lulika s Ceste. Najlepše pri tem je to, da sta povzročila razpust slovenska učitelja-fašista Peter Medvešček in Franc Jerkič.
— V Gaberju na Vipavskem so karabinjerji prepovedali delovanje prosvetnega društva »Danica«. — V Vipavi je ondotni okr. zdravnik dr. Delpin ustanovil fašistovsko organizacijo. V italijanskem odboru je dobil tudi mesto vipavski župan Petrovčič.
— V Vrtojbi je voščil novo leto šentpeter-ski brigadir s tem, da je 1. januarja sporočil, da je s tem dnem odvzeta koncesija obema zadružnima gostilnicama. — Pevsko in glasbeno društvo v Gorici bo priredilo v soboto dne 12. t. m. svoj vsakoletni zimski koncert, seveda če ga ne bo oblast prepovedala.
Vesti iz Amerike.
— Občinski predstojnik v Peyrano Jugoslovan. Dne 4. novembra m. 1. je bil pri občinskih volitvah v Peyrano v Braziliji enoglasno izvoljen za župana g. Mthovio Uuževič, ki je bil že 10 let v občinskem svetu in sicer 8 let kot blagajnik in 2 leti kot župan.
— Smrt našega rojaka v Ameriki. V
Mendozi v Braziliji je umrl dne 27. oktobra 1923 g. Radovan Jovanovič iz Danilov Orada v Črni gori. Pokojni je bil star šele 36 let, bil je zaveden Jugoslovan in član društva »Dr. A. Trumbič«. Pogreba se je poleg znancev in prijateljev udeležil korporativno tudi odbor društva »Dr. A. Trumbič«.
—	M POZOR!! — MPOZOR!! Kino »IDEAL« predvaja od četrtka 3. januarja do vštevši nedeije 6. januarja 1924 velepomembni propagandni iilm »Z OGNJEM IN MEČEM«. Špijonska lju-bavna drama izza časa svetovne vojne, spisana po Leonu Per£. Ta velikanski film, s sodelovanjem vse zavezniške armade z nad 100.000 mož, zračno eskadriljo in številno vojno mornarico, v katerem sodeluje tudi bivši predsednik ameriške države Wilson, maršal Foche od francoske vojske, general Pershing od angleške vojske in general Diaz, je najboljši izmed vseh vojnih filmov in najlepši spomin na grozote vojne. Krasni naravni posnetki z bojišča in vojne saine, tako da se film lahko imenuje vrhunec filmsKe uemtnosti. Glavno vlogo Tereze Ver-nouil in princeze Sonje igra krasotica Dolores Kasinelli. Vsebina filma ozna-ča in razkriva poleg ljubavnih potez tudi isti čas razpaseno špijonažo in sredstva, katera so se uporabljala proti njej, tako da drama skozi in skozi fascinira gledalca in napravi na njega globok utis o takrat vršečih se bojih v vseh načinih. Posebno zanimivo še posebej za oficirje kakor tudi inteligentno moštvo. Podjetje poset tega filma priporoča slavnemu občinstvu mirno s polno zavestjo, da bode vsak obiskovalec vsestransko zadovoljen. Pričetek predstav ln vstopnina običajna.
"m M ATIC A“.
Monumentalni film v naravnih barvah:
Požar Londona"
Razkošna drama v 7 dejanjih. 2., 3., 4., 5., 6. januarja 1924
•i>
v SFrasKšjji.
V	letu 1922 so bile v Franciji cene zelo stabilne, kljub temu, da se je polastila cen v veletrgovini koncem tretjega četrtletja močno rastoča tendenca. Pač pa so pričele rasti cene leta 1923; spočetka samo po malem, potem pa vedno hitreje. Danes so dosegle blagovne cene v Parizu petkratno višino mirne dobe.
Zadnji čas pa so cene rastle tako hitro, da je povzročilo to nazadovanje kupne moči franka tu in tam tudi večje stresljaje. Verjetno pa je, da se to kuptia moč franka še bolj zmanjšala. Frank je nazadoval v zelo kratki dobi, kar nanagloma skoro, od tretjine t:a četrtino svoje zlate vrednosti. Prilagoditev cen pravi vrednosti denarja pa se vrši v Franciji mnogo hitreje in lažje, kakor kje drugje, ker ni podvržen razvoj ccn nikakim predpisom ter je torej res izraz dejanskega tržnega stanja.
Zato je tudi umljivo, da so se cene nekaterih predmetov že popolnoma pri-lagoditle svetovni pariteti, deloma pa so jo celo že prekoračile. Je pa še ena činjenica, ki je povzočila, da so cer.e nekaterih vrst blaga enake ali višje od svetovne paritete. V vsaki državi, ki uvaža, določajo cene dotičnega blag?, tudi če ga producira država deloma sama, cene uvoženega blaga. To je v Franciji splošno vidno. Ker zasleduje Francija produkcijsko politiko, dovoljuje izvoz živil, četudi morajo radi tega večja mesta istovrstna živila uvažati. Zato pa so tudi cene doma pridelanega blaga enake cenam uvoženega blaga in tu ni ovira niti primeroma zelo visoka carina.
Plače nameščencev in delavstva so’ se razvijale ravno tako, kakor pri nas in povsod drugod. Medtem ko se industrija in sploh podjetništvo zelo hitro prilagodi vsaki izpremembi na trgu in takoj uravna cene svojih izdelkov v prejšnje razmerje s cenami življenskih potrebščin, sledijo tem cenam, če se dvigajo, plače le počasi in redkokdaj brez hudih bojev. Teh bojev sicer v Franciji ni Mo veliko, ker so bile cene v letu 1922 še precej stabilne; toda sedaj pa je draginja narastla že za približno 40%, vendar plače še sedaj niso izravnane. Morda je učinkovalo Izravnajoče dejstvo, da je tudi v Franciji zaposlenih zelo mnogo poročenih žen, ki prispevajo svoj zaslužek h gospodinjstvu, kar nekoliko ublažuje sicer težavne razmere.
Državni uradniki so sicer že večkrat zahtevali povišanje draginjskih doklad in vlada je celo njihove zahteve priznala kot utemeljene, toda ne upa si prevzeti odgovornosti in obremeniti državo znova za 1200 milijonov frankov, ki bi bili potrebni za povišanje plač.
Te razmere so izzvale že precej demonstracij med delavstvom, privatnim in državnim nameščenstvom, toda iz-premembe ni. Masa francoskega naroda ni revolucionarna; ker pa je danes še vedno mogoče izhajati z običajnimi prejemki, četudi nekoliko slabše kakor poprej, je ostalo le pri de-monstracijali in pri nadi, da se bodo razmere v doglednem času izboljšale.
X Pri državnih nabavah Imajo prednost domače obrtne zadruge, za tem domači obrtniki In industrije!, če njihova ponudba domačega Izdelka ne presega za 5 do 10 odstotkov najnižje ponudbe tujih ponudnikov, prišteti še carino ln transportne stroške. V inozemstvu se smejo naročati samo one količine predmetov, ki jih ne more dobaviti v določenem roku domača Industrija ln obrt.
X Zveza Industrljcev t Vojvodini —
Vojvodinski industrljci so Imeli dne 29. decembra sejo, na kateri so sklenili ustanovitev zveze vojvodinskih industrijcev. Ta zveza bo močan gospodarski faktor v Vojvodini, ker reprezentlra nad 4 milijarde dinarjev kapitala. Za predsednika je bil izvoljen veleposestnik In Industrljec Djoka Dundjerskl.
X Industrija lltejja železa v Zenici. V letu 1922 je proizvedla železarna v Zenici 10,617.334 kg raznih železnih Izdelkov.
X Povišanje sladkornih cen. Sladkorni kartel v naši državi je zopet povišal cene sladkorja za 50 para pri kg. Cene v veletrgovini so torej: kristalni 19.50, v stožcih 20.50, v kockah 21.50.
X Državne obveznice. Iznos državnih obveznic (7 odstotno Investicijsko posojilo 1921, 4 odstotne obveznice, 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 1923) po obvestilu generalne direkcije državnih dolgov ni zabranjen.
X Poljedelske kreditne zadruge. Minister za trgovino in Industrijo je odobril ustanovitev 24 poljedelskih zadrug v Južni Srbiji, Srbiji ter Bosni ln Hercegovini. Kakor vse kaže, se bo poljedelstvo pri nas kmalu lepo razvilo, zlasti 5e, ker vlada take akcije zelo rada podpira In ker so ravno kreditne zadruge najčvrstejSa opora razvijajočega se poljedelstva.
X Naše novo hipotekarno posojilo v Svicl. Naša državna hipotekarna banka In neka švicarska banka sta sklenili pogodbo za hipotekarno posojilo v znesku 10 milijonov švlc. frankov. Na žeiio švicarskih Interesentov, ki so udeleženi pri falski elektrarni, je bila tudi podaljšana koncesija za elektrarno na Fali.
X Lesni kartel ▼ naši državi. Dve naj-večjl Izvozni lesni podjetji v naši državi Slavonija In lesna izvozna družba v Našl-cah nameravata ustanoviti lesni kartel za Jugoslavijo. Ta kartel bi sprva samo določal prodajne cene lesu, ki bi bile za vse člane kartela enn-cc.
n *	pegata	z	nastanijo.
Romunska jta<ia je pozvala na.o, da se
prično pogajanja 2a sklenitev trgovinsko pogodbe. Pogajanja se prično najbrž v Kratkem. Prejšnja pogajanja so se končala pred nekaj meseci brez uspeha.
X Taksa za prevoz prtljage s poštnimi avtomobili. Po novem pravilniku se plača za prevoz prtljage na poštnih avtomobilih za daljave na preko 100 km. Za daljavo 101—125 km se plača sedaj 17 dinajev, od 125—150 pa 20 dinarjev, za vsakih Eadalj-nih 50 km še pet dinarjev.
X Brezposelnost pomorščakov v Dalmaciji. V Dalmaciji je sedaj približno 1500 brezposelnih pomorščakov. Najmanj brezposelnosti je med strojniki.
X Uvoz soli v Slovenijo. Kmetijske organizacije v Sloveniji so zaprosile vlado, da dovoli 50 In pol odstotno znižanje monopolne takse za morsko sol, ki se uvaža v Slovenijo, ker se porablja ta sol večinoma za *lvino in mesne proizvode. Vlada bo tej umestni rrošnji najbrž ugodila.
X Naš Izvoz v tretjem četrtletju 1923 je dosegel 829,947.031 kg v vrednosti 1 milijarde 633.047.441 dinarjev In 315.714 komadov v vrednosti 534.985.758 dinarjev. Letošnji izvoz iz naše države nadkriliuje istočasnega v lanskem letu za 276.163 ton v vrednosti 1,209.851.516 dinarjev.
X Kriza v karpatoruskem vinarstvu. Karpatoruski vinogradniki Imajo ysega vkup 3500 ha z vinsko trto posajenega sveta, kjer pridelajo 70.000 ha jako čslane vinske kapljice, a se nahajajo v težki situaciji, ker spečavajo virski pridelek po razmeroma nizkih cenah. Zadnji čas se jim je posrečilo napraviti večjo kupčijo s Prago, ki je pokupila precejšnje množine podkarpatskih vin za praški konzum. V Muhačevu bodo ustanovili v bližnji bodočnosti vinarsko šolo, ki bo s strokovnim negovanjem kakovost vina še izbolišala, da bodo vinski pridelek lehko spravili v denar tudi na Poljsko, kjer se dandanes precej madžarskega vina popije.
X Poljsko valutne težave. Prvotno predlagani pooblastilni zakon le sedaj ministrski predsednik Grabski nadomestil z zakonom o saniranju državnih financ. Mi-nistiski predsednik upa doseči še tekom februarja ravnotežje v proračunu ter se močno zavzema za ustanovitev emisijske banke.
X Podražitev angleškega premoga. Lastniki angleških premogovnikov so zvišali cene premoga za 1 šiling pri toni.
X Češkoslovaški Izvoz je v novembru zopet porastel za 18 odstotkov ter dosegel vrednost 1.233 milijonov češkoslov. kron. Izvoz v Jugoslavijo je nazadoval od 55 milijonov 205.000 v oktobru na 49,964.000 češk. kron. V splošnem se je Izvozilo v novembru velike količine sladkorja, dalje premog in les. Izvoz vseh ostalih predmetov izvzemši papir In steklo pa je nazadoval.
X Dividenda avstrijske narod, banke bo znašala za prvo poslovno leto 7—8 odstotkov.
X Finančni položaj Rusije. Po poročilu ruskega komisarja za finance Sokolnlkova znaša ruski proračun za 1923/24 1 milijardo rubljev. K temu pridejo še izdatki za promet, pošto in brzojav v znesku 650 milijonov rubljev. Primanjkljaj znaša 400 milijonov rubljev (40%). Vlada ga namerava kriti do polovice z notranjim, posojilom, drugo polovico pa z dohodki iz emisij.
X Nova avstrijska carinska tariia. — Avstrijsko trgovinsko ministrstvo le izdelalo novo carinsko tarifo, o kateri se bodo sedaj osvetovale še poljedelske korporacije in poljedelsko ministrstvo. Začetkom marca bo predložena tarifa parlamentu ter bo stopil morda že 1. julija v veljavo. Nova carinska tarifa bo najbrž uvedla carino na moko. Tudi na uvoz živine, mesa is masti bo najbrž uvedena carina.
Borzna poročila.
Zagreb, 4. jan. (Z) Devize: Dunaj 0.1252—0.1272. Italija ček 383—386, London Izplačilo 384—387, Newyork ček 89— 90, Pariz 440—445, Praga 259.25—262.25, Švica 1560—1570. Valute: dolarji 8&-89, avstrijske krone 0.1240—0.1260, češke krone 256.50—0, francoski franki 0—435, madžarske krone 0.255—0.285, napoleon-dorl 330—335, rumunskl leji. 43—0, švicarski franki 0—1560, Hal. lire 379—382.
Beograd, 4. jan. (Z) Devize: Dunaj 0.1261—0.1262, Bukarešta 45.25—45.5, Ženeva 1559—1561, London 385.25—385.50, Milan 284—285. Newyork 89.60—89.70, Pariz 440-441, Praga 260.50—260.&5, Sofija 63—64.
C u r 1 h, 4. januarja. Newyork 574.25, London 24.67, Pariz 28.35, Milan 24.67, Budimpešta 0.0301, Bukarešta 2 95, Beograd 6.425, Sofija 4.10, Dunaj 0.008075, avstr, krone 0.0081, Praga 16.70.
Praga, 4. jan. Dunaj 4.76, Berlin 7.575, Rim 147.875, avstrijske krone 4.75, Italijanske lire 147.25, Budimpešta 17.725, Pariz 169.75, London 147.55, Newyork 34.45, Curlh 601, Beograd 38.425.
Dunaj, 4. jan. Devize. Beograd 796—800, Berlin 15.50—16.10, Budimpešta 3.66—3.76. Bukarešta 363-365, London 304.000—305.000. Milan 3044—3056, New-York 70.935—71.185, Pariz 3462—3478, Sofija 496—500, Curlh 12.345—12.395. Valute. Dolarji 70.760—71.160. bolgarski levi 474—482, nemške marke 14.50—15.10, angleški funti 302.200—303:800, francoski franki 3415—3445, italijanske lire 3010—3030, ju-goslovenskl dinarji 795—801, romunski leji 352—356, švicarski franki 12.230—12.310, češkoslovaške krone 20.43—20.59, madžarske krone 222—2.42.
Berlin, 4. Jan. Dunaj 60,847.000, Ml-lan 189.528,000.000, Praga 127.680,000.000, Pariz 216.458,000.000, London 18,254.250 milijonov, Newyork 4,189.500.000.000, Curlb 751.118,000.000, Beograd 48.378,000.000.
KINO TIVOLI
V/A SENZACIJA!
gv j3., 4., 5. in 6. januarja 1924!
(sjKolo srečej se okrečej
{ velika nordijska drama !
? v glavni vlogi:
\ ii. INGOLP in V. MANfELI j
$33mmaaaa2smiBE
Naznanilo in zahvala.
Boguvdani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša, nadvse ljubljena hči, sestra in teta, gospa	--
Marija Kenda roj. Zupančič
trgovka in posestnica v Novem mesta
dne 30 decembra ob 24 uri po mučni bolezni v 35. letu svoje starosti, previdena s sv. sakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin in molitev.
Naša najiskrenejša zahvala vsem prijateljem in znancem za obisk in postrežbo med boleznijo. Posebna zahvala pa gospodu dr. Gostiši, primariju ženske bolnice v Novem mestu, za njegovo pomoč in lajšanje v njeni mučni bolezni, častiti kapiteljski duhovščini, katera nam je šla na roko kljub neumestnim oviram po gosp. dr. Gregoriču, okrožnemu zdravniku in občinskemu regentu, ob času pogreba. Enaka zahvala cenj. občinstvu za soudeležbo pri pogrebu, kljub že označenim oviram.
Bog plačaj vsemi
ftlovo mesto — Višnja gora, dne I. januarja 1924.
Katarina Zupančič, mati; Franc, Jakob, brata; Angela, Olga, sestri; Marija in Fani, svakinji; Franci, Zofija, Radko, Viko in Marija, nečaki in nečakinje.
—	Občni zbor SK Primorja, naznanjen sa nedeljo dne 6. januarja 1924, sc prenaša Ba dan 13. januarja. — T. č. podpredsednik.
Za drsalce I Poroča se nam, da je bilo Blejsko jezero dne 3. t. m. popolnoma zamrznjena, ter da je led nenavadno lep in tcpalnama prozoren. Ako bode mraz še nadalje trajal, bi bilo priporočati našim drsa esm posst Blejskega jezera. (Tourist-Office.)
Program zimsko olimpijade v Chamanisu.
Zimskošportne olimpijske igre se pričnejo v Chamonixu dne 25. januarja in trajajo do 5. februarja, v kolik; .' bodo to dopuščale vremenske prilike. Program je dledeč: Petek, 25. januarja:	predpoldne
švečana otvoritev olimpijskih iger na dr-tališou stadijona. Sobota 26. in nedelja 27. tanuarla: hitrostno drsanje in curling. Ponedeljek 33. januarja: umetno drsanje, ho-gkey, curling. Torek 23. januarja: isto ter Vojačke smuške tekme. Sreda 30. predpoldne: hockey; popoldne:	smuške tekme,
umetno drsanje, hockey in curling. Četrtek Sl, januarja: dcpcldnc:	hockey, curling;
popoldne: umetno drsanje v parili. Petek 1. februarja: hockey in curling. Sobota 2. februarja, dopoldne: skl, bobs; popoldne: hockey, ski, kjoering ter zvečer velika gvečanost na drsališču.
Za hockei turnir so se prijavile sledeče države: Amerika, Angiija, Belgija, Kanada, Cehoslovaška, Avstrija, Francija, Švica in Švedska. Za ta moštva, ki so razdeljena v
dve skupini (A in B) je izžreban sledeči razpored: 28. jan. Švedska-Švica; Angli.a-Avstrija; Amerika-Belgiia; Kanada-Ceho-slovaška; 25. jan. Belgr-a-Avstrija; Francija-Anglija; Kanada-Švedska; 30. jan. Ka-nada-Švica; Angllja-BelgFa; Francija-Ame-rika; 31. 'an. Amerika-Avstrija; Belgija-Franclja; Čehoslovaška-Švedska; L febr. Čehoslovaška - Švica; Francija - Avstrija; Anglija - Amerika. Zaključne tekme med moštvi, ki so se za to kvalificirale, se vrše od 2. do 5. februarja.
Izpred sodišča.
IZZA TEMNIH DNI. — AVSTRIJSKI KONFIDENTL
Posestnik Ivan Ažman v Hrašah in tovariša Al. Langus in Ivan Cvar, posestnika v Lescah ,so tožili posestnika Mihaela Iskro v Hlebcah, češ da je ta pravil pos. Val. Resmanu v Zapužah. da ima v rokah originalen avstrijski akt, ki jasno priča, da so bili prvcimenovani trije obtoženci med vojno — konfidenti. Obtoženi Iskra je priznal, da je bil res svoječasno pri Resmanu v Zapužah in sicer radi raznih kupčij in mu povedal, da ima res dve konsignaciji, ki jih je sestavil okr. orož. stražmojster Al. Rov-šek v Radovljici, na katerih so označeni razni konfidenti in ki obsega 52 mož iz radovljiškega okraja. To pa so bili po kasnejši ugotovitvi le oni, ki bi bili pripravljeni ovirati po umiku avstrijske armade na svojem in izvrševati v ta namen razna sabotažna dela. Liste takozvanih pravih političnih konfidentov pa pri orožnikih niso
eksistirale, ker so se ovaduhi sami javljali ln (o večkrat y tolikem številu in s tako podlimi ovadbami, da so jih orožniki večkrat kar odganjali. O političnem nadzorovanju pa ni bilo govora. Te zaupnike za sabotažo proti Italijanom so večinoma poučili, za kaj gre, v več slučajih pa so imena poznatih vpisali, ne da bi jih vprašali. Iskra ie bil obsojen pri okr. sodišču v Radovljici zaradi očitanja zaničljivih lastnosti na 14 dr.! zapora in povrnitev vseh stroškov kazenskega postopanja.
Ažman je bil takrat kandidat 5KS in je bil ciij tega očitanja prozoren. Iskra je prijavili vzklic in je njegov zagovornik ugotavljal, da sodba napačno pojmuje pojem kenfidentstva. Kcniidcnt je tudi oni, ki ni primoran po svojem službenem sta-ležu, pa vendar daje raznim oblastem zaupna poročila in pojasnila. To dela sporazumno z oblastmi in jim je vedno na razpolago, bodisi plačan ali ne. Tako vlogo trdi, da je igral Ažman na vsak način. Orožnik sam je priznal, da je naprosi! Ažmana, da mu gre na roko pri poizvedbah glede podaljšanja dopustov, o premoženjskih razmerah in rekviziciji živil in ugotavlja, da je s tem doprinesel dokaz resnice za obtoženo očitanje. Vendar pa se vzklic-ni senat nikakor ni mogel uveriti, da bi bila ona lista, katero je IskTa tudi v originalu predložil, lista pravih konfidentov, kakršne mislimo vedno, posebno med vojno kot prave konfidente. Vs’ed tega je bil vzklic Iskre kot neutemeljen glede krivde in nedopusten glede kazni zavrnjen in je bila potrjena obsodba prvega sodišča.
Sličen je bil drugi slučaj. Posestnikov sin France Hafner je bil obtožen, da je na shodu SKS dne 11. marca 1923 v gostilni Jurija Gosarja v Stari Loki zaklical Ažmanu: »Avstrijski konfidenti« Hafner je bil tudi obsojen in sicer na 1 teden zapora. Tudi njegov priziv je bil zavrnjen in ostane prvotna kazen.
Trpeča
V	»Berliner Tagblattu« piše dr. E. S’e-merling o ženi med drugim to-!e:
Današnja doba je s številnimi novimi dolžnostmi in pravicami obremenila ženo.. S pritegnitvijo v javno službo, z vprašanji preskrbe otrok in dojencev, mladinskega skrbstva, z vprašanji prehrane, delovnih pravic, kulturnega dela. Zena si je priborila dostop v državno upravo na podlagi splošne in jednake volilne pravice. Gotovo je, da v današnjem času žena-ne more Izpolniti vseh stavljenih zahtev, toliko manj, ker ima še veliko več trpeti na posledicah vojne, kot mož. Kdor namerava opisovati trpljenje žen, naj omoči svoje pero v najtemnejše barve. Ni čuda, če je duševno stanje žen razdvojeno, ko pa mora v svojem gospodinjstvu in pri vzgoji otrok pretrpeti največje težave in skrbi. Pod pezo gospodarskih razmer ječi žena in v skrajnem naporu za življenski obstanek ginevajo njene fizične sile.
Zena se hoče vsaj za trenotek rešiti trpljenja in pozabiti na gorje, ki prepleta njeno življenje. Tiho, že zdavnaj okrnjeno hrepenenje poskuša, izogniti se vsakodnevnosti in v zabavi in cdpočitku pozabiti na
vse, kar je krog nje. Upravičena je žena v to. Le škoda, da pri tem zaide ria stran-pota, ki so pogubonosna za njo in družbo. Prekomerno uživanje alkohola je postalo običajno in n'č nenavadnega ni, da se je. tu-dr žena pričela udajati morfiju in kokainu. Posebno so se pa žene pričele baviti z hl*> notizmem, s špiritisFčnimi, okulističnimi in telepatičnimi poizkusi Poznal sem ženo, kateri se je po intenzivnem eksperimentiranju s premikajočo se mizico omračil uni. Splošno stremljenje po uživanju prav pogosto zavede ženo, da zatajuje ženskost in-čnt sramu. Posledica temu je nravstveno, propadanje in s tem v zvezi nebrzdanost, delomržnost in spolne bolezni. Zelo sten pojav današnje dobe je tudi, odklanjanje potomstva. Po statističnili podatkih set v velikih mestih odpravi najmanj polovico, plodov.
Vse to so temne slike, ki nam pa seveda še ne narekujejo mnenja, da je podcenjevati sodelovanje žene na usodi človeštva. Večina žen je vendarle usmerila svoje' življensko hotenje na principih reda m nravnosti.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Henry Murger	4
La Bohčme.
Prizori iz življenja cis^nov.
(Nadaljevanje.)
»Umetnik, ali nisem bil o tem uverjen?« je zajavkal zopet gospod Bernard in lasje na vlasulji so se mu zjezili v veliki prestrašenosti; slikar!!! ali se torej niste informirali o gospodu?« je povzel in se okrenil proti vratarju. Torej niste vedeli, kaj je?«
»Moj Bog,« je odvrnil ubogi mož, »dal mi je pet frankov are; sem li mogel slutiti...«
»Kdaj boste končali?« je vprašal zdaj mladi mož.
»Gospod,« je odvrnil gospod Bernard in si odločno nataknil očala na nos. »ker nimate pohištva, se ne morete vseliti. Zakon nas pooblašča, zavrniti najemnika, ki ne nudi jamstva.«
»In moja beseda?« je vprašal umetnik dostojanstveno.
»To ne odtehta pohištva... lahko iščete stanovanja drugod. Durand vam bo vrnil aro.«
»Kaj?« je vprašal vratar osuplo, »vložil sem jo v hranilnico.«
»Toda, gospod,« je povzel mladi mož, »kar tako naglo ne morem najti drugega stanovanja. Dovolite mi gostoljubje vsaj za en dan.«
»Pojdite stanovat v hotel,« je odvrnil gospod Bernard. »A propos,« je živahno pristavil po kratkem premisleku, »če hočete, vam dam z opremo vred sobo, v katero se hočete vseliti in kjer se nahaja pohištvo mojega najemnika, ki ne more plačati. Toda sai veste, da se pri takem najemu plača najemnina v naprej.«
»No, treba bi bilo vedeti, koliko boste zahtevali za to luknjo,« je vprašal umetnik, primoran pa to pristati.
»Stanovanje je zelo pripravno, a vpoštevaje okoliščine vam ga bom dal za pet in dvajset frankov na mesec. Plača se v naprej.«
»Ste že rekli; ta beseda ne zasluži, da bi jo človek dvakrat izgovoril.« je rekel mladi mož in segel v žep. »Mi morete izmenjati pet sto frankov?«
»Kaj?« je osuplo vprašal gospodar, »kaj pra-
vtte?«	.
»No, pol tisoča! Ali še niste nikdar videli kaj takega?« je pristavil umetnik in razgrnil bankovec pred očmi gospodarja in vrafarja, ki sta pri tem pogledu izgubila ravnotežje, kot je bilo videti.
»Takoj vam bom vrnil,« je spoštljivo povzel
gospod Bernard. »Odtrgal vam bom le dvajset frankov, ker vam bo Durand vrnil aro.«
»Pustim mu jo,« je rekel umetnik, »pod pogojem, da mi pride vsak dan povedati dan, mesec, lunin kraj	kako vreme je in vladarsko obliko,
pod katero živimo.«
»Oh, gospod.« je vzkliknil oče Durand in opisal krivuljo pet in devetdesetih stopinj.
»Dobro, možakar, služili mi boste za koledar. Sedaj pa pojdite pomagat postreščku pri vse-ljevanju.«
»Gospod, takoj vam bom poslal pobotnico.«
Še istega večera je bil novi najemnik gospoda Bernarda, slikar Marcel, nastanjen v stanovanju pobeglega Schaunarda, ki je bilo spremenjeno v palačo.
Ob istem času je omenjeni Schaunard hodil po Parizu ter se spominjal one stvari, ki jo imenujemo drobiž.
Schaunard je bil povzdignil jzposojevanje na višino umetnosti. Za slučaj, da bi moral kdaj molzti tujce, se je bil naučil v vseh mogočih jezikih zemeljskega kroga, kakor si izposodimo pet frankov. Temeljito se je bil učil repertorij zvijač, ki jih uporablja kovina, da se izmuzne onim, ki jo love; in bolj, kot pozna krmar uro plime in oseke, je vedel za čas, ko je voda nizka ali visoka, to se pravi dneve, ko dobivajo njegovi prijatelji in znanci denar. Tudi je bila marsikatera hiša, kjer niso rekli, ko so ga videli zjutraj vstopit: Gospod Schaunard pride, temveč: Prvega ali petnajstega je. Da bi si olajšal in obenem enakomerno porazdelil to desetino, ki jo je, če ga je prisilila v to potreba, pobiral od ljudi, ki so imeil sredstva, da so jo plačevali, si je bil Schaunard napravil po
mestnih delih in okrožjih alfabetičen seznam, kjer so bila napisana imena vseh njegovih prijateljev in znancev. Poleg vsakega imena je bil napisan maksimum vsote, ki si jo je mogel od njih izposoditi z ozirom na stanje njihovega imetja, čas, ko so imeli denar, in uro obeda z navadnim hišnim jedilnim listom. Poleg tega je imel Schaunard popolnoma v redu tudi malo knjigovodstvo, kjer je beležil vsote, ki so mu jih posodili in to tudi najmanjše dele; ni se namreč hotel zadolžiti na gotovo vsoto, ki je bila še v rokah nekega normandskega strica, po katerem je Imel podedovati, čim je bil Schaunard komu dolžan dvajset frankov, je ustavil svoj konto in ga z enim mahom popolnoma poravnal, čeprav si je moral denar izposoditi od onih, katerim je bil manj dolžan. Na ta način je imel vedno na razpolago neki kredit, ki ga je imenoval svoj viseč dolg; in ker so videli, da ima navado, vrniti, čim mu dovoljujejo njegovi osebni viri, so mu radi ustregli, če so mogli.
Od enajstih zjutraj, ko je bil odšel z doma, da bi skušal zbrati potrebnih pet in šestdeset frankov, je nabral šele pet frankov, ki so se porodili iz sodelovanja črk M, V in R na njegovem znamenitem seznamu. Ves ostali del alfabeta je moral kot on plačati najemnino, zato mu nh mogel izpolniti njegove prošnje.
Ob šestih mu je strašen tek zazvonil na obed v želodcu; bil je tedaj na barrieri du Maine, kjer je stanovala črka U. Schaunard je šel gori k črki U, kjer je bilo vedno zanj pogrnjeno, če je bilo sploh pogrnjeno.
»Kam greste, gospod?« ga je vprašal vratar in mu zastavil pot.
»K M. U ...,« je odgovoril umetnik.
»Ga ni doma.«
»Pa gospa?«
»Je tudi ni: naročili so mi, naj rečem enemu njihovih prijateljev, ki ima priti zvečer k njim, da so šii na obed v mesto. Če vas čakajo,« je nadaljeval vratar, »je tu naslov, ki so ga pustili;« in pomolil je Schaunardu košček papirja, na katerega je bil napisal njegov prijatelj U:
»Šla sva obedovat k Schaamardu, ulica.., štev ; pridi tja!«
»Imenitno,« pravi ta odhajale, »če se vmešava slučaj, igra čudne burke.«
Schaunard se je tedaj spomnil, da se nahaja prav blizu male gostilnice, kjer je jedel dvakrat ali trikrat za ne prevelik denar; obrnil se je proti temu poslopju, stoječem na chassče du Maine in znanem pri nižjem ciganstvu pod imenom »Mati Cadet«. To je bila kuhinja, kjer so bili navadni gostje vozniki s ceste v Orleans, pevke z Mont> parnasse-a in mladi začetniki iz gledališča Bobino,
(Dalje prih.)
H Brata Pohlin L dr.
tvornlca vlasnlc, kljukic, rlnčR za Čevlje, kovinastih gumbov 1.1. d.
Odidite sl nove
OLIVER
amer'kanske pisalne sfrofe
po selo usodni ceni, kakor tudi razne rabljene stroje
pri tvrdki
m FRANC BAR,
□IjSaNA, Cankarjevo nabrežje št. 5, telefon 407.
besed Din 5*—: vsaka para z davščino vred.
Strešna
lepenka
prvovrstni izdelek se ravno sedaj potrebuje z
popravo streh
i. td.
Po najnižji ceni dobite isto
FR. STUPICA
veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji
LIMA, Gosposvetska testa 1.
»9
Ljubljana I. poštni preda!
Spretems vsa naročila, ki ss tako) in v vsaki množini izvršujejo, Zahtevajte vzorce In cenik. Pri večiih naročilih popust.
M. 128.
Cena oglasom do 20 nadallna beseda 25
lepo 1880
le mogoče S uporabo salona, sepsrirano v sredini mesta sc tiče sa mirnega gospoda, viso Leg« položaia. Ponudbe pod ..Soba I.“ na upravo listo
Mn Plesen
S daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod ..Oskrbnik 1024“ na tajništvo rad. stranke Maribor.
Pncbcfnn 108 ‘,r,,ov 8 hl8°
I UhS3IHU| 00 oralov, lep gozd K 4.500.000-
Pncoctnn 10 oralov v bllilnl
I UuvulItU, kolodvora, lepa hiša, radi preselitve pod ceno,
lepa vila s parkom,T.°'
vseliti, poleg velk vrt K 1,250.000 Kncti na * koncesijo vred MUullliiU, ugoden nakup.
Vat trpsii lokalov,
veliki lokali za eksport v bil šini kolodvora K l1/, mil. Znamka za odgovori Realitetna pisarna ,.R«pid“, Maribor, Gosposka ul. 28.
lol pisaišla 17
•luga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, an-
fleščine ter deloma nemščine, onudbe na upravo lista pod »EmpU>yment«
VelegoMi pri Mariboru, 76 oralov. In sicer 20 oralov niiv, 40 oralov travnikov, sndonosniki. S1/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo	tepli si želi z dliakinjo liceja ali učiteljišča mlad Izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista.
In 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, IS glav mlade goveda, 2 para volov, 1 bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihod nje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 6‘/, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	19 pesnika V.dentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogleda se jo lahko v upi n vi lista.
	Dnilahnikla , za 200 do 400 000 K - oz več pi oti dobremu obrestovanju in zemljiškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za ie mnogo let ohstoiečo in dobro prospevajočo trgovino z meš.,blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče tako). Glavnica se lahko
KMttmfti se spreime s 15. januarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista.	
tov piostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod ,,Zame-na“ upravo tega lista.	poioii tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meron
	Akviziterja išče večje podjetie. Samo spretne in agilne moči naj se oglase pod „Spreten“ na upravo lista.
Drtold	
UlUnlflbdli »e sprejenfsjo v polno popravo, se ponikla jo, emajlirajo z ognjem in shranilo preko zime. „TRI-BUNA“ F. B. L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	Aieita dobro vpeljanega pri trgovcih se išče proti dobri proviziji. Ponudbe pod „Dober saeluiek" M upravo lista.
se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli
se sprejmeta pri boljši družini 2 mlajši diiakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati je Gradišče. 2/1. levo,
Mlina Urite
garantirano popoten, izide v kratkem. Tudi zunanje inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor
n
Pranja Sega-Bole se priporoča cenj. damam. — Ljubljana, Poljanski nasip 34.
star 48. let, s 30 letno prakso, izvežban v vseh panogah gospodarstva, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo lista pod „ Energičen:*
Samo „iiUu
zobna pasta Vas more popol-•adovoliltl
Najcenejše nove in rabljene
pisalne sfrole
v špecljalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, raCunskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
šeienburgova ulica št. 6.11. nadstr.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
fMffl
LISTO
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
Je Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarna !n knjigarne v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—.
Poštnina posebej po Din 1—odnosno za luksusno izdajo po Din 150'—, za Inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna kniisarrca,
Ljubljana, Marijin trs &