Uhaja vsak dan reesn sobot, nodolj In praaalkov. Isfutd dallr except Saturdaja Sundaja and Holldaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in uprevntfkl prostori: 1607 South Lawndalo Ave. OfOoo of Publtaattont M67J6outh Uwn*«U Am urro-YEA* Con« listo Jo $6.00 •t Chicago. l matter Januar/ IS. Um Aeto< Oonfl o« Mecen a. isis. CIOCAOO 23. ILU PETEK. I. SEPTEMBRA (SEPT. 8). 1944 Aeceptance for maillnf at spocial rato of postaga provldad fbr in aoctlon 1101, Act of Pot I. HIT. autborlzed on Juna 4. 1911. SubocripUon 9900 Yoorly ŠTEV.—NUMBER 17« Zavezniki udrli v Jugoslavijo; Rusi 9b grško-turški meji Oklopne kolone prve ameriške armade začele prodirati proti Liegu po prekoračenju reke Meuse in prebitju nemške obrambne črte v Belgiji* Američani ujeli 230,000 sovražnikov od začetka, ofenzive. Francoske čete za petami ostankov nemike sile, ki beže iz južne Francije. Odločilna bitka za posest severne Italije prihaja.—Veliko navdušenje nastalo v Jugoslaviji po ruski invaziji jugoslovanskega ozemlja munikacijskemu centru, 110 milj severno od Lyona. Zavezniške čete, ki so se izkrcale v južni Franciji pred tremi tedni, so v tem času prodrle tristo milj daleč. Prve i o se približale Belfor-tu, kjer se odpir-t pot v Nemčijo. Razdalja med zavezniškimi četami v južni Franciji in tretjo ameriško armado v severni Franciji je samo 50 milj. Pričakuje se, da bo spojitev kmalu izvršena. Odločilna bitka za posest se- RIM. 7. sopt.—Zavoanlška oborožena .lla ln partisanaka arma* da maršala Tita sta safcoll skupno ofonslvo v jtfgoalavijl zaono i rusko ofonslvo s vzhoda. Glavni namen dvojno ofonslvo Jo. da M preproči bog nacljakih trni s Balkana. Pričakuj« ae. da bo južni dol balkanakega polotoka vtak čas odr«s«n od severnega dela. Poročilo dostavlja, da s« J« ofenziva v JugoelaviJl ob Jadran-■ki obali prič«l» pr«d n«k«J dn« g ban pric«ia proa T" verne Italije prihaja. Oddelki vi. Zaveznikom pomagajoslo-1 g arma(Je ^ ^^ renski patrioti, pravi ozemlje, ki je oddaljeno samo tri kar rnači. da J« aavesnUka milje od Riminija, pristaniščne-udrla na Jugoalovanako ozemljei mesta ob jadranskem morju, cb istrski ln dalmatinaki obali. Američani> ki operirajo na dru-Ameriski letalci so v prvih vr- gem koncu italijansKe fronte, pa itah napadov. so zasedli Lucco, provinčno glav- LONDON, 7. sept.—Radio Bor- no mesto, 10 milj severovzhodno lin je danes nasnanlL da ao ru- od Pize. ike čete po bliskovitem prodira-1 Rimini, staro in zgodovinsko nju skozi Bolgarijo dospele do mesto, je imel pred izbruhom grško-iurške meje—v dveh dneh vojne 65,000 prebivalcev. Od so prodrlo v daljavo 160 milj. tam vodi cesta v Bologno, osrč- Rusko čete. kl oo prejšnji dan he severne tallje prekoračile Jugoalovanako mejo London. 7. sept.—Poročila go-prl Tumu-Sovorlnu, ao prodrle!Vore o velikem navdušenju v v bližino Belgrada, glavnega tne-j Jugoslaviji, ki je nastalo, ko so sta Jugoslavije. ruske kolone po okupaciji Turn London. 7. sept.—Oklopne ko- Severina, trdnjave ob reki Do Ione prve ameriške armade so navi, Invadlrale jugoslovansko začele prodirati naprej na 25 ozemlje "Zgodovinski moment milj dolgi fronti v smeri Liega združitve ruske sile z jugoslo-po prekoračenju reke Meuse in vansko osvobodilno armado mar-prebitju nacijske obrambne čr- šala Tita je prišel," pravi porote v Belgiji nedaleč od nemške M0- ^ , , X1 . ... meje. Poročilo pravi, da so za- Turn-Severin leži sto milj sedle ozemlje na drugi strani vzhodni od Belgrada, glavnega reke in ustanovile mostišča na mesta Jugoslavije. Izgleda, da južni strani Namura. Poveljnik bodo Rusi in Titovi partizani prve ameriške armade je gene- izolirali nemško oboroženo silo ral Courtney H. Hodges v Bolgariji, Grčiji, Albaniji in Hodgesova armada je okupi-lažnem delu Jugoslavije rala Namur, belgijsko mesto, po Sovjetske čete so izvojevale ljuti bitki z Nemci. V zadnjih nove uspehe na poljski fronti, treh dneh je ujela čez 25,000 so- Okupirale so Ostrolenkonem-vražnikov, med temi dva gene- ško trdnjavo ob reki Naretvi 26 rala To sta Ruediger von Hey- milj severno od meje Vzhodne king in Kari Wahle. Prusije. x . . Skupno -število nemških voja- Berlin poroča da e ru- kov. katere so ujeli Američani *ko poveljstvo koncentriralo ye-od začetka ofenzive, je 230,000. Hko oboroženo silo na ozemlju Britske in belgijske čete so med Vislo in Sanom Ta bo naj-okupirale M^ines in Louvain, brže začela prodirati proti Jur-strat( Rični mesti ob Albertovem novu, strategičnemu mestu med kanalu. Zavezniški stan poroča, Lvovom in Krakovom. da čiščenje v Antvecpu in Brus-1 " ~~~~ T. lju hitro naoreduie ^ 1 Lakota kost ljudi v Indiji London, 7. sept,—Poročilo n \ Nemčija mobilizira zadnje rezerve Nacijska sila ne more ustaviti prodiranja zaveznikov London. 7. sept.—G e n e r a 1 Kurt Dittmar, radijski komentator poveljstva nemške oborožene sile, je priznal, da Nemčija izgublja vojno in da je njena usoda zdaj v rokah rezervnih divizij, ki so bile mobilizirane za obrambo nemškega ozemlja. Očitno je, da je Joseph Goebbels, minister nacijske propagande, ki je bil nedavno imenovan za direktorja totalnih vojnih naporov, posegel na dno nemške človeške sile v upanju, da se bo po lože j spremenil. Dittmar je že zadnji teden namignil, da bi Nemčija sklenila mir z zavezniki, če se odločijo za revizijo vojnih ciljev. "Mi zaskrbljeno gledamo na položaj na zapadni fronti," je re-kel Dittmar. "Sovražnik nas hoče pokončati z orožjem, ki smo ga mi dkovali. Naše sile lahko zavlečejo, ne morejo po ustaviti prodiranja zavezniških armad. Dokler ne bo fronta na zapadu stabilizirana, mora Nemčija na-peti v*e sile in mobiliziiati vsa sredstva za obrambo." bojazen nemcev prid rusi mirovni faktor Vrhovno poveljstvo vidi neizbežnost poraza PRUSKI MILITARI-STI V ZAGATI Waahlngton. D. C.. 7. sept.— Nemčija bo raiši kapitulirala pred Ameriko lit Veliko Britanijo nego pred ahvjetsko Rusijo v upanju, da bosi bolj prizanesljivi kot pa sovj^ti, ki so že posedali, da ae bodo strahovito maščevali nad Nemčijo. To je mnenje vojaških krofov v Washing-tonu. Ti krogi sodijo, da bodo ameriške in britske armade v Berlinu pred prvim ofctobrom. Nemci sami jim bodo odprli pot, dočlm bodo skušali zadržati ruske legije na vzhodu. Razdalja med Berlinom in oaemljem, kjer se nahajajo Jaritske, ameriške in ruske armade, jej skoraj enaka, nekaj nad tristo milj. — —- |---S------»-- deljene britski armadi, napada- ^UI1UU1I , jo pozicije nemškega vojaštva I K^te "listu Dsily Mail pravi, Pn »'as Calaisu, Francija, na da . ljudi umrlo zaradi Rokavskega preliva. Sodi|lnl,^ w ynHn4ih stirih mesecih lakote v zadnjih štirih mesecih V New obali 1 da so tam nahaja nemška si-i nrnvinri IZ« vojakov, kl je »eMj ^m mttu .ndije o*loma obkrožena in v nevarno-1^""J"* * . . .. . . uničenja. Kanadske in polj- {« umrl° ^ *«• i«* so /asedle Marguese ^^ ^rl n. c«tah med Boulogno in Calaisom čilu' da !Judjc umiraJ° na «l-vn, /avezniški stan ni za- New Delhija in d.s J.»p«l."me ne potrdil poročil o oku-/ohnjler^rt go^ Aaehene in Saarbruecke- verne* bengalske prov nce je re urnikih mest, potrdilo pa jeUigniral in kot vzrok je navede v< ' ^ m; vojaške straže tretje bolezen. Za naslednika je bil i,r" iške armade i n v a d i r a 1 el imenovan Thomas Rutherford. ^mško ozemlje ln n,>' v Francijo. y'"'tfmmm kmalu prebili nemško i" ~ z ' w wu-i-Wa 7 aeot-'■'iovo linijo. Ameriške! Cungkmg, KKajska, 7. sept^ r» prekot liHl potem vr- Si-ff črti i tn s* ru n Lm.. .Neleon in general ' nja kažejo, da bodo za- |fttfJ€y „ Cungkingu kmalu prebili nemško """V " 7 „ »"vo linijo Ameriške Cungking, KKajska 7. se l^«k()ra"le reko^^MseUeI M. Ne^ n.čeln k od- '•bližale Metzu, trdnjavi bora « vo no produkdjo^ge General Dw,ght D neral P.trick •^•r. vrhovni poveUnik odposlanca predsedniks IRoose Načrtodemobili' zaciji armade Izvajal se bo po porazu Nemčije ' VVashlngton, D. C.. 7. sept.— Vojni department je objavil načrt glede demobillzaclje armade, ki se prične izvaiatl po kapitula |ciji Nemčije. Člani obeh kongresnih zbornic so izjavili, da se strinjsjo z načrtom in da ga bodo odobrili. Demobilizacija bo postopna. Vojaki bodo odpuščeni na podlagi prednostnega sistema. Prv' bodo odpuščeni oni, ki so se odlikovali v bitkah s sovražnikom na frontah ln oni. ki že dolgo služijo v armadi. Čez sedem milijonov vojakov bo dobilo poseb ne karte z vprašanji, na katera bodo morali odgovoriti. Istočasno je bilo naznanjeno, da oni, ki služijo v vojni mornarici, ne bodo odpuščeni po kapi tulaciji Nemčije. * V mornaric služi zdsj čez tri milijone mož Amerlks bo vrgla po zlomu Hitlerjeve vojne mašlne vso razpoložljivo pomorsko silo v boj proti Japoncem ha Pacifiku. Mor narični tajnik Forrestal Je deja" da moštvo mornarice ne bo demobilizirano, dokler ne bo Ja ponska poražena. Nemci in belgijski kvizlingi v zverinjaku Antverp, Belgija. 7. sept-Kletke v tukajšnjem zverinjaku so natrpsne z ujetimi nemškimi častniki in vojaki ter belgijski-| mi kvizlingi. V teh bodo ostali, dokler ne bodo odpeljani v uje*-nlška taborišča. V eni kletki se nahaja 20 belgijskih deklet, ki I so se pajdsšile z Nemci. Nemško vrhovno poveljstvo e že pred več (Mseci spoznalo, da je poraz nacijske oborožene sile neizbežen. Hitlerjeva vojna mašina je izgublja kontrolo v ozračju in oljnf polja, življenska kri modernega bojevanja. Vrhovno poveljstvo Ise bo moralo odločiti za< kapitulacijo pred Ameriko in Veliko Britanijo aH pa za kapitulacijo, pred Ruaijo. Stari voditelji nemške armade grupa pruakih junkerjev—je za kapitulacijo pred Rusijo. Ti niso nikdar alepo}sledill Hitlerju. Oni upajo, da bo potrebna armada pod aovjoisko dominacijo Nemčije ln^ važna mesta za njene voditelje. Pruski mllltarlsti so dobro izhajali pod vlado kajzerja, republike ln Hitlerja. Voditelji na-cijske atranke s Hitlerjem vred se boje Rusov. Oni vedo, da bodo sovjeti določili težke kazni Nemcem za opustošenje ruaklh pokrajin tn pobijanje ruskih civilistov. Vodilni naciji se zanašajo na velikodušnost Američanov ln Angležev napram premagancem ip na možnost razkola med zavezniki glede mirovnih pogojev. " i Zavezniška vojaška kontrola Nemčije Murphy izbran za reprezentanta Amerike Domače vesti Odšel k vojakom Chicago. — Stanlev Kužnik, član društva 102 SNPJ in bivši predaednik mladinskega krožka št. 26 SNPJ, je dne 2 t. m. odšel k vojakom. Obilo sreče in vesel povratek! Padel v Italiji Claridge, Pa —Mike Baloh, tajnik društva Bratoljub št. 7 SNPJ, je prejel lz Washingtona obvestilo, da je bil njegov sin An-drew C. Baloh dne 22. avg. ubit v bojih v Italiji. Mladi Baloh je bil član istega društva. Smrt članke Franklin, Kana.—Dne 29. avg. je tukaj umrla Agnes Dobrauc, stara 69 let ln doma iz Podere-de na Štajerskem. Bila je članica društva 187 SNPJ. Tukaj zapušča moža, znanega slovenskega trgovca, dve hčeri in tri ai-nove (eden je pri vojakih). Pogreb je bil v oskrbi slovenskega pogrebnega zavoda pod vodstvom B. C. Morgana.—V Prosveti z dne 8. avg. se bi bilo moralo glaaltl, da je v Cherokeeju, Kans., umrl Martin SimoniŠek. ne Slomšek. Pogrešan v Franciji Sacramento, Calif. — Družina George Peršič je bila obveščena od vojnega departmenta, da ae njihov sin saržent Anton G. Peršič, star 32 let, pogreša V Fran ciji od 2. avg. Mladi Peršič je član društva 549 SNPJ ln je leta 1937 na 11. konvenciji SNPJ v Clevelandti zastopal avoje dru štvo ln društvo 638 SNPJ. Prvi član društva padel » Detroit, Mich.—Vojni department je obveatil Antona Poto- karja, da Je bil njegov sin kor- poral Otto Potokar, star 85 let dne 14. avg. ubit na francoskem bojišču. Pri vojakih je bil od 4 marca 1942 ln bil je član društva §18 SNPJ. On je prvi član tega društva, ki je padel v te vojni. Njegova mati je umrla kmalu po njegovem rojstvu. Tu kaj zapušča očeta In drugo me ter, v Chlcagu pa dva bratranca, Antona ln Johna Potokarja, taj nika društva 39 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland, O.—Po dolgi bole* ni je dne 3. t. m. umrla Frances Medves, rojena MenceJ, stara 6 let ln doma iz Iga pri Ljubijan Tukaj je bivala 34 let. ZapuKs moža, dva sinova ln dve hčeri, v starem kraju pa dva brsta.— Staršem Edward Weiaahoppel Je umrl 11 mesecev star sinček. I ,u pri« Rim. 7 sile v Evropi, je si- velta, sta prišla v to mesto, kjer "»•nil, da se bodo km a- bosta Imela važne razgovore « na nemškem generalom Kaišekom. vrhovnim poveljnikom kitajske oborožene < pt Francoske čete I sile. V Cungking sta priletela "ami ostankov nemške iz Indij« v "spremstvu ►*te u Juirfe Francije Josepha W. Stilwella, poveljnika ^jjjjijlj ao Chalon-«ur-6eone ]ameriških l'1'Hl! čet na Daljnem r*"ju proti Dijonu, ko-1 vzjuklu. Finska mirovna misija na poti v Moskvo Stockholm, Švedska, 7 sept -Finska mirovna misija Je odpo-| tovala v Moakvo, kjer bo konfe-[ rt rala t ruskimi voditelji o po gojlh kapitulacije, se glast poročilo lz Helsinke. Nač«lntk misije Je Antti Heckzell. predsed nik finske vlade. • Waahlngton. D. C„ 7. sept.— Državni department Je nazna nil, da so bili storjeni koraki za formiranje zavezniške vojaške vlade v Nemčiji, kl bo začel« funkcionirati, ko bodo nemške armade poražene na bojiščih. Robert D. Murphy, vodilni di plomat v «everni Afriki, Je bil izbran za reprezentanta Amen ke v zavezniški vojaški vladi On je dobil *ln poslanika Dr žavni tajnik Hull je d«j«l, d« bo Murphy z«č««no ddd«IJ«n štabu generala Dwlghta D. Risenho werja, vrhovnega pri na strani čehoslovaške osvo bodilne armade. Josef Tiso, predsednik Slova kije, je sprejel resignacijo kabi neta, kateremu je načelovul Be u Tuka. PredsedniŠtvo nove vlade je dobil Štefan Tiso, njegov sorodnik, kl Ima tudi pozi-cljh zunanjega ln justlčnega ministra. Slovaška radlopostaja v Bra tlslavi je priznala, da so častniki slovaške armade podžgali re-volto. Izdali so tudi manifest sa restavrlranje čehotiovaJke republike * Čehoslovaške uhežna vlada v Londonu poroda, da je nemško poveljstvo zagnalo dve oklopnl diviziji v boj proti slovaškim rodoljubom. V Slovakiji so ?daj v akciji štiri nemške divizije. Voditelji slovaških rodoljubov so naznanili uatanovltev začasnega glavnega atana v Banjskl Bystrici. Vojaška Vtada v holandshih krajih Vladria misija dospela v Francijo London. 7. aept —Pleter S. Gerbrandy, predsednik ubežne holandske vlade, je naznanil formiranje vojaških adminiatracij v osvobojenih holandskih pokrajinah. Te bodo vršile funkcije do ustanovitve civilnih vlad. Gerbraftdy je po radiu nasna nil, da so bili načrti glede formi runja vojaških adminiatracij stavljeni pred več meseci. Ti določajo tudi ustanovitev posebnih sodišč, pred katerimi se bodo morali zagovarjati oni, kl so sodelovali z nacijsko okupacijsko silo ln lzdajald. Doznava so, da Je vladna miši ja dospela v Francijo na svoji poti v Holandljo. Ti^bo ustano-vila posebne odbore v Holendljl v katerih področje bo spadalo re ševanje ekonomskih in politlčnili problemov. Holandska časnlška agentura Anet« poroča, da s« j« Gerbran dy poslovil od časnikarjev na ae-stanku v Londonu, kat«r«mu J« predsedovel Brendan Brpcken načelnik britakega urada za In formacije. London. 7. sept — Radlopostajl v Londonu ln Parizu ata na zna-nili na podlagi poročila lz Ankare, Turčija, da je Bolgarija pretrgala diplomatlčne odnošaje z Nemčijo. To tudi pravi, da j« Bolgarija napovadel« vojno Nemčiji. (Federalna komunikadjsks misija v Waahlngtonu je cltlrsla radijsko poročilo ii Sofije, da je Bolgarija pretrgala odnošaj« tudi * lutkarskimi režimi v s«v«rnl Italiji, Hrvaški In Slovakiji) Moskva fte ni odgovorila n« apel bolgarske vlade za sklenitev premirja. Ta je bil po«lan v Mo-skvo nekaj ur putarm,4ui J« Ru olj« napovedala vojno Bolgariji. Radi Jako poročilo trdi, da J« Bolgarija pretrgala odnošaj« z Nemčijo ln JI n«povede!e vojno, ker ao skušali Nemci razorožiti bolgarske čete, kl so ae umaknile lz Jugoslavije. Had 1 o Berlin poroča, da je Ogrske naznanila vojno stanje med njo In Rumunijo. Dewey in Hull se sporazumela *v VVashlngton, D. C., 7. sept.-Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke in državni tajnik Cordell Hull sta s« sporazumela o potrebi ustanovltv« m«dnarodn« orgsnl< zaiije, ki naj bl vzdrževala in šči tila mir po zaključenju aedanje I vojn«. To J« rtfvldno lz vs«blne pisem, kl «U Jih Izmenjal«. Oba sta za sodelovanje Amerike v prizadevanjih, katerih cijj je preprečenje tietje s vet o v nivo j ne, t Laval dospel v nemško provinco Curlh, Avle«. 7. aept —Poroči Io iz zanesljivih virov pravi, da je Pierre I^ival, bivši predaed nik lutkarske frtncoake vlade v Vichyju. v spr«mstvu v«č svojih tovarišev dospel n« otok M«ln«u n« Kostanškem Jezeru. To jeze-»., je ff nemški provinci U«d«n. vlada zasegla nadaljnje premogovnike Notranji tajnik /cA«« imenoval upravitelja UNIJA ZAHTEVA PRIZNANJE Waahlngton. D. C.. 7. sept.— Notranji tajnik Harold L. Ickea, ki je tudi administrator sa kurivo, je na podlagi Rooa«veltove odredbe zaaegel nadaljnjih pet-najat premogovnikov, katere operira devet kompanij v Penn-sylveniji in Weat Viiginljl. Za-sega je posledica stavke delovodij, članov unije United Clerlcal, Technlcal Ai Supervlaory Im-ployees, nove organizacije v okviru rudarske unije United Mine Workers of America, katere predsednik je John L. Lewla. Stavkarjl , zahtevajo priznanje svoje organizacije. Zaradi stavke mora počivati H?« pet tisoč rudarjev. Dnevna produkcija premoga v zaseženih premogovnikih je mešala 27,000 ton. Ickes je naznanil, da bo obrat v zaaedenlh premogovnikih obnovljen v petek. On ie Imenoval uradnike prizadetih kompanij zo ravnatelje. Vlada je v sad-njih dneh zaaegla 23 premogovnikov, lastnino 15 kompanij. Bojazen je, da ao bo stavka j razširila tudi na premogovnike v Kentuckyju Goorge W. Tay-lor, nadomestni načelnik vojnega delavakoga odbora, je opozoril predsednika RooaeVelta na kritično situacijo. * Notranji tajnik Je aapretll, ds ftndo oni, kl bl se uprli ukssu, uiJ ai vrnejo na delo, obtoženi iišenjs Smlth - Ccnnallyjovogs protistavkovnega zakona. Prej je Rooaevelt odredil za-Mgo tovarn Hughes Tool Co. v Houstonu, Tex., katera ae je uprla odloku vojnega delavskega 'idtjora, da mora podplaatl po-{odbo a orovlzljo o zaprti delav-ilcl k unijo jeklarskih delavoev,. včlanjeno v Kongresu lnduatrlj-ikih organizacij. V tovarnah te kompanije je uposlenih čez pet tisoč delavcev, kl ao aapretlll a )klicem stavke. Predaednik kompanije je Howard Hughes, filmski magnat ln letalec. Program produkcije civilnih potrebščin Začela se bo po porazu Nemčije I Waahingten. D. Cm 7. aept.— I Odbor sa vojno produkdjo Je naznanil, da' bodo vojne industrije odpustile najmanj štiri milijone delavcev takoj po pors-joj Nemčije In da bodo ti deblli lelo v tovarnah, kl bodo izdelovale civilne potrebščine. člani odbora so izjavili, /da ho-io industrije dobile proeto roko v mejah tazpoloftljlve delovne sile in msteriala, di bodo lahkot oroduciralo civilne potrebščine. Načrti za pr«ur«ditev Induatrlj, ki so zdaj udeležene v vojni produkciji, so že sestavljeni J A Krug, nadomestni načelnik odbora, j« Izjavil, de ao bili načrti odobreni na konferencah 1 repre/entantl vojnega ln mor-narlčnega departmenta Anglija se ne sme udati pritisku Amerike I London, 7 sept,—K m a n u e 1 Shlnurell, la^t tn Član perle-men ta, Je v svojem govoru v Bo-neseu Škotska, dajal, "da S« Anglija prt rdkvanju povojnih problemov ne sme ud«tl pritisku Amerik« One more stati na evo-ih nog«h. Anglija naj koope-rtrs 1 Ameriko in drugimi državami v povojni dobi, toda pn jn*. a naj n« svoj način k reHtvi [Kjvojnih problemov. PROSVETA the enlightenment OLASILO I* LASTM1HA eLOVE^MKE NAROD« POD JEDNOTS Glasovi Organ oI and publisbad by Slom* HuotniM m Zdmšene drfi»» (tem ChtoafaHto o. "itm!!o sa pol lata. S14S m totrt letel « Chlc-o to r^L Ca. 17 SO M COlo leto. S3 7» M pol totSJ « UUJMIMU Ih. Uaitod^ ^ p« reai. Chicago »od Cook Couotr rP* —»■ toralflP counlrie» »MO p« CvnV oglasom po dogovoru .-Rokopisi dopiao* » cl^kov m no vračalo. Aokopfci Utersr»e por^- dramT^mi Ud.) m "najo pottljelelju to v slučaju. 6e to prltošll •ucb i oalr k,/tU ratM oa agraamanl. Maaiiatrtpts Off article Wlll not bo r.turn*L ^J""^* I iMLiliariM »Ur*, pomu. ete» trill bo roturaod lo aoodoi " mp-nied bf iiireddfejsed and atampod enveto»e. * Naslov na vaa. kar ime stik a liatomi PROSVETA 26S7 59 80. Lawndalo Ava. Chicago 21. IUtnoto MEMBER or THC fEDERATED PRESS fz naselbin —-r Naprej ali nazaj?—IV SELITEV IM POČITNICE Lindan, H. J. — pvajset let smo stanovali v Elizabethu, pred nekaj tedni pa amo ae preselili v Linden. V Prosveto pišem dopise že 16 let. V tem Času sem dobila veliko priznanja od rojakov in prijateljev. Prejela sem tudi več pisem in fotografij od onih, ki jim ugajajo moji dopisi. Vaem se najlepie zahvaljujem. Mnogi naii dopisniki pišejo o počitnicah in potovanjih, kar je zelo zanimivo čtivo. Dopisi o potovanjih zanimajo celo tiste, ki ao po opisanih krajih potovali. Moj mož je imel letos tri tedne počitnic, toda prav v tistem času smo ae preselili v svoj dom in tako nisva mogla iti nikamor na potovanje. Najini otroci se nahajajo v z ozirom na ta dežela. dveh člankih smo skušali pokazati resnost situacije dvojne gospodarske razmere, v katerih se bo znašla vojni. Dva sinovastanekjeda- ^ulisttcne m le jo definitivno pehajo v povratek * v stare razmere, v katerih ni bilo dela približno za vsakega četr-1 Evropi na torpedovki, Frank na ttga delavca. Radi velike i/jjopolnitve produkcijskih metod tekom te vojne se po vojni obeta brezposelnost vsakemu tretjemu delavcu. Po preureditvi vojnih industrij za civilno produkcijo, kar bo nekaterim industrijam vzelo le par mesecev, drugim več časa je tiče r 1 ačunati na veiji industrijski pogon, da se zadosti industrijskim in civilnim pptrebam, t«d* to ne bo trajalo dolgo; v dveh, treh letih bo prodviciranega toliko vsakovrstnega blaga ln potrebščin, da ne bodo zopet začela polniti skladišča. Toda niti v tej dobi ni misliti na uposlltev vseh delavcev in bo armada brezposelnih pod sedanjimi izgledi sigurno štela precej milijonov. [ Vse to je seveda nepotrebno. Sploh je to največji paradoks Amerike. Dežela ima tehnično najsijajnejšt in najogromnejši industrijski aparat, na naravnih zakladih je še vedno neizmerno bogata in poleg tega ima veliko armado InduetrlJako najbolj izvež-bodo kdaj v francoskih krajih banih in sposobnih delavcev na svetu. Torej tehnično in material-1divjali boji, katerih ae bi udele-no Ima vse pogoje za največje blagostanje vsege svojega ljudatva. Ta industrijski aparat je zmožen dati sleherni ameriški družini najmanj tri tisoč dolarjev Utnitf dohodkov—brez inflacije cen. Ampak ne pod sedanjim sistemom monopolističnega kapitalizma, čeprav se odeva s "svobodnim podjetništvom.- Predno bo mogoče doseči tako blagostanje kot ga je fizično zmonža ustvariti Ame-nka. predno bo vsakemu delt zmožnemu delavcu dana prilika do dela'in poštenega zaslužka, bo morala dežela kreniti v popolnoma drugo smer kot danes korake. Kreniti bo mprala v smer demokratičnega socializma, v katerem bo zadružniitvo igralo zelo važno vlogo. In dasi je ta resnica neovrgljiva, vendar bi bili največji naivneži, ako bi domnevali, da mora kakšna dežela ln svet čez noč stopiti iz starega v popolnoma nov družabni sistem. Ne. Družabni preobrati ne gredo tako nagi? In /gladko kot se na primer človek umije in preobleče iz stare v novo obleko. Pri preosnavanju človeške družbe iz stare v popolnoma novo, demokratično formo je treba računati ne samo na par let, marveč na generacije. Tudi z nobeno nasilno revolucijo nl mogoče orltl čez noč ali v par letih do nove človeške družbe. r V resnici je v družabnem preoanavanju mogoče priti čez noč le s slabega na slabše, ne na boljše. Z nasilno revolucijo, ako je uspešna, je mogoče podreti le staro ln položiti fundament novi človeški družbi. Toda predi.o je mogoče zgraditi novo, boljšo družbo, vzame desetletja časa. vsaj eno ali dve generaciji. In boljšo družbo je mogoče doseči le-če pri tem aodelujejo z novo vero v srcu široke ljudske mase. Druga resnica je tudi, zapi»ana po očetih Amerike v nesmrtni Izjavi neodvisnosti, da je revolucija zadnje sredstvo, ki se ga po-tluži le du skrajnosti obupano in na vsej črti ob steno potisnjeno ljudstvo te sli druge dežele. Dokler imajo ljudje količkaj upanja v stari družabni sistem, kar pomeni upanje do kruhe in več aU manj sreče, toliko časa tudi ne bodo mislili na kakšen preobrat, najmanj pa nasilno revolucijo. Nasilna revolucija je aplob največja nesreče za vsako deželo, kjer > količkaj demokracije, kicr ima ljudstvo količkaj prilike, da si lahko izboliša svof poleta j z demokratično politično in gospodarsko akcijo, ali \m s temi sredstvi celo Izvrši družabni pre- • biat. Gotovo je tudi to, da /a tako ogromno Industrijsko deželo kot je Amerika b* ne bilo večje nesreče, kot bodisi fašistična auž-nosi eii pa nasilna revolucija spremljana a prelivanjem potokov ki vi, splošnim razdejevanjem in veliko lakoto po mestih. Toda kapitalistične sile, ki ao na krmilu dežele, v svoji burbonskt slepoti in razredni zakrknjenosti enostavno pehajo Ameriko v iszmere. ki morejo ua eni atuni pognati le v čistokrvni fallzem, sicer domače sorte, na drug« strani pa bo vstal revolucionarni ekitre mizam, ki sc bo v avoj impulzlvnosti. slepoatl in sanjami jgial k piopagiranjem nasilne* a preobrata. ln ameriški kapitalizem dai es ne ustvarja nlČ drugega kot pri-Itod razmer, k* bodo ts aebe luhko izbruhnile alično fašistično de-magoštvo kot ao ga Izbruhnile povojne razmere najprvo v Italiji in potem v Nemčiji ln drufod po Evropi. (Gnojišče te) fašistični demagogiji bo predvsem velika masna brerpoaelnost po tet vojni, po vaeh videzih le večja kot )e bila pred vojno. Iz te demagogije, ki bo obrnjena pred veem proti or-ganizhanemu delavstvu, kon* 1 vativno kakor je. se bo Izcimil tudi blazen nacionalizem, še večje rasno bigototvo. kar vaa skupaj bo voda na mlin že seda) vstajaveumu mlltarlzmu in imperializmu. Vse to pa ne bo privedlo drug. in kot v fašizem In v novo avetovno klanje. To se nam vdl tako mgumo kot pride dan sa nočjo ali obratno. Toiej kdor m slep. lahko vidi. na kako zelo nevarni poti ae ta dežela nahata. ln v fašizem militarizem, imperializem tn novo vojno bo zašla, ako ne bo rešila avojega največjega notranjega pioblema vprašanja velike bteipoeolnoetl. Piej amo reki*, ds te problem brerpoeelnoet! pod kapitalizmom, poeebno pod monopolističnim kapitalizmom nvteiljlv. To je rea-nica> Rekli smo tud*, da tudi novv. bol)še družbe n< mogoča ustvariti čez noč. v par letih ali v pa 1 deaet let jih. Tudi to je reenlce. Toda la toga ne sled*, da Je situacija Uko obupna kot izgleda na prvi pogled, ali da le .merišk delovno ljudstvo brez moči obeo-jeno na to aelo temno b<>dočon»t Niti malo ne. Toda zdramiti ae mora, dokler je čaa. dokler ni piepozno. liat variti al bo moralo novo politično gibanje in osvojiti tak gospodarski program, ki mu bo prinesel blagostanje, mir in sreto. (Dalje prihodnjič.) troke, jih pore in jim kuha? Ali otroci ne smejo biti osnaženi, a-ko izgubijo mater? Povejte, kaj ste že dobrega naredili ca zapuščene otroke? Ali je vaša ljubezen samo pa papirju? Vse kaže, da ao nasprotniki mačeh večinoma vdove in vdovci, kateri ao pripravljeni ponovno stopiti v zakon. V Cieveiandu poznam štiri vdove z otroki, ki bi se rade omožile, aamo poklicati bi jih bilo treba po telefonu. Pa brez zamere. Martina Vesel. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago, I1L—Ameriški rdeči križ bi rad zvedel, kje ae nahaja mr. David Ban Za njim poizveduje sorodnka Frieda Traub, Frankreich, France. Banov prejšnji naslov je bil 505 North Spaulding ave., Chicago, IU. A-ko bi kdo vadel, kje jie dotičnik nahaja, naj aporoči Rdečemu križu, 616 South Michigan ave., Chicago, 111., ali pa pokliče Har-rison 5110. Ameriški rdeči kril. ' MA POČITMICAH Watoaubif, Colo. — Zdravnika sem nadlegoval že leto dni, naj mi dovoli iti v toplice. Končno se je naveličeval mojega nadlegovanja in mi dovolil. Ni- Havajskih otokih, Jože pa se nahaja v Ameriki. On dela oziroma popravlja aeroplane v Mc-Cooku, Nebraska. Bil je tudi dva mepeca v San Franciscu, kjer je oblakal mojega nečaka Johna Žugelja, kateri stanuje v Solina*, Cal. Bila sta vesela svidenja, kajti minulo je že 14 let, odkar naa je zapustil. Tedaj je bil komaj 13 let star, aedaj pa je že tri leta vojak in je oženjen. Svet in ljudje se spreminjajo, »sem se mogeltakoj odločiti, kam Tedaj ko smo šli čez Francijo v .bi šel, kajti ir teh krajih imamo Ameriko, nismo niti sanjali, da vsakovrstne toplice. Razumljivo, vsak svoje najbolj hvali. Nazadnje pa som sklenil, da poj-dem v Pagosa Springs, ki je oddaljen okrog 170 milj od Wal-senburga in nekaj nad 200 milj od Puebla. Vožnja je bila v resnici zelo lepa, posebno sedaj, ko je še vse zeleno in voziš med hribi in skozi gozdove, poleg potokov in lepih kmetij t lepimi polji. Najbolj romantično pa je, ko se pelješ skozi Voljčji prelaz (Wolf Pass), ki je 10,850 čevljev visok. Cesta ae vije aerpentinasto zdaj na levo ln zdaj na desno, nato pa zopet navzdol. Na višini 7000 čevljev pa se pričnejo zopet polja. Pagosa Springs je majhno mestece, ki šteje približno 1500 duš in je sedež okraja. V okolici so večinoma kmetje ln se Največ bavijo z živinorejo. Pred leti pa so imeli velike žage, kajti iz-sekavali so gozdove, kar se še sedaj pozna. Danes je še nekaj majhnih žag. Po nekaterih krajih čistijo staro Itorovje in kjer je že izčisteno, raste lepa koruza in drugi pridelki, med njimi tudi krompir, Pagosa Springs bi ostalp. pozabljeno naselje, ako ne bi bilo vročega vrelca. Izvira na planoti. Blizu potoka je malo zvišan prostor, v sredini pa Je vrelec, ki vre neprestano. Od tu imajo napeljane cevi v kopališče. V kopališču za moške so tri kadi, v katerih je voda z različno temperaturo. Nekateri to vodo tudi pijejo. Vsakdo se lahko koplje, kolikor časa hoče in kolikor časa lahko zdrži v vroči vodi. Mnogi ^ se kopljejo samo enkrat na dan, drugi, teh je največ, pa dvakrat, zjutraj in ob •tirih popoldne* Ne bom opiso-val kakšne pnrtne so v tej vodi. S sopiogo sva Imela dve šobi, za kateri sva plačala $21 na te- žili tudi naii otroci in umirali na francoski zemlji. Toda danes so tam in se bore za svobodo vseh narodov. Na tem mestu izrekam globoko sožalje vsem staršem, ki ao izgubili avoje sinove na kravavih poljanah. Agnes Pasarlch. O MATERAH IN VZGOJITELJIH Cleveland. O. — Veliko se je že debatiralo v Prosveti o materah in mačehah. Tudi jaz bi rada izraslla . svoje mnenje o tem predmetu. Sama nisem mačeha, ampak mati. Nekateri so zelo grdo pisali o mačehah, kar se mi ne vi-id preveč častno in pošteno. Mati umre it1! zgodi se, da vdovec poliče drugo ženo, katera skrbi za otroke, jim pere in kuha, a za vse njeno delo pa dobi le paovko "hudobna mačeha". V sl-rotlinicah imamo nešteto nedolžnih otrok, ki nimajo staršev. Vi, ki znate toliko slabega povedati o mačehah, rajši odprite avoj a plemenita area ln pojdite v sirotišnico in vzemite enega limed teh otrok za avojega ln dajte vzgled mačeham, kako naj postopajo z drugimi otroki. In ko to storite, potem pa čez Wto dni poročajte v Prosveti, kako lahko je vzgajati drugega otroka S tem boate pokazali, da niste pobeljeni go robo vi , . . Adolf Hitler je z mirom poljubljal otroke drugih ataršev, toda aamo tako dolgo, da ao fotografi posneli sliko . .. Vsgoja drugih otrok ni lahka. Nekateri pišejo v Prosveti o tej zadevi resnico, a drugI pa ao zviti bolj kot Ualca. Vpralam cenjene dopisovalke in doplao-valce, ali ste ljuboeumnl, ako katera mačeha dobro vzgaja o- V tem &o fctte vftd j učene tMdl kepami za ob* Kdor pa ne stanuje v njihontfc kabinah, mora plačati za mmko bopelj 50 centov, za 21 pa $7. Kopališče preskrbi tudi brisače. Ker ae nahaja v bližini Pagosa Springaa naselbina Durango, oddaljena 63 milj od kopalttča, in ker je tam sedež druitva It. 40 SNPJ, aem iel tja v nedeljo 20. avgusta na obtok. S soprogo sva se najprvo razgledala mesto, katero Iteje okrog 6000 prebivalcev. Nisem se mogel naču-diti čistoči mesta, lepim stavbam in velikim trgovinam. Me-sto je obdano a precej visokim hribovjem, le od dveh atrani je nekaka zaseka, po kateri so izpeljane ceste. Povedali so mi, da je v okolici in tudi v mestu dober ribolov. Skozi mesto teče precej velik potok. Ko sva se razgledala mesto, sva se nato napotila na obisk k našim rojakom. Ker imata tajnik in blagajnik tamkajšnjega druitva SNPJ za naslov samo številko poitne škrinjice, jih nisem mogel najti, zato sem najprvo obiskal Franka Koširja, ki je predsednik druitva št. 40 SNPJ. Ko pridem na Koširjev dom, je bila doma aamo gospodinja. Ona mi je povedala, da se mož nahaja v mestu. Kakor hitro pa sem ji povedal, kdo sem, je bila takoj pripravljena iti z menoj, da ga najdeva. Ker pa imam rad cvetlice, sem ae najprvo ogledal njihov lep vrt, medtem pa je pri Iel domov gospodar. Bil je zelo vesel mojega obiska. Nato smo obiskali tajnika druitva It. 40 Louiaa Jakleta. On živi nekaj milj ii-ven mesta na mali farmi. Jakle je brat Koširjeve žene. Tudi Jakšetovi so naju lepo sprejeli. Mrs. Jakle, ki je zelo zgovorna ženska, mi je povedala, da zelo rada čita Prosveto, zlaati še dopise. Čas je hitro tekel in treba je bilo iti nazaj v Durango obiskat še blagajnika druitva, kateri pa je medtem časom obiskal mene. Ko sva se pozdravila, pravi, da morava k njemu za nekaj minut. Blagajnik Joe Verce je sin pokojnega Martina Verceta, kateri je bil tudi večletni blagajnik omenjenega društva. Joe mi je dejal, da je ponosen na SNPJ in z veseljem nadaljuje delo, ki ga je pred njim vršil njegov pokojni oče. Oče mu je umrl pred petimi leti, mati pa pred letom. Z ženo vodita moderno gostilno in hotel. Oba sta prijazna in postrežljiva. Namesto nekaj minut sem se pri njima zamudil nekaj ur. Rojaki v Durangu so mi obljubili, da bodo šli takoj na delo za SNPJ in skušali pridobiti čim več novih Članov. Vaem naj-lepša hvala za prijaznost in izkazano gostoljubnost. i V Durangu sem srečal tudi rojaka Toma Kukuljana iz Sil-vertovvna, kateri je bil pred leti tajnik druitva SNPJ. Obenem sem se seznanil s sestro Mary Bečaj, ki je tudi zelo zgovorna in rada čita dopise v Prosveti. Obljubila je, da bo tudi ona napisala kaj za Prosveto. Mary, glej, da bol obljubo izpolnila. Ker je predsednik Frenk Ko-Ur videl, de se moram posloviti, a midva pa ae še.nisva dovolj pogovorila, mi je obljubil, da me čez tri dni obišče v Pagosa Springsu. Rečeno storjeno! Ob 10. uri dotičnega dne pridejo V meni on, njegova žena in mrs Košak. (Ne vem, aU je kaj v eorodstvu s črkostavcem Koša kom iz Chicaga). S aeboj ao tudi pripeljali želetijavo in krom pir. Pogovorili smo se o marši "Volni material iz Amerika Je pognal naetje v beg." j« dejal Donald Mackay, član angleška unije transportnih delavcev. R. j. Thomasu, predsedniku unije avtnlh delavcev CIO, ki al v Angliji ogleduje razmere. On Ja eden ogledno turo. ' čem. Frank in njegova soproga sta zelo prijazna in sta ponosna jednotarja. Škoda je, da nikoli ne oglašajo njihovih priredb in piknikov v našem glasilu, lipam, Frank, da se še vidimo, morda v bližnji bodočnoeti. Odbornike druitva št. 40 SNPJ pa prosim, da greste na delo za SNPJ. Dva tedna počitnic in kopel j i sta se bližala koncu in treba je bilo zopet nacaj proti domu. Zelo sem bil iznenaderf, ko pridem na Voljčji prelaz in je prav pošteno snežilo. Tako sva končala z ženo počitnice, ki so bile prve, odkar sva skupaj v zakonskem jarmu. Žena mi je dejala, da še na počitnicah ne dam miru in skrbim za blaginjo naše velike bratske jednote. Pozdrav vsem članom SNPJ in Čitateljem Prosvete! Edvvard ln Mary Tomaic. ao §a Ctvobodlla bar ko« to toeekto a« I skupi«, ki aaj m . ^ _ (netaaovUea v Moskvi) v Labilna, ki „ ^ , EoU*U* <***rU »olo. Moskva priznava ta od pollaho civilno vlado aa osvobojenem teritoriju. Zamajna vlada v Londonu m likvtdaetlo ta ae aaeftavo koalicijske provtaorične poljako vlada, eoetotoč* U obeh ivt lakaj po oevoboditvi Varšava. dE O NESREČI V PREMOGOVNIKU Bellalre. O.—Pred časom sem že poročal o požarju, ki je naatal v premogovniku Powhatan Point, O. Družbini, zvezni in državni inženirji so se na vse načine trudili, da bi relili zajete premogarje. Zvrtali so dve luknji, eno devet palcev široko in drugo tri. Toda skozi nobeno luknjo niso dobili odgovora po telefonu, ki so ga spustili notri, upajoč, da so premogarji še živi in da bi se oglasili. Potem pa so prav na istih mestih pričeli kopati takozvani "slop," da bi pri-lli čim hitre j d do ponesrečencev in jih prinesli na površje. Šele 23. avgusta so skopali 1400 čevljev globoko luknjo in prišli do prostorov, kjer so delali ponesrečeni premogarji. Ko so enkrat prišli do kraja, kjer bi imeli biti ponesrečenci, so pa najprvo morali prezračiti dotični prostor, kar jih je vzelo šest dni. Dne 29. avgusta pa je reševalno moštvo našlo listek, datiran z dne 5. julija t. 1. Na ltotku je bilo napisano: "Grem po desnem hodniku do severnega B—George Emeri, prvi delavec." Kmalu za tem pa je rešilno moštvo našlo napis, napisan na vratih s kredo. Napis se je glasil: "Pustite vrata odprta!" Podpisani sn bili zajeti premogarji samo z začetnimi črkami in sicer D. B., V. E. N. in L. P Potem pa so našli barikado, katero so napravili z vsakovrstnimi pripomočki: s srajcami, suknjami, robci. Na ta način so sku šali preprečiti vhajanje dima in strupenih plinov, toda ta barikada je bila 2000 čevljev stran od devet-palčne luknje. Reševalno moštvo je nato naletelo >e na dve barikad*, a z delom ni moglo nadaljevati, ker ie b*lo preveč plina v prostoru. Morali so ponovno prezračiti rov. Dne 31. avgusta pa so našli v levem hod niku na pragu rova sledeč napis Mož številka 643 je zajet v sedmem levem vhodu." V dotične smer ie kazala pušica in tako je teševalno moštvo prišlo do prve žrtve požara, ki se je pisala Vir-gil Newkirk. On zapušča ženo in lest odraslih otrok. Bilo mu jc 55 let. Siromak se je skulal zabarikadirati. toda ga je najbrže poprej umori plin. Najbrže je bil mrtev že 5. julija. On je »U oddaljen od tri-palčne luknje samo 40 čevljev. Ako bi bil tedaj še iiv. bi gotovo slišal vrtanje in telefonske klice. Predno bodo prišli do severnega B rova, bodo morali, instalirati posebne stroje, im kaftdBimi bodo nakladali ■ekrlovina; katera je zasula vhode. Domnevajo, da se ostali ponesrečenci najBrže nahajajo vsi v severnem B rovu. Vzelo bo okoli deset dni, preden pridejo do omenjenega rova. V mojem poročilu o tej nesreči aem napačno poročal, kar se tič« imena Peta Uške. Napisal sem Pete Šuškalo, a pravilno je Pete Uška. Premogarji se neprestano nahajajo v smrtni nevarnosti in ker ni v premogovnikih dovolj varnostnih naprav, se tu in tam zgo-di, da se sesuje od stropa škrlo-vina na nje in tako je večkrat kakšen ranjen ali pa ubit. Takih primerov je bilo že veliko v premogovniku Web We. Gee Ohio. Tudi na dan 25. avgusta, ko so se premogarji peljali domov po končanem delu, se je nenadoma odtrgal tri tone težak kamen in padel na voz, v katerem je bilo devet premogarjev. Dva sta bila na mestu ubita, devet pa težko ranjenih. Eden izmed njih je drugi dan podlegel ranam. Drugi dan so prišli pre-gledat rov nadzorniki in ukazali, da se nevarni prostori v rovu takoj podpro. Z delom se je zopet pričelo šele 29. avgusta. Ako bi bil dotični prostor podprt ob pravem času, bi bili dotični trije premogarji še dades živi, tako pa jih krije hladna zemlja. Dva ponesrečenca sta bila domačina, tretji pa Rus, po imenu Jack F* doski. Pokojnik zapušča ženo in pet otrok v Rusiji. Podpisani je pred desetimi leti delal v premogovniku Web- Kadar sem se vrzil notri ali ven, sem bil vedno v strahu, da bo škrlovina treščila na voz. Tedaj smo se vozili še s konji in mulami. Sam pri sebi sem konštatiral, da bi bilo potrebno najmanj tisoč podpor, da bi bilo varno. Toda tedaj družba še ni priznala unije in je bila ena prvih, ki je leta 1927-1928 pričela obratovati f stavkokazi. Šele oktobra 1. 1934 smo prišli pod okrilje UMWA. Zadnje čase so v premogovniku nastavili nadzornike, kateri nad- zorujdci po^ prvih delavcev in boso,v UlCpftp<*srje, toda vse kaže, aa še presneto slabo brigajo za njihovo varnost. - Louis Psvllnich. ZAHVALA PRIJATELJEM Boni d. IU.—Najleple se zahvaljujem mojim prijateljem, ki *> me obiskali dne 30. julija in me razveselili za moj rojstni dan. Dandanes imamo zelo žal<*t'* čase, zato je dobro, da se človek včasih malo razvesel-, Vs» sm« se pošteno nasmejali, kajti za humor je skrbela Marv Denut* Njej vse prav pride in obrne ^ šalo ter tako spravi vse naviot* v dobro voljo. Navzoči »o biM tudi Čikažani. Se enkrat najlepša hvala vsem skupn. ^ Annle W»dmar_ Ali ste naročeni na dae*^ Proeveto"? F od m rt. I te svoj H* ICT0RY PETEK, 8. SEPTEMBRA PROSVETA « « « r Dednost v naravi liobdmu (Se nadaljuje.) I Po vrtovih gaje večkrat rastlino, nazivano večernico, ki ^ mednarodno znanstveno ime Srtbilii jalapa. Kot pri vecmi drugih kulturnih rastlin, poznalo U tU več dedno različnih ^rstl. Vzemimo dve taki zvrsti, kl se ločita med seboj samo pp barvi cveta, ki sta pa sicer, kolikor to dopuščajo zunanji pogo-ii pod katerimi so doraščali po-edinci, zelo slični. Ena stvarja na vrtu rdeče, druga belo barvane cvete. Ce križamo med seboj rdeče cvetoče rastline, dobimo potomce s samimi rdečimi cveti, če pa križamo med seboj belo cvetoče rastline, bodo imeli vsi njihovi potomci bele cvete. Kaj pa, če križamo rdeče cvetočo rastlino, ki ima bele cvete? To izvršimo tako, da potrgamo v rdečih cvetih še nedorasle prašnike, da zavarujemo cvete )red žuželkami in da prenesemo, ko cveti dozore, pelod z be-ih cvetov na brazde rdečih cvetov. Ravno tako to lahko prene-s i Delod z rdečih cvetov na braz-e belih cvetov. Seme, ki se po oplodnji razvije; posejemo. Kot gotovo vsakdo pričakuje, he cveto rastline, ki izrastejo se- daj, niti belo niti rdeče, temveč se pokoravajo očetovskim in materinim vplivom in cveto bledo-rdeče ali rožnato. Če križamo med seboj "rožnate" pripadnike jrvega rodu križancev ali prve jeneracije bastardov, ki marsi-Ido mislil, da bodo cveteli vsi njihovi potomci rožnato. V resnici pa dobimo v drugem rodu irižancev Va rožnato cvetočih in ft rdeče cvetočih rastlin. Torej samo polovica potomcev je enaka staršem, je enaka staremu očetu, Vi pa stari materi. Tako smo dobili 1. in 2. rod križancev. Če križamo med seboj rdeče rastline iz 2. rodu križancev, bodo imeli njihovi potomci rdeče cvete, če križamo med seboj rastline tega rodu, bodo cve* ti vseh njihovih potomcev beli, če pa križamo med seboj rožna te rastline 2. rodu križancev, bomo dobili zopet Va rdečih, Vi rožnatih in Va belih potomcev Tudi v poznejših rodovih ostanejo potomci belih rastlin vedno beli, rdečih vedno rdeči, rožnate pa imajo vedno potomstvo sestavljeno iz Va belih, Vi rožnatih, Vi rdeče cvetočih rastlin. Že Bendel je pravilno raztol mačil te pojave. Začnimo z rodom staršev. Rastlina iz redu s »talno rdečimi cveti, ki smo jo izbrali križancem za očeta, je nastafa potom križanja dveh rdečih rastlin. Rdeči oče je dobil od obeh svojih staršev zmožnost stvarjanja rdečega barvila. Ce označimo to zmožnost z A, potem bi bil znak za rdečega očeta AA. Belo cvetoča rastlina, ki smo jo izbrali križancem za mater, je podedovala od obeh vojih staršev zmožnost stvarjanja belega barvila (oziroma točneje nezmožnost stvarjanja rdečega barvila). Če označimo to zmožnost z a, bi bil znak za bi-»tvo matere aa. Vsa pelodna zrna rdeče cvetočega očeta prena-kjo n« potomce zmotH0*t štvar-Jinja rdečega barvil^ ■ imft/o'to-fcj oo našem načinu označbe 'nak A. vse jajčne 8tanice makre oa prenašajo na potomce jnožnost stvarjanja belega bar v'la imajo torej znak a. Bela Pjčna stanica, ki jo oplodi rde- * oelodno zrno. in baetard, ki * ra/.vije iz nje, bo imel znak Ba in i,o cvetel rožnato. Meridel že je globokoumno *|j<»zna1Pm vsa poznejša razlska-H1 " dokazala, da stvarjajo Pstardi i. rodu v tem alučaju spolnih stani* polov! P.'ajif-c .n pelodnih zrn, ki pre-f*aJ na potomce zmožnost rajanje rdečega barvila, v A. in polovico jajčec in pMni», ozrn, ki prenašajo na rr"< 'možnost stvarjanja be- ila v znaku a. Spolne M^tardov prenašajo na bodo združile. Možne so sledeče štiri združitve: 1. Rdeče pelodno zrno se združi z rdečo jajčno stanico, AxA in nastane rastlina AA, ki cvete rdeče. . 2. Rdeče pelodno zrno se združi z belo jajčno stanico, AXa in nastane rastlina Aa, ki cvete rožnato. • 3. Belo pelodno zrno se združi z rdečo jajčno stanico, aXA in nastane rastlina aA, ki je enaka rastlini Aa iz slučaja 2. 4. Belo pelodno zrno se združi z belo jajčno stanico aXa in nastane rastlina aa, ki cvete belo. ' ■ Ker je "rdečih" jajčec ravno toliko kot "belih" in "rdečih" pelodnih zrn ravno toliko kot "belih", je vsako gori navedenih možnosti enako verjetna. Pri večjem številu oplodenj nasta* ne radi tega približno Va rdečih, % + % = Vz rožnatih in Va belih rastlin. Čim večje število križancev dobimo v 2. rodu, tem bolj se približujejo števila teh treh posameznih vrst izračunanemu razmerju Va : Vt : Va ali kar je isto 1:2:1. Iz zgoraj navedenih štirih možnosti vidimo, da stvarja ba-stard AA samo eno vrsto spolnih stanic. Če križamo take ba-starde med seboj, ali če izvršimo na njih samooplodnjo, bodo imeli vsi potomci znak A A in bodo cveteli rdeče. Podobno velja o bastardu aa 4. možnosti. Bastarda Aa in a A iz možnosti 2. in 3. sta pa enaka bastardom 1. generacije in stvarjata dve vrsti spolnih stanic, vsled česar je zopet možnih četvero gori navedenih združitev,« kar ima za posledico neenako potomstvo v razmeru Vi belih : Vz rožnatih : Va rdečih. Mendel je dokazal pravilnost svojega naziranja s tem, da je že v naprej pravilno napovedal rezultat križanju bastarda 1. rodu z očetom ali z materjo. Poglejmo, kaj moramo pričakovati, če križamo bastarda 1. rodu, ki cvete rožno, s pelodom rastline rdečega rodu, kateri je pripadal oče! Rastline rdečega rodu stvarjajo samo eno vrsto peloda, ki ima znak A, rožno svetoči bastard pa dve vrsti jajčec: A in a. Možni sta torej sledeči združitvi: 1. Rdeče pelodno zrno se združi z rdečo jajčno stanico AxA in nastane rastlina AA, ki cvete rdeče. Rastlina je enaka očetu. Po samooplodnji ali medsebojnem križanju bodo nastale vedno le rdeče rastline. 2. Rdeče pelodno zrno se združi z belo jajčno stanico, AXa, nastane rastlino Aa, ki cvete rožnato in ki je enaka bastardu iz prvega rbdu križancev. Rastlina stvarjo dve vrsti spolnih stanic, potomstvo je razdeljeno v tri različne skupine v razmerju Va : Vi : X. (Dalje prihodnjič.) Tekst deklaracije jugoslovanskega nacionalnega komiteja Tekst deklarocije Jugoslovanskega nacionalnega komiteja o-svobojenja, podpisan 17. avgusta na osvobojenem ozemlju Jugoslavije, se glasi: "Narodno osvobodilno gibanje je od začetka naše borbe proti osvajalcu uspelo, da zedini vse narodne sile. Voditelji tega gibanja so vedno postavljali stvar osvobojenja države od barbarskih fašističnih osvajalcev nad vse druge posebne interese po* litičnih in socijalnih grup in razredov. Iz tega razloga tudi, ko so divjale najbolj krvave bitke z osvajalci in njihovimi rablji, se je z vso silo delalo na tem, aa se omogoči vsem, ki ljubijo svoj narod in svobodo, da se zbero v zedinjeni fronti narodnega osvobojenja. Ta trud je z uspehom kronan. "Zedinjena fronta narodnega osvobojenja velike večine prebivalstva Jugoslavije je postala o-snova oboroženega odpora vsega naroda proti okupatorju. Na tej osnovi so formirani partizanski oddelki in redne enote vojske narodnega osvobojenja Jugosla vije. Več kot dve in pol leti so resnične sile odpora Jugoslavije nezadovoljno gledale, kako so begunske vlade, ena za drugo, namesto da bi podprle nadčloveško borbo narodov Jugoalavi za svobodo svoje domovine, trdoglavo nadaljevale na svojem sovražnem stališču do narodnoosvobodilnega gibanja in skozi svojega ministra Dražo Mihajlo-vičo vodile oborožen boj proti svojemu lastnemu narodu, na strani okupatorjev. Narodni poslanci na drugem sestanku An-tifošističnega sveto dne 29. novembra 1943 so v svoji resoluciji obsodili izdajalsko delo be gunskih vlad in, izražajoč trpljenje vseh narodov Jugoslavije, objavili zgodovinsko resolucijo o ustvarjanju federativne demokratične Jugoslavije. "Narodno osvobodilno gibanje je šprejel ves narod. Gibanje je obenem demokratično in narodno, medtem moramo podčrtati, da imajo voditelji gibanja na rodnega osvobojenja Jugoslavi je pred seboj edini važen smoter: boriti se proti okupatorju in njegovim hlapcem in Zgra diti demokratično Jugoslavijo, a ne, kakor nas naši sovražniki obtožujejo, da je naš cilj, da se u vede komunizem. Nadalje, kot je izraženo v resolucijah drugega sestanka Antifašističnega sveta od 29. novembra 1943, bo do narodi Jugoslavije v stanu, da na koncu te grozne vojne za osvobojen je in na temelju de mokratičnih načel, aami • svojo lastno svobodno voljo odločili o obliki notranje vlade. Mi odbijamo vsako misel oboroženih si gibanja narodnega osvobojenja, ki bi šla za tem, da z vporabo orožja prepreči svoboden in po-polen izraz narodne volje, ker vojska narodnega osvobojenja ! je samo del in to najboljši del našega naroda. Nacionalni ko-mitelj Jugoalavi je smatra od-' stranltev Puričeve vlade in Dra-že Mihajloviča, ministru vojske, za koristen dogodek in se izjavlja pripravljen, da, sodeluje z vlado v inozemstvu ki bo resnično izpolnjevala nalogo podpiranja borbe celotnega ljudstva proti okupatorjem. "Dne 16. junija se je vršil na svobodnem teritorju Jugoslavije sestanek med dr. Ivanom Šu-bašičem, zastopnikom kraljevske jugoslovanske vlade, in delegacijo Nacionalnega ko mi te tu osvobojenja Jugoslavije, pod mojim predaeetvom, o verjetnosti in oblikah sodelovanja. Dosegli smo soglasje v mnogih vprašanjih, tekst .pogodbe je že objavljen. Cilj sporazuma je: povečati napore ljudstva za o-svobojenje v tej krvuvi borbi proti okupatorju in njegovim rabljem, mobilizirati za tu boj vse one, ki ae Še vedno nahajajo izven, organizirati največjo materijalno podporo našim borcem na fronti in ljudstvu v o-zadju, onemogočiti izdajalce ka-tor je Draža Mihajlovič, da bi skrivali svoje izdajalstvo za ojblastjo legitimne vlade in končno zvezati našo borbo za osvo-bojenje še bolj k zavezniški fronti proti Hitlerju in čim bolj ^odpreti zavezniške napore za uničenje največjega sovražnika človeštva. ' "Vse narodne in demokratične pridobitve, katere je nai narod dosegel za časa triletne borbe proti okupatorju, in njegovim krvnikom, zajamčene so v pogodbi. Te pridobitve so našemu narodu garancije, da ne bo nič storjeno proti njegovi volji. "Pogodba s predsednikom jugoslovanske vlade v Londonu drjem Ivanom ŠubaŠičem, je rezultat zmag našega naroda nad okupatorjem in njegovimi rab-lji. Zato pomeni tako važen ko rak h končni likvidaciji gnusne in kriminalne zarote odkritih kot spretno prikritih zarotnikov od Nediča ln Paveltoa pu do Dra že Mihajloviča, kl so sprejemal orožje od okupatorjev s tem, do se borijo proti naši narodni o-svobodilni vojski in našemu na rodu. Ni dvoma, da bo ta po- Zločin in ne tragedija na Poljskem F. A. Vider nih narodov skoro tri leta, in na ta način prizadeli avoji hrvaški domovini veliko sramoto. To se tudi odnaša na alovenske domobrance, ki so bili organizirani po izdajalcu Rupniku, da se borijo proti svojemu lastnemu narodu na strani nemškega okupatorja. Ni več mogoče, da se kateremu odpušča v tem trenutku, io se narbd bori za življenje in amrt. Noben strankarski ali caterikoll interes ne more opravičiti one, ki so izven aH celo služijo okupatorju. Fronta naše narodne borbe zu osvoboje-* nje Je dovolj široku za vsakega, ki ljubi avoj narod in ki je zares pripravljen, da se bori i o-rožjem v obrambi svoje svobode, da ne bi našel v njej svojega prostora. ,v "Da končamo, hočemo nagla siti, kako je materijalno podpora, kl je dana naši vojski narodnega osvobojenja s strani naših velikih zaveznikov, Velike Britanije, Zedinjenih držav Ameri ke in Sovjetske unije, koristna nn občutna ter mi tem potom izražamo našo hvaležnost za to podporo. Mi verjamemo, da bodo naši zavezniki nodaljevall vso mogočo pomočjo tudi v bodoče, tako da bodo narodi Jugoslavije s svojo vojsko narodnega osvobojenja v mogočnosti, da stre čim več v skupnem nuporu za končno zmago nad sovražnim okupatorjem. Podpiaan: J. B. Tito, predsednik Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije Popolna koordina ...t ! ■ v. *• cija partizanov z zavezniki Značilm izjav a Tita godba zelo važen prispevek k učvrstitvi edlnstva naših narodov v njihovi težki borbi proti okupatorjem in njjhovlm rabljem. , "Za one, ki so še izven in se bojijo te pogodbe, je to zadnje povabilo, da sodelujejo v giba nju narodnega osvobojenja in store svoje dolžnost do njihove mučenlške očetnjave. Ta spo razum je končno in odločno po vabilo vsem zavednim Srbom, ki služijo okupatorju ln ki se borijo proti svojemu lastnemu narodu jpod Nedičem ln Dražo Mihajlovičem, du pristopijo k narodni osvobodilni vojaki Jugoslavije, vsem Hrvatom, posebno domobrancem ln ustašum, ki so ae borili ns strani okupatorju proti svojemu lastnemu narodu in proti zaveznikom naših last- Ra-baj namtej P -m. uo ali lastnost očeta ali |j matere, ne pa obeh. ao e'sto bele" ali "čisto •veda le po zmožnosti, P"-našajo in ne mogoče po barvi. Če križamo križance 1. rodu, ali na njih samo-**mo od slučaja od-w»k*ne spolne stenice se tOTfj rdet, kl jr, m«-: N t Ini BllšanJe koncu . Posebni poročevalec Associated Pressa Joseph Morton, kl predstavlja celokupni ameriški tisk na osvobojenem t eritoriju Ju goslavlje, javlja, da ao bili na rejeni načrti zu makaimalno koordinacijo vojniških o perut med zavezniškimi ailami v Italiji in narodne osvobodilne voj ake v Jugoslaviji na sestanku Churchilla in Gcneruls VVllsonu z maršalom Titom, ki se jo vrši pred kratkim. V bllžjni bo* dočnoati se lahko pričakuje skupna akcija britanake ln u meriške vojake na širši bazi. Poleg razgovora a Churehl lom, ae jc maršal Tito rszgovar jul e ameriškim generalom Irom C. EokerJem, gluvnlm komandantom sredozemskih zračnih sil, s podmuršulom William KI-Ilotom, komandantom novoustanovljene balkanske zrftčne sile, 7, generalom Haroldom Alesnn-drom, glavnim komandentom zavezniške vojake v Italiji, ter z brigadirakim generalom Wllliu-mom Donovanom, direktorjem ameriškega urada Office of Strategic Services ln s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Ivanom SubsŠičem, Tito je povdarll specialni značaj njegovih razgovorov z generalom Donovanom, ker Je vzelo dolgo čaaa predno je ameriška javnoat apoznala stvarno situacijo v Jugoslaviji. Na svojem sestanku • Chut« chillom je Tito us|>el, da osiguia več pošiljk orožia za narodno osvobodilno vojaku. Tito le dosegel popolen sporazum s ftubašičern o razpolagar*)u jugoslovanske mornarice. Ostali del razgovora ae nanaša na jugoslovansko vojako in ns jugo-»lovunako zlato, kl ae neheja zamrznjeno v Inozemstvu, ter na prejem pomoči od UNRRA. Končni aporszum zsmejne vlade s nacionalnim komitejem osvobojen js, Je dejsj Tito, zavlal nd sledečih predpogojev: koliko ko vlada delila za narod in za narodno osvobodilno vojsko, do kakšne mere 1» te vlada popra« vila napake prejšnjih vlad, ki ao delovale proti narodu In do katere mere dela za zedlnjenje vaeh nacionalnih sil. Bolj In bolj se dviga zastor, cateri končno le odkrije zločin, ki je bil Izvršen nad poljskim nahodom v Varšavi s tem, ker se je izdalo povelje za splošni upor proti Nemcem na dan 1. avgusta, *ri tem je izgubilo življenje na tisoče Poljakov. Ta zločin se je zopet skušalo podtakniti—indi-rektno seveda, češ, bo javnost že razumela—sovjetski Rusiji. V Chicago Sunu z dne 31. avgusta ima poročevalec Edward Angly članek, poalan iz Lublinu, 'oljska, v katerem poroča, da je mel daljši razgovor s poljskim generalom Miculom Rola-Zjmler-skijem. Z njim stu bilu dvu polkovnika, kl sto bila prideljena k "AkM, doVnači urmudi v Varšavi, caterima se je pa dne 29. julija »oarečilo uteči na rusko stran in ata se pridružila poljski armadi generala Micalu Rola-Zjmler-akija. Ona 8ta poročevalcu povedala, do so bili Uusi tedaj, ko se je zdalo na Poljuke v Vuršavl povelje, naj se dvignejo proti Nemcem, oddaljeni od omenjenegu mestu še šestdeset milj in do so ih Rusi pred vstajo še pravočos no svarili. Rusi pravijo, da oni niso mislili Varšave direktno ns pasti, ker to bi pomenilo popolne lazdejanje mesta, ampak ga na metavaju obkoliti, kakor ao že storili v več slučajih na svojih tleh, toda očividno je, da je bilo njihovo priporočilo namenoma Ignorirano. Omenjeni poveljniki ao se tudi izrazili, da je bil varšavski upor'"neodgovorna pomota," kur je sevedu lepo izraženo, toda tista "pomota," ki je nešte-tim Poljakom v Varšavi vzela življenja, jih ne more več poklicati k življenju. Mi, kakor marsikdo, pa imamo svoja mnenja o tej "pomoti," ki jo smatramo zu zločin, v Špekulaciji ohranitev vpliva zamejne poljake vlado v Londonu. Ruski državniki, katerim sq dobro poznani Intrlgantl korum plranih ubežnih vlad v Londonu, sodijo, du je, bilo zadevno povelj^ namenoma izdano in sicer lz dveh razlogov: Prvič, če bi se bila podvzeta akcija obnesla, bi ai bila brez dvoma zame j na vlada v Londo nu, za katero tAlno stoji Vatikan, kakor katoliška duhovščina vob če, pridobila trdnejšo podlago na domačih tleh, kp ae enkrat za. ključi krvava drama na bojiščih in ko ae bo sklepal mir. Drugič pa, ako se podvzeti aH odrejeni upor ponesreči, in ker so se ru ske čete rapidno bližale Varšavi, bodo Ilusl primoranl mesto za vzeti, po njiji računu namreč, brez ozira na Žrtve; če tega ne bodo storili, se bo dalo jsvnoeti lahko dopovedati, češ, da so Itu-si svojo ofenzivo namenoma UNtavtli. Toda, kakor se je ponesrečila prva, tako se je ponesrečila tudi druga nakana onim, ki so zanjo odgovurni, kakor tudi za zločin storjen nad poljskim narodom. Sedaj, kajpada, ne bo marala Diti za greh, ki je bil storjen v Varšavi, odgovorna z a m e j n a poljaku vlada v Londonu ln naj« mrže tudi njen podtalni general Bor ne. Vse bi ae najrajše potlačilo ln čim prej mogoče pozabilo, kar pa ne pojde posebno gladko in kar najbrže tudi Poljaki ne bodo pozabili, Kdor pozna razred onih, kateri je na Poljskem vladal po padcu demokratične republike, tega ne morejo zapeljati nobene prevare. Za zločin, pri katerem je nu tiaoČe Poljakov Izgubili) življenje, ao odgovorne osebne ambicije ljudi, katerih po-hlepnuat po bogastvu, moči in vladanju je vse ln te vrste ku-i ukterji Izrabljajo narode za svoje namene. Baš toliko, kolikor je zamejni poljski vladi za svoj narod, je tudi Vatikanu za Poljake—Če tudi mu vedno zveato »lužijo. Ampuk gre enim kot diuglm za bogastva na Poljskem, v eni ali drugI obliki, vae drugo jo postranskega pomene. Ljudje, kl ao pred to vojno vedno dobro in ugodno živeli, hočejo tudi po tej vojni obdržati bogsstvs in privilegije, večina pa naj bo so-pet prepuščena svoji usodi; ti so tudi zs tllčne zločine kot se je zgodil na Poljskem. Zavezniška pomoč Slovakom ' Ravolta a« razširila na Hrvaško London. 7. aept. — Naznanilu, da ae alovaŠkl partizani bojujejo proti nemški okupacijski sili, je aledllo zagotovilo britske tn ruake vlade, da jim bosta pomagali. Zavezniška pomoč bo v obliki bombnih napadov na nemške komunikacijske zveze v Slova-kiji. Ruski letalci bodo dova-šall orožje, strelivo, živila in druge potrebščine slovaškim partizanom. Čehoslovašku ubežna vlada je bila informirana, da ao ae alova-šklm partizanom prldruilll vojaki regularne armade v več krajih In da ao zavzeli več vasi po ljutih bitkah z Nemci. Radio Berlin je priznal, da ae je revoltu proti nacijak! dominaciji razširila na Hrvaško. 1*44 WAR MINt umi vi —■—■—— Slovenska Narodna Podporna Jednota slftm« fe. Lavrndaie Aee. gmeaae tt. !ul»ele aLAVNI ODBOR UfiM eSMh 47 z £ uS2S i:::« 51": jI pnmuSnl ujuia SSSSA» A K K gsg žsiSŠSB MICH A KI. VNIIOVNM. "•'•'•^^jg1 Mri So r«wi*4Ml« Ave« CMM#a M. Ut am |^»ittl«la A v» . iMf«m M. Ill FHtUr OOUIMAi u|>MVlt«l| anion uamdkm, arMinth slauia nowa>iiii MU H AKt. tt KUMEM. *TVl CAMIl.ua ZAMNIt K, diutfi S—deta aMI w MUi SI, Cl»V«Uli4 1. U*»e Dtatrtstfti pnpoanee ioa ouuua. erv. ......«» "••Tf/K* .'^tlTta R JAMI* MAGktf-M. aru«. B D »* J' john aeiM.ea. »•"» nmjM 1 Mm »•■ 1 I Mil I.A AMMNOZII H atU^I« - -----m ««» " KOHVAan TOMŠIČ, lt»t» •attill. MATfi rrriuivun »r»a»amt» VINCSMT CAINKA& --- • r, a. vmaa ---------- muko o rumkl jAtoa z in* an i on ai .o i urrau ii — - avonšm iKm — - - n« h«im •u w ta» St. anton siioi.a« , raANK VSATa^l^H »RANliglb^ anmuiw vmeirH I joaarMiNK SO/ KIK r sank ZAITZ. i anr>aew oat/M JI mu uijr — racn mai/iai itnmm rttm.r J un ionn i. zavaatnik ni t vrtmth, Minn Wilwaasrs. (Ma ai s iaim ar, cuv«um ta. oaie mi A v«. Chlfftf* n. Ill ...... am a« uimtoa av* . < »,was« as. iu -... mi m, UwnaaM . ChMNNH SI. III ... . im UMfilMii4 A v« U*r«yR, Iti tnv ae riumtotiii a*«, OMaaea M m m a moo, at. s^iui u. o ■—_ _, _, - ^ _ ^ ,„ - _____ _________— Bon Sf, Ama. Kaa®®§ . tt« T^mi at, Uwnw e« I Ml I Mu-AmS« Alfi, euv«la»»4 ti. Otil« las ruMtwa«n inmmhi ii. MtaO t Ave. emrnit— Mtlto, tli » Av*. ia . ttn s em st. rt»vrtMS i. oaie OUnl »4M»nlh 7 GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Tudi jaz sem prišla v Zagreb. Lahko bi bila ostala v Ljubljani, toda slutila sem nekaj drugega. Zmisel mojih besedi je podoben vašim, le preprosto bom povedala. Človek se mota odpovedati gospe s stolpa, a kljub temu iskati hiacinto. Kdor je v sebi dovolj velik zato, postane svečenik. Pojdite, Simon, na krii-potja, v beznice in v vse stolpe, kjer je tema, in jim govorite o roži hiacinti in da je mogoče tudi skozi majhno lino priklicati luč. Žrtvujte lepo gospo, ki ne bo umrla za vas. Tiaoči so zatajili sebe. Druge je pograbila noč in jih davi s svojimi rokami. Pojdite in se borite se z njo. Prišla sem tudi jaz v to mesto, da govorim z našimi, s tistimi, katerih telesa Uko iščejo. Neplodna gasnejo in njih duše mro v mrki oka-meneli posmeh. Naši mladci obrabljajo svoje roke z neprestsnim delom, toda njih delo je zaničevano in n$ prejme pravičnega plačila. O,' Uko malo jifje, ki ki ie upali vzeti misijonsko palico v rokVufl polivati k njim, jim odpirati oči, jih ustvarjati silne po duši in uporne po telesu, povedati jim, da je bila lepoU ustvsrjena tudi za njihova Ulesa. Povem vam, da je bil strah v moji duši, ko sem se odločila za to pot. Izprazniti sem morala srce za sebe, da bodo našli oni prostors v njem. In ko sem praznila, je bolelo, kot da se toči kri iz njega. Jaz nimam niti očeU niti maUre, ne braU ne sestre. Kako lepo bi bijo nekomu biti gospa s hiacinto, toda, prijaitelj moj, jaz hočem biti gospa s hiacinto tistim, ki jih boste vi šele spoznali. Slutim, da jih boste spoznali in jim v tujini zidali dom, ob katerem bo zopet njihove besede svobodna in vesela. Morda bo vam veliko dlje kot meni usojeno biti tisto, kar žalim sebi jaz. Toda tu je vsaka ura dragocena in umekniti se moramo opoju lastne sreče, če hočemo doseči srečo, ki je višjs od od stolpa, na katerega ste Šli v sanjah." Simon Je med Um govorom prijel njeno roko in poslušal. Obraz se mu je približal tik do njenega. Njeni črni, košati lasje so se mu dotikali čela. ZazdeU sa mu ja kot svečenica naših dni, kajti njeno lice je gorelo kot ogenj. Novo doživetje se je budilo v njem. Naslonil je glavo na njene prsi in poslušal. Gledal je v njen obraz ln poslušal. Ona se je sklonila, mu objela čelo z rokami in ga poljubila na ustnice. "Poljubile sem U. Tvoja sestra bom odslej in rekla d bova Ti'. Prelepa je beseda 'Ti'. Da bi si jo govorili vsi ljudje! Vidiš, komaj dan se poznsvs in si mi posUl brat in se je duša . doUkniU duše, kot da sva od nekdaj živela skopaj. O, če boš mogel ti to umeti!" "Marija, skušsl bom storiti vse, da mi ne boš '"'samo sestra, da mi boš tudi žena." . "Misli na moje prejšnja besede," je odgovorila. "Izpraznita sem srce, da bodo imeli vsi prostora v njem. V tvojih ssnjsh je rekla gospe: 'Pojdi in Išči hiacinto!' Gospodinja trka. Ključe prinaša. HiUti morsvs v prenočišče, da prenesem svoje stvari. Mi bol pomagal?" Prikimal ja, toda sedsj se ga je polaščalo nekaj. kl ja bilo podobno žalosti. On se je zbal, da bi bil ssmo brst. "Marija, jaz bom še velikokrat prišel k tebi." "Kadarkoli hočeš." OdhiUla sU in se usUvlls Šele na robu Gor-njenega mesU. Deževslo nI več. Obiski so se raztrgali na dvoja. Globoka črnina med njimi je biU posejana z zvezdami. Pod njima se je širil novi Zagreb daleč od vzhoda na zapad. Reklame na trgih so se prižigale in zopet gas-nile Svetle luči vozil so žarele na vse strani. Viaoki, svetli žarki ao kipeli izmed hiš vlaoko ln osvetljeni dimi ao se vili do oblakov. "Sto petdeset tisoč življenj utripa tu doli sedaj," je rekel on. "In mnoga med njimi ne smejo imeti srca," je odgovorila ona. 3. Sonce je polagoma, polagoma potovalo skozi okno podstrešne sobe neke samotne ulice v "Delavskem dolu". Žarek se je splazil mimo poševnega stropa v kot do postelje, na kaUri je spal Simon, in se doteknil njegovih širokih trepalnic. Simon se je zasmejal v snu in dvignil roke; trepalnice so se počasi in nerade odprle. Okrenil je glavo proti mizi, kjer so bile zložene knjige. Včasi je ob tem pogledu Ukoj vsUl in sedel k njim, še preden se je umil. Sedaj pa je poležal, zrl skozi okno na drevje in mislil na Marijo, "Odkod ima ona U oči? Ne more mi biti samo sestra. Zastavil bom svoje življenje za U oči, ki jih nisem mogel ne doumeti ne premagati vse te dni in večere, ko potujem k njej. Nezmagljiva je. Kaj je v njej? Nima ne fanta ne zaročenca, ne ljubi nikogar, ršzen te slovenske množice, o kateri tolikokrat govori. Kaj more vendar storiti ona, en sam Človek, v Um malem Babilonu, kjer utone klic posameznika kot klic kake ptice pevke v pokrajini, razdivjani od viharja. Jeli, prijatel moj, niti ti bi se ne upal in bi ne mogel! In ti si obupal in nisi verjel in si prerokoval smrt." Zadnje besede so bile namenjene prijaUlju pesniku, ki je umrl prejšnje leto in čigar poezij^ so ležale ns mizi. 'Toda, prijaUlj moj, če bi poznal njo, bi ne hoUl umreti, čeprav bi morali umreti drugi vsi. Ti bi ne hoUl srečati belega angela, ti dobri prijaUlj moj, belega angela, kl je zatisnil tvoje žalostne oči. Marija, koliko let sem moral čakati, da sem U doživel. O, zložil ti bom pesem, a nihče razen tebe je ne bo smel brsti. Marija, preveč imaš vere v ljudi. Preganjali so svoje preroke in zavrgli pesem gora in neba. Celo svoje besede jih je sram. Naj jim nudimo kruha? V sitosti ni odrešen js, Marija! — Naj jim nudimo bič, da se bodo branili? Pokleknili bodo na tla in rekli: Na, bič! Tepi nas, o gospoda! — Naj jim ponudimo lepote, sUzo Bogomile, mprje lepe Vide, čisto dušo in ljubezen Irene, razigrani Zalin smeh in vrisk Žive? Zbirali bodo denar za muzej in rekli: Tako in tako je mislil, in bodo odšli v kavarno, da igrajo partijo Uroka. Prišla si sem, da vršiš poslanstvo ljubezni. Ljudje bodo korakali mimo tebe z začudenimi pogledi in nazadnje te bodo hoteli na platno v kinu. Ljudje hočejo, da se utope, da pozabijo svojo pravo govorico, svojo dušd. Tudi jaz sem pisal pesmi. Sedaj jih rajši živim zase in jih bom živel samo še tebi. Res Marija, kako jiočeš reševati, ko se jih v to mesto vendar pripelje vsak dan sto? Ura vriskajoče godbe in plesa ubije žaloigre celega meaeca dekletom iz rdečih hiš. Čaša vina prežene delavcu utrujenost tedna iz telesa. Kakor je Zagreb grenak, prav Uko je opojno sladak. Kaj hočeš V njem ti? Predaj se, Marija, sladkim uram mladih let . .." "Jelka, Jelka!" je poklical. V sobo je stopile služkinja, lahno sklonjen* radi nizkega stropa. Ozrla se je n^ študenta, ki jo je prijel zs roko. Njene, skoraj tihe oči so se zasmejale za trenotek. "Jelka, iz Bela Krajine si doma. Vaši kraji so lepi, vaša pesem je lepa in ti si lepa najbolj, toda povej mi, zakaj nočeš govoriti slovenski z menoj?" Nasmejala se je in ni odgovorila. (Dalja prityxinjtč.) ČRTICE (1911-1113) IVAN CANKAR MONA LISA Sel sem pozno spat, ves Žalosten sem bU, toda saUjeval sem solze, ker se ml je zdelo, ds me gledajo lz kota neumne, hudobne oči. Komaj sem ae zjutraj vadra-mll in ko še oblečen ntaem bil, je potrkalo na moje duri. ' Kdo Je?H "Ah . . . prijatelj'" Mil glas. trepUjoč, poln prošenja tn keaanja. Roke so se mi Uko treale, da sem si le s težavo zavel ovratnik ter si prevešal ovratnico. Ko sem odklenil, je planil v izbo ter me objel brez posdravM in ugovora, šele šez dolgo časa je izpregovoril mukoma so peč sunkoma, kakor da ga je bilo prej duštlo samo prijateljstvo ali kaj "PrijaUlj! Oprosti! ... Ali mi spi«»h moral oprostiti? ... Na kolenih, glej ..." ^ Res je upognll koleno, kakor da bi nameraval poklekniti; jas pa sem ga prijel za obadva komolca« L "Ali ai že kdaj doživel tako črno nehvaležnoat? Udari me na lice, pljuni mi v obraz! Ti prideš k meni, dobrotnik, prinesel ml Ukorekoč . . . zvezdo z neba ... Jaz pa nesrečnež, razbojnik, toliko da sem ti v roko i gel, malo da te nisem pognal preko pra^a ... In poslovil sem se . . . oprosti, da se tako izra-sim . . . kakor da bi te v hrbet sunil! Ali sem rekel adljo? . . . Pomisli, da vso noč nisem zatisnil očesa; od same žalosti ln skrbi . . . Dvakrat sem vsUl, da bi se napotil k tebi ... aH kako bi pomoči? Tudi me Je obšU grenka misel, da bi storil korpc temu nesrečnemu, izgubljenemu življenju. Saj vidim, da nlaem Betty Rut h Caldvrell U Iowe. kl bo v konteetu sa najlepšo sve-tovno kraeotico predstavljala svojo državo. Zmagovalka ▼ tem konteetu bo postala—filmski zvezda. za nobeno rabo več, za prav nobeno, niti za tisto ne, da bi znal reči: Bog povrni!" , . . V glavi mi je šumelo, kakor da bi gledal z visokega mosta v deročo vodo. "Za božjo voljo, prijatelj . . . ali si slabo spal?" "Spal? Prejokal sem vso noč! Kako bi'mogel misliti na spanje, ko mi je ležal na srcu greh kakor kamen? ..." Srd mi* je planil v lica. "Ne razumem te . . . oprosti! Niti besede ne razumem, kolikor jih je! Kakor da bi od strehe kapalo . . "Od strehe?" Napravil je tako prestrašen obraz, kakor da je bil ugledal smrt. * "Vrag te vzemi!" mi je nenadoma bušilo iz ust. Takrat st je zakril obraz z rokama in preden sem vedel kako, je izginil skozi duri. Legel sem na zofo ves truden. Žena mi je prinesla zajutrek; pogledal sem ji v obraz in zdela se mi je čisto tuja, kakor da jo že leto nisem videl. Mislim, da je imela objokane oči. Kaj morda že tudi ona? Vrag vzemi vse po vrsti! t' i Ni še minilo pol ure, ko so se vraU prav f>otihoma in počasi odprla in se je prikazal na pragu njegov ostudni obraz. "Le še enkrat . . ." Ves sključgn je stal tam, majhen, ponižen, klobuk v roki, kakor berač. "Le Še enkrat da te vidim, preden zatisnem na vekomaj te trudne oči! Ne zahtevam, ne prosim, da mi sežeš v roko, v to nevredno, nehvaležno . . . Toda le eno samo besedo, eno blago, usmiljeno besedo iz tvojih ust bi slišal rad, preden . . ." Vstal sem mukoma in počasi, ker sem bil takorekoč . . . premagan, na tla pobit. "Povej ml, prosim te v imenu božjem in vseh svetnikov, kaj bi rad! Povej brez tistih nepotrebnih, oblizanlh, na preco počesanih besed! .!. Ne maram več čakati, ne maram, ali slišiš? Povej mi naravnost, brez ovinkov, če me misliš ubiti, zato da bom vedel!" L Ves sem se tresel, govoril sem zmerom glasneje in nazadnje sem slišal sam, da kričim hripa- vo, ' Stal je pred menoj kakor otrok pred šibo. "Gospod ... gospod ..." "Kaj gospod! Bog vedi i.. kakor trakulja si . . . taih žre in noče ven . . . človek misli samo nanjo . . "Kako . . . trakulja?" , "Torej povej že, kaj hočeš od mene!" V svoji razburjenosti sem ga zgrabil ter sem ga trdo posadil na zofo. "Zdaj govori!" Njegov obraz je bil mahoma tako nedolžen, ves mil in blag, kakor da se prav nič ni zgodilo. I "Saj sem govoril ... saj sem' že vse povedal!" Nisem vedel, kaj bi storil; strmel sem nanj in sem molčal; Um je sedel na tisti rdeči zofi . . . kakor madež od olja ali petroleja; človek se jezi in zoperna mu je zofa in izba in ves svet. Gledal sem, da bi ga brž odpravil, da bi zaklenil duri za njim in ga nikoli več ne videl. Segel sem mu v roko. "Torej *? . . brez zamere! Danes sem nekoliko slabe volje, saj vidiš!" Ponevedoma sem mu stisnil roko tako močno, da je spačil ustna ter .me pogledal z osuplim, prosečipi pogledom. "Ali nisi . . . zaradi nehvalež-nosti? . . ." "Ne, ne, čisto nič nisem razžaljen!" Izpustil nisem «njegove roke, dokler nisva prišla do duri; odprl sem jih sam in tudi sem jih resnično zaklenil za njim, še preden je bil na stopnicah. Tisti dan sem sklenil v svoji grenkobi, da upihnem v srcu vsako misel nanjo in nanj. Zakaj komaj se je prikazala pred mojimi očmi jasna in svetla njena podoba, sem ugledal velikega, gnusnega pajka ali na čelu, ali na licu, na ustnicah, na rokah; posebno ostudno in smešno je bilo, kadar je lezel po nosu. Čutil sem v grozi in gramu, da me je bil vsega osvojil, z dušo in i telesom. | • Zvečer je potrkal na moje zaklenjene duri. Najprej ma je ' spreletela misel, da bi se zaUjil, nato pa me je obšlo silno pože-ljenje, da bi jo videl še enkrat, samo še enkrat, poslednjikrat. Odklenil sem duri. Stopil je predme ves prijazen in sUdak in me je pogledal kakor otrok mater, kadar jo vprašuje molče in proseč: "Ali si še huda?" Samo priprl je bil duri za seboj fh je držal za kljuko. "Z malo prošnjo ... z eno samo malo prošnjo* prihajam k tebi; če ti ni prav, kar reci. misli si, da sem smet!" Odmahnil sem zlovoljen. "Namreč . . . zgodaj je še fn toplo je zunaj ... ali bi se ne branil čaše vina in skromnega prigrizka? Sorodnike imam na Štajerskem . . . vino pa staro in žlahtno ..." Molče sem si ogrnil suknjo. "Pojdiva!" Na ulici sem se namenil, da se ne pobrigam več za njegovo besedovanje, da ga preslišim . kakor navsezadnje človek ne sliši več enakomernega topota železniških voz, kričanja otrok, vzdihovanja žene, ponočnega La janja psov. Lezlo mi je v srce kakor topa udanost. * (Dalje prihodnjič.) Rmrnimali oglui Hotelske služkinj i in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOL1V«tJ TuOT ali "part time," kako 2.00 na mesec. Oglasi Z * EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu _9357 Sheridan Road 5 MOŠKIH $«.00 na teden brez odštetja w*k holding" davka, za spiošn; ^ house" delo v Morton Grove m l" VAUGHAN WAREHOUSE Morton Grove, Ul. Chicago, Milwaukee, St. Paul R d 1 "bk>ck" So. of Dempstc r St., telet! Morton Grove 1806. KRZNAR "finisher," dobra pl*. stalno delo. ROSNER FURS, 4666 No. Broadwaj LIKARICE Popolnoma izkušene na fino žensk« obleko. 5 dni v tednu. WEATHERED MISSES INC., 950 N. Michigan Ave. SH0 ŽENSKO, - potrebujemo za kuhanji in spkriestfcttna dela. Privatna sobi s koftahricei« Mala družina, pia« $25.00. < Kličite—-Kenvvoocl 0206 KUHARSKA KNJIGA« Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 Knjiga je trdo vezan« in ima 821 strani Recept! aa napisani e angleškem Jeslku: ponekod pa ao tndl v jeatku naroda, kl mu ja kaka led poaebno v navadL Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje ln se hočejo, v nJem čimbolj izvežbati in Izpopolniti. Denlel J. ToWa pradaadnlk voenlške unije ADF. la WlllUm Green predaednlk ADF. Najbrle ata argumentirala radi politika ker T obla. član ekaekutive ADF. U aa tndeealraale Reaeevelta. Greeo pa proti ia aa "nevtralnost." Kkaekuttva federaette le le dal aborovala v Chlcagu. Naročite pri KNJI6ARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. tli Weeft llth Street Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM,. KI dE ŽIVE DOBRO DELO DOBITA Mož in žena brez otrok, stara okraj 50 let, Slovenec ali Hrvat. Piačj $200.00 mesečno, in vse opravljeno stanovanje, plin in elektrika prosta Priglasite se osebno ali pismeno lasu niku "Oh Henry Bali Room," Jo!« Verderbar, Willow Springs, Illinok "BUS B0YS" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se Edgewater Beach Hotel v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road AGITIRAJTE ZA PROSVETO v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjffce/ koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila dije vodstvo tiskarne .... Cene šmarne, unljsko dalo prve vrste Pišite po Informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2837-59 S. Lavrndata Avanne • • Chicago 23. Illinok • TEL. ROCKWELL 4904 New York 11. N. Y. naroČite sf dnevnik prosveto Pe sklepu 12. redne konvencije se lahke naroči na list Prosrsio ia prišteje eden. dva. tri. štiri ali peft članov la ene družine k eni naroi-ninL List PsosvgU stane m vse enako, aa člane ali nečlana M 00 n eae letno naročnina. Kes oa člani fte plačale pri aaeamenlu SMO is tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI varoka, r da Je list predrag sa Člane 1NPJ. List Pepsvata Je vaša lastnlos ls gotovo Je v vsald družini nekdo. kl M sni čital liat vsak dan. Pejasailos—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti liso SNPJ, aH če se preseli proč od družine ln bo sahteval sam ivoj li* tednik, bode moral tisti Član ls dotlčne družine, kl je Uko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, U takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu ProeveU. Ako trg« n« stori, tedaj mora uprsvnlitvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Caaa listu Prosveta Jes Za Zoruš. države U Kanade 9SM I tednik la t tednika ln 3 tednika ln 4 tednika ia.______1.29 I tednik ot ia.____niš Za Ctdeafo ln okolico Ja 1 tednik In------ S tednika la. t tednike la. 4 .....J?« ... „._ 5.10 _ „ 3.10 .. V% 1J0 I tednikov Za Evropo Je.____JMi Izpolnite spodnji kttpea. priložite potrebno vsote denarja »U Menaj Order v pismu la si naročile Prosveto. Ust ki Je važa lastnina. PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lasradale Ave. Chicago SS. Dl. Priloženo požiljara naročnino sa list Prosveto vsoto S ——1 L Ime .....i. . ;,........... ______ČL druživa ŽL Maalav Ustavite tednik ln ga pripttite k moji naročnini ed sled*«* členov moja družino: «- .... . ČL društva IL.------- • S- ,..... M1 ČL druživa ži.----— ... _ČL druživa ŽL----------- Nev