150. številka
Ljubljana, v torek 6. julija.
XIX. leto, 1886
Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeTiian za a v str i j sko-o g e r sk e deželo za vse leto 15 idd., za pol !<u 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na đon za »se leto 13 gld., za četrt let« ii gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa ae po
10 kr. za mtsec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j e dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četlristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat klika; po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi s- ne vračajo. Uredništvo in u pr » v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša luži, .Gledališka stolb-f. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, f. j. vse administrativne stvari.
Važen glas od nemške strani za narodno samoupravo.
i.
Še niso se dobro vrata zaprla za poslanci, ko se je poslednje dni pretrgalo letošnje zasedanje državnega zbora, že so bili napovedani govori, katere so imeli že naprej pripravljene razni liberalni nemški zastopniki, da bi dali takć „račun" o letošnjem delovanji, o uspehih in neuspehih v državnem zboru. Kolikor se je teh nemških prvakov oglasilo doslej, so pokazfli, da jih ni nikakor volja odstopiti od gospodstva, s katerim so vladali našo državno polovico do nastopa grofa Taaffeja. Ti liberalci, so-sebno iz nemško-avstrijskega kluba, identifikujcjo državne interese z nemškimi poudarjajoč, da netn-štvo se je priborilo in zaslužilo prvenstvo, gospodstvo in vodstvo v Avstriji po zgodovinskih potih, in razglašajo svetu, kakor da bi oni jedini zostopali „državno idejo skupnosti." Ti gospodj , so v tem tako logični, da v istem hipu, ko se postavljajo kot zaščitnike skupnosti cesarstva, pri poznavajo in hočejo celo nadalje podpirati ustvarjeni razkroj istega cesarstva na dve samostojni državi, in so ob jednem načelno zato, da se še Galicija od-krha od tostranske polovice, kadar bo položaj za to, ali kedar bo vprašanje aktuvalno, kakor se sami (dr. Sturm) izražajo.
Udje nemško-avstrijskega kluba se čutijo že toliko krepke, da se nadejajo v kratkem doseči to, kar njim ugaja, in se čisto nič ne zmenijo ne za jezikovno, ne za drugo ravnopravnost nenemških narodov. Pogum, ki ga zdaj razodevajo tako odločno (vide dr. Plener), izvira za velik del iz nade, da nemški klub kmalu pridobe za svoje namene, in da se porodi iz obeh velikih nemških klubov zopet jedna in ista jednotna levica.
V resnici se je nemški, strogo nacijonalni klub že toliko zapletel in je toliko oslabel glede na namere, katere je imel ob svojem nastanku, da se utegne posrečiti prebrisanim starim lisjakom v nemško-avstrijskem klubu, da izpodmaknejo tla nemškemu klubu, in da tako same sebe okrepe. Vsekakor delajo ti lisjaki ravno zdaj na to, in tako je razumeti, da prekrijejo in zamolče vsakotero izjavo, ki bi nasprotovala mančesterskemu klubu avstrijskega parlamenta, in česar ne morejo prekriti, pa
pozitivno kritikujejo in uničujejo. Zdaj so se vrgli že celo nemški klubovci na Schonererja, in to celo v lastnem organu nemškega kluba, v „Deut.».che Zeitung," za katero se je najel gotovo s prekrito pomočjo nemško-avstrijskega kluba Žid dr. Fried-jurig. To pokoplje prej ali pozneje, če ne nemškega kluba samega, pa gotovo moralno moč, s katero se je bil klub porodil. Tako pa konečno preneha tudi odkritost, s katero so je označeval vsaj nemški klub na levici, in levica bi bila potem zopet, kar je bila, skoz in skoz lisičja, ter bi, kakor prej, slepila na vzgor in navzdol Nemce in druge narode, vlado in najvišje kroge. Toliko pazljivejše bo torej od slej Slovanom zabeleževati vse one izjave od nemške strani, katere razodevajo poštenejše namere nasproti potrebni politiki avstrijskih Slovanov.
Med take izjave spada govor, ki ga je imel v Hehu (Eger) 29. junija dr. Knoll, profesor na nemškem vseučilišči v Pragi. Ta profesor je poznan iz drugih izjav že od prej kot jeden najodločniših zagovornikov nemške narodnosti. Nam pa se zdi njegov govor od 29. p. m. silno pomenljiv tudi glede na slovanske težnje, zato navedemo tukaj nekaj stavkov. On pravi mej drugim: „Narodni interes zahteva, da se uraduje samo nemški v nemških krajih, ne pa, da so uradniki po slovanskih krajih zmožni tudi nemškega jezika. Poslednje je potreba državna, nikakor pa ne prednost nasproti Nemcem. Iti tako je še mnogokaj, kar se osvetljuje napačno, ker ne prihaja od stranke, ki ni popolnem ločena od narodnih strank".
Glede na narodno varstvo Nemcev v šoli in uradu, nadaljuje on potem dalje: „ Jaz sani pa sem trdnega mnenja, da najboljši pomoček, da dosežemo to, in pa da ob jednem obvarujemo tako pridobo pred vsemi politiškimi spremembami, je ločitev uprave po jezikovnih skupinah (Sprachgebieten). Kuko naj bi se taka uprava izvršila, ali s tem, da bi se vsaka kronovina z mešanimi narodnostmi razdelila v dve upravni skupini ali pa v več velikih okrožij, — to ostane predmet posebnega premišljevanja. Z ozimni na ložjo izvrsnost v obče in na izvršbo tega načela v vseh je-jezikovno pomešanih deželah bilo bi priporočati poslednje, napravo velikih jezikovnih ali j e d n o t n i h okrožij.   Stvari ni pretresati samo
LISTEK.
Dnevnik.
t Spisal L u d o v i k H a 16 v y; poslovenil Vinko.) (Dalje.)
To je bila zadnja beseda njenega malega poročila od 26. maja. Potem z očmi preleti nekaj stranij ter pravi: Od 27. maja do 3. junija seveda ni nič zanimljivega."
„Pri meni tudi ni ničesar o tebi, celih osem dnij. Že vem! bilo nama je trpko, da se nesva kar nič, niti iz daljave videla, mene še tu ni bilo . . . Dvajset častnikov obeh polkov, z generalomjjn polkovnikoma vred, pozvanih nas je bilo k manevrom, visečim se mej Vernonom in Rouenom. Jaz sem Jupitra vzel s sabo in vse moje male opombice s potovanja obsezajo le hvalo o novem konji: Jupiter brez napake . . . močan . . . ognjen in ob jednem krotak . . . Včeraj je polkovnik jahal Jupitra, tudi on pravi, da je izvrsten itd. itd. V dan 3. julija zvečer ob osmih smo zopet vrnili se v St. Germain in četrtega . . . samo dve vrsti četrtega, da, neseni
te bil pozabil, sladko bitje. Le glej: Bodem li zopet videl malo plavolasko s terase?"
„Zdaj pa poslušaj mojega 4. junija: „Vem njegovo ime; danes je njegov polkovnik obedoval pri nas . . . Točno ob sedmih je stopil v salon. Moje oči so takoj ozrle se na ovratnik njegove uniforme, in res, tu je stalo število 21 —bil je torej njegov polkovnik. Mej obedom popolnem vsakdanji razgo vor ... a po obedu, ko sem točila kavo . . . Gospod polkovnik, pravi papa, vi bi mi lahko storili prav veliko uslugo. Temu le dekletu bi rad podaril novega konja, ako poznate kako dobro krotko žival. Jaz ugovarjam: ne prekrotkega, gospod polkovnik, jaz prav dobro jaham! prav res, jaz sem prav spretna jahalka. Bodem poizvedel, deje polkovnik. Že vem, jeden mojih častnikov ima konja, kakor navlašč za vas, milostiva gospodična, jaz sem ga te dni jedenkrat jahal, res izvrsten je. Ako bi ga hotel meni prepustiti, veli papa, umeje se samo ob sebi, da bode imel lep dobiček pri njem. O! lastniku konja ni nič za lep dobiček, on je bogat, konjiški stotnik . . . Gospod de Leouelle . . . Konjiški stotnik, vsklikne Georges, ta je sigurno tisti, katerega smo
z nemško-češkega stališča; naši narodni in državni interesi zahtevajo, da se prepiri o me je, kjer koli nastajajo za stran narodnosti. Deželne zbore bi utegnili obdržati, ali treba bi jih bilo razdeliti po narodnih kur i j ah, in bi bilo glasovati po kurijah v vseh vprašanjih, ki se dosta jejo narodnosti. Ko bi se pa pri tem kazale kake težave, bi bilo osnovati okrožne zbore, katerim bi se oddajali v razpravo vsi taki predmeti, ki zahtevajo lokalizovanje po okrožjih ; deželni zbori pa bi pridržali samo one zadeve, katere je potreba uravnati neizogibno in jednakomerno za vso deželo, in katere se ne dotikajo jezikovnih predmetov. To so skoz in skoz naprave, katere ne nasprotujejo državnemu interesu, ampak nasprotno bi morale krepiti državno moč"
K temu še dostavlja, da taka uravnava bi bila obrnjena ravno tako proti germanizovanji, kakor slavizovanji in da Nemci ne zahtevajo druzega kakor nvr v svojem jezikovnem oboru in pa, da jih nikdo ne moti v gojenji njih kulturnih interesov. „K tem narodnim interesom — tako končuje dr. Knoll — pa spada se ve da tudi tesna (innig) duševna in srčna zveza z našimi brati v Nemčiji." (Konec prib.)
Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda.
(Dalje.)
Kot druga točka dnevnega reda so na vrsti poročila. Gosp. prof. Toma Zupan, ki je z redko trudoljubivostjo opravljal posel tajnika in blagajnika prečita zaporedoma naslednji poročili:
Slavna velika skupščina! Vnema za mili rod nam je 1885. leta poklonila marsikak koristen sad. Najžlahtneji vseh pa se morda sme zvati naša to isto leto v Ljubljani ustanovljena družba, z namenom, da naj bode slovenskim šolani v prospeb. Prvi je sprožil misel za tako družbo vnet domoljub — znan, če tudi nikjer ne imenovan. Oglaševal se je po časniškem potu trdeč, da bi slovenski narod pač ne mogel lepše praznovati leta smrti sv. Metoda, kot bi bila slovenska šolska družba — narodu ži-venje Te blage misli se je slovensko razumništvo radostno poprijelo. Sliod v Ljubljano sklicanih domoljubov je v ustanovni al« osnovni odbor za to družbo izvolil gg. Ivana Hribarja, Ivana Murnika,
zadnjič videli v angleškem lovskem vozu s črnim ponvjem. O! tega prav dobro poznamo; moja sestra in jaz sva ga često srečala ... To pot pa sem čutila, da so mi lica kar gorela, prav v istini gorela . . . Polkovnik me pogleda . . . gotovo je opazil. Ob desetih se je priporočil ter je odhajaje še dejal mi: Smete se zanašati name, milostiva gospodična, jutri bodem govoril z gospodom de Leonellom.
„Tako je zdaj s to rečjo. Bodem li konja kupila od njega? Papa mi je dal 3000 frankov kredita."
„Zdaj smo pri petera juliji, pri odločilnem dnevu."
„Pri tvojem prvem obisku. Prični."
Razdalja mej njima se je bila skrčila, ona je bila sedla na podnožnik pri njegovih nogah, mej tem ko je bral, prilizljivo kakor otrok svojo glavo naslanjajoč na njegova kolena ... in gospod konjiški stotnik pridobil si je od tega ugodnega položaja spretuo toliko, da je svojo malo Ivanko jako živahno potegnil k sebi ter jo večkrat poljubil. Ona skuša izmuzniti se, seveda prav počasi, dejoč: „No, prični že veuder."
Luka Svetca, dr. Josip Vošnjaka in poročevalca tem vrsticam — naročajoč jim. naj za ustanovitev Šolske družbe za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko vse potrebno oskrbe!
Brzo je vsprejela ta petorica stvar v roke; izvolivša si g. Svetca prvomestnikom. In ves odbor je, razumeč svojo važno nalogo, zbiral se prav obi-lokrat in vselej v polnem številu krog svojega načelnika, vsakokrat nalašč radi te plemenite stvari prihitelega v Ljubljano. Krstil je odbor nameravano družbo spominskim imenom sv. Cirila in Metoda, izdelal pravila ter je izročil v potrditev. — Visoko ministerstvo za notranje zadeve pa je blagovolilo 9. aprila 1885. leta s št. 5179 odobriti ta predložena pravila družbe sv. Cirila in Metoda.
Vsled potrjenja pravil je imenovan: osnovni odbor jel odpošiljati vabila po vsem Slovenskem in je po časnikih poduče val: kako in kaj pri ustanov-Ijanji posamičnih podružen izven Ljubljaue. V času svojega delovanja je po slovenskih pokrajinah odposlal do 600 listov in jih je iz vseli slovenskih pokrajin nad 200 prejel. Dosegel je toliko in toliko oskrbel, da se danes z najmanjšim naporom — z nekaterimi do vis. ministerstva pisanimi vrsticami namreč — kjer si že bodi podružua lahko prikliče v živenje.
In menite, slavna gospoda, da je bil trud osnovnega odbora zastonj? — Ne! Podružnice so se prikazovale na dan kot iz zemlje bujno raste bloga zel v pomladnjem času. — Lemalo listov, kot sami berete, izhaja zadnje dni, da bi ne poročali o svežem bitiji raznih podružen  po slovenskih deželah.
V nemškem Gradci krepko živita danes 2 po-družni; neupogljivi Celovec ima 1 ; solnčna Gorica 1 ; bogati Trst ima brezdvombeno udov najbogatejo podružno In bela Ljubljana šteje današnji dan 3. — S trmi podružnicami v glavnih mestih je, slavna gospoda, znamovana periferija družbi sv. Cirila in Metoda. — Na nas je, slavna gospoda, da se mej temi znamovanimi velikimi kraji posejejo vsa slovenska tla s podružnicami tako, kot z rodno pšenico posije poljedelec ljuba domača tla.
Naša družba pospešuje slovensko Šolstvo na katoliški podlagi. Katoliki smo vsi Slovenci; torej naj bi je ne bilo slovenske hiše, ki te družbe ne pozna. — Naša družba pospešuje slovensko šolstvo uu na ro dn i podlagi. Ker nesmo narodui le z jezikom, naj bi moral družbi pristopiti vsak narodnjak. — Naša družba politike ne pozna. Po litika razjeda, nepolitika združuje: duhovnik; zdravnik; advokat; uradnik; učitelj; kupec; meščan in seljan — tu v tej družbi bivamo vsi pod jedno streho: vsi jednomisleči kot velikanska skupina delujoča za jeden blažen smoter — za pouk drage nam slovenske mladine vseh slovenskih pokrajin v milem materinem zvuku.
Naša družba je vseslovenska — v to ime naj jo milo čuva Bog!
Potem porota prof. Tomo Zupan o dosedanjih dohodkih glavne družbe tako:
Družbi sv. Cirila in Metoda so od stanovitve pa do danes došli sledeči doneski:
1885. gld. 12. sept. Mariborska pos. kot pokroviteljica     100 — 9. okt.  Dobročinn^ spolek Brouk, Praha        5-—
On sluša. „V četrtek 5. julija.   Davi po vaji jezdili smo v stop po drevoredu ,des Loges', nazaj proti vojašnici. Najedenkrat nagloma prijezdi pobočnik,  naznanjajoč mi,  da polkovnik želi govoriti z mano.  Podam se k njemu polku na čelo.   Imel je čudno željo: bi li ne hotel brdkemu mlademu dekletu prodati svojega Jupitra? Seveda, jaz sem rekel, da ne. Zdaj po nekolikem  razgovarjanji veselo iznenadejan zvem, da je kupovalka hči nekega Lab-liniera! Oh!   Sladka plavolaska!   Da!  Ona mora imeti Jupitra! Nekaj me pa vender skrbi: Zapisnik res da pravi: Priporočati  ga je tudi za dame, a zapisnikom se ne srne meni nič tebi nič verjeti. Bože veliki, ako bi se jej pripetila kakšna nezgoda! Doma  sem imel žensko sedlo, katerega  rabi moja sestra, jahajoča z mano na izprehod . . . Pravim torej Picotu : Vzemi žensko sedlo in pojdi z Jupitrom k jezdarnici v vojašnico, vzemi tudi jedno  odejo s sabo. Jedno četrt ure pozneje je Picot na moje povelje kot dama jahal Jupitra. Nogi sem mu bil za vil v odejo, nadomestujočo jezno krilo. Jupiter takoj prične dirjati. Oh, gospod stotnik, to pa umeje, navajen je dam! Zdaj se hočem sam prepričati. Sedmin  torej sam na konja,  ravno  tako nogi imejoč
11. -	Učiteljski pripravniki iz Kopra	gld.
		•V—
20. ,	Franjo Trafenik, dekan   .   . .	10 —
23. „	J Vrhovnik, kapelan (dr. Vošnjak)	5—
23. ,	Filip Kramar, župnik (I. Hribar)	3—
7. nov		1 —
9. n	Mih. Lendovšek (z vesele družbe) 1886.	960
29.jan.	Iv. Koziuec, kapelan ....	1-—
5. febr.	F. Bradaška, ravnatelj (zabiljego)	0.50
20. jan.	Kropniško - kamenogoriška po-	
	družna (za koleke) ....	215
19. „	Ribniška podružna (za koleke) .	2.55
19. ,	Kranjska      „ „	1-25
19. „	Tomo Cikolnik,   trgovec, Mrzla	
		P -
19. ■	Jakob Hočevar, mag. farmacije,	
	Velikovec, ustanov nik     .   . .	10 —
19. ,	Matej Škofic, pos. Šent Jurij .	1 —
19. „	Iv. Šumah, pos. Senčna Vas	1 —
19. n	Iv. Volavčnik, kap. Velikovec .	P—
19. „	Iv Hribar, (kojemu so od Cirol-	
	nika Volavšnika doposlali zneske)	1- —
24. febr.	Jan Zoreč, Žužemberk   . .	1 —
9. marca „Šoštanj" podružna (prvomest-		
	nik Iv. Kačić)......	8151
23. „	Ljubljanske okolice kmetska po-	
	sojilna (dr. Vošnjak) ....	20 —
30. „	Učiteljski pripravniki iz Kopra	
		3 —
3. aprila „Ribniška" podružna (prvomest-		
	nik Martin Skubic)	180'—
8. maja	»Gorenjska dolina — Kranjska gora" podr. (prvosednik m denar-	
	ničar Val. Bernik).....	60 —
5. junija »Blejske" podružne (denarniča-		
	rica Agneza Zupanova)	28' —
17. ,	„Železniška" podružna (prvosed-	
		25 60
20. ,	„Loška"   podružna (denarničar	
	Simon Zupan)......	6S- —
30. „	Izvanakademična podružna Gra-	
	ška (prvosednik Fr. Bradaška)	60 —
30. „	„Tržaška" podružna (denarničar	
	V. M. Živic).......	150 —
30. „	»Loški Potok" podružna (prvo-mestnik Ant. Žgur) ....	
		126. -
	„Kamenogoriška" podružna (pr-	
	vomestnik Lovro Bernik)   . .	7234
3. julija „Goriška" podružna (prvomest-		
	mestnik dr. A. Gregoršić)   . .	23' —
8. „	„Šentjakobska Ljubljanska" (de-	
	narničar A. Žlogar) ....	101*—
	Vsi dohodki   . .	1160.50
Tem dohodkom nasproti bilo je 145 gold. 75 kr. stroškov, torej je čistega prebitka 1014 gld. 75 kr. od katerih je 910 gld. v kranjski hranilnici naloženih (knj. št 153. 519.) Kakor iz tega iz-vestja razvidno, večina poddružnic še ni poslala nabranih denarjev glavni družbi, ker slednja še ni imela stalnega odbora in blagajnika. Imetek družbe sv. Cirila in Metoda mora biti že precejšen, koliko ga je, bode se v kratkem dognalo. Za sedaj naj omenimo, da v gori navedeni vsoti še ni onih 300 gl., ki jih je banka „Slavija" darovala, da ima samo I. Ljubljanska poddružnica že 966 gl. 88 kr. v gotovini,
zaviti v odejo, izpodbodem  Jupitra, zapodim ga, in ko je tako tekel in dirjal, pravim sam v sebi: To je vender čudno, da se kot dama odlikujem v tej smešnej  opravi, in sicer samo iz tega uzroka, ker sem se pred štirinajstimi dnevi na železnici nameril na malo plavolasko, čitajočo anglešk roman! . . . Toda, konec besedij,   Jupiter je dober   konj za dame . . . ima naj ga. Ali kako naj ga jej dam? naj-priličnejše bi pač bilo, da konja izročim polkovniku, naj stori ž njim, kar sam hoče . . . Ne, rajši grem naravnost k njej,  in sicer pri tej  priči. Odidem, Picot pelje Jupitra za mano.   Dospeva, stopiva na dvorišče, jaz pogledam Picota, on se zvito nasmehne, kakor da hoče reči: . . . umejem, zategadelj me je moj stotnik poslal na ogledi . . . Pozvonim . . . Gospod Labliniere?   Gospod je v Parizi — in milostiva gospa ? Je doma Nesite jej mojo karto, recite jej, da sem prišel zastran konja.   Služabnik odide oznanjat me . . .  Ako pa nje ni doma? Uvede me . . . Bila je tu! s svojo materjo, babico, malim bratom in črnim kodrom. Kar se je dalje pripetilo, mi je nejasno.   Gotovo sem bil neslan.   Temno se spominam, da je bilo govorjenje o uzdah in brzdali s stranicami,  tako zvanih pelhamih, o podprožnih
da je včeraj poddružnica Gornjegraška uplačala 130 gld., in da imajo vse poddružnice že znatne vsote nabrane, mnogo podpor pa za gotovo obljubljenih. Dosedanje premoženje družbe iznaša vsekako nekoliko tisočakov. (Konec prih )
Politični razgled.
iVotraiije dežele.
V Ljubi j ani 6. julija
Ko bi moravski namestnik ne vsprejel dežel nozborskega mandata, mislijo Čehi nek da za Ogersko Hradišče postaviti za kandidata dr. Ema-nuela Kusy-ja, namestniškega sovetnika in deželnega zdravniškega referenta. Dr. Emanuel Kusy je brat pokojnega državnega poslanca dr. Volbenka Kusy-ja. Vsi nemški liberalni listi spominjajo nami stnika, da so uradni listi zatrjevali, da mandata ne bode vsprejel. Na ta način mislijo nemški libe-beralci ga prisiliti, da bi odložil zopet svoj mandat. Nadejamo se, da ne bodo dosegli svojega namena.
Prvi korak za obnovljenje pogajanj o carinskih taritih mej avstrijsko in ogersko vlado se je že storil'. Avstrijska vlada poslala je namreč ogerskej noto, v katerej jej je naznanila, kako je avstrijski državni zbor premenil carinski tarif, ter jo povabila, da se zopet začne pogajati o tej stvari.
VnaiUe države.
Več oboroženih Turkov je pri Kolašinu prestopilo črnogorsko mejo in zažgalo več hiš. Dva črnogorska kapitana so ujeli. Turki so zaseli utrdbe. Ko so Črnogorci dobili pomoč, začeli so boj ter Turke porinili čez mejo. Črnogorci zgubili so 7 mrtvih in 13 ran,enih. Kakih 50 Turkov so Črnogorci obkolili, pri njih sta ujeta dva črnogorska kapitana. Črnogorci so zahtevali, da njim kapitana izreče, drugače jih bodo pobili brez vse milosti. Ali so ja spustili, o tem še ni nobenega poročila. Kake nasledke bode imel ta napad, še sedaj ne moremo soditi.
Ruska vlada ima nekda dokaze v rokah, da jo Turčija v sporazumi j enji z Anglijo in z bolgarskim knezom delala na to, da se izrine ruski upliv iz Bolgarije. Zategadelj je v Carigradu ruski poverjenik. Onou, tako odločno zahteval, da Porta proteatuje proti postopanju bolgarskega kneza, ter da plača 200.000 funtov odškodnine, ki jih še ima plačati ruskim podložnikom Turčija pa je na to takoj naročila bolgarskej vladi, da naj gleda, da sebranje sklene zmerno adreso. Konservativci in zmerni Karavelovci so se že bili dogovorili o načrtu adrese, katera bi izjavila obžalovanju bolgarskega naroda, da se je tako odtujila Rusija. Ta načrt se je sporočil ruskemu veleposlaništvu, ki je izjavilo, da je zadovoljno ž njim. V sebranji se pa zanj ni mogla dobiti večina. Rusi so zaradi tega jako nevoljni in njih listi že zahtevajo, da bi Turčija vzela knezu Aleksandru generalno guveruerstvo.
Poročila, da Itiisija zbira čete v Besarabiji so izmišljena. V Besarabiji so res tri popolne vojaške divizije. Temu pa ni povod to, da bi Rusi se pripravljali za kako vojno. Zbrali sa tam večje vojaške sile le zategadelj, ker je car obiskal južno Rusijo. V Rusiji vselej pri tacih prilikah zbero mnogo vojakov, da stražijo vse železnice. Te divizije se pa neso še nikamor premaknile, ker car pride jeseni še v južno Rusijo k manevrom.
V Parizu bil je velik monarhističen banket, katerega se je udeležilo 150 francoskih monar-histov. Senator grot Lunbert Saint-Croix je izjavil pri tej priliki, da bode monarhija ozirala se na nekatere reforme, a socijalnega reda ne bode pustila rušiti ter omejila bode splošno volilno pravico.
Špaujska zbornica vsprejela je z 233 proti 58 glasom adreso, s katero je odgovorila na pre-stolni govor. Pri jako burnej debati izjavil je mini-
jermenih z obroči itd Zdi se mi tudi, da sem jej rekel, da je konju Jupiter ime, in odhajajo, naj ga poskusi jeden, dva tedna ... O ceni se je moralo seveda tudi govoriti, a o tem so rai besede malone zamrznile v ustih . . . Konja jej vender ne morem podariti! Vzeti moram torej njen denar! Skupno se podamo na dvorišče, in tu, pri Jupitru, uprav tako neslan aboten razgovor, kakor v salonu. Na vso moč rad bi bil rekel mičnemu dekletu: Vi ste angelj, jaz vas obožavam! Mesto tega pa sem rekel: Konju je treba vsak dan dati deset litrov ovsa itd. Govoril sem neverjetne budalosti; da konj more nositi le majhen tovor, da bode zato mnogo srečnejši pri njej, nego li pri meni. Kakšen reven utis sem moral pač delati s takimi frazami! Naposled sem odšel s Picotom. Tako dobro mi je delo, ko sem ga čul dejočega: Prav za gotovo vem, da me je zala plavolasa gospodična zopet spoznala. . . tako čudno me je pogledala, bogme! do dobrega me je bila proučila, razgovarjajočega se z vratarjem."
„Ti vrli Picot, prav za prav je on nekakšen začetnik najinega zakona."
„Res je, preljuba Ivanka, zaradi svojega po* zvedovanja." (Darje prih.)
sterski predsednik, Sagasta. da so republikanci sovražniki domovine, da se bodo pa ministerstvo vkljub temu držalo liberalnega programa.
\<>mšl4i zvezni sovet ni dovolil, da bi država dala kak donesek za razstavo v Berolinu. Temu so nekda ugovarjali zastopniki južnih držav, ki se nič posebno ne naudušujejo za Berolin. Nemški obrtniki pa tudi neso nič prav marali za razstavo. Stalo bi mnogo, da se Nemčija pokaže dostojna pred svetom, koristi bi pa nemška obrtni j a morda dosti ne imela. Kakor se govori, pa tudi Bismarck sam ni bil nič kaj vnet za razstavo. Morda se je kancelar celo bal, da bi nova razstava le dokazala, da so Nemci še daleč za Francozi zaostali.
Minuli teden bil je za angleške konserva tivce srečen. Pri volitvah dosegli so velike uspehe. Do sobote zvečer bilo je voljenih 188 konservativcev, 26 Gltulatonu nasprotujočih liberalcev, 54 Glad-stonovcev in 27 Parnellovcev. Konservativci pridobili so 16, Gladstonovci 9 in liberalni unijonisti pa 1 sedež. Da bi konservativci sarni dobili absolutno večino, tega nikdo ne verjame. Res je mogoče, da Oladstonovci in Parnellovci sami zase večine ne bodo imeli. Ker pa konservativci sami ne bodo mogli prevzeti vlade, bode pa najbrž ostal Gladstone. Pogodil se bode s Hartingtonom in Chamberlainom, kako naj premeni irsko predlogo. Irci bodo dobili svoj zakonodavni zbor, četudi bode sprva njegov delokrog jako omejen. Ker ne bodo rok križem držali, bodo pa pozneje dosegli večjo avtonomijo. Angleži se bodo vedno bolj sprijaznili z mislijo, da je tudi v njih interesu, ako dado Ircem večjo samoupravo.
Dopisi.
Iz Ljutomera 4 julija. [Izv. dop.] Pri volitvah, ki so se vršile 2. in 3. julija t. 1. za bodočo triletno dobo v okrajni tuk.ijšni zastop so bili sledeči gospodi izvoljeni in sicer iz skupine velikih posestnikov: Ivan Kukovec, teržan in deželni poslanec; Ivan Skuhala, župnik; Anton Šlam-berger, c. kr. notar; Ivan Kryl, učitelj meščan ske šole, vsi v Ljutomeru, in sledeči pusestniki : Andraž Mihalič iz Malenedelje, Anton Peto-var iz Bunčan, Martin Babic iz Krap j a, Josip Raj h iz Mote, Nace Mohorič iz Podgradja, Matjaž Slavič iz Bučečovec iz skupine kmečkih občin sledeči posestniki: Ivan FarkaŠ iz Iljašo-vec, Josip Slekovec, u Kokorič, Josip Kost iz Kristane, Anton Božič iz Radoslavec, Josip Šijanec iz Stareceste, Matjaž Zupauec, Jožef Novak iz Stare vasi, dr. Jožef Le bar iz Križovec, Ivan Vaupotic in Jožef Gomilšek zadnja dva tržana v Ljutomeru — in iz skupine trgov: Nace Kornpichl, And. Terstenjak, Ivan Grosskopf, J. Novak, Ivan Schwarz, Josip Steyer in AdamHuber vsi tržani v Ljutomeru — France Jurinec, France Gaber c in Anton Košar, tržani v Veržeji. — Da bodo izinej imenovanih razen onih za Ljutomerski trg izvoljenih, vsi drugi, ki so odlični in odločni narodnjaki, načelnikom okrajnemu zastopu zopet izvolili prejšnjega, dolgoletnega načelnika gospoda Ivana Kuk o v ca, pač ni treba poudarjati.
Domače stvari.
— (Povodom Trubarjevega večera) došli so naslednji telegrami:
Zagreb. Zagrebški Slovenci kličemo: Slava Trubarju, ki je delal za vse razrede slovenskega naroda, za našo uzajemnost na jugu in zaslužil hvaležnost slovenstva in slovanstva.
Benigar. dr. Celeatin, Marn, d r. M u š i č, S t o ž i r, V a 1 j a v e c, dr. V i dri e\ Župan.
Dunaj. Slava Trubarjevemu spominu, njegov značaj in ljubezen do naroda bodi vsem rodoljubom uzor. „Slovenija."
St. Paul. Slava Trubarju in tovarišem pisateljem. Fekonja.
Trst. V Čitalnici zbrani spominamo se z Vami prvega našega književnika in kličemo njemu in Vam: Slava: Trubarjevi čestilci.
— (Veselica čitalniškega pevskega zbora) na čast došlim poverjenikom društva sv. Cirila in Metoda vršila se je, kakor je bilo že vče-raj omenjeno, vseskozi sijajno. Ob 8. uri zvečer lili so že zasedeni vsi spodnji prostori čitalniški, U kdor je pozneje prišel, teško mu je bilo dobiti stola. Mej občinstvom videli smo veliko tujcev, posebno veliko zastopnikov napominjanega društva. Tud, nežni spol krasil je v lepem številu to pevsko veselico. Mej zbori so se občinstvu najbolj dopali Fors;erjeva „Pobratimija" in pa Vogelnova „Cigani", k)er sta se naša veleznana solista, gg. Meden in Puchar, posebno odlikovala.   Obe točki sta Be mo
rali ponavljati. Tudi čveterospev „Zvonček" morali so ponavljati naši mladi slavčki, kateri so včeraj prvikrat nastopili in dobro ter precizno peli. Veselje in navdušenje prispelo je pa do vrhunca, ko so se čuli mili glasovi naše znane čvetorice gg. Medena, s t a m c a r j a, Puciharja in Pater-nostra. Ploskanja in „dobro!"-klicev ni bilo prej konec, da so morali oba čveterospeva ponavljati in še jednega dodati. V tem splošnem veselji vzdignili so g. Medena in ga na ramah okolu nosili, občinstvo pa je klicalo: Živio Meden, naš slavček! Vojaška godba svirala je izvrstno, le obžalovati je bilo, da nesmo slišali niti jedne slovenske ali sploh slovanske pesni, ker bilo jej je „von oben' sploh prepovedano svirati slovanske komade, zakaj, nam pač ni umevno. Res zadnji čas bi bil, da si napravimo dobro mestno godbo, ker le potem slišali bo-demo naše lepe, mile pesni svirati. Omeniti je še, da so dobitki velike loterije bili kaj krasni. Sreček prodalo se je pa tudi veliko, in to gre v prvi vrsti vsa čast in hvala gospicama B. in S., ki sta bili tako prijazni in se trudili srečke prodajati. Kdo bi ne kupil od takih krasotic? In kaj sta rekli: ako ti je bila Fortuna nemila: V igri nesreča pomeni v ljubezni srečo! Bog zna, sta li tudi povsodi pogodili ? Pevci znajo na ta večer gotovo ponosni biti v vsakem obziru, tudi v materij al nem, kajti kosmatega dohodka bilo je nad 270 gld.
— (Mejnarodnega krčmarja) imamo v Ljubljani in sicer na južnem kolodvoru. Ko se je včeraj pripeljalo več rodoljubov s Štajerskega in hotelo v restavraciji okrepčati se, ni bilo mej vsem osobjem nikogar, ki bi znal ali hotel slovenski govoriti. Ko so vsled tega poklicali restavratthja Ko niga, odrezal se je oholo, da res nihče slovenski ne zna, ker tega tudi treba ni, kajti on Konig, je „international". Gospodu Konigu, ki je iz Gradca precej oskubljen semkaj prišel, bode treba tukaj poraslo perje malo pristriči, pred vsem pa povprašati južne železnice ravnateljstvo, kaj k temu pravi. Občinstvu pa bodi ta notica „avia a u lecteur!"
— (Glas iz mej občinstva.) Prijavila se nam je novica, da filharmonično društvo s prihodnjim šolskim letom razpusti svojo šolo trobcev, in da je odpovedalo službo dotičnima učiteljema, ker nema zadostnega števila učencev. Odkrito rečeno, zdi se nam ta ukrep jako umesten, a ne iz navedenega uzroka, ampak zaradi tega, ker je ta šola glede na slabi uspeh in na prevelike stroške bila nepotrebna. Mestni zastop je v začetku tega leta, ko je svoj budget razpravljal, imenovanemu društvu letno podporo še na dalje le pod tem pogojem dovolil, da se izkaže s primernim številom vsaj deset učencev. Iz tega izkaza razvidelo se je, da ima šola samo jednajst učencev in da ti stanejo na leto celih 1200 gld. — 800 gld. za učitelje in 400 gld. za druge potrebščine, tedaj nad 100 gld. za jednega učene*, na katerem znesku sta konkurirala hranilnica s 600 gld. in mesto z 200 gld. — ostali znesek 400 gld. — pa so sami dodali. Nehote" se nam je takrat urinila misel, da je to velika potrata, in da bi bolje kazalo, tako ogromno svoto s pomoč o še drugih merodajnih faktorjev raje porabiti za uzdrževanje mestne godbe, katere gotovo vsakdo pogreša, zlasti pri koncertih, v gledališči in še pri tisoč drugih prilikah. Sramota je vsekako, da je nemamo. Če bi se fihnarmonično društvo, mislimo si in tudi hočemo preverjeni biti, da je mejnarodnega značaja, združilo v ta namen na priliko z mestno gosposko, z „Glasbeno" Matico, z veteranskim društvom, katero je že no davno to misel sprožilo, in tako dalje, ne bilo bi treba prevelikega napora, da bi se tako blago podjetje popolnem posrečilo, ustreženo bi bilo mnogim željam, ustreženo bi bilo časti našega mesta. Ko smo nekdaj tako godbo tukaj imeli, bilo je 24 godcev, dobro so se že izvežbali, a prenehati so morali vsled slabega soglasja v dotičnera odboru. Izjavili so se pa, prodno so se razšli, da jim ni treba višje gotove podpore, nego samo 1000 gld. na leto. Dodajmo še 1000 gld. — tako bi stala godba na leto 2000 gld., katerih ne bo težko skupaj spraviti, če je samo filharmo-nikarjem bilo mogoče potrositi za šolo trobcev 1200 gld., in imeli bomo mestno godbo, trobilna šola pa bo v tej mestni godbi sama po sebi se uzdržavala in naraščaj bo gotovo večji, nego v do sedaj obstoječi šoli. Obrni mo se tedaj v prvi vrsti na filharmonično društvo, naj še korak dalje naredi in v tej zadevi inicijativno poprime, ali pa naj mestni zastop sam v to svrlio potrebno ukrene.
— (Priznanje.) Kakor čitamo v „Laiba-cher Zeitung," je notranji minister deželno vlado kranjsko pooblastil, da občini Postojinski izreče priznanje za zdravstvene naredbe povodom binkostne veselice v jami.
— (Veliki sv. Petra in Pavla somenj) bil je včeraj prav dobro obiskan. Živine prignalo se je na sejmišče 1582 glav in sicer: 684 konj, 387 volov, 386 krav in 126 telet Domačih kakor tujih (Lahov in Nemcev) kupcev je bilo mnogo videti in so tudi veliko konj in volov, skoro vse najlepše pokupili. Hudo v ceno prodajala so se teleta, tako da se je živo tele dobilo za 8 — 9 gld., boljša teleta prodajala so se po 14—15 kr. stan funt na Živo vago. Vreme bilo je krasno.
— (Kranjska eskomptna družba v likvidaciji) bode počenši z dnem 16. t. m. izplačevala zopet po 12Va°/o dotičnim svojim upnikom.
— (Prememba v posesti.) Hiša Mihaela Dimnika na sv. Petra cesti poleg Jarneja cenjeno na 12.000 gold., kupil je na eksekutivni dražbi mestni odbornik mesar gospod Počivalnik za 10.790 gld. in bode v kratkem otvoril gostilnico. — Hišo. g. Pauerja (Činčare) na sv. Petra predmestji, cenjeno na 19.000 gld. kupil je na eksekutivni dražbi zasebnik gospod Zierenstein za 11.700 gld.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca junija 1523 strank 408.380 gld. izplačalo pa se je 1847 strankam 389.784 gld. 70 kr. V 2. četrtletji uložilo se se 106 prošenj za 93.584 gld. 70 kr. posojil. 98 prošnjam se je ustreglo.
— (Delo i iredente.) Dne 30. junija našla sta dva čolnarja, vozeč kamenje iz Kopra v Trst, v zalivu Tržaškem 1 Va morsko miljo od obali in le 5 čevljev pod gladino velik peklensk stroj, ki je okolu 200 kilogramov težak. Ker je bil ta stroj v morje spuščen na mestu, kjer se navadno usidra vaj o naše oklopnice, ni teško pogoditi, kak mu je bil namen. Sreča, da se rečeni torpedo ni sprožil, ker je menda voda prodrla vanj, ali pa, ker je bila morebiti sestava napačna.
-— (Za kolero) zbolel in umrl je v Trstu v nedeljo 19 leten delavec. V hiši, kjer je umrl, storili so se vsi potrebni zdravstveni koraki.
— (Na Reki) je v soboto jedna osoba za kolero zbolela in umrla, v nedeljo pa jih je troje zbolelo, od katerih sta 2 umrla. Več ljudij je Reko ostavilo, tujcev ni blizu, Opatija je prazna.
— (Iz Vipave) dne 5. julija: Pretekli teden sta dva mlada pastirja pri Poljanah velikanskega orla ubila. Napal je jednega, ko sta šla iz hoste in Bi ga hotel izbrati za svoj plen, a drugi pastir vrže hitro butaro raz sebe, zgrabi poleno in udriha tako dolgo po orlu, da se je zvrnil na tla. Tako rešil je svojega tovariša, kateremu bi se bilo sicer slabo godilo. Orel meri z razprostrtima peruti ma 2 metra 30 centimetrov in je nad 6 ki. težek. Moral je biti strašno gladen, kajti pri razparanji se je videlo, da je imel popolnem prazen želodec. To je bil torej uzrok, da se je človeka lotil. Ubitega orla bi bili poslali v muzej, a ker je glava vsa razbita, ni za tako rabo.
— („Glagolsko mašo") za čvetero moških glasov in pisano v latinici izdal bode v nekoliko dneh g. Valentin Kosovel v Trstu. Ta maša pela se je lani prvikrat v Krku na vsestransko pohvalo. Uglasbitelj posvt til jo je velezaslužnemu zastopniku istrskih Slovanov g. dr. D. Vitezicu. Cena jej bode 80 kr. Priporočamo ta proizvod vsem prijateljem izvirno narodne glasbe, pevskim društvom, duhovnikom, učiteljem in organistom. Naročniki naj se oglašajo pod naslovom: BGosp. Valentin Kosovel. Slovanska čitalnica v Trstu."
— (Izpred porotnega sodišča.) Jako redek slučaj, kakor je dobro opazil zastopnik državnega pravduištva g. dr. Fer j ančič obravnaval se je dne 1. t. m., da so bile ženske ropa sozato-žene. Šest zatožencev sedi na obtožni klopi. Andrej Kokalj, čevljarski pomočnik 17 let star, Janez Ko-kalj, čevljarski pomočnik 22 let, France Klemenčič, Čevljarski pomočnik 17 let, Reza Klemenčič, baj-tarica 52 let, Marija Klemenčič, kmetska dekle 24 let in Marijana Klemenčič, kmetsko dekle 18 let stara. 18. februvarja bili so vsi zatoženi zbraui v slaboglasni hiši Reze Klemenčičeve v Kovorji pri Tržiči, ko pride 73letna krainarica Katarina Pre-sterb v hišo terjat Rezo Klemenčič za 4 gld. Ko so kupili od kramarice dva robca po 17 kr., odšla je iž hiše proti domu. Reza Klemenčič pravi Andreju Kokalj u,  naj gre za kramarico  in jej vzamo
denar. Vsi so pritrdili nasvetu, katerega je jako gorko zagovarjala Reza Klemenčič. Janez Kokalj da Andreju Kokalju svoj nož, da bode ž njim kra-marico strašil, France Klemenčič pa je prinesel iz kuhinje pest saj, da se Kokalj namaže po obrazu, da ga ne bode kramarica poznala. Kokalj je dvomil, ali bi šel ali ne, a vsi posebno Reza Klemenčič so mu prigovarjali, da se ne bode ničesar zvedelo in vse ostalo na tihem. Andrej Kokalj potem z nožem v roki steče za kramarico, se zaleti v njo in zakriči: .Prekleta baba daj denar, če ne boš crknila"! ter nji vzame šiloma vrečico, v kateri pa je bilo le nekaj kave in cikorije, potem pa poseže v desni žep in jej vzame mošnjiček z 20 gld. ter zbeži. Doma so vrečico zažgali, nož pa vrgli proč. Zatožena Andrej in Janez Kokalj dejanja ne tajita, Reza Klemenčič, katera je v prvi vrsti kriva hudodelstva, pa se skuša izgovarjati; 17 letni France Klemenčič, Marija in Marijana Klemenčič trde, da so bile res poleg, ko se je rop sklepal, a da neso prigovaijale. Porotniki (načelnik g. Zelen) so krivim spoznali Andreja Kokalja hudodelstva ropa, Janeza Kokalja in Rezo Klemenčič soudeležbe hudodelstva ropa jednoglasno, Franceta Klemenčič, Marijano in Mico Klemenčič pa so proglasili nekri-vimi. Sodišče je obsodilo Andrej Kokalja na pet let teške ječe, Janez Kokalja na štiri leta teške ječe, Rezo Klemenčič pa na osem let teške ječe, poostrene pri vseh treh s postom vsak mesec. Nekrivima proglašeni dekleti sta se veselja jokali.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Reka 5. julija. Od tod odhaja mnogo rodbin iz strahu pred kolero na Kranjsko in Štajersko. Fužine so ubežnih rodbin prenapolnjene, isto tako Delnice, Lokve, Karlovec, celo v Zagrebu jih je že nekaj. Po ukazu hrvatske vlade se na postaji v Bakru vsak potnik preiskuje, kdor je sumen, mora nazaj. V Fužinah se dezinficira vsak z Reke prihajajoč vlak. Po izvestji dr. Kalivode je gotovo, da imamo na Reki azijsko kolero.
Gradec 5. junija. Mnogobrojen shod zidarjev sklenil resolucijo, da se mora delavni Čas skrajšati ali pa mezda za 20°/o zvišati. Dunajski zidarji so brzojavno naznanili svoje soglasje.
Lienz 5. julija. Vse iskanje po ponesrečenih turistih grofu Pallaviciniju in pl. Cro-melinu dozdaj brezuspešno.
(Mejni grof Pallavicin< in pl. ('romoliu, tajnik inozemskega poslaništva, odšla sta z dvema voditeljema dne 25. junija na Veliki Zvon, hotec na najnevarnejšem kraji dospeti na vrh. Domneva »e, da je vse Štiri plaz podan). Uredn.)
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   .   .   14941 gld. BO kr.
G. Ivane pri veselici bralnega društva v
Velikih Laščah 28. februvarja nabral f>   „   — „
Josip Knhar. tajnik banke „Slavije".   . 5   „ —
Jan 1'fibil   knjigovodja banke „Slavije"
Vik, inženir v Ljubljani......
Josip Doglli, zastopnik banke „Slavije* v Siediftc-i..........
Dr» Valentin Krtiper v Ljubljani      . .
Margarita ra , Sokolovi4 maskaradi za prodani,- marjetice........
Poletju na „Sokolovi" maskaradi .   . .
Dr. V. Gregorift v Ljubljani kot družabnik za 1. 1886 ..  . .'......
Zastopnika banke „Slavije":
Fran Colario v Glinjah .   — gld. 63 kr.
Ivan Graber v Štabna .  —  ,,  24 ,,
VII. i  k 11 z earHke ilin/hc.
5 10
30
80
76 10
10 —
Miha Ferjati, zastopnik banku „Slavije"
v Maribora..........
Zastopnika banke „Slavije" : A. Marinu; v Podravljah   — gld. 32 kr. Joa. DogSa v Središči         1   ,,   22 ,, Vesela iiruzha na g. A. Leskovčevej pristavi zložila..........
Zastopnika banke „Slavije'' : F. Perko v Novem mesta    3 gld. 28 kr. Vekoslav Sorć v Dolci .   —   „   76 „ P & K. Seeuiar-n, meščanu v Ljubljani . Jan Pribil, knjigovodja banke „Slavije" Avg. Štnmcar, uradnik banke „Slavije" .
Vkupe   .   . .
—   „ 87
96
4 10
2
54
17
04
If>i 89 gld. 41 kr.
Prenesek
Krajcarska poddružnica v Ljubljani ipo-veritnik g. F. Lah' na kuj. št 4t5. .
Krajcarska poddružn ca v Ljubljani poverjenik g. G. Pire) na knj. št. 42^ . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani na knj. St XL1V. in sicer:
I.an Hribar.....3 gld. — kr.
UradBiM banke „Slavije"    1   ,.   10 „
Krajcarska poddružnica v Ljubljani poverjenik g. dr. E. V.) na račun knj. St. XXIII........... . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. A. Premk> na knj. St. 291.
Krajcarska poridrnžniea v Trstu poverjenik g. V.Kalisttr) na knj St. XXVIII.
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. V. Gregorič) na knj. št. 410.............
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. K. Pire) na račun kni. St. XII.............
Makso Pleteršnik na račun knj. štev. LXXVHI...........
Poverjenik v Tržiči na kni. št 399  . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjen k g. E. Lah) na knj. št. 434 . .
Krajcarska poddružnica v Ljubljani (poverjenik g. dr. V. Gregorič) na knj. št. 412 in 413..........
Krajcarska poddružn'ca na Dunaji (poverjenik g. Fr. Du'ar ostanek na knj. .št. 149 in na račun.......
Poverjenik g. Viktor Klinar na knj. št. 15
Poverjenik g. Gregor Majnik v čitalnični kavarni v Ljubljani.......
Julij Rosina v Loži na račun knj. štev. LXVI.............
Dr. V. Gregorič na knj. št. 84 o tanek .
Makso Pleteršnik na račun knj. štev. LXXVIII.......... .
Miju Dolinar v Veliki Dolini na knj. št. 358 in 427 ........' . .
Dragotina Sare v Mozirji na knj. št. 85
Gdč. Eliza Železnik v Ljubljani na knj. št. 79........,   .   . .
Gregor Majnik, kavarnar v Ljubljanski
Čitalnici na knj. št. 437 ......
Vkupe   .   . .
1113 tcld. 91 kr.
M « - „
H „ - „
12 ,, ,,
13 „ - „
12 „ - „
20 „ - „
8 - „
12 h - o
12 „ - „
24 m — ..
5 m -
12 „ -
12 ,, -
17 „ -
H o -
8 u -
5 —
20
12 12
1366 trl<T 21 kr.
Tujci:
5. julija.
Pri nn: Maletz iz Gradca, gnba. — Sehmied z Dunaja. — pl. Dr. Gelettich, Fischer iz Reke.
Pri Hflklfel l Wenger, Novak z Dunaja. — Richter iz Karlovca. — pl. Bon iz Trsta. — Just I Dunaja. — Pola k iz Kočevja. — Ni klas z Dunaja.
— pl. Dorotha iz Za-Tašek iz Celovca. —
Meteorologično poročilo.					
! a	zevanja . J   |  v vam.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- ! krina v mm.
5 julija. J	7. zjutraj 737-94 um, 2. pop.   736 05 mm. 9. zvečer 73696 m...	138" 0 27 6" C 200' C	brezv. si. j z. si. j z.	megla d. jas. obt	0-00 ■ m.
	Srednja temperatura 20*6", Z8		i W° n	a d uormalom.	
dne 6. julija t. 1
(Izvirno tek-grafiono poročilo )
Papirna renta .... .....85 gld. 20
Srebrna renta ......
Zlata renta..... .....
, marčna renta .   . ,
Akcije narodne banke .....
Kreditne akcije..... -
London
Srebro ......
Napol. C. kr. cekini Nemške marke
4°/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 1^64 100 ^ld.
OgTika zlata renta 4°/,. Ogrska papirna renta 5"/, 6" M Štajerske zemljišč., odvez. oblig. Dunava r g. srečke 5-' , 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4Va°/o z-ilt' zast- H*" Prior, obllg. E!i/,abet:ne zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinaiulove sev. železnice Kreditne arečko .       100 gld.
RudoMove srečke      .... 10 Akcijo anglo-avstr. banke .       120 ,, Tramm\vay-druŠt velj. 170 gld. a. v
	
	, 95
117	. 80
102	. —
s 74	—
276	
126	, 40
10	, 01
5	. 94
t>2	i 05
131	n 75
1.8	
105	65
94	. 80
[06	. 20
117	, 10
124	■ 75
98	. 85
177	■ 25
18	. 75
114	. 50
201	
kr.
T malem taloiniltvu /t ixJla in se dobiva po vseh knjig* tttmdtaA kmjikica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. 3*U P^e v 8° s podobami. Alehko vezana stane 50 kr.
Krasna domovina nala si svojimi potoki, rekami in jeteri j, ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kakm druga deiela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in uprav /jati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gor\ omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb m povtdigo narodnega blagostanja, dobro dollo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjiiico osebito velečestiti du hovlčini, učiteljem in temljilkim posestnikom, ker sva uverjemm, da jo bodo t velikim zanimanjem prebirali ter it nje črpali gttev* lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr Čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(855—6)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je 17sla krjig 1 :
Kn fli°»£*fc*ei»iiii korenom.
Povest  iz  življenju  kitajskih   pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksiinov.   Poslovenil  J. P.   M1. 8",   141   stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
Št. 11504.
Raze/las.
(479—2)
Iz zdravstvenih o/irov zdi so mugistratratu potrebno v dogovoru s tukajšnjim zdravstvenim svetom sledeče določiti:
1. Vse grebenične in druge gnojne jame je najpozneje v teku
14 «lini t. J. «lo 1». t. m. izprazniti, sicer jih bode magistrat na stroške gospodarjev izprazniti dal
2. Pri izpraznjevanji jam in pri odpeljavanji gnoja držati se je strogo določb, ki so bile razglašene s tukajšnjim razglašeni z dne 28. julija 1879, št 8025, dostavlja se le š<\ da je g»rc<l IO. uro SRvefer prepovedano ne !e gnoj izpeljavati, ampak tudi z nakladanjem gnoja pričenjati.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 8. julija 1886.
Župan: Grasselli.
O G 2Li JL S
1000 knjig „LIRA in CVETJE",
zbirka vsakovrstnih pesnij, je na prodaj, katere je ra J k i Ivan Dolinar založil in na svetlo dal in katere,
žali Bog, ni utegnil razprodati. Da se na r&ojo mu čast n-si, ker tiskovina se n plačana, priporoča to knjigo vsem čč. rodoljubom MoprbgH rahjcegii Dohnarja in sicer za -/nizano ceno 44) kr. svusek prost poštnine.
Spoštovanjem
Katarina, vdova Dolinar,
(173-2) Trat, Via Ferrlera 8Š8*
{Med vsatovjij
1
1
1
Ko. SO lrr.
Garantiran pitanec
v Akatljah po 5 Ko , Ko po a<i lir., Skutlja 30 kr., Se pošilja po poŠti proti predplačilu ah povzetji. "V t&kitlili na dcl>elo *;<;n«''{<».
OROSLAV DOLENEC,
v Ljubljani, Gledališke nlice.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Deželna
I Uspešni lek za želodčne bolezni. RO^&ŠkcliT    vinom mešana prijetna hla
slatina. Tempeljski in Styria-vrelec.
dilna
pij; al. (149—8)
S Dobiva se pri jr. f/iti. MitMstnef-.ii* kakor tudi pri 4 K.'^-'. Josipu Fabian-u. C. C. Ilolzer-jl, Peter Lassnik-u, T J. iAickmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u &  Weber-jl,  Josiptt  Terdini v MJuitf/tiiii.
:"ty I ^zavarovalno društvo
^frj&'l&r Filijala za Avstrijo:
Dunaj, Glselastrasse iti, i Pešta, Franz - Josefsplalz
v hiši druStva. |      št. 5 in 6, v hiši druStva. ^
Društvena aktiva..................frank. 91,064.n4tt*54
Letn' dohodki na preraiiah in obrestih dnč 30. junija 18S1 ... ■ Izplačitvo zavarovalnin in rent in zakupnin i.d. za obstanka c1 *u-
5i.va a848) več kot............... „
V slednjej dvanajstmesečnej poslov.ilrej  perijodi u'oVlo ae je pri
drušlv u za............. •   • n
ponudb, vs'ed čC8:ir zn: sa skupr: znerek za ob t:»nk:i d uštva na uloženih ponudbah več kot...........
Filijala za Ogersko:
17,^26.008-77
104,776.000-— f
66,393.200'—
1.391,16iJ.329'—
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavua agentura v I (ubijani, na Tižaškei cesti št. 3, 11, nadstnjopje pri Ci-uidlo Ze^clikotu. (l7g—3)
iicdaceJ/ m odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne'
88