Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 65. kos. V LJUBLJANI, dne 12. avgusta 1936. Letnik VII. VSEBINA: 506. Uredba o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika v državnem zdravilišču v Topolščici. 507. Poslovnik za poslovanje pri carinskem zavodu. 508. Odločba o oprostitvi Mohorjeve tiskarne v Celju od plačevanja družbenega davka. 500. Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v cbčini Pišece. 510. Razglas mestnega sveta občine ljubljanske o razglaševanju naredb in sklepov mestnega sveta občne narave. 511. Naredba o prometnih omejitvah na območju zdravilišča Dobrna. 512. Objava pravilnika in tarife javnih skladišč tvrdke Javna skladišta v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 508. Na podstavi točke 3. § 91. finančnega zakona za proračunsko leto 1936./37. predpisujem tole uredbo z zakonsko močjo o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika v državnem zdravilišču v Topolščici.* Clen 1. Ustanavlja se zvanje administrativnega upravnika državnega zdravilišča v Topolščici in se razporeja v VI. in V. položajno skupino po § 45., odst. (2), zakona o uradnikih. Clen 2. Administrativni upravnik zdravilišča je nakazovalec druge stopnje in podpisuje kot tak izplačilne naloge po osebnih in materialnih razhodkih v mejah kreditov, odobrenih s proračunom. Po členu 96. zakona o državnem računovodstvu odobruje lahko po predpisih tega zakona licitacije in pogodbe o vseh materialnih potrebščinah in dela do vsote 25.000 dinarjev. Vse licitacije in pogodbe kakor tudi dela nad 25.000 dinarjev pa je predložiti ministrstvu za socialno politiko In narodno zdravje v odobritev po členih 95. a in 96. zakona o državnem računovodstvu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1936, št. 133/XXXI/324. Administrativni upravnik mora dobiti za vsak izdatek, preden se zavzame (angažira) po členih 60, in 66. zakona o državnem računovodstvu po kreditih za materialne potrebščine, soglasnost zdraviliškega šefa. Blagajnik ne sme noben akt, s katerim se zavzema kateri koli izdatek, brez te soglasnosti priznati niti zahtevani izdatek brez te soglasnosti izplačati. Clen 3. Administrativni upravnik zdravilišča prejema, razporeja in podpisuje pošto samo računsko-administrativne narave; skrbi za pravilno in redno voditev vseh administrativnih in računovodstvenih knjig; izdeluje in izvaja rešitve administrativne in gospodarske narave; skrbi po navodilih zdraviliškega šefa za delo, red, potrebni mir in urejenost vseh prostorov in ureditev v zdravilišču in zdraviliškem krogu; vodi evidenco o dohodkih, angažmanih, nabavah in potrošku kreditov in skrbi, da se dohodki o pravem Času in s popolnim zneskom zberejo ali zavarujejo; nadzira pravilno trošenje kreditov in izvrševanje proračuna; sestavlja v soglasju z zdraviliškim šefom proračunski predlog za naslednje proračunsko leto. Clen 4. Administrativno-računsko osebje in pomožno osebje je podrejeno administrativnemu upravniku zdravilišča; zdravniki in strokovno pomožno osebje, zaposleno po oddelkih, pa so podrejeni zdraviliškemu šefu, po čigar naredbah in navodilih opravljajo odrejene posle. Administrativni' upravnik zdravilišča je podrejen zdraviliškemu šefu kot neposrednemu starešini. Clen 5. Administrativni upravnik zdravilišča postavlja vse administrativno pomožno osebje — dnevničarje in dni- narje, pomožno strokovno osebje pa samo po predlogu zdraviliškega šefa. . Clen 6. Administrativni upravnik odobruje odsotstvo po zasebnem poslu do največ 5 dni, bolovanja pa do 20 dni in razporeja uporabo zakonitega odmora za vse administrativno in računsko osebje, za zdravnike in strokovno osebje pa zdraviliški šef. Clen 7. Administrativnega upravnika nadomestuje, če je odsoten, najstarejši uradnik, zdraviliškega šefa-zdravnika pa najstarejši zdravnik, ki ga odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Clen 8. , Administrativni upravnik zdravilišča ima pravico do brezplačnega stanovanja v naravi s kurjavo in razsvetljavo, do hrane za sebe in rodbinske člane pa po režijski ceni. Če nima zdravilišče prostora za stanovanje administrativnega upravnika, ne more le-td dobivati posebno odškodnino v denarju za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo niti kurjavo in razsvetljavo v naravi. Clen 9. Ta uredba stopi v veljavo dne 1. julija 1936. .V Beogradu, dne 3. junija 1936; 0. št. 8292. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša J. Cvetkovič s. r. 507. Poslovnik za poslovanje pri carinskem zavodu.* Clen 1. Carinski zavod ima svoj žig in pečat. Clen 2. Poslovanje pri carinskem zavodu vodi upravnik zavoda in podpisuje v imenu carinskega zavoda vse dopisovanje z drugimi napravami. Upravnik carinskega zavoda ima tele pravice in dolžnosti: a) razporeja in odkazuje predmete v delo; b) skrbi, da se opravljajo vsi posli točno in o pravem času; c) sklicuje seje kolegija, jim predseduje in jih vodi; č) podpisuje z delovodjem potrdila carinskega zavoda. Clen 3. Upravnik skrbi za ureditev muzeja. Ogledki v muzeju se razvrščajo glede na številke in del carinske tarife, kamor blago spada. Clen 4. Odsotnega upravnika ali člana carinskega zavoda nadomestuje uradnik, ki ga odredi oddelek za carine ministrstva za finance. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. julija 1936, št. 151/XXXVI/414, Clen 5. Člani kolegija oddajo o predmetu, ki jim je odkazan v delo, svoje mnenje pismeno; mnenje se predloži kolegiju v odločitev. Clen 6. Delovodja vodi o teh odločbah zapisnik. Zapisnik podpišejo člani kolegija in delovodja. Prvi primerek zapisnika se registrira glede na številko in del carinske tarife, drugi pa spremlja predmet v overovljenem prepisu. Ce minister za finance odločbo izpremeni, je to na dotičnem zapisniku ugotoviti. Clen 7. Potrdilo se izroči proti podpisu na prošnji, če je prosilec v kraju, ali pa proti reverzu, če prosilca ni v kraju carinskega zavoda. Clen 8. Carinski zavod pošlje po členu 12. pravilnika št. 13.900/IV—1936 odločbo o izdanem potrdilu z dotiČ-ni.roi spisi vred še istega dne oddelku za carine v pregled in odobritev. Ce se podajo po členu 16. omenjenega pravilnika zoper izdano potrdilo pripombe, je priložiti pismeni vlogi .tudi potrdilo, zoper katero se podajajo pripombe. Ce izpremeni minister za finance na predlog carinskega sveta odločbo carinskega zavoda bodisi v korist prosilcu ali v korist državi, in gre za potrdilo, za katero je prosilec izjavil, da ga hoče ukoristiti, ko postane polnoveljavno, pa se izroči taka odločba pravočasno carinskemu zavodu, je le-td dolžan izdati še istega dne novo potrdilo po izpremenjeni odločbi in ga vročiti prosilcu po carinarnici, ki je označena za ocarinitev blaga. V spremnem dopisu je poudariti, da mora carinarnica še istega dne pozvati prosilca, naj prevzame novo potrdilo, in mu to po možnosti izročiti. Novo potrdilo ni zavezano taksi; v njem je označiti, da je izdano, da nadomesti prej izdano potrdilo. Prej izdano potrdilo izgubi v takem primeru svojo veljavo in se prosilec nanje ob ocarinjanju ne more sklicevati; carinarnica, ki izroči novo potrdilo, mora prej izdano potrdilo odvzeti in ga poslati carinskemu zavodu. Carinski zavod priloži odvzeto potrdilo dotičnemu predmetu. Clen 9. Potrdila, ki jih izdaja carinski zavod; se glasč takole: Kraljevina Jugoslavija Carinski zavod V Beogradu, dne..............193...- št ....... Na prošnjo .................................................... izdaje carinski zavod, pristojen po členu 4. pravilnika, kako je dajati carinsko-tarifska obvestila in reševati nesoglasja pri ocarinjanju blaga, tole potrdilo: da je ocariniti blago po priloženem, predpisno ozna-menovanem ogledku kot:........................................ Zoper izdano potrdilo se smejo podati po členu 16. omenjenega pravilnika pripombe s pismeno vlogo na ministrstvo za finance, oddelek za carine, in sicer pri carinskem zavodu v treli dneh od dne prejema potrdila, z vtisnjeno takso 30 dinarjev v kolkih po tar. post. 227. k zakonu o taksah. Blago po tem potrdilu je ocariniti pri carinarnici Potrdilo je izdano dne................... Pripomba: ...................................... Taksa dinarjev za to potrdilo je plačana v kolkih, prilepljena na potrdilu in predpisno uničena. Delovodja (M. P.) Upravnik Člen 10. V potrdilu, in sicer v pripombi, je označiti čas, v katerem se more potrdilo ukoristiti. Kakor je pač izjavil prosilec v svoji vlogi, da zahteva potrdilo radi uporabe, še preden postane polnoveljavno, ali pa le kot polnoveljavno, je treba postaviti v potrdilu tole pripombo: »Po prosilČevi zahtevi se sme ukoristiti to potrdilo šele, ko postane polnoveljavno, t. j. čez deset dni od dne izdaje, in je v ta namen tudi izdano.«; ali pa: »Po prosilčevi zahtevi se sme ukoristiti to potrdilo, še preden postane polnoveljavno, t. j. samo v desetih dneh od dne izdaje, in je v ta namen tudi izdano.« Clen 11. Ta pravilnik, izdan na podstavi člena 273. carinskega zakona v zvezi z odstavkom (3) § 119. zakona o organizaciji finančne uprave, stopi v veljavo dne 13. julija 1936. V Beogradu, dne 27. junija 1936; št. 15.390/1 V. Minister za finance Letica s. r. — ------- 508. Oprostitev od plačevanja družbenega davka.* Na podstavi člena 79. zakona o neposrednih davkih v zvezi s § 19. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust 1935 — marec 1936 na predlog oddelka za davke odločam: da se Mohorjeva tiskarna, r. z. z o. z. v Celju, oprašča plačevanja družbenega davka do vštetega davčnega 1.1956. Doslej odmerjeni, a ne izterjani davek se ne izterja, ne odmerjeni davek se pa ne odmeri. Izterjani davek se ne povrne. Ce postane dobiček zadruge pred iztekom oprostitve v primeri s sorodnimi podjetji znaten, preneha ♦ »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. junija 1936, št. 146. oprostitev konec leta, v katerem je bil tak dobiček ostvarjen. Taksa po tar. post. 1 in 5 zakona o taksah je prilepljena na prošnjo in je bila predpisno uničena. V Beogradu, dne 12. junija 1936; O. P. št. 31.127/36. Minister za finance Letica s. r. 9 ^ Banove uredbe. 509. II. No. 9376/2. Občina Pišece v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1986./37. nastopne občinske davščine: 1. 128 (sto dvajset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'-—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od goveda nad 1 letom din 25'—, e) od goveda pod 1 letom din 15'—, f) od prašičev din 15'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. julija 1936. Razne občeveljavne odredbe. 510. Mag. št. 42.914/36. Razglas. Mestni svet mestne občine ljubljanske je sklenil v svoji javni seji dne 3. julija 1936 sledeče: 1. da se obvezni statuti, krajevne uredbe in pravilniki, ki jih bo mestna občina izdajala za svoje področje po § 90. zakona o mestnih občinah, razglašajo na mestnem domu kot vsak sklep mestnega sveta občne narave (§ 143., odst. 6., cit. zakona), poleg tega pa se v smislu § 92. cit. zakona predpisuje še obvezna razglasitev v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«; 2. da se vsi sklepi mestnega sveta občne narave, ki se v smislu § 143., odst. 6., cit. zakona morajo razglasiti na mestnem domu in na v občini običajni način, razglašajo z nabitjem na deski: a) na mestnem poglavarstvu, b) na poslopju meščanske imovine na Nabrežju 20. septembra, c) na mestnem domu, č) na bivši občinski hiši na Viču, d) na bivši občinski hiši v Mostah, e) na bivši občinski hiši v Zg. Šiški, f) na bivši občinski hiši v Sp. šiški; 3. da se važnejši sklepi občne narave (poleg pod 1. navedenih) razglašajo poleg nabitja na deski, kakor pod 2. navedeno, tudi še v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«. Kateri so taki važnejši sklepi občne narave, odloči predsednik mestne občine; 4. da se tudi drugi važnejši sklepi mestnega sveta, razglasi mestnega poglavarstva itd., ki se morajo razglasiti, razglašajo na pod 2. navedeni način. To se daje v znanje radi točnega poslovanja oziroma ravnanja. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 10. avgusta 1936. Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r. > 511. y. ' Naredba o prometnih omejitvah na področju zdravilišča Dobrna. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju občine Dobrna naslednjo prometno prepoved. §1. 11 r-. Iz varnostnih in tujskoprometnih ozirov se v času od 1. maja do 30. septembra vsakega leta prepoveduje vožnja z motornimi kolesi s prikolicami ali brez prikolice na občinski cesti V Dobrni od narodne šole do zdravilišča. § 2. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od din 10’— do din 500'—, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do‘10 dni. § 3. Naredba dobi obvezno moč 8. dan po razglasitvi v občini Dobrna na krajevno običajni način. Sresko načelstvo v Celju, dne 17. junija 1936. | No. 6.400/4-36. / " Sreski načelnik: dr. Zobec s. r. '■■■i ' - 512. 1 1 Po določbi § 21. zakona o javnih skladiščih objavljamo Pravilnik javnega skladišča tvrdke Javna skladišta družba z o. z. v Ljubljani. I. Značaj podjetja. § L Tvrdka: Javna skladišta, družba z o. z. v Ljubljani, vpisana pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani, obratuje javno skladišče v Ljubljani, in sicer na podstavi koncesije, ki jo je podelilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 5. avgusta 1926, br. 6864/111. § 2. Za poslovanje javnega skladišča so odločilna določila zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930 (»Službene novine« z dne 3. sept. 1930, št. 422, br. 200/LXXl) in pravilnik, odobren od ministrstva za trgovino in industrijo z odločbo z dne 28. maja 1936, II. br. 19030/u. § 3. < • . ; Posli javnega skladišča so: trgovinski posli po trgovinskem zakonu in družba z o. z. kot lastnik podjetja je trgovec. II. Področje. §4. Javno skladišče opravlja v glavnem sledeče posle: 1. shranjuje blago v skladišče in oskrbuje skladiščne manipulacije, 2. prevaža blago s cestnimi vozili, naklada blago na železniška vozila in ga razklada z njih, * 3. izvršuje spedicijska naročila naročnikov, 4. oskrbuje zavarovanje blaga, shranjenega v skladišču, zoper požar, 5. plačuje vozarine in druge železniške pristojbine, carine in carinske postranske pristojbine ter davke in druge pristojbine za prevzem blaga, 6. izdaja skladiščne liste, • / ■ : 7. posreduje predujme na vskladiščeno blago, kakor tudi na izdane zastavne liste (varante), 8. shranjuje neocarinjeno blago v svojem carinsko prostem skladišču na podstavi z odločbo generalne direkcije carin danega dovoljenja z dne 16. julija 19216, broj 22674, ter po zadevnih carinskih predpisih, dokler se ne prijavi za uvozno ocarinjenje, nadaljnjo odpravo, v tuzem-stvu pod carinskim nadzorom ali za izvoz v inozemstvo, 9. shranjuje blago, ki je zavezano državni trošarini, nezatrošarinjeno v okviru dovoljenja v smislu § 13. zakona o javnih skladiščih, dokler se ne obdači ali izvozi v inozemstvo, 10. shranjuje blago, ki je zavezano samoupravnim trošarinam (banovinskim in občinskim), nezatrošarinjeno, dokler se ne izvozi iz skladišča v območje onih samoupravnih oblastev, v katerih se trošarina pobira, 11. shranjuje blago, zavezano državnemu monopolu v smislu § 14. zakona o javnih skladiščih, 12. oskrbuje ocarinjenje blaga po carinskem posredniku, ki ga izbere skladiščna uprava izmed oseb,, upravičenih za ta posel, 13. prireja in izvršuje javne dražbe vskladiščenega blaga. , § 5. Raztovarjanje, vškladiščenje, izskladiščenje in na. tovarjanje blaga se vrši z delavci skladišča. Tujim delavcem so ta dela prepovedana. Glede drugih opravil z vskladiščenim blagom, ki so potrebna, oziroma ki jih stranka želi, je skladiščni upravi pridržano, da jih izvrši sama ali pa prepusti njih izvršitev stranki oziroma od nje najetim delavcem. . § 6. 1 Javno skladišče rezervira po možnosti posameznim strankam na podstavi posebnega dogovora posebne določene skladiščne prostore proti plačilu mesečne pavšalne ležarine, ki se ravna po obsežnosti in kakovosti prostora. Ce se pogodniku izroči ključ rezerviranega prostora, je skladišče glede blaga, vskladiščenega v tem prostoru* razrešeno odgovornosti, katero predpisujeta § 22. zakona o javnih skladiščih ter § 36, tega pravilnika, III. Vodstvo. § 7. Poslovanje javnega skladišča vodijo v smislu družbene pogodbe določeni poslovodje družbe. Za tvrdko podpisujeta po dva poslovodji kolektivno ali en poslovodja in en prokurist, slednji s pristavkom p. p. IV. Izvrševanje poslov. 1. Splošna določila. § 8. Naročila za izvršitev raznih poslov, ki spadajo v področje javnega skladišča, je treba dati javnemu skladišču pismeno. Telefonskih ali brzojavnih naročil podjetje ni dolžno izvršiti, dokler ne prejme pismenega potrdila. :§ 9. Naročila izvršuje javno skladišče po vrsti, kakor so došla in kolikor mogoče hitro po razmerju razpoložljivih moči in obstoječih naprav. 2. Sprejemanje blaga. § 10. Dokler je v skladišču dovolj prostora, sprejema skladišče v shranitev vsako blago, razen onih vrst, ki so po pravilniku od vskladiščenja izključene. Skladiščni prostori, ki so v smislu § 1., točke 4., zakona o javnih skladiščih dani v najem ali ki so po posebnem dogovoru z deponentom rezervirani za vskladi-ščenje blaga dotičnega deponenta (§ 6. tega pravilnika), se smatrajo kot zavzeti, četudi niso popolnoma ukoriščeni (§ 24. zakona o javnih skladiščih). § H- Od vskladiščenja je izključeno raznesilno ali za ogenj nevarno blago, kakor tudi blago, 1J se rado kvari ali ki je take kakovosti, da bi moglo škodovati drugemu shranjenemu blagu. Petrolej, bencin in mineralna olja sploh se smejo shraniti le v prostorih, ki so posebej za to določeni in katerih uporabo oblast dovoli, Količin izpod 500 kg skladišče tie sprejema, vendar pa more skladiščna uprava dovoliti izjemo. V tem primeru se. računa jo pristojbine za 500 kg. 1 Blago, dospelo za shranitev, mora biti dobro ohranjeno in če je omotano, mora biti vklad trpežen in primeren. Predmeti slabe kakovosti, v pokvarjenem in netrpež-nem vkladu se sprejemajo samo, če poda stranka pismeno izjavo, da želi shranitev na svojo odgovornost, ne da bi prevzelo skladišče jamstev po § 22. zakona o javnih skladiščih za škodljive posledice navedenih pomanjkljivosti. Če skladiščna uprava popravi nedostaten vklad, morajo deponenti brez ugovora povrniti stroške poprave. ; § 12. s Skladiščna uprava ima pravico odpreti kose blaga, če osnovano sumi, da so navedli deponenti napačno vsebino. §13. V sporazumu z deponentom oziroma njegovim pooblaščencem more skladiščna uprava vskladiščiti blago tudi pod milim nebom ali v pokritih, a ne obzidanih prostorih na ograjenem prostoru okrog skladiščnih zgradb. V tem primeru pa skladišče ne odgovarja za primanjkljaje in poškodbe, ki nastanejo zbog tega načina vskladiščanja. § 14. Stranka, ki preda blago v skladišče, mora še pred vskladiščenjem javiti pismeno javnemu skladišču sledeče podatke: 1. ime in natančen naslov, deponenta, 2. točno označbo vrste blaga, število in znamenja kosov, bruto in neto težo posameznih kosov, 3. zavarovalno vrednost blaga, 4. če naj ima dispozicijsko pravico za blago oseba, ki ni identična z osebo, na katere ime se naj blago vskladišči, je treba navesti, da li je dispozicijska pravica te osebe preklicljiva ali nepreklicljiva. Če se blago odpošlje po železnici na naslov skladišča, je treba te podatke pismeno javiti tako pravočasno, da dospe obvestilo še pred dospetkom na naslov prejemnika. § 15. Za deponenta se smatra oseba, ki blago skladiščni upravi preda, oziroma če izjavi ta oseba, da preda blago po naročilu kake druge osebe, se smatra ta oseba kot deponent. Če pa ta oseba na pismeno obvestilo skladiščne uprave izjavi, da naročila ni dala, oziroma da ne želi hranitve blaga, se smatra kot deponent oseba, ki je blago skladišču predala. Za blago, ki se pošlje na naslov skladišča po železnici, se smatra kot deponent v tovornem listu kot odpo-šiljatelj navedena oseba, če ta ne navede kake druge osebe kot naročitelja. V tem primeru se oseba naročitelja smatra kot deponent. Če ta oseba izjavi, da ni naro-čitelj, se postopa po določilu predhodnega odstavka. In\e naročitelja oziroma deponenta mora odpošiljatelj javiti skladiščni upravi v posebnem pismu. Če pa napiše odpošiljatelj ime naročitelja oziroma deponenta samo na zadnji strani tovornega lista, je skladiščna uprava upravičena, ne pa dolžna, to navedbo upoštevati § 16. Skladišče ni dolžno sprejeti blaga, glede katerega nima zgoraj navedenih podatkov. Če ga kljub temu sprejme, se blago vskladišči za račun odpošiljatelja blaga. § 17. Blago, ki spada pod uradno trošarinsko nadzorstvo, mora biti opremljeno s trošarinskimi listinami, ki se morajo navesti v tovornem listu, pripeti nanj in z njim vred odprto oddati, sicer se sme prejem blaga odkloniti. § 18. Za vse škodljive posledice, ki nastanejo zaradi napačnih ali pomanjkljivih podatkov, danih ob predaji blaga skladiščni upravi, je odgovorna izključno dotična stranka sama, nikakor pa ne javno skladišče. § 19. Shranjeno blago se prevzame in predaja brez izjeme po teži, ki se ugotovi vselej v skladišču. Za skladišče je odločilna edino teža, ki jo ugotovi skladišče samo in le ta teža se vpiše v skladiščno knjigo. V vseh primerih velja za skladišče vsakokratno veljavna zakonita mera. Če poda stranka, ko se blago vskladišči, pismeno zahtevo, da se blago ne stehta, ni podjetje nikakor odgovorno za težo. Prav tako ni podjetje nikakor odgovorno za naravni usušek (kalo), ki nastane zaradi tega, ker se je blago vskladiščilo in se je iZY£ŠUa ipafiipulaeija z njiifu 3. Izdajanje potrdil o prevzemu blaga ter določbe o skladiščnih listih. § 20. Prevzem blaga se potrjuje po želji deponenta ali 1. s pismenim obvestilom, ali 2. z izdajo potrdila, ki ni prenesljivo z indosamen-tom, ali 3. z izdajo skladiščnega lista. Ce ne izreče stranka glede načina potrdila nobene želje, se prevzem blaga potrdi na način, naveden pod točkama 1. ali 2., dočim se skladiščni list izda le na izrečno željo deponenta. § 21. Skladiščni list je izrezek iz matične knjige za skladiščne liste, ki jo vodi javno skladišče v kronološkem redu po predpisih § 23. zakona o javnih skladiščih. Skladiščni list sestoji iz dveh medsebojno spojenih delov, ki se lahko ločita. Eden teh delov je priznanica, drugi varant (zastavni list). Vsak del skladiščnega lista se označi kot tak z vzajemnim sklicevanjem drugega na drugega. Duplikati skladiščnega lista ali eden obeh delov se smejo izdati samo v primeru sodne amortizacije izvirnika. Javno skladišče ne sme izdati samo enega obeh delov. § 22. Skladiščni list se izda na zahtevo deponenta bodisi za vse blago ali pa za posamezne dele blaga, ki je bilo sprejeto v shranitev. Oba dela skladiščnega lista se morata glasiti: >po naredbi« in vsebovati: 1. ime in sedež javnega skladišča, 2. tekočo številko skladiščne knjige in označbo skladišča, kjer je blago shranjeno, 3. rodbinsko in rojstno ime (tvrdko), poklic in sta- i novališče osebe, ki je izročila blago, ali osebe, po katere naročilu je bilo blago izročeno v shranitev, 4. natančno označbo vrste in količine shranjenega blaga, deklariranega ali ugotovljenega po teži in po kosih, znamko in številko, kakor tudi druge morebitne označbe, običajne v trgovini in način omotanja. Ce se izda skladiščni list o blagu, ki se shranjuje skupaj z drugim blagom, se mora označiti v njem kakovost ali vrsta (tipa blaga), 5. pri kom, za kakšno vrednost in za kakšno dobo je blago zavarovano, 6. dobo shranitve blaga, določeno v pogodbi ali pravilniku (30. zakona o javnih skladiščih), 7. vse pristojbine in vse 'stroške javnega skladišča, kakor tudi vse druge javne davščine ali takse, ki še niso bile poravnane do dne, ko se izda skladiščni list, 8. kraj in čas izdaje skladiščnega lista in podpis tvrdke javnega skladišča. Vse te podatke mora javno skladišče zabeležiti tudi v matično knjigo. Prav tako mora zabeležiti v skladiščno knjigo izdajo skladiščnega lista (§ 23. zakona o javnih skladiščih). Javno skladišče odgovarja za točnost podatkov v skladiščnem listu, zlasti kolikor se nanašajo na vrsto, količino in kakovost blaga. § 23. Za izgubljeni skladiščni list ali katerega njegovih delov se sme zahtevali pri pristojnem sodišču amortizacija. O uvedenem amortizacijskem postopanju obvesti sodišče tudi javno skladišče, ki mora zabeležiti odrejeno postopanje y skladiščno knjigo. Amortizacijski rok za skladiščni list ali za prizna-nico samo se računa, če še ni potekel shranitveni rok, od prvega dne, ko shranitveni rok poteče. Ce se prosi za amortizacijo nerazdeljenega skladiščnega lista ali samo priznanice, sme dovoliti sodišče po že uvedenem amortizacijskem postopahju, da se dvigne blago iz skladišča, preden izda končni amortizacijski sklep. V tem primeru mora dati oni, ki prosi za amortizacijo, javnemu skladišču popolno zavarovanje za plačilo terjatev morebitnih upnikov. Po pravnomočni amortizaciji sme oni, v čigar korist je bila izrečena, zahtevati, da mu izda javno skladišče na njegove stroške novo priznanico oziroma oba dela skladiščnega lista. Ce se prosi samo za amortizacijo varanta, ki je bil indosiran v smislu § 43. zakona o javnih skladiščih, sme sodišče po že uvedenem postopanju in preden izda dokončni sklep o amortizaciji, pooblastiti osebo, ki prosi za amortizacijo, da iz,terja znesek s pripadki, ki je zavarovan z zastavno pravico, oziroma da ukrene vse, kar je v smislu zakona potrebno za zavarovanje njenih pravic in. za plačilo njenih terjatev. To pooblastilo sme izdati sodišče samo, če prosilec popolnoma zavaruje morebitne terjatve tretjih oseb. 4. Zavarovanje blaga. § 24. Javno skladišče je po zakonu dolžno oskrbeti takoj, ko blago vskladišči, zavarovanje blaga proti požaru za polno vrednost blaga. To vrednost mora označiti deponent ter odgovarja on za pravilno ocenitev. Skladiščna uprava je dolžna spremeniti vrednost zavarovanja le, če to naroči deponent. Ce je ocenitev vrednosti blaga po deponentu očividno prenizka, je skladiščna uprava upravičena, zavarovati blago za višjo vrednost. Ce ob prevzetju blaga ni javljena Skladiščni upravi vrednost blaga, oceni skladiščna uprava sama vrednost blaga brez odgovornosti za pravilno ocenitev, mora pa to javiti deponentu, da more ta, če se mu zdi ocenitev nepravilna, dati nalog za spremembo zavarovalne vrednosti. Zavarovanje se more izvršiti samo pri zavarovalnicah, ki imajo oblastveno dovoljenje za poslovanje v državi. § 25. Izjemoma sme javno skladišče opustiti požarno zavarovanje na zahtevo deponenta, ter nosi slednji vso nevarnost požarne škode, če deponent izjavi, da je že sam oskrbel zavarovanje. To pa mora dokazati s predložitvijo zavarovalne police zavarovalnice, ki ima oblastveno dovoljenje v državi in izročiti izjavo, s katero odstopa Javnemu skladišču svoje pravice za prejem zavarovalnine v primeru požara ter pošiljati redno javnemu skladišču vsakokratne premijske pobotnice. Ce javno skladišče za kateri termin ne prejme pravočasno premijske pobotnice, je upravičeno domnevati, da premija ni bila plačana ter jo plačati v breme deponentovega računa. Določba prednjega odstavka pa ne velja, če se je za blago izdal skladiščni list. V tem primeru oskrbi zavarovanje skladiščna uprava sama in je le ona upravičena sprejeti zavarovalnino, če nastane škoda zbog požara. (§ 54. zakona o javnih skladiščih.) § 26. Ce nastane škoda zbog požara, stopi na mesto blaga vsota, ki jo prizna zavarovalnica, ter se ta vsota razdeli na način, kakor ga predpisuje § 50. tega pravilnika za razdelitev izkupička pri prodaji blaga. (§ 38., odstavek 5., zakona o javnih skladiščih.) 5. Pregledovanje blaga in jemanje vzorcev. § 27. Javno skladišče mora deponentu ali njegovemu pooblaščencu dovoliti, da v uradnih urah v navzočnosti nameščenca podjetja blago pregleda in vzame od njega vzorce, dopustiti mora, da deponent ukrene vse potrebno za' vzdrževanje blaga, kolikor ni po pravilniku podjetje s a pip dolžno to izvršiti. Ce zahteva deponent blaga pismeno, naj mu izda skladišče vzorce njegovega blaga, mora skladišče to naročilo nemudoma izvršili. 6. Izročitev blaga. § 28. Podjetje ni dolžno izročiti blaga, dokler niso plačane vse pristojbine in terjatve podjetja, zavarovane z zakonito zastavno pravico Poleg tega morajo biti poravnane po deponentu ali prejemniku blaga pred izvozom iz skladišča tudi še vse neplačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse, ako je bilo plačanje teh odloženo zaradi ležanja blaga v javnem skladišču. Ce so vse te terjatve skladišča in oblasti poravnane, je skladiščno podjetje dolžno izročiti blago, in sicer: a) če se je izdal skladiščni list: lastniku obeh delov skladiščnega lista, b) če se je izdalo potrdilo: osebi, ki je na tem listu kot deponent označena oziroma osebi, kateri je stavi! deponent blago na razpolago proti izročitvi potrdila, c) če se je izdalo pismeno obvestilo o prevzemu blaga v skladišče: deponentu proti temu, da potrdi prevzem blaga iz skladišča, oziroma osebi, katero je deponent za prevzem blaga ali za disponiranje z vskla-diščenim blagom pismeno pooblastil. § 29. Ce prenese deponent pravico disponiranja z blagom na kako drugo osebo, je njen prenos proti skladiščni upravi veljaven le, če javi to deponent skladiščni upravi v pismu, naslovljenem na javno skladišče. Na generalna pooblastila se skladiščna uprava ni dolžna ozirati. Ce deponent v pismu, s katerim daje dispozicijsko pravico o blagu kaki drugi osebi, ne navede, da je podelitev te pravice preklicljiva, se smatra podelitev dispozicijske pravice kot nepreklicljiva. Preklic podelitve dispozicijske pravice, ki ni bila označena kot preklicljiva, sme skladiščna uprava upoštevati le tedaj, če o podelitvi dispozicijske pravice še ni obvestila koristnika te pravice. § 30. Skladišče ni dolžno preiskovati pristnost podpisov strank. Ce se z izročitvijo potrdila po § 28. b) tega pravilnika zahteva izročitev blaga, ni dolžno skladišče preiskovati, ali je donosilec potrdila identičen z deponentom, temveč je upravičeno smatrati donosilca kot deponenta. § 81. Ce ne vrne imetnik priznanice istočasno varanta, sme zahtevati, da se mu izdaj blago, samo v primeru, če položi pri javnem skladišču znesek, ki je zavarovan z zastavno pravico, skupno z obrestmi, ki se računajo do dneva dospelosti varanta. Ti predpisi se uporabljajo tudi, če varant še ni zapadel ali hranitveni rok še ni potekel ali če imetnik varanta podjetju ni znan. Ce je na varantu označen poseben adresat, ga mora javno skladišče obvestiti, da je denar položen. Skladišče mora denar, ki je bil položen za odkup varanta, izplačati imetniku varanta in zahtevati povračilo varanta. Javno skladišče sme položeni znesek izplačati tudi adresatu, če mu predloži varant s potrdilom o plačilu terjatve. Ce upravičenec ne dvigne denarja v roku treh mesecev, ko je potekel varantu rok za izplačilo, ga deponira podjetje pri pristojnem sodišču. § 32. Shranjeno blago se sme vzeti iz skladišča vse hkrati ali pa v partijah, pri blagu, ki je shranjeno v zabojih, balah, vrečah, jerbasih ali sodih, se more dovoliti odjem le po kosih. § 33. Ce da deponent naročilo, da se blago iz skladišča dostavi odjemalcu v mesto ali na kolodvor radi odpreme po železnici, se prevozni stroški do domicila odjemalca v mestu oziroma do kolodvora računajo deponentu, razen če deponent naroči, da plača te prevozne stroške odjemalec (prejemnik blaga). Ce odjemalec (oseba, kateri je blago namenjeno) odkloni plačilo teh prevoznih stroškov, se mu blago ne izroči. V tem primeru se prevozni stroški za dostavo in vrnitev blaga v skladišče zaračunajo deponentu. Pošiljatev po železnici se odpremi nefrankirana, če deponent ne naroči, da se pošiljka frankira. V tem primeru se frankatura in pristojbina za njeno plačilo zaračunata po pristojbinski tarifi deponentu. Vse, kar velja v gorenjih odstavkih za deponenta, velja tudi za osebo, ki je od deponenta upravičena za disponiranje. V. Poslovna tajnost. § 34. Javno skladišče mora čuvati strogo tajnost o vsakem poslu svojih klientov. Skladiščna uprava zaradi tega ne daje tretjim osebam nobenih informacij o vskladiščenju in prometu blaga posameznih deponentov. Čuvati poslovno tajnost so zavezani tudi vsi uradniki in drugi uslužbenci skladišča. VI. Zakonita zastavna pravica javnih skladišP. § 35. Dokler je blago shranjeno v skladišču, ima skladišče na blagu zakonito zastavno pravico. Ta pravica ostane v polni veljavi tudi v primeru konkurza in ima prednost pred vsako drugo pravico, izvzemši terjatve po točkah 1. in 2. prvega odstavka § 38. zakona o javnih skladiščih. Zastavna pravica pripada; 1. Za vse terjatve javnega skladišča, do katerih ima pravico po pravilniku in tarifi za vskladiščenje, shranitev, manipulacijo, raztovarjanje, natovarjanje in pretovarjanje, prenos in izročitev blaga, 2. za vse terjatve z obrestmi vred javnega skladišča, ki so nastale s plačilom carine, trošarine, taks in davščin, prevoznih in odpošiljatvenih stroškov, stroškov za zavarovanje in vzdrževanje blaga, kakor tudi drugih morebitnih stroškov s shranjenim blagom. VII. Odgovornost javnega skladišča. § 36. Javno skladišče je odgovorno za vsako škodo, ki nastane zbog tega, ker se ni postopalo v skladiščnem poslovanju s skrbnostjo rednega trgovca. Ta odgovornost se začenja s sprejemom blaga in traja do njegove izročitve. Skladiščna uprava pa ne jamči za škodo, ki ni nastala po njeni krivdi. Ne jamči torej za poškodbe, ki se dogode zbog kake višje sile, naravnih dogodkov, vremenskih nezgod, vojnih dogodkov, plenitev, stavk, pasivne rezistence, sabotaže, transportnih ovir, zbog namerne ali vedoma povzročene škode po deponentu ali njegovih organih, kakor tudi ne za poškodbe, ki bi nastale zbog pomanjkljivega omotanja, zaradi posebnega od stranke zaželenega načina vskladiščenja, zaradi kvarjenju podvrženega svojstva blaga ter v primerih, navedenih v §§ 6. in 13. tega pravilnika. Skladiščno podjetje odgovarja tudi za svoje osebje, kakor tudi za druge osebe, ki jih zaposluje v svojem obratu. § 37. Prejemnik mora blago, kolikor to dopušča redni potek poslov, takoj pregledati, čim mu ga javno skladišče izroči. Ce opazi ob prevzemanju na blagu kakšen primanjkljaj ali poškodbe, mora to takoj ugotoviti in nemudoma sporočiti javnemu skladišču, sicer se smatra, da je bilo blago v redu izročeno. Javno skladišče je odgovorno za primanjkljaj ali poškodbo blaga, ki ju ob izdajanju ni bilo moči opaziti, samo takrat, kadar sta bila primanjkljaj ali poškodba nemudoma ugotovljena po izvedencih in prijavljena javnemu skladišču najpozneje v roku enega meseca po izročitvi blaga in ako se dokaže, da je nastala škoda po krivdi javnega skladišča v času od prevzema blaga v skladišče pa do njega izročitve. § 38. Ce nastopi primer obveznosti za plačilo odškodnine, je za obračun podlaga zavarovalna vrednost blaga, če ta ne presega kupne vrednosti blaga na kraju poškodbe in v času, ko se je poškodba zgodila. Če zavarovalna vrednost presega to kupno vrednost, se more vzeti le ta kupna vrednost kot podlaga za odmero odškodninskega plačila. Vrednost posebne priljubljenosti se v nobenem primeru ne prizna in ne izplača. .VIII. Pristojbinska tarifa, določila glede plačil, izdatkov in plačilni pogoji. § 39. Pristojbinska tarifa določa pristojbine, katere računa skladišče za ležarino blaga, zavarovalnino in razne manipulacije ter provizije za razne posebne udobnosti, katere nudi javno skladišče svojim klientom (reekspedicija, carinsko in trošarinsko prosto skladišče). Tarifo sestavi in spreminja skladiščna uprava. Tarifa mora biti pred uporabo objavljena, ker sicer ni pravno obvezna. § 40. Za blago, ki v tarifi ni navedeno, veljajo pristojbine po dogovoru oziroma po vsakokratnih dotičnih posebnih določilih. § 41. Pristojbine se morajo plačati skladiščni upravi na njeno vsakokratno zahtevo. Skladiščna uprava pa je tudi upravičena zahtevati, da se plačajo pristojbine vnaprej. § 42. Ce se s spremembo tarife posamezne postavke zvišajo, velja to zvišanje za blago, ki je v času zvišanja že vskladiščeno, šele tri mesece po objavi, za novovskla-diščeno blago pa' 15 dni po objavi. § 43. S shranitvijo blaga pristane deponent na dolopjla tega pravilnika in na vsakokratno veljavno tarifo,, ki jo objavi skladiščno podjetje. § 44. 1 • Skladišče je upravičeno plačati v breme blaga oziroma v breme deponenta vse izdatke, ki so potrebni, da se blago prevzame v skladišče, kakor železniške in carinske pristojbine, državne in samoupravne davščine i. dr., razen povzetij. Isto velja za te izdatke, če nastanejo med ležanjem blaga v skladišču. Povzetje plača skladišče le, če dobi za to nalog od stranke, kateri je blago namenjeno. Ako bi dospel ta nalog tako kasno, da bi zaradi tega skladišče ne> moglo pred potekom razkladalnega roka prevzeti blaga na železnici, gre izdatek za stojnino ali ležarino v breme deponenta. Skladišče sme zahtevati za izdatke predplačilo ali depot. Ce se tej zahtevi ne ustreže, skladiščna uprava ni dolžna sprejeti blaga. Ce v času, ko je treba plačati, deponent ni položil zadostnega depota, ije skladiščna uprava upravičena računati za svoje plačilo provizijo za predujem po določilih tarife. Dodatne terjatve železniške uprave, carinarnice, državnih in samoupravnih oblasti za doplačilo na železniških pristojbinah, carinskih pristojbinah, državnih in samoupravnih davščinah, ki se zaračunajo skladiščni upravi, mora povrniti stranka tudi, če je blago že prej vzela iz skladišča. IX. Trajanje hranjenja blaga. § 45. Glede trajanja hranjenja blaga je odločilen dogovor z deponentom. Ce tega dogovora ni, je skladišče dolžno shranjevati blago najdalj 6 mesecev, če se je izdal skladiščni list, in najdalj eno leto, če se ni izdal skladiščni list. V obeh primerih pa je javno skladišče upravičeno pred potekom roka izskladiščiti blago s prodajo blaga po določilih § 37. zakona o javnih skladiščih, če so se na blagu opazili znaki kvarjenja, potem ko je skladišče izvedlo postopanje, predpisano v § 32. zakona o javnih skladiščih, in če je dan razlog za prodajo v smislu 2. odstavka omenjenega paragrafa. V primeru, da se skladiščni list ni izdal, pa je skladiščna uprava upravičena prodati blago pred potekom roka, določenega za trajanje hranjenja po določilih § 37. zakona o javnih skladiščih, če deponent na poziv javnega skladišča ne poravna svojih obveznosti do skladišča. Prodaja se sme v tem primeru izvršiti šele 8 dni potem, ko je javno skladišče oddalo na pošto priporočeno pismo, v katerem obvešča deponenta o odrejeni prod,aji. Po poteku dogovorjenega ali v tem pravilniku določenega roka je skladišče upravičeno postopati po določilih § 30. zakona o javnih skladiščih. Javno skladišče sme glede na svojstvo blaga določiti tudi krajše roke za posamezne vrste blaga, toda ne pod tremi meseci. X. Prodaja blaga. § 46. Prodaja blaga se izvrši po določilu § 37. zakona o javnih skladiščih brez sodnega postopanja ali drugih formalnosti na javni dražbi. Ce ima blago borzno ali tržno ceno, se sme izvršiti prodaja tudi po borznem ali trgovinskem posredovalcu, ki je pooblaščen za take posle, ali po drugi osebi, ki je pooblaščena izvrševati javne prodaje. Prodaja se vrši na račun deponenta. § 47. Vršitev dražbe se mora naznaniti na način, ki ga predpisuje pravilnik za službene objave javnega skladišča. §48. Potek dražbe vodi od skladiščnega vodstva določeni uslužbenec javnega skladišča. Izklicna cena je polovica vrednosti blaga, katero oceni izvedenec. * § 49. Izvedence-strokovnjake določa vodstvo javnega skladišča. § 50. Iz zneska, dobljenega s prodajo blaga, se morajo poravnati: . 1. stroški prodaje, 2. še neplačane carinske in trošarinske terjatve, davščine in takse, 3. pristojbine in ostale terjatve, zavarovane z zakonito zastavno pravico javnega skladišča, 4. terjatve zastavnega upnika s pripadki. Te terjatve se poravnajo po vrstnem redu, ki je zgoraj naveden. Po istem vrstnem re Najmanjša pristojbina za posamezno izskladiščenje .................................. 3’— 2. Prevoz vagona po naši dovlačilnici (industrijskem tiru): Dostava vagona od glavnega kolodvora na našo dovlačilnico od vagona . ....................... Prav toliko se računa za prevoz vagona od naše dovlačilnice na postajo Ljub-ljana-glavni kolodvor. Ta pristojbina pa velja samo, če je vagon v tovornem listu adresiran na firmo: Javna skladišta, družba z o. z., Ljubljana, glavni kolodvor. din 100'- Skladiščna uprava si pridržuje pravico, spremeniti to postavko, ako se spremene železniške pristojbine, na osnovi katerih je višina te postavke določena. 3. Tehtanje: a) na decimalni tehtnici od-100 kg ... . din —'30 b) pri tehtanju.vsakega posameznega kosa na decimalki, od 100 kg . . .............................„ —'50 c) na vagonski tehtnici v višini postavke, katero vsakokrat računa železniška uprava za tehtanje na svojih vagonskih tehtnicah. Ražnd druge' manfpuladije, ki zgoraj niso navedehe,' sfe fačUn&jo' pb dogovoru oziroma pb vsakokratnih posebnih določilih. IV. Razne druge pristojbine: 1. Pristojbine za prevzem blaga od 100 kg din —•20 najmanj 10- 2. Pristojbine za oddajo blaga ria železnici od 100 kg V —'30 najmanj za vsako pošiljko 10'- poleg izdatkov za tovorni list. 3. Pristojbina za nadaljnjo odpremo vagona (reekspedicija) od vagona M 50'- 4. Pisma za obvestilo o shranitvi blaga ozi- roma za izdajo začasnega potrdila . . . 5 — 5. Izdaja skladiščnega lista 10— 6. Prepis skladiščne’ postavke na drugo ime 10'— 7. Pristojbina za naknadno razpolaganje, po- leg efektivnih izdatkov 10'- 8. Pristojbina za cediranje voznega lista po- leg takse 20'- 9. Vlaganje reklamacij: a) glede izgube, manjka blaga, poleg • efektivnih izdatkov 5* 25'- b) glede računanja tovornlne za sestavo reklamacije, od voznega lista poleg takse ............ 15'- Te postavke veljajo samo za blago, ki je dospelo na naslov javnih skladišč. 10- Predjemna provizija, ki Se računa, če ni položen ob času plačila tovornlne, carine in drugih efektivnih izdatkov depot, 1%, najmanj 10'— 11. Provizija za vnovčitev povzetij %%, 5 — 12. Obresti: za dolžne zneske se računajo strankam v višini 4% preko vsakokratne eskontne obrestne mere pri Narodni banki. Obresti za imetja na računih se ne računajo. 13. Stalna pristojbina pri vsakem računu . . „ 5'— s parsko izravnavo in kolkovino. 14. Razni drugi posli, ki se opravijo po določilih pravilnika javnega skladišča ali po naročilu deponenta, se obračunajo po obsegu na osnovi režijske kalkulacije javnega skladišča. V. Prevozi z vozili: Pristojbine se zaračunavajo po dogovoru oziroma po vsakokratnih posebnih določilih. VI. Carinska manipulacija se obračunava po posebni dotičui tarifi oziroma po posebnem dogovoru. VII. Vskladiščenje v carinsko prosiem skladišču: 1. Ležarina. je za 50% višja od one, ki je določena za- vsako kategorijo blaga v odstavku I., točkah 1. do 3., tega poglavja din 2'—■. 2. Pristojbine za zavarovanje, manipulacijske pristojbine in razne druge pristojbine so enake onim, ki so navedene v poglavjih IL do IV. . . 3. Posebne pristojbine za carinsko prosto skladišče:. . . . a) Provizija %.% od kreditirane carine in eventualne trošarine minimalno in maksimalno za štiri mesece ležanja blaga, za vsak nadaljnji mesec V»%. b) Diete za carinske organe po vsakokratnih dotičuih predpisih carinarnice. c) Glede pristojhin za izvršitev potrebne carinske manipulacije velja določba odstavka VI. VIII. Pavšalna cena. Skladiščna uprava more določiti po svojem preudarku in v sporazumu s stranko radi enostavnosti obračunavanja pavšalno ceno, ki obsega v eni postavki vse Upoštevne pristojbine. Podstava tej ceni pa mora biti določena maksimalna doba ležanja blaga v skladišču. IX. Rclakcija. Ce dospe za eno firmo mesečno v skladišče najmanj 500 q blaga, dovoli skladiščna uprava refakcijo na pristojbine za raztovoritev in vskladiščenje v višini od 5% do 20 odstotkov. Ta refakcija pa se prizna samo, če predloži stranka skladiščni upravi dotične stroškovnike najdalj v 30 dneh po poteku meseca, za katerega se zahteva refakcija. Ce se sklene & kakšno, stranko pogodba, s katero se stranka obveže, .vskladiščiti blago daljšo, določeno dobo, se more dovoliti tudi višja refakcija, in to ne samo na pristojbine za raztovoritev, in vskladiščenje, temveč tudi na druge pristojbine. C. UVRSTITEV BLAGA V KATEGORIJE. Označba blaga: Kategorija: Aluminijevi izdelki ...» Azbest Baker Bakreni izdelki . Barve, akvarelne in v tubah II Barve, oljnate in druge fine, razen onih iz kategorije II Barve, zemeljske Cement Cink . Caj ..... Čokolada ............. III Delikatesno blago, ne posebej imenovano . II Drogerija .....i...... I Električni aparati ......... III Električni material ......... Električne svetilke Označba blaga: Kategorija: Emajlirana in pocinkana posoda, pakovana IV Firnež........................................ V Fotografske potrebščine ........ I Galanterija, ne posebej imenovana .... I Glasbila . . ,................ I Glinasto blago ( . V Gnojila, umetna VII Gobe suhe v vrečah .......... III Grafit ............................ . . , VII Gume za avto in druga vozila ...... II Jekleni izdelki ............................ III Jeklo..................................... V Kakao...................................... III Kanditno blago............................. II Kava....................................... IV Kavčuk in izdelki iz njega, ne posebej imenovani ................................. II Kavini nadomestki.......................... VI Kemikalijo, ne posebej imenovane .... II Kis v sodih................................ VI Kisova kislina............................. IV Klobučina in izdelki iz nje, razen klobukov II Klobuki.................................... I Kolonialno blago, ne posebej imenovano . . III Konserve................................... II Kozmetična sredstva........................ I Kože....................................... IV K.zno............................. I Linolej................................... III Manufaktura iz tarifne postavke 55 a ljubljanske občinske uvozninske tarife .... III Manufaktura tarifne postavke 55 b ljubljanske uvozninske tarife................... II Manufaktura, ki ne spada v kategoriji II in III I Mast, jedilna.............................. V Mast, mineralna............................ VI Med v sodih ali pločevinastih posodah ... IV Milo, navadno ............ V Milo, toaletno............................... II Mineralna voda ........... V Meso, suho, pakovano ......... III Olje, jedilno ................................ V Olje, strojno........................." . V Opeka , VII Orehi......................................... V Papir, tiskarski, časopisni.................. VI Papir, ki ne spada v kategorijo VI ... . V Papirni izdelki, ne-posebej imenovani ... IV Parafin .• . . .• •• ,■ ,* ,• ,■ ,• ,• V Pisarniške potrebščine . II Pivo v sodih IV Pivo v zabojih ............ III Pločevina ................................... VI Porcelansko blago, pakovano, ne posebej imenovano .................... . . III Porcelanske plošče za peči, štedilnike in dru-- ge obloge , „ , IV. Označba blaga; Kategorija; Rafija........................................... V Ribe, sušene . III Riž............................................... v Rude............................................ vil Sadje, južno...................................... m Sadje, kandirano ................................ H Semena, cvetlična ............ . III Semena za poljske pridelke ....... V Semena, oljnata za industrijo.................... VI Sir............................................. IV Sitarsko blago .................................. v Sladkor VI Slive, suhe...................................... iv Soda .......................................... VI Stekleni izdelki............................. I Sleklo za ogledala , H Steklo za okna in vrata........................ III Stroji, industrijski, ne posebej imenovani . , IV Stroji, kmetijski ........... IV Stroji, pletilni................................. n Stroji, šivdlni ........... ’. II Stroji, pisdlni ih drugi pisarniški.......... I Svila in polsvila ter izdelki iz nje ... . I Ščetarsko blago.................................. HI Športni predmeti............................. I Testenine ........................................ v Trava, morska.................................... V Usnje, fino....................................... H Usnje, navadno.................................... m Usnjeni izdelki.............................. j Vino v sodih ................................... iv Vino v steklenicah................................ m Vrvarski izdelki . ............................. iv Zdravila..................................... i Zobotebnične potrebščine.................. I Žarnice...................................... i Železo, palično, valjano, lito.................. VII Železne cevi..................................... vi Železni izdelki v zabojih, ne posebej imenovani ..................................... iv Železno rokodelsko orodje . ..................... V Železne tračnice............................... VII Žganje v sodih................................... m V Ljubljani, dne 25. julija 1936. Skladiščna uprava. Z objavo te pristojbinske tarife stopi iz veljave ob upoštevanju določbe § 20.s ločke 3., zakona o javnih skladiščih dosedanja pristojbinska tarifa, objavljena v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« št. 105 z dne 22. oktobra 1929. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1936. Uprava javnega skladišča tvrdke; Javna skladišta, družba z o. z., Ljubljana. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska la zalaga Tiskarna Merkur d, d« X Ljubljani] njen predstavnik; Qtmar Mihalek y. Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 65. kosu VII, letnika z dne 12. avgusta 1936. Razglasi kraljevske banske uprave .VIII. No. 5428/1. 2431-2-1 Razglas. Tvrdka Vojnovič in Cie, tovarna vijakov in kisika v Ljubljani, jo zaprosila za izdajo obrtno-oblastvenc odobritve in gradbene dovolitve za napravo tvornice kvasa v Ljubljani-Vič, na parceli št. 69/1 bivše k. občine Vič, Vič-Glince cesta XVU/8. Poslopje, v katerem se postavijo stroji za izdelovanje kvasa, že stoji, in sicer ob strugi Gradaščice. Stroje bo gnala že obstoječa vodna turbina, ki se eventualno poveča, parni kotel bo služil le za kuhanje in gretje vode za fa-brikacijo. Odpadne vode, ca. . 35 m3 dnevno, naj bi se odvajale v Grada-ščico. Podrobnejše je razvidno iz načrtov in tehničnega opisa. O tem projektu se na podstavi §§ 107., 109., 110., 114. in 122. ob. zak., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73 i. sl, z- u. post. v sporazumu z mestnim poglavarstvom v Ljubljani kot gradbenim oblastvom razpisuje komisijski ogled in obravnava za ponedeljek, dne 31. avgusta 1936 ®b 9. uri s sestankom komisije na kraju ogleda. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu in pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani na vpogled, in se polivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke ^odji komisije. Poznejši ugovori se ne podo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor Ue bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. avgusta 1936. H* R V. No. 6997/14. 2412-3-2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na °snovi čl. 82. do 105. zakona o državam računovodstvu v skrajšanem roku !0 dni javno ofertno licitacijo za dobavo 555 izgotovljenih (konfekcioniranih) 0ežnih plaščev treh velikosti, oziroma 2350 m nepremočljivega blaga za dež-®e plašče, širine 140 cm, in izdelavo (krojenje in šivanje) 555 dež-plaščev, širine plaščev z dodatkom pritiklin (svile, sukanca, gumbov 564 službenih čepic raznih velikosti. Licitacija bo dne 19. avgusta 1936 ob 11. uri pri tehničtiem oddelku kraljevske banske uprave, Gledališka ulica št. 8, v sobi št. 34 v III. nadstropju. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz razpisa V. No. 3303/9—1936 v 59. kosu »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 22. julija 1936 oziroma iz razpisa na uradni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Gledališki ulici 8. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. avgusta 1936. V. No. 210/143. 2390—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del pri vseueiliški knjižnici v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za: 1. težaška, betonska in zidarska dela za izvršitev v surovem din 2,793.357-37, 2. železobetonska dela din 2,258.251-69. Predpisana kavcija znaša din 303.000 za naše in din 606.000-— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni štev. 18 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske bansk.e uprave in sreskih načelstev. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1936. •j? V. No. 70/9. 2405—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske • banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo provizoričnega prizidka h kirurgič-nemu paviljonu obče državne bolnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 31 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za težaška, betonska, zidarska, kanalizacijska, železobetonska in tesarska dela din 1,185.123-54, 2. za kleparska in krovska dela dinarjev 150.339-84, 3. za mizarska dela din 268.236-—, 4. za steklarska dela din 64.116-50, 5. za pleskarska in slikarska dela din 163.827-59. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1936. * V. No. 3664/8-1936. 2389-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre. ložitev državne ceste št. 2 od km 642.500 do 643.800 (Labore—Kranj) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v pisarni XII. sekcije za gradnjo državne ceste v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: 2 milijona 988.865 din 60 par. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka, tehničnih razdelkov in XII. sekcije. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1936. * V. No. 169/43—1936. 2406—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na drž. cesti št. 2 od km 620.878—625.500 (Ljubljana— Št. Vid) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasn/la in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 2,520.756 din 65 p. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1936. V. No. 5858/3. • 2403 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo cevovoda in armature za vodovod Preddvor—Kranj—Stražišče—Stara Loka prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 408.150-50. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1936. * V-No. 3429/31-1936. 2346-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 141.752—154.173 (Pesnica—Št. Ilj) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Mariboru. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 3,622.943'02. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1936. * V-No. 170/137—1936. 2360 3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 1990 ton malih kock in 3448 m rob-nikov za tlakovanje drž. ceste št. 2 od km 625,500—633 950 (Št. Vid Jeperca) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana —Kranj v Ljubljani, Slomškova ul. 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri XII. sekciji. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša; din 1,171.907-20. Upoštevale se bodo pa samo tiste ponudbe, ki bodo nižje od din 1,150.812-87. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka ter XII. sekcije. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 97/36-1. 2154 Oklic. Tožeča stranka Schoss Frančiška z Unca je vložila proti Zalarju Ivanu z Unca zaradi din 1200’— s pripadki k opr. št. P 97/36—1 tožbo. Ustna razprava se je določila na dan 18. avgusta 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem, v sobi št. 1, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Srimšek Ivan iz Cerknice za skrbnika, ki ijo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Cerknici, odd. II., dne 23. julija 1936. Og 21/36-3. 2458 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kovač Franc, roj. 16. septembra 1891, in Kovač Jožef, roj. 12. marca 1894 v Ljubiji, pristojna v občino Mozirje-oko-lica, samska delavca, nazadnje bivajoča v Ljubiji št. 85, sta odrinila ob splošni mobilizaciji leta 1914. k vojakom v svetovno vojno k bivšemu 87. peh. polku v Celje. Franc je odšel na rusko bojišče. Od jeseni leta 1914. ni o njem več nobenega glasu. Jožef je odšel leta 1915. na italijansko bojišče, in od takrat ni več glasu o njem. Ker ije potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo Filača Filipa, posestnika v Mozirskih Dobrovljah, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem , postavljenemu skrbniku, gosp. viš. ofi-cialu v pok. Josipu Videnšku v Celju. Kovač Franc in Jožef se pozivata, da se zglasita pri podpisanem sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi. Po 15. avgustu 1937 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 31. julija 1936. I 3464/35-15. 2310 Dražbeni oklic. Dne 15. septembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Male dole vi. št. 156. Cenilna vrednost (polov.): dinarjev. 30.088'—. Vrednost pritikline: din 3520'60. Najmanjši ponudek: din 20.059'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 3. julija 1936. $ I 386/36-4. 2230 Dražbeni oklic. Dne 15. septembra 1936 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemlji* ška knjiga Leše vi. št. 25. Cenilna vrednost: din 51.064'—. Najmanjši ponudek: din 26.193-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sieer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Prevaljah, > dne 20. junija 1936. I 211/36. 2232 Dražbeni oklic. Dne 15. septembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin kmečkega posestva v Kaplji vasi št. 31, v obsegu 12. ha, 48 a, 70 m2 z žago in vodne močjo, zemljiška knjiga k. o. Ojstrška vas vi. št. 46, 294. Cenilna vrednost: din 505.972'—. Najmanjši ponudek: din 337.315— Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Vransko, dne 10. julija 1936., I 260/36. 2396 Dražbeni oklic. Dne 15. septembra 1936 d o' poldne ob devetih bo pri podpi' sanem sodišču v sobi št. 5 dražba n®' premičnin (kmečkega posestva v ; A ki Reki hiš. štev. 94, sestoječega iz 1, zemljiških, 2 stavbnih parcel v izma 35 ha, 6 a, 89 m’) vlož. št. 143 k. Reka. Cenilna vrednost: din 150.083'30. Vrednost pritiklin: din 8.995'— Najmanjši ponudek: din 100.060 Pravice, ki bi ne pripuščale d/#1-? je priglasiti sodišču najpozneje pri dr^ benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, odd. II., dne 30. (julija 1936. Konkurzni razglasi 734. 2428 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Zupanca Karola, trgovca z mešanim blagom v Trbovlijah-Loke št. 270. Poravnalni sodnik: dr. Pernat Arnold, starešina sreskega sodišča v Laškem. Poravnalni upravnik: dr. Flego Josip, odvetnik v Laškem. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Laškem, dne 3. oktobra 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 26. septembra 1936. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. avgusta 1936. Por 11/36—3. Razglasi raznih uradov in oblastev Mag. št. 3-1579/36. 2447 Razglas o licitaciji. Uprava občine ljubljanske razpisuje *a preureditev tlaka na skladiščnih rampah pri carinarnici v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na sredo, dne 2. sept. 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 15 mestnega gradbenega urada v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 88.830-—. Predpisana kavcija znaša din 9.000'—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni Jnestnega gradbenega urada v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski hiestnega poglavarstva. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 8. avgusta 1936. Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r. N<>. 8741/4. 2459-2—1 komisijski ogled in razprava radi odobritve občinske javne klavnice v Kamniku. Razglas. ^Občina Kamnik namerava poslopje v Kamniku, Šutna št. 62, adaptirati za lavno klavnico. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje na podstavi pooblastila kraljevske banske uprave z dne 7. avgusta 1936, VIII. No. 5275/3, glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 84., 89. in 133. gradbenega zakona, § 107. in nasl. zakona o obrtih ter § 73. in sledečih zakona o občnem upravnem postopku na ponedeljek, dne 24. avgusta 1938 s sestankom komisije na kraju samem ob 10. uri. K temu komisijskemu ogledu se va-biijo vsi intetesenti s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori interesentov se ne bi mogli upoštevati, v kolikor ne bi bili osnovani v javnem interesu, temveč bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Načrti nameravane naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 9. avgusta 1936. »j. T. No. 708/23. 2362 3-3 Razglas o licitaciji za oddajo gradnje opornih zidov na progi km 38—44 ter km 104*5 in 108-8 državne ceste št. 50. Ker prva, z razglasom z dne 11. julija 1936, T. No. 708/3, razpisana licitacija za oddajo gradnje opornih zidov na progi km 38—44 ter km 104-5 in 108-8 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. avgusta 1936 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v prilogah h kosom štev. 57., 58. in 59. »Službenega lista kralj, banske uprave Dravske banovine,« iz 1. 1936. Sresko načelstvo v Celju, dne 1. avgusta 1936. $ Štev. 8440/11. 2440 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za potrebe prometne uprave drž. rudnika Zabukovca na dan 19. avgusta 1936 neposredno pismeno pogodbo za dobavo železnine: 540 kg vijakov, 30.000 obroč, zakovic, 4000 koti. zakovic, 290 kg raznih žičnikov in 100 kg žice 3 mm. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 6. avgusta 1936. Štev. 8434/11. 2455 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo Zabukovca na dan 26. avgusta t. 1. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 3 kom. el. jamskih ventilatorjev z elektromotorjem 220 V. in oznako SCH. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 6. avgusta 1936. Broj 32.419/1936. 2437 Povromcna dobava sanitarnih potrepština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranjc radnika. Oglas jeftimbe. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če u četvrtak 27. avgusta 1936 u 11 sati u uredskim pro-storijania u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III prvu javnu ofertnlnu licitaciju za povremenu dobavu sanitarnih potrepština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika. Ponude taksirane propisno odredbi T. br. 25 Taksene Tarife Zakona o taksama valja predati ili postom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba broj 305). Kauciiju u iznosu od 5% za domače, a 10% za strane ponudjače valja položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) naj-dalje do 10 sati na dan odredjene licitacije. Opšte uslove i obrazac ponude mogu interesenti dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba brej 305) besplatno. Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 3. avgusta 1936. Broj 32.420/1936. 2436 Povremcna dobava ovojnog materiala. Oglas jeftimbe. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače dana 2 (sreda) septembra 1936 u 11 časova u uredskim prostorijaina u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3 III prvu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za povremenu dobavu ovojnog materijala kroz pola godine za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranjc radnika. Ponude taksirane propisno odredbi T. br. 25 Taksene Tarife Zakona o taksama valja predati ili postom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba broj 305). Kauciju u iznosu od din 10.000'— za za naše državljane, a din 20.000'— za strane državljane valja položiti ili poštom poslati blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) najdalje do 10 časova na dan cdredje-nog održavapja licitacije. Uslovi licitacije za dobavu ovojnog materijala, kao i tiskanica »Ponuda« mogu se dobiti besplatno svakog rad-nog dana za vreme uredovnih časova (7%—13%) kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 305). Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 4. avgusta 1936. Stran 392. Razne objave 2443 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom od 15. julija 1936, št. 25.171, odredilo znižanje obrestne mere za stare vloge od 2Y>% na 2% letno z veljavnostjo od 28. marca 1935. V tej točki se torej menja odlok ministrstva od 22. okt. 1935, Št. 19.692/V. Cirkovce, dne 8. avgusta 1936. Hranilnica in posojilnica v Cirkovcih, r. z. z n. z. * Objava. 2450 Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 24. julija 1936, št. 25889/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let, od 8. aprila 1936 dalje; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2% od 8. aprila 1936 dalje. Crenšovci, dne 10. avgusta 1936. Hranilnica in posojilnica v Crcnšovcih r. z. z n. z. Objava. 2451 Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 24- julija 1936, štev. 35818/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let, od 24. julija 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 17. majem 1936; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 17. maja 1936 dalje. Šmarje pri Jelšah, dne 10. avgusta 1936, Hranilnica in posojilnica Šmarje pri Jelšah, r. z. z n. z. * Objava. 2439 Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom z dne 24. julija 1936, št. 35.815/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo podpisan: zadrugi: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 19. maja 1936 dalje; odlog velja za dolgove, nastale do 19. maja 1936 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2Yt% bruto, računajoč od 19 maja 1936. Okrajna posojilnica v Litiji, reg. zadr. z neom. zav. 2423 Objava. Podpisani hranilnici je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 30. junija 1936, II Br. 32.477/35/K, na osnovi čl. 3. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 na njeno prošnjo z dne 14. septembra 1935, II Br. 82.477/K, odobrilo: 1. odlog plačil za 6 let; 2. obrestno mero na stare hranilne vloge in v tekočih računih letno 2% bruto, počenši od dne 14. septembra 1935; 3. finančne olajšave iz čl. 15. uredbe. Okrajna hranilnica v Rogatcu, dne 4. avgusta 1936. * 2452 Vabilo na XII. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi d. d. v Šoštanju dne 30. avgusta 1936 ob 10. uri v tovarniški pisarni v Šoštanju. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika občnega zbora z dne 13. maja 1935. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1935. 3. Predložitev bilance z dne 31. decembra 1935. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Odobritev bilance za leto 1935. 6. Sklep o odpisu dubioznih terjatev in zgub. 7. Izžrebanje in izvolitev upravnih svetnikov. 8. Imenovanje računskih preglednikov. 9. Slučajnosti. Po § 16. pravil se sme udeležiti delničar glasovanja, ako se izkaže vsaj šest dni pred občnim zborom, da je redno vpisan v delniški knjigi. V Šoštanju, dne 24. julija 1936. Upravni svet. Povabilo 2. volitev v upravni svet, volitev revizorjev, 3. sprememba pravil (prenos sedeža družbe v Maribor in znižanje delniške glavnice). Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo položiti delnice vsaj 6 dni pred občnim zborom na sedežu družbe ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. 10 delnic daje 1 glas. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1936. Uprava. $ 2444-3-1 Poziv upnikom. Delavska hranilnica in posojilnica v Hrastniku, r. z. z n. z., je stopila v likvidacijo in poziva svoje upnike, da j1 prijavijo svoje terjatve. Hrastnik, 17. julija 1936. Likvidatorji. 2442 * 2445 Objava. Izgubil sem prometno knjižico štev. 71 in jo proglašam za neveljavno. Lešnik Anton s. r., Podvrh 19, obč. Braslovče. * z446 na 6. redni občni zbor tvrdke Mariborska industrija svile d. d., Ljubljana, ki bo dne 2. septembra 1936 dopoldne ob 11. uri v Mariboru, Mlinska ul. št. 23, na sedežu tvrdke Karl Thorna, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave in revizorjev ter sklepanje o računskih zaključkih za poslovno leto 1935., Objava. Izgubila sem evid. tablico št. 67.892 kolesa, ter jo proglašam za neveljavno-Osredkar Neža s. r. * 2438 Petovia, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Bilanca za leto 1935. Aktiva; gotovina v blagajni in banki din 38.968'13, vrednostni papinji: din 10.500'—, dolžniki din 692.051'43, stroji in inventar din 998.040'65, stavbe in po-sestva din 1,223.000'—, zaloga (surovine, polizdelki, izdelano blago) 4,524.581'95, izguba: prenos iz leta 1934-din 66.671-92, v letu 1935. din 82.253'02, skupaj din 148.924'94, aktiva skupil din 7,636.06710. Pasiva: delniška glavnica dinarj^ 1,500.000'-, upniki din 6,136.06710. skupaj din 7,636.06710. Račun izgube in dobička za leto 1935. Izguba: davki in takse din 75.464 27, obresti din 365.695'21, plače in mez'1 din 1,929.475-15, upravni stroški 1,255.588'27, odpis inventarja in stroj® din 555.791'—, odpisi dubioz dinarj® 60.362'59, prenos izgube iz leta 19’ din 66.671'92. . Dobiček: kosmati dobiček d in ar j® 4,160.123'47, izguba: prenos iz leta 19®.' din 66.671'92, v letu 1935. din 82.263 skupaj din 148.924-94, skupaj d