Največji riwtniki dnevnik v Združenih državah V«Ua za vae leto - - . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Ustisloveriskihidelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays 75,000 Readers. TZLXTON: CORTLANDT 2876. Kntered M »eeond Ola- Matfr, September 11, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 5, 1871. NO. 149. — fiTEV. 149. TELEFON: CORTLAJTDT 2876. VELIKA ŽELEZNIŠKA HARDING NI POSEBNO NESREČA V BROOKLYNU PRIUUBUEN V MO. NEW YORK, TUESDAY. JUNE 26, 1923. — TOREK, 26. JUNIJA, 1923. Dva sta bila ubita in veliko jih je bilo ranjenih, ko sta dva voza nadcestne železnice padla petindvajset čevljev globoko. Včeraj popoldne so je dogodila v Rrooklvnu strašna železniška n»*srn"h, ko sta jwidla dva voza rim I cestne železnice na vožnji iz Huv Ridge proti Manhattan!! na cesto. Silno grmenje se je slišalo v razdaljo več blokov. V trenutku jo bilo 9a licu mesta na tisoče in li>iM-»> radovednežev. Krnjik) po katastrofi »»o stopile v akcijo policijsko rezerve, opnjegasci in ambulantni zdravniki. Ko sta voza padla na cesto, sta sc /rušila, in iz razvalin so začeli sika-ti visoki plameni. Požar ko ognjegaaci takoj pogasili. Malo je manjkalo, da ni padel na cesto nadaljni vlak. Iz razvalin je bilo slikati stokanje. ranjencev. Na vlaku se je nahajalo približno sto 0 pet poklican na pričevanje vsled .... , , • . , , .. 1 žili nekega cerkvenega piknika zahteve enega izmed porotnikov,' . .. . , , , - - . , . .. i na obrežju Ohio r«»ke v Mižim tu- ki pa je ze preje na dolgo zašli-', .. . ... . , kajsnjega mesta. I bil le svojo seval. . , , . , ^ I petnajstletno hčerko. Miss Saro Pričevanje Turca sta napadli • - , ■ 4 , , J 1 .(.onnellv. njenega sestnajštletne- dosedaj že dve priči, sestri Mrs. I „ „ t ■ 1 * -1 1 1- . . ' j pa spremljevalca ter ranil nadalj- Buzzi, kojih ena je njegova žena.' ^ 1 11- , J j j r- no deklico ter dva mladica. Mrs. Ture je izjavila, da ni mo- t*,,, . - , , I rar minut poznje. ko so ea I10-gel Ture zapustiti svoje postelje • ' , , 1 j 1 j 1 teli prijeti, si je pognal krogi jo v med 2 in 3 uro ponoči v jutru o.].lvo pred streljanjem. ne tla bi ona t ^ __• . t- - ^^ ■ ' , j Njegovi prijatelji izjavljajo. vedela za to. I, • , .. . . . . j da je bil strogo proti temu, da bi Mrs. Sofija Dickey, druga se-godila njegova hčerka z mladimi stra. je pričala, da je bil Ture fanti in da je bil mogoče to motiv .:en na Schneiderja. ker je slednji njegovega groznega dejanja, izkazoval pozornosti Turcovi že-| Truplo Miss C'onneillv. ki je bi-ni in da je kazal revolver na nje-j iau streljejia v bližini reke, je nem domu ter pretil kontrak- padi0 v vodc)t ki ^im-sU po TorJu- j reki navzdol. Obrežne straže Zdr. Ostala obramba je ohstajala a držav so takoj pričele iskati tru-.glavnem v naporu, da se uvelja- j plo> a „a do nastopa noči še ni-^. vi alibi. našle. Priče so izpovedale, da je od- Hčerka Zinsmeistra je bila dva-govorila Mrs. Buzzi na telefonske krat ustreljena v glavo ter je klice krog šestih onega usodepol- umria .^koro na mestu, nega dne. ali štirideset minut po- ysj ranjeni bodo okrevali, zneje, ko je bil Schneider ustre-j Oborožen z dvema revolverje-U^n- . ma ter približno devetdesetimi patronami, je zapustil Zinsmeister svojo tukajšno točilnico mehkih pijač ter se odpeljal z avtomobilom na piknik. Po par besedah, katere je izpregovoril s svojo London, Anglija, 25. junija. — hčerko, je pričel streljati. OddaJ Prejšnji min. predsednik Lloyd je v celem osemnajst strelov na FRANCOZI HOČEJO DRZEN ROPARSKI POBASATIPORENJE; UMOR V NEW Y0RKU V tajnem poročilu se glasi, Trije mladi roparji so umo-da nameravajo Francozi rili nekega zlatarja na anektirati Porensko. — Bowery v New Yorku v Dokument je bil objavljen njegovi prodajalni. — Ho-v Londonu. tel jih je vreči ven. Dne 20. junija se je porlai predsednik Harding proti Alaski. Skoraj v vsakem večjem mestu ima govor, kjer agitira za zope.t-no izvolitev. Si>rermlja ga pet insedemdeset oseb. prijateljev in časnikarskih poročevalcev. Slika nam kaže predsednika na vlaku. Poleg njega sta njegova žena in njegov tajnik George Christian. TRIJE USTRELJENI NA CERKVENEM PIKNIKU Osemnajst strelov na pikniku je ubilo tri ljudi. — Trije nadaljni so bili ranjeni od poblaznelega človeka. Louisville, K v., 2f>. junija. — Wiliam Zinsmeister. ki je bil splošno znan kot nevaren človek, je napravil velikansko zmedo med Utlele- SVEDSKI DELAVCI SE VRAČAJO NA FARME Švedski industrija Ini delavci se vračajo na farme in nove kolonije so absorbirale številne po prosp»rite ti vojnega časa. London, Anglija, 25. junija. —! '-Diamond Nat ha" Hebald, ki List Sunday Observer", ki je je bil znan celih dvajset let kot last lorda Astorja. je objavil vče-jeden najbolj pretkanih trgovcev raj prevod zaupnega poročila, ka- z dragulji, je bil včeraj umorjen tero je pred kratkim predložil v svoji prodajalni na Bowery, ko svoji vladi neki francoski zastop- i jt» .skušal držati se prisege, kate-nik v Porenski. r,» j,, prisegel pred dvajsetimi le- Dokumenjt jiripoveduje ])Ov«*st ti. Čeprav je bil skoro petdeset let o separtlstičnein gibanju v Po- star, je skušal vreči iz svoje pro- renski tekom zadnjih štirih let. posebno pa o delu in prizadevanju i- o pa r a t is t ič 110 ga v od i t el j a Dortena. Poročilo je datirano ž iluein dajalne tri mlade. A krepke roparje, ki so ga napadli s pot ognjen i-dr. mi revolverji. Ni se brigal za njih povrlja. — naj dvigne roki, pač pa je udaril a 16. apriLa tekočega leta ter ozna- najbližjega roparja ter s.- skusil ceno kot "skoraj zaupno". Na- nato spoprijeti z vsemi tremi. — slovljeno je na visokega komisar-' Njegovo junaštvo pa je bilo za-ja farncoske republike v Poren-,man, kajti en ropar je pumignil .ski ter generalnega tajnika v Pa * ostalima ter rekel: — LLOYD GEORGT MIMI ANGLE ŽE. George je imel nagovor, v kate rem je rekel naslednje glede pravice ameriških oblasti, da zaplenijo pijačo na angleških parni-kih: — Upam, da se ne bomo razburjali glede za plenjenja pijače v newyorSkem pristanišču. Ne le. da imajo Amerikanci prav v svojih pravicah, pač pa bi jim morali nuditi tudi gotove simpatije v njih težkočah. Amerika je vpri-zorila zelo drzen eksperiment, ki se tiče mogoče največjega pro-kletstva moderne civilizacije. — Dajmo ji pošteno priliko.-Ena naj večjih težkoč Amerike je bila žgana pijača, ki je i>x-ihajala nepo-stavno v deželo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V mlade ljudi, ki so bili deloma v ■vodi, deloma pa na bregu reke. Brat Zinsmeistra je v državnem reformat or i ju v Frankfortu. kjer 1h) presedel dosmrtno ječo radi u-mora. Zin-smeistrova žena pa je pred več leti zgorela tekom neke nesreče v hrši. Splošno je bil znan kot nasilen ;n prenapet človek in vsakdo se ga je bal ter bil oprezen v svojem postopanju z njim. Stockholm, Švedska. 25. junija. Švedsko gibanje, k o joga cilj je IMivratek k rodni grud L je pričelo izpreminjati dosedaj neporabljena ozemlja v obdelane ter ob istem ča>u zakladati farme z in-ti poročajo, da so je ust.tnovilo že večje število novih in uspešnih farinerskih kolonij. Tipičen slučaj, ki kaže, kako so se izpremenili ljudje brez službe in dela v farmerje, lastnike štiridesetih akrov zemlje, z domom, živino, oronljem in drugimi potreb-' ščinami. vidimo v koloniji Basbo.' Ozemlje 470 akrov, ki je bilo privatna last. je nakupila komisija za privatna domovja ter ga razdelila na deset farm. Tri družine najemnikov na po->esti so 0 bili izbrani iz vrst industrij&lnih delavcev. Vsaka farma ima svoj dom in, komisija je dala vsaki družini po enega konja, dve kravi, več prašičev, kokoši itd. Vsaka farma, ima dvajset akrov ali več gozda,: o katerem se domneva, da se ga ( bo ohranilo ter napravilo produktivnim. Skupni stroški so znašali po •tlSOO za vsako farmo in stroški izboljšanja bodo znašali nadaljnih .$1300 za vsako farmo. Financiranje je izvršila komisija za privatne domove iz javnega sklada, določenega v ta naimen. Vsaka farma je obtežena ž mortgagrrm, a ; obresti so skrajno nizke in odpla-, čilni pogoji zelo lahki. nzu. V izvlečku se glasi; — SkušaJ sem opisati ponovne krizo, skozi kaitere so šli naši od-nošaji z dr. Dortenom izza maja 1921, ko sem dobil poverilo ,naj stopim ž njim v stik. — Vsled podpore dr. Do rt ena je bilo mogoče spraviti skupaj njegove pristaše, vzdrževati njih navdušenje, povečati njih propagando ter ustanoviti liste. Tam pa je nehala vsa pomoč, ki mu je bila dana. Če bi obstajala kaka nežna zveza, katere bi ne bilo mogoče razodeti svetu, bi ne mogel visoki komisarijat oficijolno pri znati svojih stikov z dr. Dorte nfisn. •— Dobro, pa naj jo dolii. Dva roparja sta ustrelila in Hebald je padel mrtev na tla. Ena krogla m 11 je prebila žilo-dovud-nico na vratu. Njegova Miirt je bila posledica sklepa, kateremu je dal večkrat izraza, da se namreč ne bo dal nikdar več oropati. Pred petnajstimi leti j«* prišel v njegovo prodajalno neki mlad človek, ki je vrgel v njegove oči pe^t zdrobljenega popra. Hebald ni nikdar povedal, da je ušel napadalec plenom. a rekel je večkrat : Če bo še kdo skušal kaj neumnega v moji prodajalni, ga Glavno geslo je bilo, izogni-' l>°*n vrgel veil. Ne brigam se. č t: se vsem dogodkom, vsled katerih hi bil komisarijat brez dvoma razorožen. — Vsled tega je padel dr. I)or-ten, žrtev evropske politike ter tudi lastnih napak, počasi na stališče podrejenega agenta v francoski službi. — V sredini preteklega lota je hotel dr. Dor t en reorganizirati svojo stranko. Ostal je veren programu. katerega je počasi izdelal za ustvarjenje avtonomne zvezne države v nemški državi, a to, kot mi je ponovno povedal, je imelo le namen pomiriti nemir večine njegovih pristašev, ki so se bali prikrite francoske aneksije. — Po mislih dr. Dortena bi taka aneksija ne trajala dolgo, paČ pa bi se umaknila neodvisni državi, opirajoči se na Francijo. — Razburjenje, povzročeno od politike ministrskega predsedni-ga Poincareja ter okupacije Rubra, je povzročilo krizo, ki je bila posledica cele serije nesporazumov. — V zadnjih štirih tednih, odkar je Francija objavila, da bo ker Je našla polieija nedaleč od ima pri sebi kanon. Diamond Nathan je hil splošno znana osebnost na Bowery. V nedeljo zjutraj je prišel v prodajalno, kjer je pričakoval nekega kupca. Govoril je ravno z Davidom Feinsteinom, ki je bil zaposlen pri njem kot prodajalec, ko je vstopil neki d«»bro oblečen mladič ter prosil, naj mu pokaž»- k:t-ko uro. Feinstein mu je pokazal uro. Med tem sta vstopila nadaljna dva mlada človeka. 1'kazala sla Feinsteinu in Ilebaldu. naj dvigneta roki. a Hebald se ni brigal za to, temveč se spustil z bandit i v boj. Dva sta pričela streljati in ena krogla je razbila gornjo čeljust Hebahla, dočirn j«* predrla druga grlo ter raztrgala žilo do-vodnico. Smrt je nastopila v par trenutkih. • Na policijski postaji ni mogel Feinstein spoznati v galeriji zločincev nobenega onih treh napadalcev. a policija je mnenja, da so prišli z zapadne strani mesta. ITALIJANSKO-GRŠKA ZVEZA. DVA POŠKODOVANI PRI TR ČENJU VLAKA. Danville, 111., 26. junija. — Na nekem tukajšnem križ.išču sta se trčila danes dva vlaka. Dve osebi sta bili težko poškodovani. Nesrečo je baje povzročil strojevodja. London, Anglija, 25. junija. — 1 V kratkem bo sklenjena gospodarska zveza meti Italijo in Grško. Mussolini hoče na vsak način { prisiliti grško vlado, da bi se za-eno z italijansko udeležila pre-osnove Bližnjega Iztoka. Italijani j so obljubili prenoviti solunsko pristanišče. storila, vse, kar je v njeni moči, da reši vprašanje Porenske v svojo korist, se je položaj zelo izpreme-nil nam v prid in kleja porenske republike je prenehala biti nekaka kimera ter stopila v domeno verjetnih dogodkov. — Dr. Dorten ima na razpolago organizacijo, ki nam bo lahko zelo koristna. — Dosedaj si je dr. Dorten prizadeval dobiti močne 4'kadre", obstoječe iz ljudi, ki so pripravljeni glasovati za plebiscit. On t ni i, da bi sledila pretežna večina prebivalstva, če bi bil storjen ta prvi korak. Njegova propaganda se vrši med poljedelci ter ljudmi srednjih slojev. — Vem, da je vprizoril pred kratkim velik napor v Ruhr o-kraju in da je ustanovil tajništvo v Duesseldorfu. Dobil je imena nekako petdesetih vplivnih ljudi, ki so pripravljeni postati člani bodočega posvetoval, komiteja porenske države. pozorišča napada zapuščeno karo, koje plošča je kazala, da je bil avtomobil ukraden na zapadni strani mesta, in sicer na 14 cesti. Vdova umorjenega je izjavila, da ne ve za nikake sovražnike svojega moža. Neki bližnji trgovec je r«*kel: — Če bi mogli roparji prisiliti Hebalda, da odpre blagajno, bi lahko dobili na tisoče demantov, a Nathan ni bil za to. BLAZNA LJUBOSUMNOST. Ženeva, Švica. 24. junija. — Bogat zlatar po imenu Petersen je šel na plesišče ter videl tam svojo mlado ženo plesati žalnim mladim moškim. Postal je' strašno ljubosumen. Ženo je vlekel domov jo privezal na peč tter jo živo za-žgal. Zatem je ustrelil samega sebe. CfLAS NARODA. 26. J UN. 1923 "GLAS NARODA" ■AXLYI ♦ r • .:* and Publ<*o«d by FmbUshing (A C»f—fition) Looii atNtbiH« ___ __________ af Akm_______ •f Manhattan. Hmm V«rfc CttT. M. T. L. A • NAHODA** (VilM «f PMM) fcvry dajTfeia«^ lunOy iž Slovenije. Iiženjerski izpit kemije {v Driižmirju sliržil kratko časa Leon Kavčairk iE Ljubljane. je na dunajski tehniki napravil (kot hlaipec pri nekem posestniku. izginili po izvršeni tatvini brez vsake odpovedi, se oglasil celo v Izpit prekmurskih učiteljev. Naknadni izpit iz slovenščine so položiti v Mariboru prekmurski učitelji Rudolf fttefančee. Mihael Plaž, Helena Prajningier in Neži-k a Rejee-Zehner. Subscription Yearly HM Adv«rtiwm«nt ®n Agre«m»nt. MJivuM dan Izviamll n«M| h» ssB:ar. ta n—hnoatl m d« prtobeu]«]o. Daui Prt tprencmbl kraja nanAiIkof, nlMa iwiiinl. da hitre)« ~ "O l, A S NAROD A** »M ScrouQh of Manhattan, ffa* Vftfe. tt. t, T*i«phon*: C o rt t and t OT1 MUSSOLINIJEV REŽIM Izpremembe v državni sluibi. V -zdravstveni službi «*> imenovani : dr. Ljudevit Griimvald za hon» rarnega okrožnega zdravnika v Planini, dr. Evgeu Jaeger za pnovizomega okrožnega zdravni-ka v Paljčanah, dr. Julij Matthey pa za provizome^a »»krožnega z< travnik a v Apačah. — Pisarniški asistent Albin Reve. je imenovan za pisarniškega ofieiala na ljubljanski univerzi. — Računski narednik Stanko Gostie je sprejet v področju pokrajinske uprave Lokviei pri sinu dotienega posestnika ter mu za slovo tudi izmaknil več stvari precejšnje vrednosti. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo v soboto dne 12. maja za-ntdi tatvine in vlačugarstva na štiri meseee težke ječe. Najden otrok. V mariborskem mestnem parku > našli približno triletnega fantka. ki pa ne ve imena svojih staršev. Otroka so oddali zaščiti deee.. Za starša se poizveduje. Romantična dečka. Iz mariborskega državnega deč-jega doma sta pobegnila 141etni Ferdo Šilmek in 121etni Konrad Kramberger. Tovairi^em sta Lsto 2a'jutro pripovedovala, da pojdeta v Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, ter imenovan iza definitivnega u-pravitalja v 11. činovneaii razredu pri državni žrebearni na Selu. — Diplomirani arliitekt Josip Cerni-vee je imenovan za arhitektskega, pripravnika pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Alojzij Šterbuueelj. kane list pri uk rajnem glavaitit-vu v Brežicah, je začasno upokojen. Carinik celjske carinarnice Tri-fun VujoKevit- je imenovan za carinika razreda, carinska pripravnika Ciril Mihajlovič in Viktor Vauhnik pa za carinika 4. raz- Mussoliui je hotel na poseben način rešiti Italijo in premagati svoje nasprotnike. Po njegovem mnenju bi Italija napredovala, <"e bi imel on vso mor v rokali. Napram svojim sovražnikim se je pa posluževal dvomljivo uspešnega orožja — eastor-oila. Niti njegova želja uiti njegovo orožje pa nista rodilu zaželjeuili uspehov, Fašistovskt* jK»družnicc v Južni Italiji so se pričele puntati. Punt je izbruhnil, k<» je Mussolini proglasil svoj načrt glede nove volilne postave. 1 veljavijenje te ]»♦»stave l>i mil dalo obsolutno večino nad vsemi strankami v zbornici. Naspmtstvo se je porodilo iz dveh razlogov: V Italiji jo sila ljudi, ki se hočejo ^povzpeti lia odlična mesta, pa se ne morejo. Premalo je dobiekanos-liih uradov, da bi bil apetit vseh dodobra rasioen. "Slavni reški junak" I>* Annunzio ima dosti pns4n i dELsea v Ljufeljani dr. Janko Bab-še v. Njegove pristaše in njega boli srce, ker mu je zra- ! nik 7 go^ M. Gruntarjevo, vdo-sel Mussolini nad glavo. ; vo po ipdkojuem notarju Ignaciju Obstoji pa še tretji vzrok nezadovoljstva. > run t ar ju - i i • i -t • -t • i • Janko Rozman, «et gozdne u- Na tisoče delaveev je bilo prisiljenih, da so se pri- prave ^^ Thurna v Guatanju. družili Mussoliniju. Nekateri so se mu pridružili proti svoji volji; nekateri so se mu pa pridružili, misleč, da je Mussolini čarovnik, ki bo namah, z enim udarcem, izpremenil Italijo v deveta nebesa. Pridružili so se mu v namenu, da bodo deležni sadov teh nebes. indijo. Dečkov še niso našli. Nova tovarna v Sloveniji. Zopet ik v prirastek v industriji. Osnovala se je namreč "Eta" tovarna gorčice, družba z omejeno zavezo v Kamniku pri Ljubljani. Podjetje je opremljeno z modernimi stroji ter bo na podla- Iz Slovenije prihaja pomembna ve>t. Profesorji na gimnazijah. • realkah in po drugih srednjih šolah nameravajo zastavkati. Vzrok je enostaven: prenizka plača. Pismonoša je Lstoiaiko plačan kot profesor, rOkedelec dvakrat ali trikrat boljše. To je žalostna kulturna slika., Vlada se izgovarja, da ne more profesorjev boljše plačati, ker jih' Naša domovina nima izobraže-kateremu je poverjena najvišja naloga v življenju — vzgoja mladine — mora imeti že vsaj toliko. da se bo pošteno oblekel in si nasitil želodec. * * * Profesorjev mora biti veliko število, ker je študentov preveč. Naša domovina nima izobreže-nega srednjega stanu. Le dva stanova sta: razred nc-izobražencev ter razred gospode. Za izobrazbo delavcev, obrtnikov in drugih je deloma, toda premah) preskrbljeno. Navezani so na svojo lastno moč in vztrajnost. SitgdBlnuatt&ka Ustanovljena 1. 1898 ICatnL 3*imnta Inlcorporlrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MJNN. J Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAX. '.>22 E. 1S5 St., Cleveland. O. rodprede. tlniV: LOUTS BALA NT. Box 106 r«;ul Ave., l^ruin. O. Tajnik: JOSEPH PISHLKR. Ely. ilinn. Blagajnik: OEO. L. BROZ1CI1. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih tnnrtnln: JOHN MuVER.V, 412 — 12tli Ave. Eut, Dululh, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOil}a na sednika porotnr-pa mlhora. Prcfinje za «=t»rej-ni novih članov In bolniška spričevala nai se pofilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska. Katoliška Je.lriota se rrlporofa vsem Jugoslovanom obilen pristop. Kdor Z-li postati član o> organizacije, naj se zglaal tajniku bližnjega »lru5tva J. S. K. J. 7.a ustanovitev novih rtrufitev se pa olirnite na g], tajnika. Novo društvo se Iahk.» vs ta novi z R ."lani ali članicami. reda - vsi trije pri sporedni ca- ;z Lj^W.jane nastopno epLstolo: naj)R>ljšili surovin proizvajalo.Znanje, ki pra imajo, so si pribo najfinejše blago, tako da si l>o gr«-. viea "Kta"" brezdvonmo hitro o-svojila jugoslovanski trg. Štorklja in zagrebški zbor. "Rijee" je dobila tx] prijatelja Iz Jugoslavije. rinarnid na Bohinjski Bistrici. Himen. Na Brezjah na Gorenjskem se j«* >]w>r«-k v>e^a teua ho pa nenaden, strahovit padec j P4"!**! tla in ga pritisnil s tako Mussolini ja. jsilo. da mu je >|>opolnoina zmečkal MnssoliiiijVv "duševni preponul" ne bo itnel na aine-rirrcein tleuarneni t mu niti eene nemške marke. D opisi. Barberton. Ohio. !>ne 1C». junija je p<»rr»čf! n>-j*k .l«»hn Ku]wr r 4Urico truden. «IM .!'• hil v V".in i III ";tsn Na .. prt »tirani u sledmi pik-; ,^peijali v ^^ vendar pa je ink : društva -Triglav" štev. 48' nje|?ovo stanje z,-lo nevarno SN1M.. Slov. *K*ijaliletnp£ra ^ina dninarice Lz Velike Gobe pri !*<>lšniku. je neki domači fant iz isite vasi pri igranju po neprevidnosti ustrelil v glavo. De»"ka so •a. m ob rili s svojim lastnim trudom. Obrtnih šol je malo. Tehničnih 1 skoraj nič. Na vsakem vopralu so pa po trije jezični dohtarji. in profesorji bodo morali kmalo iti ceste pometat, če se bodo hoteli preživeti. V izobrazbi delavskega stanu je bodočnost in usoda naroda. # ♦ * V .Jugoslaviji so tri univerze. Človek, ki dovrši tako univerzo, pozna domače razmere, nima pa vpogleda v svet. Nadarjeni dijaki bi šli radi v inozemstvo, nimajo pa sredstev. Jugoslavija nima zmožnih ljudi. da bi zavzeli razna diploma-hajat |po Zagrebu. In je mimoze- tična mesta v inozemstvu. be v količini. ki bo ljubljanski tovarni dala pol leta dela. Veseli reprezen-tant firme se .j*' nato podal spre- mnogo .^lalxsi m mani okusni TK>i „„•♦■ ; i , - , • >-.. , in.. . , , 1 nati jezika države, v katero so ><(> do 400 dni a rje v komati. Sove- , i • ^ i - - i poslani. ške«ira zbora, seveda le za hitrega trgowa. Mi v Ljub Cehoslovaški, o Romunski ter celo o Bolgarski in Turčiji, če je pa o Jugoslovanih kaj v listih, je objavljeno z neko prikrito ironijo in zasmehom. Na jugoslovanskem U- ... JUKW«ske vozieke. kt IkmJo t»ri- , - , , . . , ... merno dražji!... Kako, ali bo počakala tudi štorkljaf Bo že kako! je dobra vera pravih Ljubljančanov. ki posebno v zadevi otro-j ^kih vozičkov prav malo tajo za draginjo. Dvojni umor v Zagrebu. Krikor smo že na kratko poročali. so dne S. maja zjutraj v Ze-leiLgaju pri Zagrebu našli trupli dveh neznancev, ki sta bila očivid-no umorjena in oropana. Umor-jeiica sta. kakor se je dognalo, 30-1 urini Slavko Kiuiajet, krojač iz Zagreba, in ."»2 let stari tihotapci Andreja Jeličič iz lirvatskega Pri morja, fin»zni umor je vzbudil v; Zagrt bu 1ji okolici silno senzacijo. Policija je ugotovila, tla je bil iz-vi-šen ropai-ski umor. ker je Kala-jet vzel od doma s sebške trgovske, in Obrtniške zbornice. Mladi jrini-! naizijale<.*, ki je I>:1 v petek II. maja p -poldne do pozne noči zaslišan pri [Miliciji. je v soboto zjutraj v avtomobilu zapu.stil Zayreb. dokler se ne razčisti zadeva gl»*«»s»slaj nismo še imeli dežja, ki bi bil dobro namočil. Sedaj je. za.M lo «r.»reti v goz«lih na več kra-: jih. Danes «110 dobili nekoliko, dttzja. ki je pa le deloma pf»gasiL st ogenj. Krojaška stavka v Celju. Že dolino časa je vladalo med krojaškimi pomočniki v felju ne-ko nezadovoljstvo glede plač. Med treznimi delavci pa je zrna-cestno ograjo. Berglez je padel sala uvidevnost, da že itak ni pri pri tem z voza in se zelo nevar- dehnlajaloih mnogo dela. ako pa no poškodoval. se erne zvišajo, ne bo mnogo ljudi več. ki bi si mogii nabaviti Nesreča kolesarja. kako novo obleko. Zadorvoljrli sr> Val en Potočnik, čevljarski moj-' z lOodstortnim poviškom »n so T7i\>£*rl 12 seic <>ri ^vra-uiii tuiitiii 8 »r, l esliel. čal s kolesom iz Škofje I^oke proti 'ia bi si na ta način zl>oljšali sv<»j domu. Na ovinku pri Stari Loki | grmot n i položaj. Pa kar naenkrat - • - ---* --; 1 —"j- ' " ivo.1 ildrjlM-ai l>a je tako nesrečno padel s kole- j J** izbruhnila stavka 7 zahtevo no l gasm svetilko, kadar ti je da si je prebil lobanjo. Pripe- povišku Ker -re pri tem Math. Janez »etn. On je unij.ski livar. Ijan^ko leto si je tukaj kupil stavbršče (lot), na katerem si poiknik v nedeljo 8. julija na farmi sob rat a Johna Šege v S4iea-uan. Pet centov vožnja s poulično železnico, aLi pa prijetna avto-Vožnja. Vaibljeni so na ta izlet rojaki is Rlittman. Wads wort h, Ken-in Akron. Pridite vsi, da se o zabavamo na prijaznem r Poznal bom tvojo temota in jo ljubil. Seveiov*. idruviU <.di/iij.|o • • " 1 » »» > i 1 Kot izvrttrki ^tfra.^16 i za prebavo in grčnčec — jemljite Seven's Balzol Cprej zutn Ji lyjt i.f\ vtjenakl IUU*m) Priporočen za neprebavljanje, zastarela prtja in oslabelosti. Ceaa 60 In 85 centov. Vpruajt« zanj v 1 W, F S EV f R A CO. Ijali so ga Njegovo s-tanje je nevarno. pn tem ljubljansko bolnico, inessdnem gobanju pri ntnogih moj-strdi za eksistenco, bo trajala stavka gotovo dalj časa. Is prepira pretep. Simon Hribernik, posestnikov. Smrtna nesreča na Jesenicah, sin iz Zgornjega Tuhinja, se je za- j V tovarni Kranjske indusfrij-radi neke malenkosti spri s posest- ske družbe je dne 16. maja smrtnikom Pavlom Klemenom, ki ga f no ponesrečil 36Ietni delavec Ja-je v prepiru končno udaril tako'ma Medja. DotakniJ se je po ne- •reei električne naprave visoke napetosti in obležal takoj mrtev. močno s jxflenom levi roki; da mu jo je zlomil. Vojaška ubežnika. Od s\-oje Čete v Osijeku je pobegnil Janez Pintarie, doma iz Za- ALI VESTE? rodaT*. Rojak piše iz Ledin pri Idriji na>1 »ilnje : Prosim vas, dajte v IfM prošnjo, da ni tukaj zaslužka in da je tukaj velika draginja. Pri*>im vas. da^te mi kaj (»omagati ali pa vaši naročniki, da dobim par dolarjev. Potrebujem stotisoč lir. ker sem v veliki zadrejri. Pozdrav . . . To je dokaz naivnosti naših ljudi. Delavec, kateremu se je posrečilo pristradati tisočak, bo vedel povedati, kako se spravljajo v Ameriki tisočaki. Predsednik Harding se je v j Denver, Colo., v svojem govoru | odločno zavzel za prohibieijo. To poročilo se precej čudno glasi. Za kakšno prohibieijo se je zavzel? Amerika zaenkrat še ne pozna stvari, ki bi se ji reklo pro-1 hibicija. preiskava je ugotovila, da je Pa-skijevič na dan umora kupil revolver za 7."»0 dinarjev. Sum se je pojačal, ko so v bližini Zelengaja našli raztrirano pismo, pisano od Paskijevičeve roke in ko se je izvedel«,. da je osumljence že v torek razsipal in zapravljal po Za-tfrebu velike »vote, ki so brez-dvoiimo bile v zvezi z roparskim umorom. Za Paskijevičem je bila izdana brzojavna tiralica dne 12. maja. še iste»a due tra je zasačila in aretirala reška polieija. ki ira je izročila polieiji na Sušaku. Že. ma ja so mladega morilca pri-vo-lli v Zagreb ter ga izročili tamkajšnjemu -iKliiemu dvoru. Za-slišim po reški in sušaški j>olieiji, se je l*askijevič 7. lažmi hotel iz-vl. «-i iz ki« V-. Koneiio pa je jtri-zna! svojo krivilo in izpovedal, da j»- umor izvrš 1 v dogovoru s tiho-tajx-em Kraljem in Viktorjem Je-ličičem. ki ju je podkupil s loom kn-n. Pri »estanku z žrl vama je Ktalj nstrelrl -Teličiča v glavo. Pa-skijevv'- ^ani je nato 7. >m-ks.-rj.-m iM'biI Kauujeta na tla. Kralj pa jra je pomeril v glavo. Nato ^ . f>be žrtvi zavlekli v jarek in ju pokrili / vejevjem. Paski jevičeve navedbe se ne krijejo z ugotovitvami zagtcbšk^Kdmuj^^^^^^ Sedaj je čas za nove vloge. Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s 1. julijem na special interest account a Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo — 4% na leto. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. bukovja pri Krškem, od svojega da v okolkJ «rosuplja nahajajo; oddelka v Ptuju pa Anton Cizerie T^ *tar™ naroeutno predkaznovalo. Oddati drva. Dober goed na farmi, meseca septembra do avoje areta- j Plača $2.60 od loorta. — Mary j cije dne 14. januarja 1923 je iz-|.Prime, R. F. D. 1, Shingle House, vršil zqpet večjih., tatvin, večino-; Potter County, Pa. ma v eoštanjskem oflčraju. Tako je I (26-27—6) NOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH! Spisati Ivan Matičič Cena • poštnino $1.5° 'T* RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani In 96 aUk is vojne. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Strast, N*r York, N. Y. Brezbrižnost domačinov in prohibicija v Turčiji. Poroča Mn&tor Hoses is New Hampshire Kot Concord, New ali kako drugo ameriško m sto, — rAzprarlja o vprašanju prohibiei-je tudi — Carigrad. Koran, mohamedanska biblija, prepoveduje vernikom Mohameda* zauii vanje alkohola. Hamsbire-je tiudHn spoznanje te resnice. Žalostno je razmišljati o tem propadanju inozemskega ugleda. Prav nič dobrega pa se ne maore izeimiti iz prikrivanja dejstev in ker se je izvršila taka korenita iz-prunemba v razmerah, se mogoče — V vinu in hazardni igri tiči nudi Združenim državam prilika velik ffreh, — pravi koran. Kot kot se jim ni nudila še nikdar po-v slučaju desetih božjih zapovedi prej iti kot se jim najbrž ne bo ni-med kristjani, je to pravilo, kate- koli več nudila. ro s počasti do*ti bolj pogosto s Podelitev Chesterjeve koneesi-kraenjem kot pa z izpolnjeva- je. glede katere je dvignila Evro-njena. Mogoče je ravno vsled tega pa povsem brez potrebe tako ve-angorska narodna skupščina gla- lik kraval, znaoi izpremenjeno sovala za prohibieijo v celem tur- 'stališče, katero zavzemamo v Turškem ozemlju ter uveljavila na ta eiji. način s posvetno postavo to, kar Kes je. da so pogoji. ka«e bo Amerikanec zadovoljil z delom v mejah svojih pisanih pravic. V tem tiči največji kapital za am»*riškega trgovca in podjetnika. ki zaide v te dele sveta. Med tem narodom uživamo čudovit sloves glede j»oštenega postopanja. Ta sloves bi lahko še povečali in s tem tudi svoje mate-rijalne dobičke, če bi se poslužili prilike, ki se nanf nudi sedaj ter uveljavili svojo trgovsko hegemonijo v vseh delih sveta. ^ NAKWA, 26. J UN. 3923 mestih, posebno pa v pristaniških mstih, je žgane in druge opojne pijače v izobiliei. Vsejy>lno je gonilen, pivovarn cvefc* in mešane pijače zapada »o opravile svoje smrtonosno delo nad pri prostim sinom Orijenta. Sedaj {ta se je vse to izpremeni-lo. — boljše reeeno, se je mogoče izpremenilo. Datum za končno u-veljavljnje postave je bil preložen od časa do časa in skeptiki trdijo, da ne bo nova postava nikdar dejanski uveljavljena. Ker so Turki skrajno fatalistieen narod, kažejo le malo zanimanja za to stvar in tudi malo vznemirjenja. Velika potrtost pa vlada med inozem-hkim prebivalstvom, v klubih itd. Življenje v Carigradu ali v Turčiji sploh ni v nobertm slučaju posebno mikavno za zapadnjaka. Francozi, Angleži in Belgijci, ne izvzemsi Amerikance, ki sestavljajo inozemski kontingent, se s strahom vprašujejo, če bo res prišlo tako daleč, da bodo vzete rože in solnčna luč iz njih življenja. Odgovor se glasi zanjkalno. — Prohibicija bo |>ostada postava dežele v Turčiji, prav kot si je tudi v (Združenih državah zagotovila državno pozicijo. Agilno miši eči Levant inee pa se bo najlbrž posvetil butlegarstvu z isto lahkoto, kot kak prohibicijski enforcement uradnik 4o grla sit vojne, s izjemo Turkov in mogoče tudi Grkov, in Torki aosev polni i Spal v svoji krsti. V nekem ogrskem listu smo ei-tali naslednje: — Najbogatejši mož v vasi Sab. veleposestnik Peter Catona. se je pečal že dalj časa s samomorilnimi mislimi. Naročil si je svoj pogreb ter dat postaviti nagrobni spomenik na nekem mestu poko. pališča, katero je določil on sam Ko je »estavil Se svojo oporoko, se je pripel pripravljati na smrt. V glavni sobi svoje hiše je dal postaviti krsto iz kovine ter z napisom : — Tukaj.počiva Peter Catona. ki je živel 67 let. Preko dneva je krasil krsto s svežimi cvetkami, ponoči pa so gorele krog nje sveče. En mesec, tekom katerega ni niti za trenutek aapustil svoje hiše, je legel vsako noč v krsto. Ko se je končno vendar odločil za samomor, je izkopal na svojem dvorišču 90 centimetrov globoko jamo,.katero je zadil z vodo. Nato si je privzal robec okrog glave, si zamašil ušesa ter se spustil z glavo navzdol v jamo, kjer se je zadušil. Turisti. Iz Švice. — A. N. BuČins&a- Teffi. Dvoboji med fašisti strogo prepovedani. V zadnjem času se vriše v Itadiji številni dvoboji med fa&stovskinii prvaki Centralni odbor faaistov-ake stranke pa je sodaj izdal odlok. ki najstrožje prepoveduje dvoboje med pristaši faSstovfcke stranke. Tudi Mureolini je zagrozil, da bo proti vaom čfuefortom najstrožje postopal. Več uglednih fašistov je biio radi nepakornoeti že izključenih iz stranke. Odkritje spomenika poljskemu predsedniku &anxtoto¥c*n. V Varšavi je bil v poslopju ministrstva za zvnanje zadeve odkrit spomenik umorjenemu predsedniku poljske republike. Spominski it narodni prazniki v nemciji. Nemika vlada je zakonitim potom določila, da se bo&o kot vohunski in narodni prazniki praznovati sledeči dnevi v letu: Dne 11. avgusta je narodni praznik kot spomtnsVi dan spft-ejetja ustave ; šesta nedelja pred Veliko nočjo se praonuje kot spominski dan na vojne žrtve. Nadalje obvezni prazniki so: Novo ,leto, velikonočni pondeljek ter oba 'božična praznika. Razstava v Ncyvem SSdta se vrni od M *v|u«*a do 10. septembra. Raast*vaei tmtego tudi tu-jecemske tvrdke, ki imajo v Jugo- N-i mogoče drugače, nego da tanrkaj ponoči svoje gore nekam skrivajo, kajti če vsitanete zjutraj preagodaj in dvignete glavo kvišku. ne^najdete ondi niti ene gore na njetiean navadnem mestu, a prej kajkor f>re*d osmo uro jih tja ne postavijo. ( emu to Švicarji delajo, »mi je — megleno, — vprašati pa se tuli nekako ne spodobi. Leofce jej z dejstvom se sprijazniti in ne bifci radoveden. Podnevi so švicaisske gm-e o-gromue, mogočne, krasne in cisto trdne, a z njih padajo izključno Nemci. Prelepi Grammont. ki .se vzpenja v višave na sami grranici Francije. je za Xeniee pos*4>no fatalen (usoden). Padajo namreč /. njega kar v celih tropa h. vselej vsaj desetero oseb naenkrat, tako da se celo neko brez dno na čast te nemške posebnosti nazivija "gomila Nemcev" \ Xa Graniimnit la-zi vsak dan ne-števibi turistov, a ker je eesta poli tžiia in iprijetna, se hodi tam docela .svobodno, v navadnih oblekah, dame s solnčniki in navadnimi čeveljčki. Nemec pa ni sposoben, da bi tako priprosto obavljal gorske ture. Kajti če niti doma, po dunajski okolica, ne zna hoditi po cestah na kzprehod drugače, nego v okovanih wkornjih in s petelinjim pen jem za klobukom, potem si morete predstavljati, v kakšno turi-stovsko strast ga vrže pogled na pravo, nefalzificarano švicarsko goro! V to svrho jemlje s seboj planinsko palico s kljuko, železno toporišče s kladvecem in lopatko, obctf-oži se vrhu tega tudi še s pla-nvrskim nožem za izpodrezovanje ruše pokI nogami (kdo hi razumel, čemu je tega treba!), s posebnimi škarjicami za prirezavanje vej, ki bi ga na poti mogle zbadati v oči, z dolgo vrvjo za slučaj, da bi se mu z ljubilo se obesiti na gori ter končno s širokim in dolgjLm suk-nenim pasom, ki bi lahko vzdržal težo desetoriee ljudi celih deset let (to za slučaj, da l>i se Nemcem zahotelo obesiti se tam kje v družbi prijateljev na daljšo dobo). Na ramena si poleg tega obesi tu-ristov«ki nnhrtbtnšk iz grolvega platna, nabit z raznovrstno kramo, ki je doma nikoli ne potrebuje ter jo prav zato brez zapreke lahko jemlje s seboj na gore. A kot višek vsega si obesi dobričina Nemec na pas še kotlič, da si v slučaju naliva lahko takoj skuha' juho iz goske vode. Na ta način opremljeni in obloženi Nemec ne more stati že niti na golem ravnem, zato pa leze vkreber, opirajoč se z enim bokom ob goro, z drugim ob palico. Ravno nad brezdnom, ki se imenuje "gom-ila Nemcev" (fran-c<*sko "Tonvbeau des Allemands), visi ogromna pečina, a preko nje se vije stezica prav do vrha gore. Francozi, Rusi. Italjani. Angleži1 in pripadniki well ostalih narodov na vsej zemeljski krogli korakajo po toj pespeti, se ustavljajo nad brezdnom, se naslajajo s pogledom vanj ter vzklikajo vsak po značaju svoje narodnosti, n. pr.: "Ff! No, to je globočina! Tam bi še krokar človefikfh kosti ne razločil!" . Ali pa: "Mamma mia beinedetta!" AH kaj drugega podobnega na način, ki izraža občudovanje, gro-eo in h krat u radost. Tako se vedejo prtpadniki vseh narodov vse zemeljske oble, — vsi. razen Nemcev. Kajti kakor hitro si je dal Nemec okovati svoje čevlje, ga ne zadrži nič več na svetu. Dospe tja do gorske stene, toda ondi ti pomoli vse štiri od aeibe in se zvali v prepad z vsemi svojimi patlicami, vrrvmi, kladvi, s turistovskim nahrbtnikom, pri ročnim kotiičem in petelinjim1 perjem vred! Vsak Nemec v?di v švicarskem redu mnogo nedostatkov. V nje BOXES of io OP 20 IZBERITE HELMAR Izvoz vina. Vojvodinski vin« gradniki so imeli zltorovanje. katerega so s»* udeležili tudi zastopniki češk«»slo-vaskega krwKzirlata hi p^v^laništva. \*a zborovanju s«- je obravnavalo vprašanje izvoza jugoslovanskih vin v Cešjk<.slova-ško in si> češko-slovaski zaprtopniki obljubili pomoč glede carinskih olajšav pri nv»*/.u v v (V»k«»sl«vvariko. NAZNANILO IN FBIPdBČMJtLO Naročnikom *4Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Ur. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravnistvo XT ADILCT, ki cenijo kakovost, izberejo HELMAR, kajti one zadovolje okus največjega izbir-čneža. Turški tobak je najmilejši i ft najboljši tobak za cigarete. — HELMAR vsebuje kakovost. V navadnih cigaretah je množina. HELMAR so v lepenkastih škat-ljah, da se ne lomijo in kruše. ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN IME. Rad hi zvedel za naslov MiNACJ-.IA BARI Čl Č, doma iz Podgra-ja pri Ilirski HKtrkn. V Ameriki; biva že r-ez tO let. Prownii eenj. rojake, če.kateri ve za njegovo i l»ivaliV-e. ča-ti- — Andrew P.»klar, 6-^22 Or-t«rii Court, flevt^imcl. Ohio. ~ Rad l>i rzv^I. 1 za IVANKO VI-p« »domače Za zaradi vaz-niii stvari iz starega kraja, fe kateri ve, \ je s«, nahaja, naj mi blagi-v« li naznanili njen naslov, a!i pa <"<* šama <"ita ta <>glit^. naj -e ni: m-riiudonui javi. — Antim Novak, Ilox 1 ±2. library. Pa. (26-27—6) ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dohlte edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Creeve Si. Conamauih. P*. VISITE rO CENIK. Takojšnja od pomoč za KURJA OČESA brez nevarnosti infekcye Izdelovalei prvovrstnih turSkili in egipčanskih cigaret na svetu. HELMAR takoj izgubila žalostni - zde vek m 'a Nenieev' In t<> !>i bilo kol-losJsalno! to-le ''Kuheort'", kar pomeni; Sedi in poči j se! Ali: Ans*k?ht»-ortT", kar pomeni: Tukaj ne le sedi, nego se tudi naslajaj z razgledom! in Nemcu je največja naslada naslajati se, zato se vdaja povsod, kjer mu je to s tozadevno desko dovoljeno, temu naslad ne- j f„mi(-i okrožnih načelnikov, komu počenjali ju z vso strastjo »n | mandanitov orožni ške brigade, ve-samozatajevamjem. j likega župana cetinjskega ter na- V Miinehenu (Monakovem) sre- r-elnika javne vann»sti Žike I/azi-čate večkrat turi.sta Nemca, ki se | ča je bilo sklenjeni*, naj s<» mini-vali v galerijo slik naravnost ta J stru n'.tranjih del z ozirom na svojo planinsko pafflko. z nahrbt- j javno varnost predlaga, da se l»o- Kctor se pridruži cetinjski oblasti. I/. Beograda poročajo: Na kon- nikoni na grbi m s kotlom za pasom. Na ponižno opozoritev paz ka K< torska. ki je doslej pripadala Dalmaciji, na podlag: zako- Hitro, varno, v eni minuti lahko odpravite bolečine v kurjih očesih. — I>r. Scholl's Zino 1'atls iHlj.ravijo vzrok kurjih očes, drgnjenje in pritisk ob čevelj. Ur. St-holl's Zino pmlc so varne. X«v (•ene nevarnosti infeki ije ali zastruplje-nja krvi. kar je večkrat posledica reza-rja kurjih oT-es ali ui»oral>e moT-nlh 7. Iravil. vsehnjočih ktsline. Zino pads ščitijo tekom zdravljenja. So tanke, antiseptične in neprenosljive. Velikosti za kurja oeesa. za tiske in bule. Nabavite si daniš škatljo i»ri lekarnarju ali čevljarjn. Ne vzemite uatlomestkov. DrScholls tzdpljuje Jth The SchoH Mfjf. Co.. tzdelo-valcl I>r. Kcholl's F<>ot-E^iz*-r!*. predmetov za udobnost noge in zdravil za noge. Prflqpite je — n<> bo vti bolelo! Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljiti; da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Harmonike Ako Želite Imeti rea dobro |n trpežno slovensko, nemško ali kromatično harmoniko. obi-nlte se na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno. LUBASOVE Harmon.k«.- vseh vr«t Imam tudi v zalogi in !«»-daJ edin: zastopnik teh P.Site po cenik. Se mm uljudno priporočam. Anton Mervar 0921 St. Clair Avenue Cleveland, O. L^fldLjOJAKE opo-l^a zarjamo, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanaki Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko" — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. Kalifornijsko grozdje. Z~jamč'te si sedaj Jesensko poiiljatev grozdja ter prištedite denar Mi lahko sedaj prodajamo belo grozdje po $47.50 tono. Cene bodo viije. Takoj na delo. Za nadaline informacije nam pišite danes. CALIFORNIA GRAPE COMPANY 13» North La Salle St.. Chicago. III. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA SO INI tLOV B NtRO SOVOMil ZDRAVNIB i^KCUALIST BOiKIN SOLC2NI. Meja atrekji je s^ravijenjo akutnih in kronlifilfi »mil Jaa •am fe xdravlm nad 18 let tar Imam ekuftnje v vaah bolsanlh L In kar znam ritovanako, Mto vaa moram popolnem« razumeti _ ___ vaia bolezen, da vae ozdravim In vrnem mod In atfravje. Ckeii B let earn arMobii poeebnc skuinje pri wdrevljenju meAklh bolezni. Zato aa merete popolnoma aanaatl na mana, moja akrb pa Jo. d« vae popolnoma aatira-vlm. Ne odlašajte, ampak pridite tUnpreje. Jaz ozdravim zaatrupljano kri, ma«uija In llae po telaeu. liilmiil t pela. te. padanje laa, boMfna v koateh, atararane; oelabo4oat«živčne ln bolezni v men*. Ju ledlcah, letrah, želodcu, rmonlco ravmatlzem; katar; zlata lllei naduha Itd. Uradna urox V ponodotjak: arodo ln potek o« I. dopoldaa do B. rT^-n ▼ torek, četrtek ln aobota od 1 dopoklae do I, ave«er; v aiislkik ta pypM od t«. topoMm «a ft. nik^.vo, tla v dvorani nimajo no-»na o oljčni upravi združi s cetinj- bt-nih posebno vLs<-kih y»Tšk, da torej menda ne J*o potreboval težko okovane gorsk«* palice, se n**mški turist le zmrači ter obenem sumljivo in z debelimi očmi motri stene: "Aber — kje imate tu te»a Franca Stucka ?'' \praisa. Parej vidite! (,'e bi takole morda nad takim gorskim prepadom postavili .Švicarji paznika ali, «e bolje, desko z napisom, da je oindi pač dovoljeno se naslajati z razgledom, toda da je strogo prepovedano pljuvati na tla in padati v brezdno, — -bi usodna sot čaka Škoda znaša nad 2,600,000 kron. sko oblastjo. Minister notranjih poslov je ta prcdliMg »prejel ki že izdal potrebne odredbe. Prcti protidržavnemu rovarjenjtL Zajrr«»b«c bosta «rtm druKaeneaa ilo Vtkal Devet dentin človetkih bol rt ni. kot mpebavanje, anamvja, revmatične bolezni, sriavobol. nevrmlaija. n«mn»er »lab» tek. neprtbavm. vetrovi in kolesnje. x*prtje. pomanjkanje eneririje. pomanjkanje živahnosti, nervozno« t. ne-JT^r?!1* i* pomanjkanja iivdno moči. redke xvodenele krvi tn slabe krvne cirkulacije. »O&iJL'fc delovanje telma io odvisno e4 iivfeo alio aa svoj* delovanje. Živ2n* mo< je poeUvHna stvar xa Modee. »rca in krvno cirkulacijo. Nusa-Tone >e najbolj aspeano zdravilo za nervoxne in Hxffino izdelane. Zakaj?J Ker sestoji i* o.mero važnih sestavin, ki vračajo zdravja t#r jil predpisujejo najslavnejAi »dravnikt. — Kuea-Tone je bocat na Mesa in fosforju — ter je hrana krvi In tiveem. PNura-Tone proizvaja iivljenje v jetra, ter ojafui« £rava da redno deliujejo. Oiivlja ledice ter ŽTr-^ia i nj?h s^ IŽ^ J?* in kolcanja. teike sape in jezika. Nič več bolečin in bolezni I Nura-Tone daje «adov«ti tek dofcro prebavo, stanovitne tivee ter »Zravo okrepča joče »pauje Jfugrn-Tone o boga u kn, uredi krvno cirkulacijo ter priiene tareaj« ~ « i**™** v oČL Gradi močne in postavne mole^dri-- Ji l t^*^11*1^- N.u«*-To?e, kjer so spali sosedje. Ti planejo iz spanja in zale rV-i jo : i 4-Tatovi tatovi!" A Nasradin-hodža jim reče: "Za Boga, tiho bodite! Saj ni-sr> tatovi, to sem jaz, Na^radin-hodža. ta« sosed." ■*Pa kaj vTa*e oslu privzdigniti rep, a osel ga obrcne. Ko mešetar to vidi. reče Nasridi-nu-liodži.: "Tejja osla ne bo nihče kupil. Kdor mu pride od spredaj, ga vsrrizne, kdor mu pride od zadaj, ga obrcne." NasradLn-hoilža mu odvrne: ' Saj nisem pripeljal osla. da ga prodam, pripeljal sem ga, da vidijo vsi, koliko od njega pretr-pim." VLAHOV ŽELODČNA GRENCIC A Del*, jo m spravlja ▼ steklenic« v ZADRU (DalmuQa) od leta 1M1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vasi Lekarnah. dellkateeaft In srocerljah. ■dlnl agenti aa Bdra-•ana drtara. V. LANGMANN, Inc.* 97-99 Sixth Ave., D^t K New York, N. Y ROYAL MAILra Kretanje parnikov - Shipping News Bih Pooblai£ena od Juooelovaneke vlada. Hitra, direktna služba med New York — Cherbourg — Hamburg s novimi, velikimi, veličastnimi "O" paniki. Mo- 2*. Junija* fu ir. dernl T *»d«irih. - Po^oata cdplutj. J, . _ 14- julija: "OHIO" "ORCA" "ORDUNA" "0R1ITA" k I c=erbour* »» Hamburg; Majeatlr. Cherbourg: La Savole, Hav- CENE I.eJSE Ch1rb°"r« ln H«,.rf: PrM. Hard I m, C^rbour* In Bremen; II ni II i^- Cherbourg In Hamburg. Veendam Boulogne ln Rotterdam. $130 In več $103.50 Ham'j $130. ln več $102.50 *>. Junija* t7 Julija- $125inve£l 90.00 CherlTg S12S. in več4100.00 Tuecajn*. Reka; Olympic. Ckerbour*: Berenairla. Cherbourg Hannover. Bre- Škoži'tkoz prTvau>e kabine V tret jem razreda ^ Verde, ^Geno; Baaonla, Cherbourg; Taormina. Genoa. ^■uu.vu, Iiaura uuuc t iriiciu [umu. OJ__, _ V A2NOW« i.KubU.t* , it v l>itki pri Sisku leta 5 jUtija. llitt, prejšnji katoliški menih jugo- Finland' Chrbourg In Hamburg: Pre«. •iltivanskesi pokolenja? All veste, da | Adams, Cherbourg. vam navailne cigarete dajo količino. 7. juiija: docim vam dajo Helmar turške figure- Homeric, Cherbourg; Rochambeau. Hav-te kakovost'.' Him; 18- julija: Paris. Havre: Zeeland. Cherbourg: Pre«. Van Buren. Cherbourg. 19. Julija: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. 21. Julija: Martha Washington. Trst: Olympic. Chtrbcug: Rotterdam. Boulogne ln Rotterdam: Pres. Arthui. Cherbourg in Bra-men. 24. Julija: Aquttanla. Cherbourg: Reliance. Cherbourg In Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg In Bremen. VABILO na PLESNO VESELICO, re; New Ajn^terdam. Boulogne In Rotterdam: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Albania. Cherbourg: Muenchen, Hamburg: Ciullo Cesare, Genoa; Pres. Wilson. Trst. 10. julija: Mauretania, Cherbourg; Reeolute. Cher- France. Havre; Lapland. Cherbourg; Pres. Polk. Cherbourg; Srldllta. Bremen; Conte Rosso. Genoa. 2«. Julija: Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg; Kroonland. Cherbourg In Hamburg. 28. julija: Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cher- bourg in Hamburg; Prea. Fillmore. Bra- bourg; Volendam. Boulogne in Rotterdam; I Roussillon. Havre. 31. Julija: Colombo. Genoa. Xasradin-iiodia se je naveličal j hraniti svojejra osla in radi tejra reče ženi: Odslej se boš ti brigala za o«»la !*' To pa. ni bilo ženi po volji, za-»o se skregata in se končno pomolita tako. da oba umolkneta, kdor, bo jva pr\'i spregovoril, tisti boj noral kWniti osla. Nasradin-hodža tisaie v kot in tam je ostal par ur, ne da bi spregovoril be- • sediice. X.iego\"i ženi je postalo! dolgočasno, pokrije si Uee in od-;de k neki sosem je ostala lo mraka, a že je tudi čas večerne molitve. Sosedi pa je povedala. šljejo v hršo Nasradina-liodže. Ko pa je bila odšia žena Nasra-iina-liodže k sosedi, je priš.-l v hi--o neki tat in je pobral vse, kar je našel. Pride tudi v ono sobo. kjer je sedel Nasradin-hodža in ira vidi sedeti v kotu. Najprej se 'at nekoliko prestraši, a ko vidi. ia sedi Nasradin-hodža povsem 1 mirno in da iie da niti glasu od iebe. pobere vse, kar je bilo v sobi. A Nasradin-hodža ne zine niti edaj nol>ene besede. Tat se začudi molku Nasradina-iodže, a istočasno ga to razveseli. I pa si misli: y ( '*t'akaj! Vzamem mu turban z srlave, bom videl, ali bo spregovo-' ril!" Nato name Nasradimu-hodži' hnjbaii z glave, a ta vedno molči. Tat pa \"zame vse pobi-ane stvari n jib odnese. Ko je sedel Nasradin-hoilža go-j 'oglav v kotu (po turškem običa-i iu mu je bila glava obrita), pride' mo dete z loncem juhe v roki. pa vidi. da je hiša izpraznjena. Dete -topi v s<4»o. Nasradin-hodža sedi ffoJoglav v sobi. "Gospodar, evo, juhe sem vam prinesel!" Nasradin-hodža zažvižga, naredi z roko tri kroge po zraku in pokaže na svojo glavo. Otrok je razumej to znamenje tako-le: 'Trikrat se obrni in podaj mi lonee juhe preko grla ve!" Otrok se obrne trikrat krog sebe, a ko daje skodelo z juho preko glave Nasradina-hodže. se skode-'a slučajno preobrne, a vroča ju-ba : pljusk! in mu opeče glavo. A čeravno mu je curljala vroča juha preko lica in brade, vendar ne da glasu od sobe, kef je bil trdno oklenil, da ne zrine niti besedice. Dete se obrne in odide, a doma vse pove. Vsa prestrašena hiti žena Nasradina-hodže domov in ko vstopi, zakriči: Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od :i.O00. — frankov, to je približno J'JOO.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lab ko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati na-kaeani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati i«ošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-lovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posat je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne list)ne in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlja — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje. Vsled naragčujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati t dolarjih. Ta pristojbina je veljavna ca dolarska izplačila ▼ Jugoslaviji ln ItaliJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cartba* St, New York Cty 1. avg. George Washington, men. Havre. katero priredi društvo sv. Aloj- men. zija št. 36 JSK.J. v Conemaugh, J"»J«: n __, j ..... Belgenland, Cherbourg: Pre«. Monroe. Pa., v sredo dne 4. julija. Cherbourg. Tem potom vljudno vabimo vse 12. julija: rojake in rojakinje iz Conemaugh Westphalia. Hamburg: Laeonia, cher-in okolice, da nas posetijo na tej ^"ff inK "ambur»: Mongolia, Cherbourg] 4 avgusta: 1 *' •'in Hamburg. * i-a/ayette. veselic-i. Društvo je sklenilo na *eji, da povabi tudi tukajšnjo slovensko Victor jjodl>o, da nam za-ijrra par lepih komadov, in tudi do vensko pevsko društvo Bled. da zapoje par lepih slovenskih pesmii. Ker imamo omenjeni dan prost za zabavo, je jaiko prilično priti na veselico, da se Slovenci zopet skup zabavamo, ker vst.op-nina je samo 25o preskrbljeno. Torej ne pozabite veselice 4. julija, pridite vsi! Opomba : Ker je ta veselica vsako leto in tako tudi letos, zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da kateri član se ne udeleži te veselice. plača en dolar v društveno blagajno, pa najsibo bližnji ali oddaljen, da ne bo potem nepotrebnih izgovorov. Joseph l>r^melj, tajnik. (23,2*>.2S.30—6 & 2—7) Cherbourg In Bra- ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA ▼ TRST (praKo Genov«) Naj bol jim in najkrajša pot po Sredozem-1 ikem morju z našimi veličastnimi parniki, ! AMERICA ......26. junija ......7. avg. GIULIO CESARE 7. julija .. 18. avgusta*