Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUG O SLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
97.
l£OS.
V LJUBLJANI, dne 7. decembra 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
762. Pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
763. Popravek v uredbi o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov.
764. Telefonski promet z inozemstvom.
765. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
762.
Na podstavi §§ 1., 2., 3. in 29. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili predpisujem
pravilnik
o zdravilih in zdravilnih specialitetah.*
Definicija zdravila.
Čl. 1.
Zdravila so vsa tista sredstva, ki se uporabljajo, da y boleznih v znanstveno ugotovljenih količinah s svojimi kemijskimi, fizikalnimi in biološkimi lastnostmi po-voljno delujejo na organizem človeka in živali.
Od tega se izvzemajo mehanična sredstva, obvezilni material, ki ni impregniran, hraniva, katerim se ne pripisuje zdravilni učinek, in kozmetična sredstva, kolikor nimajo primesi močnega učinka.
Vsa ta sredstva tvorijo zdravila: materia medica.
Razdelitev zdravil.
Čl. 2.
Zdravila se delč v naslednje glavne skupine:
I.	droge, sirovine iz rastlinstva in živalstva;
II.	kemijski preparati, proizvodi kemijsko-farma-cevtske industrijske organske ali neorganske narave;
III. farmacevtski preparati, ki se izdelujejo iz drog, kemijskih preparatov in živalskih organov ali bakterij 111 ki se delijo takole:
a) enostavni farmacevtski ali galenski preparati;
b) organoterapijski preparati;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	oktobra 1932., št. 243/XCIII/653. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 21. novembra 1932., št. 271/CIII/730.
c)	seroterapijski preparati ali preparati iz bakterij ali njihovih produktov;
č) zdravila v razni obliki, kamor spadajo tudi zdravilne specialitete. .
Zahteve o lastnostih dobrega zdravila.
Čl. 3.
1. Zdravila morajo ustrezati predpisom farmakopeje, odnosno morajo imeti v sebi navedene sestavne dele.
2. Vrednost zdravila mora biti ugotovljena in zajamčena s kemijskimi, farmakognostičnimi, biološkimi ali kliničnimi metodami, kjer pa je to potrebno, tudi z več ali z vsemi omenjenimi metodami hkratu.
3. Oprema zdravil mora biti taka, da varuje zdravilo vsake pokvare in gubitka zdravilne vrednosti. K vsakemu zdravilu se mora priložiti navodilo o njegovi hranitvi in eventualne pripombe o znakih izpridbe; kjer je pa potrebno, tudi datum izdelave ali polnitve, kakor tudi rok trajanja stalne vrednosti.
Zdravila, ki močno ali v nepredpisani količini strupeno delujejo, morajo biti označena s posebnim znakom in se morajo hraniti ob posebni pazljivosti.
4. Zdravilo se ne sme propagirati s pretiranimi pohvalami, ld bi mogle izzvati zmoto.
5. Zdravila, ki močno delujejo, se ne smejo izdajati v svobodpi prodaji.
6. Zdravila se smejo vobče oglašati samo v znanstvenih in strokovnih časopisih.
7. Cena zdravila mora biti v skladu s predpisi lekarniške takse, kakor tudi s tvorniškimi in nabavnimi stroški.
8. Zdravila se ne smejo dajati v promet za nova zdravila in zdravilne specialitete, dokler se ne preizkusijo v zavodih, ki jih za to določi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Specialitete in že narejena zdravila.
Čl. 4.
Zdravilne specialitete in že narejena zdravila so zdravila, ki imajo posebno ime, so teoretsko ali klinično
upravičena, stalno iste sestave, znane vsebine, prihajajo v promet zaprta v posebnih omotih in pripravljena za prodajo tako, da niti lekarnar niti zdravnik ne izpreme-nita v ničemer sestave, niti njihove količine, služijo pa za zdravljenje ljudi ali živine.
Cl. 5.
1. Ti preparati se delijo na dve skupini:
a) Specialitete.
Za specialitete se smatrajo zdravila, ki se odlikujejo s posebnimi Sestavinami ali kombinacijo svojih sestavin, ki jih lekarnar v lekarni po zdravniškem predpisu ne more z istim terapevtskim učinkom pripraviti ali kombinirati;
b) Zdravila s specialnim zaščitenim i m e n o m.
To skupino sestavljajo čiste kemijske spojine, droge ali kombinacije teh ali onih ali obojih. Ta zdravila lahko lekarnar po zdravniškem predpisu z istim terapevtskim učinkom tudi sam pripravi in odda. Razlikujejo se ta zdravila samo po svojih zunanjih svojstvih.
Cena teh zdravil s specialnim zaščitenim imenom ne sme presezati tiste cene, ki jo predpisuje lekarnarska taksa, a ko je to zdravilo pripravljeno v lekarni.
2. Specialno se smejo priznati za specialitete serumi in cepiva, ki izvirajo iz domačih in tujih državnih zavodov ali privatnih podjetij, ki pa se dajejo v promet v obliki tablet, kapselnov, ampul in temu podobno, če izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora, z obvezo, da se ravna proizvajalec po vseh predpisih tega zakona kakor tudi odredb in pravilnikov, izdanih na njegovi podstavi;
3. kemoterapevtski (etiotropni) preparati za uničevanje škodljivih zajedavcev v živem telesu;
4. urnetnp pripravljeni preparati z vitamini, ki jim je vrednost ugotovljena z biološkimi preiskavami.
Cl. 6.
Za zdravilne specialitete in že narejena zdravila s specialnim zaščitenim imenom se ne smatrajo:
1. oficialna zdravila, uvrščena v farmakopeji kraljevine Jugoslavije ali v >Praescriptiones cainmerale« Jugoslavienses«, kolikor jim je bistveni pogoj terapevtsko delovanje specialitete same; so pa lahko zdravila s specialnim zaščitenim imenom, če ustrezajo pogojem člena 5. tega pravilnika;
2. vsi tisti preparati, ki se proizvajajo v raznih farmacevtskih oblikah (tablete, kapselni, ampule itd.), če se daje isti preparat v promet v materiji za magistralno ekspedicijo;
3. vsi ostali ekstrakti kakor taki, ki močno delujejo:
4. dietski preparati, izvzemši preparate, navedene v točki 4. člena 5. tega pravilnika;
5. naravne in umetne rudninske vode in njihbve soli v katerikoli obliki, potem razne naravne smole, bitu-minska olja, smole in rudninska blata;
G. preparati za preprečevanje oploditve in za odpravljanje ploda, ki se tudi drugače ne smejo niti pripravljati, niti uvažati, niti prodajati;
7.	ampule z razkrojili za injekcije, pastile, tablete, kapselni, supozitorji in druge udomačene farmacevtske oblike zdravil se ne priznavajo za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom zaradi same svoje oblike, nego je pri njih oceni odločilna njihova vsebina.
Istotako se ne smatrajo za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom takozvana »domača zdravila«, ki se pripravljajo v posameznih lekarnah za krajevno potrošnjo in za katere proizvajalec zunaj lekarne ne dela nikake reklame, kakor tudi ne navadni dietski preparati, ki se ne odlikujejo s posebno množino vitaminov (točka 4. člena 5.).
Čl. 7.
Kot zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom prestanejo veljati, in njihovi proizvajalci, prodajalci ali uvozniki izgubč v zvezi ž njimi pridobljene pravice:
1. če oseba, ki je zahtevala dovolitev za izdelovanje in prodajanje specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, ne začne izdelovati odobrene specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom v enein letu, kar se ji je vročilo dovolilo ministra za socialno politiko in narodno zdravje;
2. če oblastvo ugotovi, da se oseba, ki je dobila dovolitev za izdelovanje specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, ni držala pogojev, s katerimi se je izdala dovolitev za to specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, ali če se naknadno ugotovi, da je nedostatkov v zdravilnosti, trajnosti ali v drugih svojstvih tega preparata. Proizvajalec, oziroma zastopnik mora prevzeti jamstvo, da je preparat stabilen, in se zavezati, da zamenja preparat s svežim in pravilnim, če se brez proizvajalčeve krivde pokvari.
Proizvajalci serumov, cepiv, organoterapevtskih in ostalih zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, katerih uporabnost je fiksirana z rokom, jih morajo zamenjati z novimi po predpisih, ki za to veljajo.
Proizvajalec mora postaviti na zunanjem omotu poseben napis v vidni barvi, s katero je označeno navodilo, kako se preparati najbolje hranijo;
3. če se proizvajalec sam odreče pravici do svoje specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom, bodisi izrečno bodisi molčč s tem, da je v roku enega leta nehal proizvajati svoj preparat in ga dajati v promet v kraljevini;
4. po preteku 20 (dvajsetih) let, računaje to od dne, ko se je preparat priznal za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, odnosno s pretekom roka, ki je določen z zakonom o zaščiti industrijske svojine (patentom). Ponovna odobritev se mora zahtevati po predpisih tega pravilnika.
Lekar.narske specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom odobrava in odobrilo odvzema v prej razloženih primerih ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
O specialitetah in zdravilih s specialno zaščitenim imenom za veterinarsko uporabo odloča ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo.
V primerih, navedenih pod točkami 1., 2., 3. in 4., so sme preskripcija te zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom uvrstiti, če še to smatra za primerno, v predpis receptov, ki jih izdaja lekarnarska zbornica z nazivom »Praescriptiones cammerales Jugoslavienses«. Te preparate izdajajo lekarnarji v ročni prodaji ali na zdravniški recept po odredbah veljajočih zakonskih predpisov.
Omenjeni preparati se morajo dajati v promet z imenom, ki jim pripada po njihovi sestavi ali zdravilnosti*
nikakor se ne smejo izdajati v posebnem omotu in v obliki specialitet.
Cl. 8.
Zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom smejo proizvajati samo javne lekarne, kakor tudi za ta namen posebno koncesijonirana in pro-tokolirana podjetja, laboratoriji in tvornice. Ta pod-tetja morajo biti po predpisu urejdna, njih tehniški °ctdelki, kjer se preparati do svoje končne oblike izde-tejejo, pa biti pod upravo odgovornega strokovnjaka teagistra ali doktorja farmacije. Te odgovorne osebe v teornicah in laboratorijih morajo imeti zakonito kvali-bkacijo in pravico do samostojnega upravljanja lekarne.
Omenjena podjetja, ki izdelujejo specialitete in zdra-v*la s specialnim zaščitenim imenom, so pod zdravstve-flo-policijskim nadzorstvom.
Proizvajalci serumov in cepiv morajo izpolnjevati Pogoje, določene z zakonom o kontroli zdravil biološkega izvora.
Proizvodnja, prodaja in uvoz serumov, vakcin, diagnostičnih sredstev (tuberkulina, maleina itd.) za veterinarsko uporabo se vrši po odredbah predpisov, ki jih Je izdalo ali jih izda ministrstvo za poljedelstvo (veterinarski oddelek).
Cl. 9.
Inozemskim podjetjem, ki želijo svoje zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom v našo kraljevino uvažati in v promet dajati, se da odobritev za to zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom in za njen, odnosno njegov Uvoz s pogojem, da imenujejo ta podjetja za svojega zastopnika eno izmed javnih lekarn ali eno izmed drogerij na debelo, ki se ne Ibavi z oddajanjem lekarij na drobno, niti jili ne prodaja neposredno potrošnikom, odnosno magistra ali doktorja farmacije, ki morajo biti Paši državljani in imeti kvalifikacijo po § 6. zakona o tekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.
Zastopniki smejo biti tudi kem. farm. tvornice in laboratoriji.
Izključujejo se od zastopstva sedaj obstoječe drogerije na drobno, kakor tudi poslovalnice z materialnim blagom in trgovine, ki imajo pravico prodajati strupe te ki iz svojih poslovalnic neposredno potrošnike -pre-skrbujejo.
Ti zastopniki morajo v imenu podjetja predhodno zahtevati odobritev za zdravilne specialitete in zdravila 8 specialnim zaščitenim imenom, kakor tudi dovolitev za Pjili uvoz in prodajo in nosijo vso odgovornost za točno tevrševanje odredb tega pravilnika ter odgovarjajo za vsako eventualno nepravilnost, ki bi se dogodila pri poslovanju s temi zdravilnimi specialitetami ali zdravi-°ih s specialnim zaščitenim imenom tujega izvora.
Vse tuje zdravilne specialitete in zdravila s special-tetn zaščitenim imenom morajo biti poleg označbe pod-tetja, ki jih proizvaja in v promet drje, opremljene tudi z žigom pooblaščenega zastopnika.
. Cl. 10.
Prodaja zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim teščitenim imenom se dovoljuje:
1. javnim lekarnam;
2. koncesijoniranim in protokoliranim tvornicam in ^oratorijem kakor proizvajalcem, odnosno zastopnikom;
3. drogerijam na debelo;
4. magistrom ali doktorjem farmacije, kot zastopnikom inozemskih podjetij;
5. lekarniškemu in sanitetnemu skladišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom smejo oddajati neposredno potrošnikom lekarne iz § 5. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.
Koncesijonirani laboratoriji in tvornice smejo izdajati zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom lastne proizvodnje in zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, za katere imajo zastopstvo, edino le lekarnam, trgovinam zdravil (drogerijam) na debelo kakor tudi javnim zdravstvenim ustanovam, ki so zato po zakonu pooblaščene, za lastne potrebe.
Trgovine z zdravili (drogerije) na debelo so pooblaščene izdajati zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom iz svojih poslovalnic javnim lekarnam, bolničnim lekarnam, ročnim lekarnam zdravstvenih zadrug in lekarnam urada za zavarovanje delavcev, odnosno centralnemu lekarniškemu in sanitetnemu skladišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Doktorji farmacije ali magistri farmacije kot zastopniki inozemskih podjetij so pooblaščeni izdajati javnim lekarnam, trgovinam (drogerijam) na debelo in javnim zdravstvenim ustanovam, ki so za to po zakonu pooblaščene, za lastne potrebe samo tiste zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, za katere imajo zastopstvo.
Zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom se smejo prodajati samo v izvirnem, ne odprtem omotu ter po ceni, ugotovljeni z izdano odobritvijo. Cene zdravilnim specialitetam in zdravilom s specialnim zaščitenim imenom določa minister za socialno politiko in narodno zdravje in se ne morejo izpreminjati brez odobritve ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Čl. 11.
Prepoveduje se proizvajanje, uvoz in prodaja tistih zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, ki niso odobrene po ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ali tistih, za katere se je predhodno izdana odobritev ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje preklicala.
Vse tiste osebe, poslovalnice ali ustanove, za katere se ugotovi, da so se v svojem delu zoper predpise tega člena pregrešile, se kaznujejo za storjene prekrške s kaznijo pod § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili.
Čl. 12.
»•N Zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenih imenom, ki jih je odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, se smejo praviloma oglašati v strokovnih (zdravniških, lekarnarskih, veterinarskih ali drogističnih) časopisih in drugih izdajah te vrste. Oglasi morajo biti stvarni in sestavljeni s prikladnim besedilom.
Kaznujejo se vsaka druga oglašanja, kakor objavljanje zahvalnic, priporočil in sličnih izjav s kinematografi, radijem, reklama po vlakih, izložbah in temu podobno.
Samo v izjemnih primerih sme ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju mnenja stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil do-
voljevati v občem interesu oglašanje zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom v dnevnih listih ali na drug način, toda s posebej odobrenim besedilom.
V primerih, v katerih gre za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom za veterinarsko uporabo, daje odobritev za tako oglašanje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo.
V besedilu oglasa ne sme biti nikakih navedb, ki utegnejo izzivati zmote o sestavi in učinku zdravila.
Cl. 13.
Trgovinskim agentom bodisi domačih bodisi tujih tvrdk je že po značaju njihovega posla prepovedano uvažati in imeti na zalogi in razpečavati zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom; prepovedano pa je tudi, proizvajati in razpošiljati posebne vzorce zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom.
Cl. 14.
Kdor želi, da se mu proizvod prizna za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialno zaščitenim imenom in da ga sme uvažati in prodajati v kraljevini, mora predhodno s prošnjo zahtevati to odobritev, odnosno dovolitev od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
K prošnji je treba priložiti:
1. natančno navedbo sestave v kolikostnem in kakovostnem pogledu. Ce treba, je tudi predložiti podatke, ki omogočijo, da se da analiza in ocena preparata lažje in gotoveje izvesti. Ti posebni podatki se smatrajo za službeno tajnost;
2. opis vseh tistih lastnosti dotičnega preparata, ki mu po potrdilu prosilca dajejo značaj specialitete;
3. po možnosti tudi potrdila klinik ali slovstvo, s katerimi se dokaže upravičenost preparata kot zdravilne specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom;
4. zavezo, po kateri ceni bo preparat kot zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom prodajal lekarnam;
5. če gre za priznanje preparata za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom tujega izvora in za uvozno dovolitev kakor tudi za prodajo seruma, cepiva, organoterapevtskih in takih preparatov, katerim se določa učinek farmakološko in biološko, je treba priložiti prošnji tudi potrdilo pristojnih oblastev o tem, da razpolaga podjetje, ki proizvaja ta preparat, z znanstveno izobraženim strokovnim osebjem, kakor je to predpisano tudi za domača podjetja te vrste. Ta potrdila morajo biti potrjena po našem diplomatskem predstavniku v dotični državi, kjer se preparat izdeluje;
6. štiri izvode preparata v tistem stanju in tisti opremi, v kateri se daje v promet. Za nove zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ki se šele začno izdelovati, zadostuje, da se predloži samo načrt za posodo in siignaturo, odnosno omot, seveda poleg gorenjih podatkov.
Na signaturi, ki mora biti v državnem jeziku, je treba navajati naziv preparata, ime proizvajalca, odnosno zastopnika, vsebino delujočih sestavin kakovostno in kolikostno, način uporabe kakor tudi eventualno pripombo. da se sme prenarat izdajati samo na recept pooblaščenega zdravnika in veterinarja;
7.	dokaz o vplačilu pristojbine za odobritev preparata, in sicer za inozemske 1000 Din, za domače 500 Din; ta vsota se vplačuje za račun blagajne stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil.
Če želi dati stranka v promet isti preparat samo v raznih jakostih, dozah ali različni opremi, je predložiti od vsake vrste po tri vzorce.
Stroške za znanstveno in klinično preizkušanje preparata določi stalni strokovni svet za vsak posamezni primer, njega višina pa se ravna po velikosti del, potrebnih za preizkušanje preparata. Vse stroške mora stranka na poziv stalnega strokovnega sveta vplačati takoj.
Pri izročitvi prošnje se označi na njej leto in dan prejema in o tem se izda stranki na zahtevo potrdilo.
Cl. 15.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pošlje vsako prejeto prošnjo s prilogami in vzorci stalnemu strokovnemu svetu za preizkušanje zdravil.
Če bi stalni strokovni svet smatral, da cena preparata, ki jo je označil proizvajalec, ne ustreza njegovi resnični vrednosti, se zahteva o tem mnenje tudi od lekarnarske zbornice.
Ce bi se kak preparat moral znanstveno in klinično dalj časa preizkušati, mora prosilec na zahtevo stalnega strokovnega sveta naknadno dati temu potrebno količino svojega preparata na razpolago.
Čl. 16.
Kadar so o vrednosti kakega preparata zbrani vsi podatki, izda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na osnovi predloga stalnega strokovnega sveta prosilcu odločbo. Ce se dovolitev odreče, se mora ta odreka obrazložiti.
Odločba o preparatih za veterinarsko uporabo se izda v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo.
Preparat, ki se prizna za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, se vpiše v posebne registre za domače, odnosno tuje zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom pod tekočo številko z označbo številke in datuma odločbe o odobritvi.
Številko in datum registra mora navajati stranka na signaturi v tej obliki:
R. št.   z dne  ......................, brez vsakega dru-
gega dodatka.
Odločbo, s katero se predloženi preparat priznava za zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, objavi ministrstvo v izpisku v »Službenih novinah« ob stroških proizvajalca, odnosno zastopnika in jo priobči ministrstvu za finance (oddelku za carine), vsem zdravniškim in lekarnarskim zbornicam, ki morajo istotako voditi točno evidenco o dovoljenih zdravilih s specialno zaščitenim imenom.
Vsaka lekarna mora imeti spisek odobrenih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, z označbo cen; lekarnar pa mora pokazati ta spisek na zahtevo zdravnika ali interesiranega občinstva. Lekarnar j0 dolžan nabaviti vsako odobreno specialiteto in zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, če ju zdravnik predpiše.
Cl. 17.
Proizvodnja, uvoz in prodaja zdravilne specialitet® in zdravila s specialnim zaščitenim imenom se dovoli
šele po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Stranka, ki je prejela odločbo in odobritev za izdelovanje, uvoz in prodajo svoje zdravilne specialitete in Pravila s specialnim zaščitenim imenom, mora zadostiti Vsem zahtevam, ki so glede omenjene zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom razložene v odločbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Če se prošnja zaradi odobritve za proizvajanje, uvoz in prodajo zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom začasno odbije zaradi nedostat-kov, ki se lahko odpravijo, ali zaradi drugih nepravilnosti, se prosilcu zagotovi pravica prvenstva za dolbo 6 mesecev, če prosi v tem roku iznova za odobritev za isti preparat. Ta rok 6 mesecev se računi od dne, ko Se je odločba priobčila stranki.
Če se prigovori, razloženi v odločbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ne nanašajo na sestavo in vrednost v odobritev predloženega preparata, temveč so tehniškega ali administrativnega značaja, ki se dajo pri ponovni prošnji lahko odpraviti, je stranka oproščena plačila nove takse.
Čl. 18.	*
Vse zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ki imajo v sebi sestavine močnega učinka, najsi so te sestavine kot take označene v službeni farmakopeji ali ne, pa so močnega učinka, se smejo oddajati občinstvu edinole v lekarnah na recept zdrav-njka ali veterinarja, ki ima pravico do prakse v kraljevini Jugoslaviji. '
Tiste zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ki imajo v sebi sestavine, označene v farmakopeji s ,-fr-K ali ki imajo v sebi sestavine s Podobnim učinkom, pa niso vpisane v farmakopejo, se smejo ponovno oddajati občinstvu samo na recept, na katerem je zdravnik ali veterinar to izrečno označil z besedami »repetatur« ali .»reiteretur«. Pod to označbo uiora zdravnik, oziroma veterinar postaviti datum in svoj podpis.
Samo v izjemnih primerih sme ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje dovoliti svobodno prodajo bikih zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitnim imenom, ki imajo v sebi sestavine, označene v farmakopeji s -f-, s pogojem, da je ta sestavina v specialiteti v neznatni količini, tako da, tudi če se vzame večja doza te zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ne more nastati nikaka nevarnost za bolnikovo zdravje in življenje, ali če gre za zdravilno Specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, ki služi za zunanjo uporabo.
Čl. 19.
Naziv zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom mora biti jasen in določen in Ibrez česarkoli, kar utegne izzivati pogrešno mnenje o učinku ali sestavi zdravilne specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom. Istotako ne sme imeti nikakega vernega obeležja.
Pri zdravilnih specialitetah in zdravilih s special-n,tn zaščitenim imenom za notranjo uporabo morajo biti način uporabe in vse eventualne pripombe vidno in lasno navedene, pri zdravilnih specialitetah in zdravilih 8 specialnim zaščitenim imenom za zunanjo uporabo pa
mora imeti signatura poleg gornjih podatkov tudi še jasno vidno pripombo >vnanje«.
Proizvajalec, ki dobi pravico do proizvodnje in prodaje, ali zastopnik, ki dobi pravico za uvoz in prodajo kake zdravilne specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom ter jo želi zaščititi z žigom, mora to storiti pri upravi za zaščito industrijske svojine po pozitivnih zakonitih predpisih. 0 odobritvi zaščitnega žiga mora lastnik obvestiti ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in lekarnarsko zbornico.
Čl. 20.
Za vse preparate, ki so se priznali, odnosno ki so bili prijavljeni ministrstvu kot zdravilne specialiteto in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, preden je dobil do sedaj veljavni pravilnik S. br. 12.620/30 moč, ali ki jim je po reciprooiteti v smislu eventualnih določil mednarodnih konvencij taka pravica priznana, morajo lastniki, odnosno njihovi zastopniki v 3 letih, računaje od dne, ko je dobil do sedaj veljavni pravilnik moč, iznova prositi za dovolitev po odredbah do sedaj veljavnega, odnosno tega pravilnika. Če se ne zaprosi v gornjem roku iznova za odobritev, se proizvodi ne smatrajo za zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom.
K prošnji je trdba poleg ostalih podatkov, naštetih v členu 14. tega pravilnika, priložiti v izvirniku ali v oblastveno overovljenem prepisu tudi odločbo, s katero se je prosilcu priznal preparat za zdravilno specialiteto, odnosno prepis potrdila o prijavi specialitete ministrstvu.
Čl. 21.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko vsak čas odredi, da se vse že odobrene zdravilne specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom iznova preizkusijo in pregledajo.
V tem primeru se vzame brezplačno potrebno število vzorcev od proizvajalca, oziroma zastopnika, kateremu se izda potrdilo o tem, da sta se ta specialiteta ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom iznova poslala v preizkus in pregled.
Če se s tem načinom ugotovč pri taki specialiteti ali zdravilu s specialnim zaščitenim imenom izvestne razlike od odobrenega načina pripravljanja, doziranja sestavin, kakor tudi eventualni nedostatek katere izmed sestavin, trpi proizvajalec, odnosno njegov zastopnik poleg stroškov za pregled preparata tudi vse zakonite posledice.
Če se poda ovadba in se v njej trdi, da kaka odobrena zdravilna specialiteta ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom ne ustreza svoji sestavi, navedeni v piP6Snji, odnosno v odobrilu, pa se s preizkusom ustanovi, da ta ovadba ni točna, trpi ovaditelj vse stroške in zakonite posledice.
Da se v promet dana specialiteta ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom more vedno primerjati z vzorcem, ki se je poslal ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s prošnjo za odobritev, je hraniti v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in v lekarnarski zbornici, odnosno v strokovnih zavodih, ki so preizkušali dotično specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom, po enega ali po dva vzorca od vsake odobrene ^pcialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom.
Cl. 22.
Za vsako poznejšo izpremembo, ki jo želi proizvajalec izvršiti za že odobreno zdravilno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom v pripravi ali ceni itd., mora proizvajalec, oziroma zastopnik zaprositi za to dovolitve od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Vsaka bistvena izprememba v sestavi specialitete ali zdravila s specialnim zaščitenim imenom se smatra za novo specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom. Za tako izpremenjeno specialiteto ali zdravilo s specialnim zaščitenim imenom je treba iznova prositi za dovolitev ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v smislu tega pravilnika.
Cl. 23.
Vse tiste specialitete in zdravila s specialnim zaščitenim imenom, ki so v prometu brez odobritve ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, preden je dobil do sedaj veljavni pravilnik S. br. 12.620/30 moč, se morajo v treh letih, računaje od dne, ko je dobil do sedaj veljavni pravilnik moč, vzeti iz prometa, uvoz in proizvajanje takih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom pa se prepoveduje že po enem letu potem, ko je dobil do sedaj veljavni pravilnik moč.
Stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil.
Cl. 24.
Stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil je strokovno posvetovalno telo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in ministrstva za poljedelstvo v vseh vprašanjih o odobritvi in dajanju v promet zdravil, zdravilnih specialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom.
Delovno področje tega sveta se razteza na celo kraljevino.
Člane stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil postavlja za tri leta minister za socialno politiko in narodno zdravje; od njih mora biti najmanj eden profesor farmakologije, eden profesor farmakognozije, eden kemik, šef lekarnarsko-kemijskega odseka, eden predstavnik lekarnarske zbornice, eden predstavnik jugoslovanskega zdravniškega društva in eden veterinar.
Razen teh rednih članov se postavljajo na isti način izredni člani, od katerih mora najmanj po eden biti profesor ali docent — kirurgije, ginekologije, pediatrije, oftalmologije, otoralingologije, dermato-venerologije, psihiatrije z nevrologijo in higiene ali bakteriologije.
Ce se postavita za redna člana samo po en profesor farmakologije in interne medicine, je poleg njih postaviti najmanj po enega namestnika, ki mora biti profesor^ali docent iste stroke.
Šef lekarnarsko-kemijskega odseka kot reden član sveta ne glasuje, ker mora kot odposlanec ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje podajati ministru neodvisno in ločeno od mnenja sveta svoje mnenje in konkreten predlog po predmetih, reševanih v svetu.
Poleg tega lahko postavi minister za socialno politiko in narodno zdravje v strokovni svet člana, ob čigar nadzorstvu se naj vrše vsi posli administrativnega značaja: ta je kot tak reden član stalnega strokovnega sveta.
Veterinar se poziva in se udeležuje samo tistih sej. v katerih se odloča o specialiteti in zdravilu = specialnim zaščitenim imenom za veterinarsko uporalbo.
Stalni strokovni svet ima svojega predsednika in tajnika, ki se volita izmed članov.
Predsednik sklicuje redne in izredne seje in vodi njih razprave. Tajnik vodi zapisnik in vse dopisovanje komisije.
Poslovnik stalnega strokovnega sveta predpisuje na njegov predlog minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Cl. 25.
Seja stalnega strokovnega sveta je sklepčna, če je prisotnih najmanj 5 članov, izmed njih vsaj 4 redni, in če so med njimi profesor farmakologije ali njegov namestnik, profesor interno medicine ali njegov namestnik, kemik ali njegov namestnik in tisti redni ali izredni člani ali namestniki, v katerih posebni medicinski panogi se preparati, za katere gre, največ uporabljajo.
Cl. 26.
Naloga stalnega strokovnega sveta je, dajati mnenje o vrednosti poedinih preparatov, ki mu jih pošilja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ministrstvo za poljedelstvo v oceno.
Način preizkušanja zdravil.
Cl. 27.
Vsako zdravilo, poslano svetu, se pošlje v preizkus enemu ali več označenih zavodov, za katere smatra svet, da so pristojni za preizkušanje tega zdravila.
Svet daje svoje mnenje in predloge o preizkušenih zdravilih na osnovi poročil, dobljenih od zavodov in klinik.
Zdravila preizkušajo: .
1. farmakognostično: univerzitetni, zavodi za farma-kognozijo v državi;
2. kemijsko: univerzitetni kemijski instituti, ki rabijo medicinskim ali veterinarskim fakultetam ali farmacevtskim odsekom; Centralni higienski zavod v Beogradu in higienski zavod s Šolo za narodno zdravje v Zagrebu;
3. biološko:
a) farmakološko: farmakološki zavodi v Beogradu in v Zagrebu in farmakološki zavod veterinarske fakultete v Zagrebu;
b) bakteriološko in serološko: Centralni higienski zavod v Beogradu in higienski -zavod s Šolo za narodno zdravje v Zagrebu;
4. farmacevtsko: farmacevtski univerzitetni zavodi v Zagrebu in Beogradu;
5. kliniško: univerzitetne medicinske in veterinarske klinike v Beogradu in v Zagrebu in državne bolnice v vsej kraljevini.
Način dela v svetu.
Cl. 28.
1. Svet odloča na osnovi tega pravilnika, ali naj s° predloženo zdravilo pošlje v nadaljnji preizkus.
2. Ce izpolnjuje zdravilo vse predhodne pogoje, se pošlje v preizkus. Znanstveno preizkušena in poskušena zdravila sme svet tudi brez ponovnega preizkusa Prl' poročiti ministru v odobritev.
3. Odločba se izda po prejemu mnenja zavodov v prvi prihodnji seji sveta in se potem pošlje ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev.
4.	0 taksah za preizkus zdravil, določenih v čl. 14. tega pravilnika, kakor tudi o načinu polbiranja in o uporabi teh taks izda minister za socialno politiko in narodno zdravje poseben pravilnik.
Cl. 29.
Kljub predpisom člena 27. in v smislu točke 2. Člena 28. tega pravilnika sme oddajati svet svoja mnenja iu predloge o zdravilih in zdravilnih specialitetah tujega izvora brez preizkusa v zavodih iz člena 27. ob nastopnih pogojih:
a) da se je zdravilo ali zdravilna specialiteta prej preizkusila v tujih univerzitetnih ali državnih zavodih, ki ustrezajo zavodom iz člena 27.;
b) da je predložila tvrdka poleg preparata vsa potrdila o teh preizkusih z natančnim izvidom in mnenjem vred, in to v izvirniku ali v prepisu, overovljenem po našem oblastvu, in prevodu, ki je na isti način overovljen;
c) da je predložila tvrdka izvirno slovstvo o tem, da se uporablja preparat že dalj časa uspešno na univerzitetnih klinikah in v velikih javnih bolnicah tujih držav;
č) da so v seji, ko se odloča o takem izrednem Postopku, prisotni: profesor farmakologije ali njegov namestnik, profesor interne medicine ali njegov namestnik, kemik ali njegov namestnik in izredni član, ki zastopa tisto panogo medicine, v kateri se preparat največ uporablja;
d) da noben član sveta ne glasuje zoper tak postopek.
Kazni.
Cl. 30.
Vsaka prekršitev odredb tega pravilnika se kaznuje 3 kaznijo, določeno v § 35. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili z dne 7. aprila 1930.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje.
Denarne kazni se izročajo Državni hipotekarni banki Za sanitetni fond.
Končne odredbe.
Cl. 31.
Z dnem, ko dobi ta pravilnik moč, nehajo veljati vsi dosedanji veljajoči pravilniki.
Cl. 32.
Ta pravilnik se ne nanaša na odredbe, izdane z zakonom c kontroli zdravil (biološkega izvora, in odredbe, izdane z zakonom o zatiranju nalezljivih bolezni.
Cl. 33.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi po treh Mesecih, računaje od dne objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 13. oktobra 1932.; S. št. 18.050.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
Ivan Pucelj s. r.
»n'	— » —■	■■	-i
763.
Popravek
v uredbi o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov.*
V uredbi o ocenjanjiu sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov z dne 23. junija 1932.: »Službene novinec št. 191/LXXIX** se je pripetila tiskovna pogreška.
Clen 4. se mora glasiti tako-le:
»Sodnike okrožnih (prvostopnih) sodišč in starešine sreskih sodišč .. .c, namesto sedanjega besedila, kar se s tem popravlja.
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 6. oktobra
1932.; št. 92.152.
764.
Telefonski promet.***
Upostavljen je telefonski promet:
1. Ljubljana—Eichgraben (v Avstriji), izza dne 10. oktobra 1932., taksna enota 4-20 zl. fr., odnosno 50-40
dinarjev;
2. Ljubljana, Bled, Celje, Domžale, Guštanj, Jesenice na Gorenjskem, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šoštanj in Zidani most — vsi kraji v republiki Poljski, izza 22. septembra 1932., taksna enota (za navaden triminutni pogovor) za kraje v prvem poljskem pasu 7-80 zl. fr., v vsakem naslednjem večjem poljskem pasu pa po 0-60 zl. fr. več; glede vrst ostalih dopustnih pogovorov gl. str. 1099 »Službenih novine;
3. vsi kraji v kraljevini Norveški — Brežice, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Bled, Domžale, Jesenice na Gorenjskem, Komenda, Kranj, Lesce, Ljubljana, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Št. Vid nad Ljubljano, Tržič, Vrhnika, Apače, Cankova, Celje, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Marenberg, Maribor, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Rogaška Slatina, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, št. Ilj v Slovenskih goricah, Šoštanj, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zg. Sv. Kungota, Zidani most in Žalec, izza dne 25. oktobra 1932.; takse, vrste dopustnih pogovorov in ostale pogoje glej »Službene novinec str. 1100;
4. Tržišče—Graz, Leoben in Dunaj (Avstrija), izza dne 10. novembra 1932., taksna enota:	za	Graz	in	Leo-
ben 2-70 zl. fr., za Dunaj 3-45 zl. fr.;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
22.	oktobra 1932., št. 245/XCIV/G62.
** »Službeni liste št. 619/73 iz 1. 1932.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
12.	oktobra 1932., št. 236/XC/642 (adl.), z dne 27. oktobra
1932., št. 249/XCV/674 (ad 2. in 3.), z dne 7. novembra
1932., št. 259/XCVIII/695 (ad 4.), z dne	8-	novembra
1932., št. 260/XCIX/701 (ad 5. in 6,).
5. Sv. Pavel pri Preboldu—Wien, Pottendorf in Graz
(Avstrija), izza dne 18. oktobra 1932., taksna enota za Wien in Pottendorf 3‘45 zl. fr., za Graz 2-70 zl. fr.;
6. Ljubljana—Stresa v Italiji, izza dne 5. septembra
1932.,	taksna enota 3-45 zl. fr.
765.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Štev. 240 z dne 17. oktobra 1932.
Minister za telesno vzgojo naroda je postavil z odlokom z dne 27. septembra 1932., O. štev. 1925., za načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije dosedanjega
III.	namestnika načelnika Ambrožiča Miroslava, direktorja Delniške tiskarne v Ljubljani ter za III. namestnika načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije Jerasa Josipa, nastavnika gimnastike v Ljubljani.
Minister za telesno vzgojo naroda je sprejel z odlokom z dne 27. septembra 1932., O. štev. 1925., ostavko Bajžlja Ivana, načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije in nastavnika gimnastike v Ljubljani. Hkratu se mu daje polno priznanje za njegovo dolgoletno nacionalno sokolsko delovanje.
i Številka 241 z dne 18. oktobra 1932.
Z odlokom ministra pravde z dne 5. oktobra 1932., štev. 100.246, je bil premeščen po potrebi 3lužbe Med ved Josip, višji pisarniški oficial VIII položajne skupine iz okrajnega sodišča v Kočevju k okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. okto-.bra 1932.. I. štev. 37962. je prepovedano uvažati v našo • državo in v njej razširjati knjigo »L'Abdication du Soleik, ki jo je v francoskem jeziku izdal v Parizu Albert Lantuan.
Številka 242 z dne 19. oktobra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. septembra 1932. so bili na prošnjo premeščeni: Bantan Ana, učiteljica državne osnovne šole v Rakovcu, srez Konjice, uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Špitaliču; Berden Fran. učitelj drž. osnovne šole v Novem mestu, uradnik VII. položajne skupine, za uči tel ja državne osnovne šole v Zgornji Šiški; B e r 1 a n Julija, učiteljica državne osnovne.šole v Trebnjem, uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Dolnjem Logatcu; Bernetič Valerija, učiteljica državne osnovne( šole v Čatežu, uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Brežicah:	Zirkelbach
V i 1 j e m, učitelj državne osnovne šole v Trebi jah. «rez kranjski, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Primskovem v istem srezu: Čander Martin, učitelj državne osnovne šole v Dolu. srez laški, uradnik VIL položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Hrastniku: Črnigoj Slavko.
učitelj državne osnovne šole v Stoprcah, srez šmarski, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Štorah; Est Delak Mara, učiteljica državne osnovne šole v Zgornji Šiški, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Ljubljani 6 d; Gornik Alojzija, učiteljica državne osnovne šole
v.Št liju, srez Maribor—levi breg, uradnik VI. položajne skupine, ža učiteljico državne7 osnovne šole v Možirju; Kuralt Antonija, učiteljica državne osnovne šole v Preddvoru, uradnik VII. položajne skupine; za učiteljico državne osnovne šole v Križah, srez kranjski; LampTet F or tu nat, učitelj državne osnovne šole v Borovnici, uradnik VI. položajne skupine; za učitelja državne osnovne šole v Ljubljani s službeno dodelitvijo prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine; Lendovšek Ljuba, učiteljica državne osnovne šole v Zagorju, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Škofji Loki; M’ervič Jožica, učiteljica državne osnovne šole v Ribnici, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Novem mestu; Mihaler Ivan, učitelj državne osnovne šole na Vrhniki, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja v Ljubljani s službeno dodelitvijo prosvetnemu oddelku‘kraljevske , banške uprave Dravske banovine v Ljubljani; Mlekuž Vekoslav, učitelj državne osnovne šole na Viču, uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Ljubljani 2 d.; Musar Fran, učitelj državne osnovne šole v Šrparju-Sap, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Zidanem mostu: Podbršček Alojzija, učiteljica državne osnovne šole v Trbovljah, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico drža;vpe,osnovne šole v Trtov-ljah-Vode na ženski šoli; Prelog Matilda, učiteljica državne osnovne šole v Murski Soboti, uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Mariboru, na 3. deški šoli; Raspotnik Alojzija, učiteljica državne osnovne šole v Zidanem mostu, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Sv. Marjeti: Sosič Edvard, učitelj državne osnovne šole v Marjancih, srez murskosoboški, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja držafvne osnovne šole v Puconcih v istem srezu;,$eme Ana, učiteljica državne osnovne Šole v Šmarjeti, srez krški, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico držaVne osnovne šole v Dolnjem Logatcu; Šerbec Josip, učitelj državne osnovne šole v Muti, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne osnovne šole v Črmošnjicah, srez novomeški; Troha Elica, učiteljica državne osnovne šole v Zavrču, srez ptujski, uradnik VII. položajne skupine, za (lčiteljico državne osnovne šole v Blagovni, srez celjski: Urbanc Katica, učiteljica državne osnovne šole v Stični, uradnik VIL položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Ljubljani (Lichtenturn); Vizjak Ljudmila, učiteljica državne osnovne šole v Štrekljev-cu. srez črnomaljski, uradnik VI. položajne skupine, za učiteljico državne osnovne šole v Litiji; Velikonja Josip, učitelj državne osnovne šole v Spodnji PoljskavL uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državn3 osnovne šole v Pragerskem; Volčjak Franica, uČJ* teljica državne osnovne šole v Peteševcih, srez dolnje-lendavski, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljic0 državne osnovne šole v Hočah.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravskp banovine: njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska Ui zalaga. Tiskarna »Merkur« j Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MicMiek v Ljubljani.
SLUŽBENI LISI KRAUEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 97. letnika III. z dne 7. decembra 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 6675/40	3817
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. novembra do 14. novembra 1932
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
		o _	*©		O — 77-f5
Srez	S 09 O	o * «= o	ca u r3 to	Umrl	C M 53 o ►
			o		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice  ...........  •
Celje .................
Celje (mesto) . • » • Dolnja Lendava . • •
Gornjigrad.............
Kamnik................
Krani .................
Konjice...............
Krško..................
Litija................
Ljubliana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor desni bree Maribor (mesto) . .
Novo mesto............
Radovljica............
Slovenjgradec . . . • Šmarje ort Jelšah t
Vsesa .
6					—
9		4	—
	1	—	—
2	2	—	—
1	—-	—	—
<■>	—	1	—
o	—	—	—
1	—	—	—
1	1	—	—
1	—	1	—
5	o	—	—
7	—	1	—
4	1	—	—
1	—	—	—
1	—	1	—
1	—	—	—
1	—	—	—
—	1	—	—
Griža. — Dysenteria.
Brežice .............
Celje ...............
Dolnja Lendava . •
Kranj .	..........
Kočevje ..»»••
Krško • • •
Litija...............
Ljubljana (me9to) Ljutomer . • • Murska Sobota . • • Novo mesto . . . » Prevalje ............
Vsega
48
15
Škrlatinka. — Scarlatina.
Celje ............
Celje (mesto) . . »
Kram .............
Kočevje ..........
Krško .......
Laško ........
Liti ja...........
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomei
Maribor levi breč Maribor (mesto) Murska Sobota . . Novo mesto . . . Prevalle . . . . Radovljica . .
V sejta
25 19
44	8	8	-	44
1
1
3
1
1
8
7
10
o
34
Srez	Ostali	O _ 5 « = o E °	Ozdraveli	Umrli	o — M CM B § (/> D ►
Ošpice. — Morbilli.					
	1	—	—	—	1
Krško . • • » . , i * * *	8	—	b			3
	—	1	—			1
Ptui		5	—	b			—
Vsega . . .	14	1	10	-I	5
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 				12	5	—		17
Celje		 » « .	11	5	3	2	11
Celje (mesto)			1	1	—	—■	2
Črnomelj			2	2	1	—	3
Dolnja Lendava		2	1	—	—-	3
Gornjigrad		3	—	1	—	2
Kamnik		—	1	—	—	1
Kranj		7	2	4	—	5
Kočevje 		6	—	3	—	3
Konjice		6	4	3	—	7
Kršk 		13	1	2	—	12
Laško 		6	6	—	1	10
Litija		3	—	3	—	—
Logatec			7	1	2	—	8
Ljubljana (srez) ....	26	9	y	—	2b
Ljubljana (mesto) . . .	10	b	4	—	12
Ljutomer		3	1	4		
Maribor desni breg . •	2	3	1	1	3
Maribor levi breg . . .	18	12	12	—	18
Maribor (mesto) ....	10	2	1	—	11
Metlika		8	—	—	—	8
Murska Sobota		6	1	1	—	b
	2	1	T"	1	2
Prevalje 		22	—	11	—	11
Ptui 		7	12	8	1	10
	2	1	1	—	2
Radovljica		 *	9	10	—	—	19
Slovenjgradec ......	4	1	—		o
Smarie ori Jelsan ....	15	6	1		20
Vsega . . .	222	94	75	6	235
Nalezljivo vnetje možganov.					
Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Brežica		I 1				-	1
Vsega . . .	1 1	—	1-	—	1
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis				
Gornjigrad		1	—	1	—	—
Krško ..........	88			21	—	6/
Litija ........ ..	—	11		—	11
Vsega	89	11	22	—	78
Šen. — lirysipelas.					
	3	—	—	—	3
Celje 		 »	1			1	—		
Celje (mesto) ......	1			—	—	1
Crnomel 		1	—	1	—	
Kamnik . . . . . . . . . .	1			1	—		
Krani 		1			1	—	—
Konjice 		2				—		
Litija 		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—	1	—*	1
Ljutomer • • •					—		
Maribor levi breg . . .	3			—	—	3
Maribor imestoi ....	3	1	—	—	4
Novo mesto 		2	2	—	—	4
Prevahe 		1	1	—	—	
Ptui 		1	—	—	—	1
Radovlnen 		2	1	1	—	2
Šmarje pri Jelšah . . .	1	•)	1	—	9
i Vsega . , .	i 28	i <	Ul	—	1 24
Srez
			
	o _	a?	..
ca ■ji O	o w c c «-S Z °	03 u, T3 NJ o	Ul C Cj
D i. C
£3
o »
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Litija....................I	—	I	I	I	I'
Novo mesto . . . . . ■ -l 2 | — | 1 | ■
Vsesa
Vranični prisad.
Šmarje ori Jelšah_______
Vsesa . . ■
I 21 1 | 1 | - | 2
— Anthrax.
IH I - 1 - M
i -
- I i
Otrpnjenje tilnika. — Po!yci»ycMtis acuta.
Brežice		1	—	—	—	
Celie 		1	2	—	—	
Dolnja Lendava .....	1	—	—	—	
Kočevje 		1	—	—	—	
K on lice		1	—	—	—	
Krško		1	—	—	—	
Laško 		1	—	—	—	
Losatec		—	1	—	—	
Ljubliana (srez) ....	5	—	1	—	
Ljutomer 		1	—	—	—	
Maribor desni breg . .	1	—	—	—	
Maribor levi brea . . .	2	—	2	—	—
Murska Sobota		2	—	1	—	
Novo mesto		1	—	—	—	
Prevalje		2	—	—	—	
Ptuj .	1	—	1		—
Vsega . . .	22	3	5	—	20
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Črnomelj   . . ■ 1 1 I - I — 1 — I 1
Vsega . . . | 11 — | — | — | 1 Ljubljana, dne 19. novembra 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
II. No. 16052/3—32	3733—3—3
Razglas.
Tvrdka Winter Slavko, lesna industrija Žreče, prosi za kolavdacijo izpre-inemb, izvršenih na vodni napravi, ležeči na parceli 830/1 v Zrečah, ki je last stranke.
Izpremenila se je vtočna vodna naprava in vzidala na novo francis turbina maksimalne moči 33 k. s.
Zaradi naknadne dovolitve, odnosno kolavdacije teh izprememb se razpisuje o tem na podstavi §§ 9., 37. in 49. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931, >S1. list« št. 333/52, ter čl. 73. zakona o občem upravnem postopku na četrtek, 22. decembra 1932, komisijska razprava s sestankom komisije ob 8. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v iavni vpogled med uradnimi urami 'pri sreskem načelstvu v Konjicah.
K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 19. decembra 1932, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. zakona o občem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. novembra 1932.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
*
K a d V No. 245/320.	3788—3—2
Razglas o licitaciji.
Kra jevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del III. etape v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje, in sicer za II., III., in IV. skupino del, za katere I. licitacija ni bila uspela,
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. decembra 1932. ob 11. uri
dopoldne
v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napraviiih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 42.
Ponudbe naj se glase v obliki v od-sl tkili (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 154.985-26 dinarjev ali za posamezne skupine del, in sicer:
II.	kleparska dela Din 49.179-24
III. Huzarska, parke-tarska, steklarska
in tapetniška dela Din 89.507-76 in
IV. pleskarska in slikarska dela	Din	16.298'26
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 30. novembra 1932.
*
K V — No. 245/319.	3736—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev pralne naprave, centralne kir ia-ve, vodovoda in toplovodne papr ve
III.	etape v državni bolnici za duševne bolezni Novo Celje
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 27. decembra 1932. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sob' St. 48.
Ponudbe za ve« nesel je predložiti v* obliki z detajli dopolnjenega uradnega
proračuna. Celotna vsota proračuna mora znašati manj ko Din 475.761-58.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 25. novembra 1932. • *
II No. 14150/4.	3827
Razglas.
Odločba kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
23.	junija 1932, II. No 14150/1, s katero je bilo razpuščeno Gospodarsko bralno društvo pri Sv. Urbanu nad Ptujem, se razveljavlja, ker se je naknadno pojasnilo, da društvo deluje in ni bilo povoda za razpust.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 29. novembra 1932.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r.
*
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odloki kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani so bila razpuščena naslednja društva, ker že več let ne delujejo, nimajo ne članov niti imovine in torej ue morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja:
1. II. No. 18833/2 z dne 10. oktobra 1932: Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Cerknica;
2. II. No. 8912/4 z dne 12. oktobra 1932: Katoliško izobraževalno društvo Sv. Peter na Medvedjem selu;
3. II. No. 13475/4 z dne 12. oktobra 1932: Katoliško prosvetno društvo Dragonja vas — Mihovci;
4. II. No. 17629/3 z dne 25. oktobra 1932: Godbeno društvo pri Mali Nedelji;
5. II. No. 18510 z dne 25. oktobra 1932: Godbeni klub v Brežicah;
6. II. No. 23246/1 z dne 31. oktobra 1932: Kolesarski klub Logatec;
7. II. No. 23247/1 z dne 2. novembra 1932: Podružnica krščanske šole v Gornjem Logatcu;
8. II. No. 21793/2 z dne 5. novembra 1932: Podružnica za gojitev treznosti v Dolenjem Logatcu;
9. II. No. 23361/1 z dne 5. novembra 1932: Podružnica Saveza privatnih na-mještenika Jugoslavije v Logatcu;
10. II. No. 21494/2 z dne 10. novembra 1932: Katoliško slovensko prosvetno društvo v župniji Suhor;
11. II. No. 13825/4 z dne 12. novembra 1932: Podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo pri Sv. Urbanu nad Ptujem:
12. II. No. 21589/2 z dne 18. novembra 1932: Podružnica Rakek Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slov. ozemlju v Ljubljani;
13. II. No. 22518/3 z dne 24. novembra 1932: Krekova družina Sv. Miklavž pri Ormožu.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1149 — 13/32-4.	3816
Objava.
Notar na razpoloženju v Metliki, Ra®* France, prestane poslovati dne 11. d®" cembra 1932 in prične poslovati kot novopostavljeni notar v Metliki dne 12. decembra 1932.
Prodscdništvo višjega deželnega sodišč® v Ljubljani, dne 24. novembra 1932.
H-
Preds. 835 — 13/31—8.	3815
Objava.
Notar na razpoloženju v Ormožu, Sovnik Lavoslav, prestane poslovali dne
14. decembra 1932 in prične poslovati kot novopostavljeni nctar v Ptuju dne
15. decembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišč® v Ljubljani, dne 29. novembra 1932.
C 378/32—2	3811
Oklic.
Tožeča stranka Rosenberger Josip, trgovec v Rogaševcih, zastopan po dr-Vadnalu Ludviku, odvetniku v Murskj Soboti, je vložila proti toženi stranki Turzi Francu, delavcu neznanokje v Franciji, radi plačila 787 Din 50 p tožbo.
Narnk za ustno sporno razpravo se jo določil na "0. decembra 1932 ob 10. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 23.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Turza Karol iz Serdice za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler n® nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 26. novembra 1932.
j;
A VII 305/32—8.	3810
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Feguš Jakob, posestnik v Zaklu št. 41» je umrl dne 14. septembra 1932.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, na napovedo in pokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 31. decembra 1932 dop. ob 9. uri v sobi št. 13 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer upniki, ki niso za var tv vanj z zastavno pravico, ne bi i®1®.* nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedani!1 terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. VII., dne 2. decembra 1932.
A 149/32-8	*	3823
Poklic dediča neznanega bivališča.
Gosp. Kranzelbinder Jožef, PIje'7'. kar v Drobtincih štev. 24, ista obči , srez Ljutomer, Dravska banovina, i. dne 1. maja 1932. v Drobtincih st. umrl. Poslednja volja se je našla.
Dedič Kranzelbinder Ivan, čigar j? lišče sodišču ni znano, se poživijo, ja„ tokom enega leta od danes naprej
si pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gustavom Novakom, možem posestnice v Drobtincih, ki je bil postavljen za skrbnika odsotnemu Kranzelbinderju Ivanu.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 14. novembra 1932.
•J*
E 538/32—5	3812
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1933 ob 10. uri se vr-®i javna dražba pri podpisanem sodišču s&ba št. 7: zemljišče, vlož. št. 119, k. o. bobrova, obstoječe iz enega gozda s služnostnimi pravicami, in zemljišče, vi. St. 23, k. o. smdklavž, obstoječe iz stanovanjske hiše v srednjem stanju, gospodarskega poslopja, sušilnice za sadje, drvarnice, mlina na en tečaj, 1 stavbne, 2 vrtnih, 6 njivskih, 3 travniških, 1 pašniške in 3 gozdnih parcel.
Cenilna vrednost: Din 65.913'70.
Namanjši penudek: Din 43.942-47.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sloven.igradcu.
odd. II., dne 21. novembra 1932.
E IX 2974/32-18	3819
Dražbeni oklic.
Dne 4. januarja 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivniško Pohorce, vi. št. 18.
Cenilna vrednost: Din 179.317-90.
Najmanjši ponudek: Din 119.545'26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 21. novembra 1932.
E 645/32—9	3808
Dražbeni oklic.
Dne 9. januarja 1933. dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v Sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Hraše, vi. št. 132, 294.
Cenilna vrednost: vi. št. 132 a) poslopja Din 69.500-—, b) zemljišča Din 38-015-25; vlož. št. 294 a) za zgradbo kozolec Din 600‘—, b) zemljišče Din 8.941-80.
Vrednost pritikline: Din 4.030"—.
Najmanjši ponudek: a) vi. št. 132 Din ?4.363-50. b) vi. št. 294 Din 6.361-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draži/enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 18. novembra 1932
E 20/32—51	3797
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1933 ob devetih dopoldne bo	pri	podpisanem sodišču
v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Moravče, vi. št. 924, 926 in 928 (samo gozdovi).
Cenilna vrednost znaša: pri	vložni	štev.	924	k.	o.	Moravče
Din 33.074—, pri	vložni	štev.	926	k.	o.	Moravče
Din 115.611-— in pri	vložni	štev.	928	k.	o.	Moravče
Din 972.285—.
Dražba teh nepremičnin se Ibo vršila tako, da pridejo na dražbo najprej sledeči kompleksi:
o50?:
•	frf
rg	.S
O	d»	>(/)	c3
•	TO	772	«,	t-	cj
M	G	E	>
<11	N	0.^4	O	>
H	O	O,	>
to	^
g =	a	g-a	a
J— —	.	03 -3
= J5Q a so
c l_	•—I o
^ >	>	g o.	>
1.	A.	8-4	■ 29.198	19.466
2.	B.	21-5	84.072	56.048
3.	C.	8-6	30.094	20.064
4.	D.	13-6	51.467	34.312
5.	E.	19-6	63.970	42.648
6.	F.	11-3	38.456	25.638
7.	G.	9-8	63.194	42.130
8.	H.	11-6	57.086	38.058
9.	I.	5-5	23-611	15.742
10.	J.	9-6	81 063	54.042
11.	K.	3-1	13.420	8.948
12.	L.	12-0	70.983	47.322
13.	M.	11-9	44.186	29.458
14.	N.	6-0	22.652	15.102
15.	O.	9-9	54.844	36.564
16.	P.	9-8	39.493	26.330
17.	R.	11-7	48.077	32.052
18.	S.	8-3	27.075	18.050
10-	T.	7-0	32.366	21.578
20-	U.	7-1	24.678	16.452
21.	V.	20-0	111.325	74.218
22.	Z.	13-4	70.051	46.702
23-	Y.	7-9	39.609	26.406
Po dražbi posameznih kompleksov bodo oklicani vsi tri zemljiškoknjižni vložki Št. 924, 926 in 928 k. o. Moravče v celoti kot ena gospodarska celota za najmanjši ponudek Din 747.314-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Dornik bo sledil enemu načinu prodaje, ki bo kazal boljši uspeh.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike, zlasti pri-loge^ št. 6 k redni št. 24 spisa, itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenienem *odnem oddelku med uradnimi urami.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 27. novembra 1932.
Konkurzni razglasi
S 40/32-2	3826
1512.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o inicvini Hrastnika Angeloslava, prot. trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta 8.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sedišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Fettiich Oton, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 15. decembra 1832. ob devetih.
Oglasitveni rok do 6. januarja 1933. Ugotovitveni narek pri deželnem sodišču dne 14. januarja 1933. ob devetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. decembra 1932.
*
3802
S 8/31—58.
1513.
Odprava konkurza.’
Prezadolženka zapuščina dne 8. decembra 1930 umrlega Černeta Blaža, zidarskega mojstra v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepam opravilna številka S 8/31—3 o imo-vini prezadolžene zapuščine po Černetu Blažu, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1932.
$
Sa 33/32—10.	3809
1514.
Sklep.
Sklep z dne 16. novembra 1932, s katerim se je potrdila poravnava izven stečaja, ki jo je sklenila porav. dolžnica tvrdka »Triglav«, trgovačko društvo šumskim proizvodima Ferber & Herzog. Slovenjgradec, se mora glasiti: ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v enem letu po pravomočnosti potrjene poravnave, to je 26. novembra 11)32.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 30. novembra 1932.
•j;
Sa 63/32—2.	3801
1515.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Korsunovsky Šlratonika in Marije, trg. z zelenjavo in sadjem na Bledu.
Poravnalni sodnik: dr. Štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici.
Poravnalni upravnik: Kobler Fran, odvetnik v Radovljici,
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 11. januarja 1933 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 5.' januarja 1933 na okrajno sodišče v Radovljica.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 30. novembra 1932.
Sa 88/32—15.	3796
1516.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Butolenom Antonom, trgovcem z irhovino in kožuhovino v Mariboru, Loška ulica štev. 18, in nje-govtimi upniki pri poravnalnem naroku dne 21. novembra 1932. pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrja. (Kvota 40%.)
Okrožno sodišče v Mariboru, dine 24. novembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 13.116/1.	3790—2—1
Razpis
Z vlogo z dne 17. novembra t. 1. je prosil Theer Franjo, milar v Zavedni št. 13, občina Celje okolica, za obrlno-oblastveno odobrenje- za
milarsko delavnico.
O tem se odreja v smislu §§ 107., 108.,
109.,	110. in 111. ob. z. obravnava za ponedeljek, dne 19. decembra s sestankom na mestu ob 16. uri.
Proti, tej obravnavi je vložiti ugovore, če se niso prej ustmeno ali pismeno podali, sicer se bo dopustila izvršitev naprave, ako ne bo uradnih pomislekov.
Mejaši in drugi interesenti so povabljeni, da obravnavi prisostvujejo.
Sresko ipičelsivo v Celju, dne 28. novembra 1932.
Hi
Štev. 4382/32.	'3805
Razpis.
Upravni odbor občinske javne bolnice v Krškem razpisuje službo bolnič-nega upravitelja (ekonoma).
Prošnje s potrebnimi dokazili o sposobnosti je vložiti do 15. decembra t. i.
Prednost imajo prosilci občine Krško.
Upravni odbor obč. javne bolnice v Krškem, dne 3. deeemora 1932.
$
3814
Razpis.
Mestno načelstvo razpisuje za leto
1933.	oddajo voženj pri mestni plinarni ljubljanski. Zapečatene ponudbe je poslati ravnateljstvu plinarne pod značko ■»'Ponudba voženj« do 15. decembra 1932. opoldne. Podrobni pogoji so na razpolago pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo si pridržuje pravico oddaje neglede na najnižjo ponudbo.
Ljubljana, dne 5. decembra 1932.
Mestno načelstvo.
❖
zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobne delitve skupnih zemljišč vpisanih pod
1.	vi. št. 151 k. o. Ter, sodni okraj gornjegrajski,
2.	vi. št. 98 k. o. Bočna, sodni okraj gornjegrajski,
3. vi. št. 3 k. o. Ter, sodni okraj gornjegrajski,
4. vi. št. 85 k. o. Ljubija, sodni okraj gornjegrajski,
5. vi. št. 78 k. o, Podgorci, sodni okraj ormožki,
6. vi. št. 77 in 100 k. o. Pustopolje, sodni okraj gornjegrajski,
7. vi. št. 16 k. o. Sv. Jeronim, sodni okraj vranskj,
8. vi. št. 36 k. o. Krnica, sodni okraj gornjegrajski,
vi. št. 18 k. o. Luče, sodni dkraj gornjegrajski,
vi.	št. 23 k. o. Raduha, sodni okraj gornjegrajski,
9. vi. št. 25 in 27 k. o. Cven, sodni okraj ljutomerski,
10.	vi. št. 113 k. o. Sv. Janž, sodni okraj gornjegrajski, ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas nega glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje zahtev, navedenih v §§ 99. in ICO, zgoraj omenjenega zakona.
Komisija zn agrarne operacije v Ljubljani, dne 2. decembra 1932.
Za predsednika: dr. Lukan, 1. r.
*
Ste v. 12220/11.	3820
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 12. decembra 1932. ob
11.	uri dopoldne dobavo
50.060 kg visokovrednega portland-cementa.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 3. decembra 1932.
Štev. 1C61/32.	3794
Objava.
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod Marolt Marijan z današnjim dnem vpisgik,,y tukajšnji imenik advokatov s sedežem ua Vrhniki, Stara cesta št. 102.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1932.
Za Advokatsko komoro v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r.
Štev. E. r. 1478/31, 1507/31. 1512/31. 1514/31, 1687/31, 1672/31. 1811/31. 1979/31, 1982/31. 2016'31.	3800
Razglas.
Po § 130. zakona z dne 26. maja 1909, Staj. dež. znk. štev. 44, se s tem razglaša
Razne objave
3798
Obiava.
Izgubila sem izpričevalo o za vršnem izpitu državne dekliške meščanske
šole na Jesenicah za šolsko leto 1928./29. na ime: Cecilija Kodrič, Jesenice. Proglašam ga za neveljavno.
Kodrič Cecilija s. r.
*
Vabilo na X. redni občni zbor delničarjev Greinitz, industrije željeza d. d. — železarna Muta v Mariboru,
>:■ ki se bo vršil dno 22. decembra 1932 ob 16. uri v pisarni gosp. dr. Iva Šorlija, notarja v Mariboru.
D ne v n i red:
1. Poročilo upravnega sveta (v zmislu § 60. pravil) in predložitev letnega računa za leto 1931./32.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta o letnem zaključku 1931./32. Sklepanje 0 tem in absolutorij upravnemu svetu.
3. Volitve v upravni svet.
4. Volitve v nadzorstveni svet in volitve namestnikov za leto 1933.
5. Slučajnosti.
Delnice, potrebne v zmislu §§ 46. in 52. pravil za izvrševanje glasovalne pravico, se morajo založiti do 16. decembra 1932. pri blagajni Hranilnega in posojilnega društva r z. z n. z. v Celju.
§ 53. pravil se glasi: »Na glavnoj skupštinii imaju pravo glasa oni akcio-nari, koji najmanje 6 dana prije glavn© skupštine deponuju akcije, na kojim osni vaju svoje pravo glasa, na mjestu, označenom u objelodanjenom pozivu.
Akcionarima, koji na ovaj način iz-kažu svoje pravo glasa, izdaju se legi' limaolje, glaseče se na njihovo ime, > u njima se naznačuje broj deponovanih akcija i na njih otpadajučih glasova.«
§ 52. pravil se glasi: »Svakih deset akcija daje pravo na jedau glas, a uza sve to pripada svakom posjedniku t manje broja akcija pravo, da osobno učestvuje na glavnoj skupštini.
Pravo glasanja na glavnoj skupštini može akcionar, da izvršava ili osobno ili preko punomočnika, pa bili ili n© bili oni akcionari.«
Maribor, dne 5. decembra 1932.
Upravni svet Greinitz industrija željeza d. d. Železarna Muta.
Objava.
.Izgubil sem orožni list, glaseč se puško dvocevko in samokres, ki mi S*! je izdalo sresko načelstvo v Laškem P° No. 5836 z dne 10. novembra 1929 ter ga proglašam za neveljavnega.
Inž. Josef Kloe s. r., rudniški ravnatelj?
Rečica, p. Laško.
*
Izdaja kraljevska hanska uprava Dravske banovine Prednik: Pohar Robert » Ljubljani Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur » I.jubljaul; njen predstavnik; Q. Mlch&lek v Ljubljani