LETO XIX. ŠTEV. 534' GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 30. APRILA 1965 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Trst komaj na 10. mestu V letošnjem januarju se je blagovni promet v italijanskih pristaniščih povečal za 21,7 odsto v primeri z lanskim januarjem. Dosegel je 11,1 milijona ton proti 8,5 mil. ton lani. V italijanske luke je priplulo vsega 2.429 ladij proti 2.545 v lanskem januarju. Potniški promet pa se je skrčil za 3,2 odsto, vseh potnikov so namreč našteli 41.382 proti lanskim 50.844. Med posameznimi pristanišči so zabeležili največji tovorni promet v Genovi (19,8 odsto skupnega prometa), nato v Au-gusti (8,2 odsto), Milazzu (8,1 odsto), Benetkah (7,9 odsto). Neaplju (7 odsto), Ravenni (6.6 odsto), Savoni 5,8 odsto), La Spezii (4,2 odsto) in Livornu (3,7 odsto). Pomorski blagovni promet v tržaškem pristanišču je znašal januarja 437.726 ton izkrcanega in vkrcanega blaga (327.926 ton v dovozu, 109.800 ton v odvozu). v primeri z lanskim januarjem se je zmanjšal za 9,3 odsto, tedaj so namreč zabeležili vsega 482.736 ton (dovoz 370.093, odvoz 112.643). Značilno je torej, da se je Povprečni blagovni promet v yseh italijanskih lukah januarja povzpel za 21,7 odsto v primeri z lanskim januar jam, v tr. žaškem pristanišču ne samo da niso zabeležili napredka, ampak je v njem promet celo nazadoval za 9,3 odsto. Na lestvici pristaniških mest z največjim prometom je Trst zdrknil tako z osmega mesta, ki ga je zasedal še pred leti na deseto mesto. Tudi v februarju se položaj v našem pristanišču ni zboljšal, ampak je blagovni promet še nadalje nazadoval. Tako so v letošnjem februarju zabeležili 397.745 ton blaga (269.465 v dovozu, 128.280 v odvozu) proti 499.850 tonam v lanskem februarju (392.269 v dovozu, 107.521 v odvozu). . Pri tem velja omeniti, da se Je v nekaterih lukah zlasti v zadnjih časih tovorni promet znatno povečal tudi po zraku, to velja predvsem za Genovo in Benetke, dočim nima Trst tovornega prometa z letali, saj letališče v Ronkah v tem pogledu ne pride v poštev. OBREŽNA PLOVBA V obrežni plovbi se je v letošnjem januarju zasidralo v italijanskih lukah skupno 11.361 ladij proti lanskim 12.134. Pri tem so izkrcali oziroma vkrcali 4-5 milijona ton blaga proti 4,2 m,il. ton lani. Potniški promet se je skrčil od 578.302 lani na 567.768. Poljska odklanja gospodarsko avtarkijo Pogajanja med Jugoslavijo in EGS se obnovijo Dopisnik dunajskega lista «Die Presse« poroča iz Bruslja, da se bodo v maju nadaljevali trgovskotehnični razgovori med komisijo Evropske gospodarske skupnosti in predstavniki Jugoslavije, ki naj bi izboljšali trgovske stike te države s Skupnim evropskim trgom. Prvi zadevni pogovori med EGS in Jugoslavijo so bili v januarju. čeprav Zah. Nemčija nima u-radnih diplomatskih stikov z Beogradom, ne ugovarja prav nič proti stikom Jugoslavije z EGS. ker so ti pogovori strogo trgovins-kotehničnega značaja. Predstavniki Beograda bi radi dosegli za izvoz jugoslovanskih agrarnih pridelkov v dežele Skupnega evropskega trga boljše pogoje. Gre za jajca, perutnino, tobak, vino, meso, sadje in zelenjavo kot tudi za živo živino in za klavne konje. Evropska gospodarska skupnost pa proučuje možnost izvoza v Jugoslavijo- za stroje, električne naprave in kemične izdelke. Tudi Poljska bi rada izboljšala pogoje za svojo trgovino poljedelskih proizvodov z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Poljska ponuja' več večjo sprostitev svoje zunanje trgovine. Kot dežela, katere trgovina je v rokah države, Poljska ne more podobno kot zahodne industrijske dežele taktizirati s carinskimi olajšavami, skuša pa doseči zlasti sprostitev izmenjave industrijskega blaga. Kot je razvidno jasno iz poljske ponudbe raznega blaga na hanno-vrskem velesejmu, bi Poljska rada prenesla težino izvoza vedno bolj na industrijske izdelke. že v letu 1964 je od poljskega izvoza odpadlo 48 odsto na industrijske izdelke. Na to je seveda vplivalo mnogo dejstvo, da agrarna politika EGS vedno bolj ovira voljski izvoz poljedelskih pridelkov, kar n ribaj a do izraza zlasti v trgovini z Zahodno Nemčijo. Vodja poljskega paviljona na hannovrskem velesejmu Edvard Czarnecki je poudaril, da Poljska odklanja vsako gospodarsko avtarkijo in izolacijo. V tej zvezi je navedel več konkretnih primerov, v katerih so poljska podjetja skupno s podjetji drugih dežel v tretjih deželah skupno ustvarila industrijske naprave. Za ojačenje trgovine med Zahodno in Vzhodno Evropo se je na svojem letnem zborovanju, ki se je začelo v prejšnjem tednu v Ženevi, izrekla tudi Gospodarska komisija Združenih Samo osebna sprememba Zvezni zbor zvezne skupščine SFRJ je imenoval za novega državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikežiča, doseda-njega namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve; za novega namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve pa je bil postavljen Miša Pavičevič dosedanji pomočnik državnega’ tainika za zunanje zadeve. Dosedanji državni tajnik za zuna-nJe zadeve Koča Popovič, ki mu je 57 let je vodil tajništvo za zunanje zadeve dolgo vrsto let, Poprej je bil načelnik generalnega štaba. Popovič je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine. Novi državni sekretar za zu-nanje zadeve Marko Nikežič prihaja iz diplomacije. Star je 44 Jet, študiral je tehnične vede. Bil je poslanik v Egiptu, na češkoslovaškem in v Združenih ameriških državah, a za namestnika državnega tajnika za zunanje zadeve je bil imenovan iko leto. (Zvezni zbor je «Val Miloša Poljanška, do-in^n;le®a tainika za prosveto m kulturo v izvršnem svetu SR Slovemje za namestnika predsednika zveznega sveta za ko-0 znanstvenih dejavno-sti. Vido Tomšič pa je na njeno prošnjo razrešil dolžnosti zveznega poslanca zaradi preobremenjenosti z delom; kakor znano je ona presednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije.) V zvezi s to spremembo v državnem tajništvu z zunanje zadeve so se v zahodnem tisku pojavila razna ugibanja. Nekateri listi vidijo v tej osebni spremembi tudi napoved spremembe jugoslovanske zunannje politike, in sicer v smeri pri-zližanja k Zapadu. Po našem mnenju so takšna ugibanja le ugibanja, saj je dobro znano, da ne usmerja jugoslovanske zunanje politike ena oseba, pač pa da odloča o njej zvezni izvršni svet, oziroma zvezna skupščina. Vsekakor je jugoslovanska zunanja politika še vedno zelo aktivna. O tem priča najnovejša spomenica 17 nevezanih držav, ki je bila sestavljena na sestanku poslanikov teh držav v Beogradu in poslana prizadetim državam, na drugi strani pa tudi potovanje predsednika Josipa Broza - Tita v severno Afriko. Ta spomenica je močno odjeknila v zunanjem svetu — nanjo se je skliceval sam pred sednik Združenih ameriških držav Johnson v svojem slovitem vietnamskem govoru — med tem ko so jo v zunanjih ministrstvih Francije, Sovjetske zveze pa tudi Anglije sprejeli ugodno, odbila jo je samo Kitajska, ki dosledno odbija vse, kar pride iz Jugoslavije in kar je za spravo med narodi in ohranitev miru. Ni dvoma, da skuša presed-nik Tito na svojem potovanju po severni Afriki — iz Alžirije je odpotoval v Kairo — utrditi stare zveze z državami iz tabora nevezanih dežel, v prepričanju, da je utrditev teh vezi v duhu gesla o aktivnem miroljubnem sožitju v korist dela za mir po vsem svetu. DANCI POVIŠAJO DAVEK NA UVOZ AVTOMOBILOV Danski finančni min. Hansen je predložil vladi svoj zakonski osnutek, ki predvideva 12—15 odstotno zvišanje carinske pristojbine za uvoz zasebnih avtomobilov iz držav člar.ic Splošnega sporazuma za trgovino in carine — GATT, iz Japonske in Združenih ameriških držav. narodov za Evropo. Posle vodeči tajnik komisije dr. VELEBIT, ki je kot znano Jugoslovan, je opozoril na velike možnosti, ki so zadevno še vedno neizkoriščene. Tako je na primer trgovina med Zahodom in Vzhodom v Evropi lani dosegla le okoli 6 milijard dolarjev, kar je malo, če primerjamo obseg trgovine med Evropsko "osuo-darsko skupnostjo (EGS) in malim Področjem svobodne trgovine (EFTA), ki je znašal 16 milijard dolarjev. V zadnjem četrtletju se je sicer izvoz zahodnoevropskih dežel v države Vzhodne Evrone znatno povečal, vendar je Zahod svoja naročila iz Vzhodne Evrope le nebistveno povečal. (n) ARGENTINSKO ŽITO ZA SOVJETSKO ZVEZO Po daljših pogajanjih sta se Argentina in Sovjetska zveza sporazumeli glede kompenzacijskega posla, in sicer bo Sovjetska zveza dobavila Argentini plinsko olje za pšenico. Argentinski petrolejski monopol bo uvozil 700.000 kub. metrov sovjetskega plinskega olja po ceni 21 dolarjev, Sovjetska zveza pa bo nabavila v Argent' ii 750 tisoč ton pšenice po 54 dolarjev za tono. Predsednik ZDA L. Johnson drži oljkovo vejico — znamenje miru in sprave, a hkrati hoče z bombami prisiliti vlado Severnega Vietnama na pogajanja za mir. To je tudi smisel njegovih zadnjih izjav na torkovi tiskovni konferenci. Američani so prepričani, da bi partizansko gibanje Vietkonga v Južnem Vietnamu takoj splahnelo, ko bi ne prejemalo iz Severnega Vietnama orožja in potrebne vojaške opreme. Zato bombardirajo ameriška letala dovodne poti in zlasti mostove v Severnem Vietnamu. Predsednik Johnson je ponovil izjavo, da je Amerika pripravljena na «brezpogojna pogajanja, s katerokoli vlado za miroljubno rešitev spora», toda dodal je, da bodo ameriška letala nadaljevala z bombardiranjem Severnega Vietnama, dokler ne bo ta izrazil pripravljenost na pogajanja. Govoril je o napadalnosti Severnega Vietnama ter pripomnil, da je Muenchen leta 1938 (dogovor Hitler - Chamberlain - Dala-dier - Mussolini) pokazal, da lahko postane popuščanje pred napadalcem usodno. Američani ne izključujejo, da bi v Vietnamu utegnili uporabiti atomsko orožje in trdijo, da pripravljajo Vietnamci v okolici Hanoja, glavnega mesta Severnega Vietnama, oporišča za izstreljevanje sovjetskih raket. Johnson je dodal, da o uporabi atomskega orožja odloča sam on kot predsednik ZDA in da bi bila to zanj najtežja odločitev. ČSSR uvaja nov sistem v vodstvu gospodarskih podjetij Omejitev administrativnih posegov - Ustanovitev velikih gospodarskih enot - Proizvajati je treba za trg Letos bodo v izvedene in v prihodnjih letih , mej ena bo oblast ministrstev, češkoslovaški industriji ki so doslej v podrobnostih spremembe, ki bodo j postavljala delovne načrte za industrijskim podjetjem omogočile hitrejše in neodvisno prilagajanje potrebam trga. Doslej so proizvodna podjetja vodila ministrstva z administrativnim usmerjevanjem, a ta sistem se je pokazal za neprimernega. Češkoslovaška industrijska proizvodnja je tako napredovala, da zahteva bolj prožno vodstvo, ki se lahko takoj prilagodi proizvodnemu programu ter vodi odločno tehnični razvoj na posameznih sektorjih in v posameznih gospodarskih vejah. PODJETJA BODO DELALA ZA TRG V smislu novih sprememb bo do ministrstva še vedno najvišji vodilni organi proizvodnje v državi. Njihov vpliv se bo še posebno povečal na področju znanstvenega načrtovanja in glede splošnega usmerjanja narodnega gospodarstva, toda c- Tudi Z. Nemčija za kreditiranje izvoza v vzhodne države Med prvimi državami, ki so se otresle pomislekov glede izvoza v Vzhodne države, to je predvsem v Sovjetsko zvezo, na kredit, sta bili Velika Britanija in Francija. Da bi pospešili izvoz v Vzhodne države in to še posebno strojev in industrijske opreme, sta obe državi prekršili bernski sporazum med zahodnimi državami, ki je bil sprejet zlasti na pritisk Amerike, da nai bi namreč krediti Sovjetski zvezi ne prekoračili roka petih let. Te dnj se je tudi Zah. Nemčija, katere politični odnosi s ZSSR niso posebno dobri, odločila za novo pot, Zahodnonem-ška vlada Je""namreč sprejela sklep, da bo država splošno jamčila kredite, ki jih bodo podeljevala izvozna podjetja za izvoz na vzhodne trge, za pet let; ko pa pojde za to, da nemška podjetja vzdržijo konkurenco tujih podjetij na trgih vzhodnoevropskih držav, potem bo država lahko jamčila tudi za kredite na osem let. Zanimivo je, da se je zahodnonemška vlada odločila za ta ukrep šele nato, ko je zahod-nonemški minister za gospodarstvo zaman poskusil prepričati gospodarske ministre Evropske gospodarske skupnosti, da bi bilo treba spoštovati določbe bernskega sporazuma. Ka-kar rečeno, so se države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Bernu dogovorile, da krediti vzhodnoevropskih držav ne bodo smeli preseči dobo 5 let. Nemci naj bi gradili kemične tovarne v ZSSR Pogajanja med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe so obtičala. Kljub temu kažejo v Zahodni Nemčiji voljo, da bi poslovne stike s Sovjetsko zvezo razširili. Zahodnonemška vlada se je tudi odločila, da bo država jamčila za kredite, ki bi jih zahodnonemška podjetja dovolila Sovjetski zvezi. To bo seveda olajšalo sklepanje velikih poslov med obema drža- vama. Med industrijskim sejmom v Hannovru naj bi se bili predstavniki velikih zahodnonem-ških podjetij dogovarjali s predstavniki Sovjetske zveze o gradnji velikih petrokemičnih obratov v Sovjetski zvezi (v u-ralskih predelih) z letno zmogljivostjo 12 milijonov ton surovega petroleja. Vrednost takšnega kombinata naj bi znašala okoli 1 milijardo zahodnih nemških mark (157 milijard lir); od tega bi Rusi nabavili za 600 milijonov mark opreme v Zahodni Nemčiji, za 400 milijonov pa v Franciji. Pri gradnji kombinata naj bi sodelovalo 23 industrijskih podjetij. Kombinat bi proizvajal sintetični material . V Bonnu teh kombinacij še niso uradno potrdili. Po poročilu nekaterih listov naj bi se v Bonnu bali, da bi Sovjetska zveza omenjena naročila utegnila dati italijanski petrolejski ustanovi ENI. Krupp naj bi bil pred kratkim opozoril zahodno-nemško vlado, naj posveti več pozornosti poslom z vzhodnimi državami, ker utegnejo sicer Zahodno Nemčijo prehiteti v tem pogledu druge zahodne države. Živahno sodelovanje med Vel. Britanijo in ČSSR V Pragi so nedavno podpisali sporazum o trgovinski izmenjavi med Veliko Britanijo in češkoslovaško do 30. marca 1966. Po novem sporazumu bodo Angleži odpravili nekatere omejitve na uvoz kmetijskih in industrijskih proizvodov iz češkoslo vaške. Angleži bodo izvozili v ČSSR za 1,725.000 funtov šter-lingov potrošnih dobrin ali 12 odsto več kot v letih 1964—65. V prvi vrsti bodo izvažali avtomobile, tekstila, oblačila in o-butev, in sicer v kontingentih. Prva tako kontingentiran bo u-voz v Vel. Britanijo naslednjega češkoslovaškega blaga: tekstila, oblačila, ure (neelektrične), kolesa in nadomestni deli, motorna kolesa, transistorji in radijski a-p ar ati s transistorji, televizorji, porcelan in nekatera živila. Angleška jeklarska podjetja se podržavijo Nekaj opozicije tudi pri laburistih - Wilson hoče biti dosleden Laburistična vlada se je odločila, da uresniči v najkrajšem času eno izmed najvažnejših točk svojega volilnega programa, to je nacionalizacijo (podržavljenje) jeklarske industrije. Kakor znano, so laburisti podržavili jeklarsko industrijo že leta 1950, ko so bili na oblasti, a so ta njihov ukrep takoj razveljavili konservativci, ko so vrgli laburistično vlado. VVilsonova vlada je pripravila Belo knjigo o podržavljanju jeklarske industrije, o kateri se bo razvila razprava v parlamentu. VVilson je prepričan, da bo njegova vlada s tem svojim predlogom v parlamentu prodrla, čeprav so se v samih vrstah laburističnih poslancev pojavili nekateri nasprotniki podržavil enja, kakor sta Wood-row Wyatt in Desmond Don-nelly. Med nasprotniki podr-žavijenja je tudi glavni tajnik železarskega in jeklarskega sindikata Harry Douglas, ki je to svoje mnenje sporočil tudi ministru za energijo Fredu Leeju. Londonski «The Observer» pripominja, da bo Bela knjiga o podržavljenju jeklarske industrije zaloputnila vrata pred vsakim kompromisom, ki bi ga lahko sprejeli industrij ci, liberalci in omenjena dva uporniška laburista. Do razprave pride verjetno še ta teden, sicer ta ne bo dolga. Laburist Wyatt namerava glasovati z opozicijo proti Beli knjigi, medtem ko se bo drugi nasprotnik podržavljen j a laburist Donnelly po vsej verjetnosti vzdržal glasovanja. Svojega nasprotovanja proti podržavi j enju tudi ne skriva laburist George Strauss, ki je kot minister za preskrbo v laburistični vladi izvršil nacionalizacijo jeklarske industrije leta 1950. Prevladuje mnenje, da se zdaj ne bo javno uprl podržav-ljenju. Laburist Wyatt je izrazil upanje, da bo vlada podržavila manj kakor 12 velikih železarskih in jeklarskih družb, medtem ko prevladuje mnenje, da vlada ne pojde v nikakšne kompromise. Ministrski predsednik Wilson je sam sodeloval vsi ministri se strinjajo z načrtom za podržavljenje ter so mnenja, da ne sme vlada pokazati nikakšne slabosti v tem pogledu. Javna lastnina naj i-ma prednost pred zasebno. Po izglasovanju v parlamentu bo preteklo še precej časa, preden se bo podržavljenje začelo izvajati. V vladnih krogih so mnenja, da ne bodo prizadeti industrijci sabotirali izvajanja zakona o podržavljenju, kakor so to storili leta 1950. ako ne bodo začutili slabosti v vladnih krogih. Sicer se skušajo nekatera velika podjetja izogniti podržavljenju s tem, da so se razkrojila v sestavne dele, in sicer tako, da so ostali jeklarski oziroma železarski o-brati kot podjetja zase, podjetja za prevoz in razpečavanje železarskih izdelkov, ki so bila doslej v sklopu s proizvodnimi obrati pa bi se tudi oblikovala kot podjetja zase. Sicer bodo menda določbe Bele knjige radikalnejše kot leta 1950, ko so predvidevale ustanovitev samih holdingov (državnih družb širšega obsega), medtem ko so pustile v zasebnih rokah trgovinska podjetja, ki so skrbela za razpečavanje železarskih in jeklarskih . izdelkov. Nove določbe bodo zadele vsa podjetja, ki so delovala v sklopu velikih jeklarskih in železarskih družb. Nesoglasje pri Evratomu Na zadnjem zasedanju predstavnikov Evratoma (Evropske atomske skupnosti) v Bruslju so na pritisk Francije znižali proračun za leto 1965 od 100 na 85 milijonov dolarjev. Ministri se niso mogli sporazumeti glede uporabe tega denarja. Francozi so bili za to, da bi se hitreje gradili reaktorji, da bi se Evropa osamosvojila pred Američani; na drugi strani je Italija zagovarjala predvsem potrebe središča za jedrsko raziskovanje ISPRA. Tako ni prišlo do sporazuma ter niso niti ___JU___________ ____ določili čas, kdaj bi se lahko pri pripravljanju Bele knjige; i zopet sestali. Bavarsgo mesto Ingolstadt, ki leži ob Donavi, ima za seboj razgibano preteklost. Stoletja je slovelo kot ena najvažnejših trdnjav, ki je kljubovala raznim sovražnikom, med drugimi leta 1632 švedskemu kralju Gustavu Adolfu. Zavzel jo je šele leta 1800 francoski general Mo-reau, ki je tudi porušil vse u-trdbe; vendar so trdnjavo pozneje znova zgradili, dokončno so pa podrli utrdbe z izjemo nekaterih starodavnih stolpov zopet po drugi svetovni vojni Amerika,nci, čeprav seveda te utrdbe za sodobno vojno vojaško niso mnogo pomenile. V zadnjih tednih druge svetovne vojne so bombe porušile dobro tretjino Ingolstadta, žrtev bomb so postale tudi razne tovarne. Tako sta v mestu zavladala polom in stiska in šele počasi si je mesto opomoglo. Kot prvo so obnovili tovarno Nemške delniške družbe predil-nih strojev. Danes je ta tovarna s 4.500 zaposlenimi drugi naj večji obrat v Ingolstadtu. AVTOMOBILSKA TOVARNA «AVTOUNION » V zapuščenih lopah nekdanjega vojaškega prehranjevalnega urada se je pa kmalu po zlomu vgnezdilo svetovno podjetje, katerega tovarne so se znašle vse v Vzhodni Nemčiji: družba «AUTOUNION». V začetku je to veliko podjetje v Indolstadtu ustanovilo le vele- Ingolstadt - petrolejsko središče Bavarske Tu se stikata genoveški in tržaški naftovod - V mestu 5 petrolejskih čistilnic skladišče nadomestnih delov za desettisoče avtomobilov DKW, kmalu pa so začeli te nadomestne dele tudi izdelovati, poleg tega pa še motorna kolesa in' avtomobile same. Lani so tovarno avtomobilov znatno povečali v zvezi z dejstvom, da sta družbo «Autounion» prevzeli delniški družbi «Daimler Benz» in «Volkswagen». Od 22.000 oseb, ki so danes zaposlene v industriji Ingolstadta. odpade 12.000 na tovor, ne avtomobilov To število industrijskih delavcev je za. mesto. ki šteje le 67.000 prebivalcev seveda izredno veliko, ro7-lagati ga je mogoče le s tem da prihaja 13.000 ljudi na delo in bližnje okolice. VRSTA PETROLEJSKIH ČISTILNIC Nove ingoldstadtske petrolejske čistilnice v statistiki zaposlenih seveda skoraj ne pridejo vpoštev. Gradili so jih pač tisoči delavcev, v njih pa je zaposlenih le po 200 do 300 ljudi. Sicer leži le ena od teh čistilnic, rafinerija «Sudpetrbla», strogo na mestnem ozemlju, čistilnici družb Shell in Esso sta ob vzhodnem mestnem robu, dve nadaljnji, od katerih je pa ena še v načrtu, pa v okolici mesta. «SuDPETROL» IN ENI Ingolstadt so izbrali za nekako petrolejsko središče Bavarske, ker leži mesto točno v zemljepisni sredinj dežele in je prometno vozlišče med štirimi največjimi mesti Bavarske, med Miinchenom in Niirnbergom, in Augsburgpm in Regensburgom. Prvo čistilnico je zgradila delniška družba «Sudpetrol», ustanovljena z nemškim in italijanskim kapitalom leta 1962. Nafto za to čistilnico naj bi dobavljal naftovod, ki bi povezal Bavarsko z Genovo in pri katerega gradnji je udeležena v glavnem italijanska petrolejska družba ENI. Vendar do danes iz Genove v Indolstadt še ni prispela niti kaplja petroleja, gradnja naftovoda se je namreč zataknila zaradi odpora mesta Lindau in 41 nadaljnjih občin in korporacij ob Bodenskem jezeru, ki so zaskrbljene zaradi čistoče jezera. Zaradi teh nasprotovanj bo morda poteklo še nekaj let, preden bodo zadevni spori dokončno rešeni. NAFTOVODA IZ GENOVE IN TRSTA Medtem dograjena čistilnica Sudpetrola je zato morala seči po drugem sredstvu, povezala se je z družbama Shell in Esso V letu 1958 je 19 petrolejskih podjetij začelo graditi naftovod iz Marseilla do Karlsruhe. Od tu je bilo treba naftovod podaljšati le še za 280 km in že je dosegel središče Bavarske, Ingolstadt. Ta podaljšek je bil dograjen v novembru 1963, v decembru je začela obratovati nova čistilnica družbe Shell m v aprilu 1964 čistilnica ESSO. V juniju 1964 je pa stekla nova čistilnica Bencinske družbe Gelser.berg v bližnjem okraju Kelheim. Sedaj je, kot znano, v načrtu še gradnja tretjega naftovoda, ki bo vodil iz Trsta preko Avstrije v Ingolstadt. «PEROLEJSKA OPERA* čim bo v bližnji bodočnosti polno obratovalo vseh teh pet čistilnic, bo 15% vse zahodno-nemške čistilne zmogljivosti o- sredotočeno v Bavarski in dan za dnem bo zapuščalo gospodarsko področje Ingolstadta po železniških tračnicah 800 voz z bencinskimi tanki, po cesti pa 1.500 cisternskih avtomobilov z bencinom. Dieslovir.i oljem in drugimi gorivi. Donava je namreč plovna šele od Regensburga dalje. Že so zgradili mnogo novih cest, druge so pa sodobno preuredili, sezidali so nov most preko Donave, železnica je modernizirala svoje naprave. Tri nemške velebanke so ustanovile svoje podružnice v Ingolstadtu in že letos bo dograjeno velikopotezeno novo mestno gledališče, ki mu je ljudski glas nadel pridevek »petrolejska opera*. In že se pojavljajo načrti za nove kemične tovarne. ki naj bi predelovale razne stranske proizvode nafte, podobno, kot jih pridobivajo iz premoga. Mišljena so zlasti umetna vlakna. Nenavadno mesto ta nekdanja donavska trdnjava: ob robu venec novih industrij, v sredi običajne, pretežno dolgočasne stanovanjske četrti, sredi trdnjavskega nasipa, ki je pa danes spremenjen v bujne zelene nasade, pa mogočne stavbe iz starih časov. Ker so pa čistilnice proti mestu zaslonjene z novim gozdnim pasom, petrolej pokrajini ni v taki meri odtisnil svojega pečata kot premog v Porurju. (n) posamezna podjetja. Podjetja morajo zadovoljiti potrebe družbe; zato predvideva novi sistem vodstva bolj dosledno upoštevanje gospodarskih odnosov, ki se porajajo iz gospodarskih činiteljev, kakor so zakon o ponudbi in povpraševanju, funkcije cen, kreditov, odnosov med proizvodnimi stroški in donosom podjetja, med delavcem in rezultati njegovega -Jela itd. VODSTVO PODJETJA — LOČENO PODROČJE Novi razvoj nas postavlja pred cepitev vodstva: z ene strani področje osrednjega vodstva (vlade, ministrstev in njihovih organov, kakor so državna komisija za načrtovanje, državna komisija za mezde in plače, komisija za cene itd.), na drugi področje, ki sodi pod vodstvo podjetja. To vodstvo bo že letos izpopolnjeno, in sicer po proizvodnih sektorjih. Ustanovljene bodo namreč nove obširnejše gospodarsko - proizvodne enote prav po proizvodnih sektorjih, ki bodo razpolagale s središči za znanstveno raziskovanje, za načrtovanje, za razpečavanje proizvodov itd. Tako bodo nastale nove gospodarske enote, ki bodo zajemale določene proizvodne veje. Te gospodarsko - proizvodne enote bodo zajemale več podjetij — kakor npr. Leninovi zavodi v Plznju — ali nekakšni trusti, ki bodo združevali vse pivovarne. Takšna podjetja (nekakšna združenja) bodo pod enotnim vodstvom tega sektorja. NALOGA OSREDNJIH ORGANOV Osrednji organi (vlada, ministrstva itd.) bodo vplivali na razvoj in delo podjetij s perspektivnimi proizvodnimi načrti; ti osrednji organi bodo imeli manj vodstvenih nalog. Tako bodo npr. postavljali načrte za omenjene sektorje, dajali napotke za tehnično - znanstveni razvoj, za investicije ali za izvoz itd. Osrednji organi bodo za podjetja in kolektive, odvisne od njih, ustvarili pogoje, da bodo ti lahko zadovoljili potrebe družbe. Delavski kolektivi bodo, deležni delitve dohodkov, ki jih bodo podjetja ustvarila s prodajo svojih izdelkov ali s svojimi uslugami. Osrednji organi bodo določili količnik, po katerem bodo morala podjetja odbijati od dobička določene vsote, ki pojdejo v državni proračun; osrednji organi bodo tudi določili pravila za postavljanje cen, za podeljevanje kreditov, določili bodo tudi obrestno mero itd. Osrednji organi bodo posredovali samo pri glavnih vodstvih posameznih sektorjev, ne bodo se pa vtikali v poslovanje posameznih podjetij oziroma tovarn. SAMA PODJETJA MORAJO KRITI STROŠKE Vodstva podjetij bodo odslej bolj upoštevala igro gospodarskih činiteljev, kakor so dobiček, kredit, obrestna mera, cena, črtanje dolgov itd. Gospodarske proizvodne enote bodo morale upoštevati načelo, da je treba s prodajo proizvodov oziroma z uslugami kriti proizvodne stroške, povrniti posojila, ki so jih prejela od investicijske banke, ali za nabavo produkcijskih sredstev, za nakazila določenega zneska v državni proračun itd.; poleg tega bodo podjetja morala ustanoviti sklad za tehnični razvoj in sklad za kulturne in zdravstvene potrebe delavcev. Preostali denar pojde za mezde, plače in proizvodne nagrade. Ta sistem naj bi ustvaril u-godne pogoje, da bi podjetja lahko z večjo vnemo in pravočasno zadovoljila tržne zahteve ter bi lahko bolj racionalno izkoristila proizvodno opremo pa tudi delovno silo. Z druge strani bodo podjetja lahko aktivno vplivala na pripravo perspektivnih načrtov za razvoj narodnega gospodarstva ter ustvarila pogoje za ugodno izkoriščanje svojih proizvodnih zmogljivosti. Pri sestavi dolgoročnih načrtov bodo sodelovala vodstva sektorjev in odvisnih zavodov za raziskovanje in načrtovanje. NEPOSREDEN STIK MED PROIZVAJALCI IN POTROŠNIKI S tem, da se omejijo vodstvene naloge od zgoraj, se po-jača funkcija odnosov med proizvajalci in potrošniki. Podjetja bodo laže svoje proizvodne načrte prilagodila tržnim potrebam. Direkcije sektorja bodo pri izdelovanju svojih načrtov upoštevala te potrebe ter se bodo skušala v tem pogledu sporazumeti s potrošniki. Podrobno se bodo dogovorila o izboru vrst blaga pa tudi o ča- su izročitve. V teh načrtih bo tudi določeno, kako se bodo uresničile investicije na dolgi rok uvedle razne tehnične novosti, uredil tok delovne sile in tako dalje. Osrednji organi bodo nadzirali, ali podjetja izvršujejo načrte in to v skladu z načrti za razvoj narodnega gospodarstva, pa tudi, ali podjetja upoštevajo potrebe družbe. K zadovoljtvi povpraševanja po določenih proizvodih, tako npr. po gospodinjskih strojih in modnih artiklih, naj bi prispevala tudi bolj prožna politika glede cen; te naj bi se prilagojevala trgu. Tudi v zunanji trgovini naj bi bolj pospešili stike med proizvajalci in potrošniki — ne da bi bil pri tem prekršen mo- (Nadaljevanje na 2. strani) ■wje Živeli Amerikanci! Če te «rep» razposajenih študentov, utrujenih potnikov in čmernih vdovcev, ki se potrpežljivo v polževem tempu z obrabljenimi pladnji pomikajo ob dolgem postrežnem pultu in si sami nanj polagajo zelenjavno juho, porcijo mesa s «pommes frittes», solato, kos kruha in močnato jed — na pribor včasih kar pozabijo — tja doli do blagajne ter si nato sami servirajo ob mizici in pri tem seveda polijejo juho na pladenj — če te ta me-nažerija nervira, potem nisi pristaš samopostrežnih restavracij. Gotovo nisi v njih gospod, ki se ob mizi v pravi restavraciji objestno razkorači, bije po kozarcu in nestrpno čaka natakarja z jedilnim listom, temveč samo preprost zemeljski popotnik, kakor smo vsi na tem božjem svetu. Tudi poglavje o nabavnih samopostrežbah še ni zaključeno. Gospodinje, ki rade kaj poklepetajo s trgovcem in tudi rade kupujejo na upanje, se za samopostreže ne navdušujejo. še vedno človek tudi v tej izmehanizirani družbi išče človeka, ki bi ga pomiloval ali se mu vsaj prijateljsko nasmehnil, čeprav je tudi ta nasmeh samo posloven, in se pogosto brez trgovčevega nasveta — ki je seveda navadno tudi samo posloven — niti ne znajde pred samim blagom. Za neko posebno vrsto nabavne samopostrežbe se pa tudi jaz navdušujem. Bral sem namreč, da so se v Ameriki sijajno obnesle samopostrežbe za nabavo čevljev, ki so jih uvedli pred dobrimi desetimi leti. V takšni samopostrežbi te čaka res širok izbor: 100.0C0 do 150.000 parov čevljev vseh velikosti, vseh oblik, iz najrazličnejših vrst usnja in platna, z usnjenimi in gumijastimi podplati, z visokimi in nizkimi petami. Sam izbiraš po lastni volji, lahko pripelješ s seboj tudi ženo in otroke in vsi izbirate po mili volji. Ni ti treba tožiti: «Gospo-dična ali gospa, veste na tem prstu, pa tudi pod stopalom imam kurje oko; ta čevelj me žuli, dajte mi drugačno obliko, drugo znamko, ne tako koničaste». Čedno oblečeno dekle sliši takšnih človeških zgodbic in marnj na stotine na dan; za njimi navadno niti ne vidi nesrečnega človeka, temveč prav mehanično reagira in dela. Morda pa ima tudi sama kar tri kurja očesa in vsaj dva zateščka, a ti jo vidiš v vsej njeni mladosti in lepoti in seveda zgubiš vso borbenost, ki je v trgovini potrebna! Kaj čuda, če se naglo odločiš, samo da bi se čim-prej otresel neprijetnega občutka manjvrednosti. «Ali naj vam jih dam v škatlo?» Ti pa ponižno: «Ne, ne, kar zavite!» Nato hitiš domov in si doma — morda skrivaj, da svoje nerodnosti ne razodeneš pred ženo — začneš končno pošteno meriti čevlje! «Ne bo šlo, desni me tišči)). In seveda nazaj z njimi! To je šele pokora vračati kupljene reči! Zato naj živijo Amerikanci, ki so izumili samopostrežbo za čevlje. Iz življenja Obdavčiti revščino, bi ne pomenilo odpraviti je, toda ljudje bi jo potem vsaj prenašali tajno. * * * »Dela poln dan v uradu, ljubček?*, ga je s pomilovanjem vprašala. »Strahovit«, je odgovoril in težko vzdihnil. »Računski stroj se nam je pokvaril sredi dela in mi smo morali pričeti misliti«. Petek, 30. aprila 1965 PO SVETU MEDNARODNA TRGOVINA • POMEMBEN OBISK PREDSEDNIKA WH SONA ITALIJI. Diplomacija pripisuje otrsku angleškega ministrskega predsednika Wilsona v Rimu toliko večjo pozornost, ker se prav te dni mudi v Parizu sovjetski minister za zunanje zadeve Gro-miko, a je na drugi strani predsednik de Gaulle zopet naglasil potrebo po neodvisni zuna-nie-politični usmeritvi Francije. Komentarji italijanskih listov naglašajo, da je za Italijo Wil-scnov obisk prav zaradi omenjenih okoliščinah toliko bolj pomemben. Očitna je težnja, da bi se Italija bolj približala Angliji. Potek Wilsonovega obiska kaže, da ni šlo morda samo za gole formalnosti. VVilson se je sestal z vrsto italijanskih državnikov in ministrov od predsednika države S-rogata do predsednika vlade Mora in ministra Andreottija, Govoril je tudi z guvernerjem emisijskega zavoda Banca dTtalia dr. Carlijem ter se mu zahvalil za podporo, ki jo je ta banka dala Angleški banki za obrambo funta šterlinea. Harold VVilson je v svojem govoru na sestanku z italijanskimi ministri naglasil, da je predsednik Johnson uravnovešen državnik, ki obvlada položaj; Anglija je solidarna glede politike v Vietnamu z Ameriko, želi pa, da bi se našla mirna rešitev s pogajanji. Po njegovem mnenju ne bo prišlo v Vietnamu do prave vojne in do ameriškega bombardiranja glavnega mesta Hanoja. Zanimivo je, da je laburist VVilson povabil socialističnega voditelja Nennija na kosilo v angleško poslaništvo, čeprav je Nenni prisostvoval že prejšnjim razgovorom z Wilso-nom v prisotnosti drugih italijanskih ministrov. • VVILSON PRI PAPEŽU. Predsednik angleške vlade Harold VVilson je obiskal papeža Pavla VI, s katerim se je zadržal v razgovoru tri četrt ure. VVilso-na je papež pozdravil s posebnim govorom, v katerem je naglasil, kako je oblast v Veliki Britaniji dolgo let, v rokah demokratičnih vlad in kako se notranjepolitično življenje razvija v miru in ne v znamenju revolucij. Velika Britanija je vselej podpirala mednarodne organizacije, ki so potrebne za sodelovanje med narodi. Papež je obnovil svoj poziv k miru, ki ga je izrekel med svojim obiskom v Bombaju. Narodi naj odložijo orožje, podprejo naj rajši revne dežele in države v razvoju. • ITALIJANSKI KOMUNISTI NA POTI V S. VIETNAM CEZ MOSKVO IN PEKING. Odposlanstvo italijanskih komunistov, ki ga vodi Giancarlo Pa-jetta, je iz Moskve že odpotovalo v Peking, odkoder namerava nadaljevati pot v Hanoj, v Severnem Vietnamu ih nato v Džakarto v Indoneziji. Odposlanstvo je odpotovalo čez Prago. V Moskvi so se odposlanci sestali s poslanikom Kitajske in Severnega Vietnama in seveda tudi s predstavniki sovjetske komunistične stranke in drugih organizacij. Sprejela sta jih Suslov in tajnik centralnega komitejaPonomarjov; tajnik ita lijanske komunistične mladinske federacije tAchille Occhetto se je sestal s tajnikom Kom-sbmola (sovjetske mladinske organizacije) Sergejem Pavlovem. «Izvestija» poročajo, da so se na teh sestankih zedinili «glede poziva k edinosti ne glede na razne sporne točke, in to spričo atomske nevarnosti«. • ZBLIŽEVANJE MED SOVJETSKO ZVEZO IN FRANCIJO. V zapadnem svetu pripisujejo velik pomen obisku sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Gromika v Parizu. Gromiko se je sestal z predsednikom de Gaullom in tudi z njegovimi ministri, predvsem z ministrom za zunanje zadeve Couve de Murvilleom. Za te razgovore sta bila že značilna pozdravna govora ministra Couve de Murvilla in Gromika. Couve de Murville je dejal, da je Gromiko prispel v Pariz v trenutku, ko je treba reševati važna vprašanja, ki lahko dovedejo do krize. O teh vprašanjih se bodo Francozi razgovarjali z Gro-mikom. Oba naroda sta zainteresirana, da pride do zadovoljivih rešitev teh vprašanj; treba je predvsem zagotoviti narodom neodvisnost in mir. Gromiko je izrazil prepričanje, da Sovjetska zveza in Francija lahko mnogo storita za varnost v Evropi m drugod po svetu. Nadaljevali bodo razgovore za nadaljnje plodno sodelovanje. Novo zbliževanje med obema državama bo koristilo vsem evropskim državam, velikim in majhnim. Ti razgovori so važni glede na odnose obeh držav do Zahodne Nemčije, pa tudi do Amerike. e DE GAULLE GRE SVOJO POT. V svojem zadnjem govoru po radiu je de Gaulle zopet, naglasil, da vodi Francija neodvisno politiko (od Amerike), čeprav hoče ohraniti prijateljstvo z ameriškim narodom. Francija ima zdaj lastno politiko, ki se vodi iz Pariza. V svetu je treba vzpostaviti ravnovesje, in to s sodelovanjem vseh narodov Treba je doseči spravo z Nemčijo, toda prav tako obnoviti odnose v vzhodnimi državami. Vsak narod,' oziroma vsaka država naj odgovarja zase ter naj se ne vtika v zadeve drugih. »Zato obsojamo vojno v Aziji, ki se širi,« je dejal de Gaulle Predsednik je proti temu, da bi ravnovesje v svetu vzdrževali samo dve državi, kakor je bilo dogovorjeno v Jalti De Gaulle se je zopet zavzel za uvedbo mednarodnega valutnega sistema na zlati podlagi. Francija hoče biti neodvisna na področju gospodarstva, znanosti in tehnike, pa tudi v pogledu valutnega sistema. • DRŽAVNI UDAR V DOMINIKANSKI REPUBLIKI. Mlajši oficiri v Dominikanski depu-bliki v Južni Ameriki so se uprli in hoteli izvršiti državni udar ter postaviti na čelo države nekdanjega predsednika Juana Boscha. V prvem trenutku so uporniki že zasedli radio, toda vladi zvesto vojaštvo jih je pod vodstvom nekega polkovnika izgnalo iz poslopja. Boj za oblast je trajal več dni, položaj ni bil jasen; nazadnje pa se je za vlado, ki jo vodi civilna jun-ta, postavljena od oficirjev, odločila mornarica. Ta je podprla letalstvo, ki je tudi ostalo zvesto vladi in je bil nato upor popolnoma zatrt. Ko je poseglo vmes letalstvo in bombardiralo postojanke upornikov v glavnem mestu Santo Domingo, je bil ubit med 30 meščani, tudi poslanec Jose Manuel Robles. Začasni predsednik Molina Ure-na je pobegnil in imenovana je bila nova vojaška jun ta. Vladavino Juana Boscha so zrušili oficirji septembra 1963; obtožili so jo, da je sodelovala s komunisti in Kubo. Sovjetski tisk obtožuje Američane, da so zdaj s svojo mornarico pomagali zatreti najnovejši upor. • ZAHODNONEMSKI MINISTER ODSTOPIL ZARADI KONKORDATA Na zahtevo socialistov je moral odstopiti minister za javno vzgojo in Bogoslužje Hans Muehlenfeld, pristaš stranke svobodnih demokratov. Iz koalicijske vlade Spodnjega Saškega, katerega glavno mesto je Hannover. Koalicijska vlada sestoji iz socialistov in svobodnih demokratov. Socialisti se ne strinjajo povsem s konkordatom, kakor ga je pripravil dosedanji minister za vzgojo in bogoslužje Muehlenfeld. Poleg tega se ne zadovoljujejo z enim izmed njegovih zakonom, ki ureja položaj šolnikov in šolstva. Kriza vlade v Hannovru zasluži toliko večjo pozornost z vsedržavnega političnega vidika in na priprave za bodoče parlamentarne volitve po vsej državi'. Prišlo je do prvih stikov med socialnimi demokrati^ in krščanskimi demokrati (krščansko -demokratsko unijo) glede možnosti, da se ustvari koalicija med tema dvema strankama, ki naj bi veljala za vso državo. • SOVJETSKI IZVIDNIŠKI SATELIT. Pretekli petek so v Sovjetski zvezi spustili prvi iz-vidniški satelit »Mol n j a« I. Pot okoli Zemlje napravi v 11 urah in 48 minutah. Ta satelit je dosegel doslej naj večjo oddaljenost od Zemlje (apogej), in sicer 39.380 km, približal pa se je Zemlji (perigej) na 497 km. Sovjetski satelit se v marsičem razlikuje od ameriških satelitov («Syncom» in «Early Bird»). Opremljen je z najrazličnejšimi aparati, s pomočjo katerih bo lahko telefoniral, brzojavil in oddajal televizijske snemke Nekoliko slabši obisk milanskega velesejma Preteklo nedeljo se je zaključil 43. mednarodni velesejem v M:lanu. Na njem je sodelovalo vsesa 13 892 razstavljalcev (lani 13.973). od tega je bilo 10.251 (10.303) Italijanov in 3.641 (3 tisoč 670) tujcev. Ogledalo si ga je 3,775.000 oseb (4,025.000), katerim pa je treba prišteti še 500 C00 obiskovalcev navtične razstave, ki so jo letos prvič deloma premestili na milansko sejmišče. Kupcev iz inozemstva so vsega skupaj našteli 97.021. Dejstvo, da se je letos število obiskovalcev zmanjšalo v primeri z lanskim, pripisujejo različnim činiteljem: na eni strani je sejem trajal letos samo 12 dni, dočim je bil prejšnja leta odprt 14 dni: dne 14. a n rila je bila v vsej državi stavka železničarjev, ki je nrav gotovo prizadela obisk sejma; razen tega je bil sejem nrav okoli velikonočnih praznikov. Predsednik ustanove milanskega velesejma je vsekakor naglasil, da je bil obseg kuočii na velesejmu nadvse zadovoljiv. Poročilo nemškega lista Milanski dopisnik zahodno-nemškega lista »Frankfurter Allgemeine Zeitung« pravi v svojem poročilu, da se je na letošnjem milanskem velesejmu čutilo nazadovanje gospodarske konjunkture v prejšnjem letu. Tuji dobavitelji niso na letošnjem milanskem sejmu nasn takšnih moanosti za sklepanje kupčij kakor preišnja leta; sicer si pomagajo mnoga italijanska podjetja, ki ne morejo z lahkoto razpečati svojih izdelkov na domačem trgu, z izvozom. To veha tudi na n°mško-italijanske kupčije. Marsikatere večje nemške tvrdke s sektorja investicijskega blaga r.i bilo letos na milanskem sejmu. Očitno ie bilo, da je bilo na sejmu sniošno več potresnega blaga, čeorav skoraj niso nastopila velika italijanska oodietja za e-lektrične gospodinjske aoarate. Nakouičile so se tudi velike zaloge gradbenih strojev. Pri zelo znižanih cenah se da izvoz pospešiti. Pri vsem tem ie treba zabeležiti lahno poživitev kun-čij s notrošnim blagom. Gospodarskih ukrepov italijanske vlade za pobijanje konjunkture ne presnipio več skeptično. Družba FIAT poroča o noživLenju v prodaji avtomobilov. Ni ene tovarne zopet delajo z 48-umim delovnim tednom ter izdelajo do 3000 vozil na dan. KonjunkfUfha slabost se ni oprijela dinamičnih vej, kakor stroj fegradhje in tehnike za predelovanje- umetnih vlaken. Tu-5 di za embalažo se odkrivajo novi trei. Vzbuja pozornost pojav mladih podjetij, ki so se dvignila od obrti do male industrije in ki jih spodbuja ugodna izvozna konjunktura. Ansaldove električne lokomotive za Jugoslavijo Rimski «11 Globo« poroča, da je družba »Ansaldo San Gior-gio», ki posluje pod okriljem skupine poldržavnega IRI, podpisala pogodbo za dobavo jugoslovanskim železnicam 55 električnih lokomotiv. Hitrost teh bo dosegla 120 km na uro. K tej vesti pripomnimo, da gre za lokomotive lažjega tipa kakor so sedanje Ansaldove, ki LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja »Bled« se je zasidrala 26. aprila v Kazablan-ki, nakar je odplula proti Dakarju (prihod tjakaj 1. maja), Konakriju (5. maja), Takoradi-ju (10. maja), Temi (13. maja), Lagosu - Apapi (17. maja) in Port Harcoutru. kjer bo nrista-la 25. maja. Ladja »Bohinj« je zapustila 24. aprila pristanišče v Temi namenjena proti Lagosu-Apapi, kamor bo priplula 25. maja. »Dubrovnik« prispe 2. maja v Genovo, od tod pa bo odplula proti Benetkam (10. maja), Kopm (13. mala) in Reki, kjer se bo zasidrala 16. maja. »Zeleneora« je pristala 26. aprila v Abldjanu, nato pa je odplula proti Takoradiju. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Pula« 1. V. Proga Jadransko morje — Severna Amerika. »Novi Vino dolski« 21. maja. Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Kvarner« v začetku maja. Proga Jadransko morje -Ciper in Izrael: »Risnjak« 28. aprila, »Labin« 5.-6. maja. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Nikola Tesla« 10. maja. Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Korana« 17. maja. Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Primorje« konec maja. Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit« 28. aprila, »Učka« 10.-15. maja. Prihodi v Trst. »Viševica« (Sev. Amerika) 28. aprila, »Nikola Tesla« (Perzij-1 mornarice). ski zaliv) 4. maja, »Srbija« (zaliv ZDA) 18. maja. Obveščamo operaterje, da so urniki navedenih trgovinskih ladij podvrženi spremembam v zadnjem trenutku brez vsakršnega obvestila. POVIŠALI BODO PREVOZNINE MED J. AFRIKO IN ZDA. S 1. julijem letos bodo povišane prevoznine med Južno Afriko in Združenimi ameriškimi državami za okoli 10 odsto RUSKI PIRIT ZA TORVI-SCOSO. Za danes je napovedan prihod v Trst ruskega parnika »Golovin«. S črnega morja pripelje 4.000 ton ruskega pirita za tovarno Torviscosa DRUŽBA »ITALIA«. Za dan 7. maja napovedujejo prihod mot. ladje »Paolo Toscanelli«, ki pluje na progi Jadran — Srednja Amerika — Severni Pacifik. V jadranska pristanišča pripelje večji tovor med drugim celuloze, bombaža, in loja. Proti polovici maja pa pristane tu parnik »Stromboli«, ki vzdržuje zvezo med Jadranom in Južno Ameriko. TRAJEKT NA PROGI BENETKE — KRETA. Z januarjem prihodnjega leta bo začela neka grška plovna družba vzdrževati redno pomorsko zvezo med Benetkam; in otokom Kreto (pristaniščem Patrasom). Na tej nrogi bo plul lep in po najsodobnejših načelih grajen trajekt, ki bo sprejel nase lahko 1.000 potnikov in 120 zasebnih avtomobilov. V ITALIJI PODIRAJO 36 LADIJ. Konec marca so v devetih italijanskih ladjedelskih o-bratih podirali 36 trgovinskih ladij za 128.519 BRT (okrog 2,3 odsto celotne tonaže trgovinske vozijo na prod Ljubljana — Jesenice ali Ljubljana — Sežana. Po elektrifikaciji proge Ljubljana — Jesenice so začasno postavili na to progo težje Ansaldove lokomotive, ki sicer vozijo na progi Ljubljana — Reka, oziroma Reka — Karlovac; te so težjega tipa, da lahko premagajo večje vzpone. Po nabavi lažjih Ansaldovih lokomotiv bodo lokomotive težjega tipa na progi Ljubljana — Jesenice zamenjali z lažjimi. Po načrtu nameravajo Ansaldove lokomotive postaviti tudi na progo Ljubljana — Maribor, ko bo elektrificirana. Družba Ansaldo San Giorgio bo dobavila vse lokomotive v petih letih. PRED KMETIJSKIM SEJMOM V NOVEM SADU V Novem Sadu bo od 8. do 18. maja 32. mednarodni kmetijski sejem. Udeležilo se ga bo nad 1.300 razstavljalcev, med temi bo 250 tujcev. Sodelovalo bo okrog 700 kmetijskih organizacij, 191 podjetM iz živilske industrije, 85 proizvajalcev živinske krme in živiuozdravniških potrebščin, 32 proizvajalcev kemikalij idr .Sejma se udeleže tudi Madžari, Avstrijci, Poljaki, vzhodni in zahodni Nemci, Sovjeti, Američani, čehoslovaki, Švedi, Švicarji, Romuni, Izraelci in Norvežani. LEPA KRZNA NA SEJMU. Na letošnjem velesejmu kožuhovine v Leipzigu je bilo na prodaj 1 milijon kosov krzna, pretežno lisic, ruske kune zlatice njorke in drugih kun, hermelina, karakoruma, nike, vidre in tigrov iz Rusije. Kožuhovino ?o pripeljali na sejem iz Rusije, Češkoslovaške, Albanije, Bolgarije, Romunije, Norveške, Vzh. Nemčije in dežel Bližnjega vzhoda. (n) ITALIJANSKA OBUTEV ZA NEMČIJO Tovarna obutev Fata di Dor no v Pavih je podpisala z za-hodnonemškim podjetjem »Me-xilmen» iz Essena sporazum, no katerem bo izvozila v Nemčijo obutev v vrednosti 250 milijonov lir. ŽIVINA S KUBE V preteklih dneh je neka ladja pripeljala v Genovo 739 glav goveda s Kube; Živali tehtajo 400 do 500 kg in niso trpele zaradi vožnje. Namenjene so za trg v Ravenni in Reggio Emiliji. CSSR uvaja nov sistem (Nadaljevanje s 1. strani) nopol države. Proizvajalci naj bi proizvajali bolj kvalitetno blago in naj bi bili zanj tudi odgovorni. Poskusi, ki so jih uvedla že lani nekatera češkoslovaška podjetja — ta so namreč že uporabila načela novega sistema vodstva — so pokazali, da so delavci menjali svoj odnos do samega dela. Poprej je bilo treba seči po administrativnih ukrepih, ako je, šlo za to, da se kakovost proizvodnje zboljša ter doseže boljši izbor, zdaj pa so vodstva v teh podjetjih, strokovnjaki in delavci dosegli kakovostno boljše proizvode. Dosedanji poskusi so pokazali, da bodo direkcije sektorjev, podjetja in tovarne v položaju, ki ga bodo imela v novem sistemu vodstva narodnega gospodarstva, uporabljal bolj primerna sredstva, izkoriščali do skrajnosti proizvodno opremo, delovno silo, tehnične izume itd. kakor v dosedanjem sistemu, ki je s prepodrobnimi navodili od zgoraj in s škodljivimi določbami načrtov ubijal pobudo voditeljev podjetij in delavcev. Dosedanji rezultati so pokazali, da bo novi sistem dovedel c’o zboljšanja odnosov med proizvajalci in potrošniki. (Po izvajanjih Miloša Koliska) Sodelovanje med SFRJ in ZSSR V Beo-radu so bili razgovori sovjetskih in jugoslovanskih strokovnjakov za izkoriščanje energetskih virov. Sovjetski odposlanci so predložili, da bi jugoslovanske vode še bolj izkoristili za gradnjo elektrarn, r.a drugi strani pa tudi za gradnjo velikih elektrarn na paro, ki bi jih kurili z lignitom. Vodno bogastvo Jugoslavije bi pri visokem stanju rek celo omogočalo izvoz električnega toka v sosedne dežele, ob nizkem vodnem stanju bi pa v zameno Jugoslavija iz teh dežel ore.te-mala električni tok. Sovjetska zveza je za izgradnjo električnega omrežja ponudila svojo pomoč ir.- dobavo potrebne o-preme. Razpravljali so nadalje o možnosti priključitve jugoslovanskega omrežja k omrežju dežel Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Končno so govorili še o povečanju sovjetskih dobav nafte, ker je pričakovati za prihodnja leta močan dvig potreb Jugoslavije -o tekočih porivih. Nadaljnja no-svetovanja bodo noleti v Moskvi. Sovjetske potniške ladje tudi na Atlantiku Od prihodnjega leta dalje hoče biti tudi Sovjetska zveza udeležena pri potniški plovbi preko Atlantika. Spomladi leta 1966 bo začela redno voziti na progi med Leningradom in Montrealom luksuzna ladja «Aleksander Puškim, ki jo sedaj gradijo in ki bo lahko sprejela 750 potnikov. Za prvo sezono je predvidenih 5 do 7 voženj, vožnja iz Rusije do Kanade bo trajala 13 do 14 dni. Poučeni krogi menijo, da je Montreal le začasen cilj sovjetske atlantske plovbe in da bodo verjetno ruske ladje kmalu vozile tudi v Nevo York. Morda je Sovjet, zveza z Montrealom hotela vsaj začasno se izogniti kočljivim političnim problemom, ki bi se lahko pojavili pri neposredni ladijski povezavi Sovjetske zveze z Združenimi državami. Glede načina konkurenčnega boja, ki ga misli voditi Sovjetska zveza verjetno na Atlantiku so zanimivi vidiki, po katerih se ravna Rusija pri plovbi, katera povezuje sedaj sovjetske luke s skandinavskimi. Sovjetska zveza ni vezana na noben mednarodni tarifni dogovor, zato so prevoznine na njenih ladjah za 10 do 15 odstotkov nižje kot pristojbine, ki jih zahtevajo Švedski Lloyd in drugi konkurenti. Posledica tega je, da so vožnje na progah Leningrad-Hel-sinki — Stockholm — Kopenha-gen — London — Le Havre na sovjetskih ladjah že zasedene za vso sezono 1965. Poleg cenenih voženj nudijo sovjetske potniške ladje še razne druge prednosti. Tako na primer ne zahtevajo na »Nadeždi Krupskaji«, ki vozi po Vzhodnem in Severnem morju, nobenih posebnih pristojbin za ležalne stole in druge udobnosti na krovu. Sicer sta tudi na sovjetskih ladjah I. razred in turistični razred, vendar se lahko potniki enega ali drugega razreda prosto gibajo tudi v prostorih drugega razreda. Verjetno bo tako urejeno tudi na a-tlantskih ladjah. Iz Leningrada po Volgi v Perzijo Sovjetski zvezi se je sedaj posrečilo napraviti Volgo plovno za mednarodni tovorni promet med Vzhodnim in Kaspijskim morjem. Sovjetska drž. družba »Sojus vnieštrans« bo še letos uvedla redno tovorno plovbo med pristanišči Vzhodnega morja in perzijskem pristaniščem Bandar Pohlawi ob Kaspijskem morju. Vodni prevoz po tej novi vodni poti bo trajal iz Evrope do Perzije okoli 18 do 20 dni, kar pomeni najmanj deset, dni prihranka proti dosedanji vodni poti. Na tej novi vodni poti, ki povezuje Leningrad preko Lado- škega jezera, Volge in Kaspijskega morja s pristaniščem Bander Pohlawi. bodo vozile izključno sovjetske ladje vrste »Kubasli«. Gre za posebne ladje, ki lahko naložijo 2.000 do 2.500 ton blaga in ki so zaradi številnih jezov na Volf^ grajene posebno ploščato, vendar lahko tudi plovejo po odprtem morju. Ta nova sovjetska pomorska prog. bo pa lahko o-bratovala le v času od srede aprila do srede oktobra, ker je v ostalem času računati z ledom na Volgi. SICILSKA PROIZVODNJA MARMORJA NAPREDUJE V sicilskih kamnolomih se v zadnjih mesecih pridobivanje marmorja prav lepo razvija. Tako je proizvodnja marmorja znatno narasla tudi v januarju, in sicer so tedaj pridobili 7.600 ton marmorja v blokih ali približno 50 odsto več kakor v lanskem januarju (5 tisoč 70 ton). Nevaren spor med arabskimi državami Po velikih demonstracijah pred poslaništvom Združene a-rabske republike v Tunisu je prišlo do še hujših demonstracij arabskih študentov pred tunizijskim poslaništvom v Kairu. Policija je skušala preprečiti najhujše, vendar so študentje vdrli v poslopje in ga v notranjosti zažgali. Gasilci so o-genj kmalu pogasili. Policija je uporabila solzilne bombe, da bi razgnala demonstrante. Tunizijski poslanik je z vsem osebjem zapustil Kairo, še prej pa je Naser odpoklical poslanika ZAR iz Tunizije. Do teh razburljivih dogodkov je prišlo v trenutku, ko je bila sklicana konferenca državnih poglavarjev Združene arabske republike, Libanona in Jordanije, ki naj bi se sestali v Kairu. Arabska liga je posegla v spor med Tunizijo in ZAR s posredovanjem, toda brez u-speha. Do tako ostrega spora med Naserjem in tunizijskim predsednikom Burgibo je prišlo, ker se je ta izrekel proti arabskim načrtom za delitev Izraela ter je pristaš končnega sporazuma z izraelsko državo. Arabci naj bi se končno sprijaznili z obstojem neodvisne izraelske republike, čeprav je moralo na stotisoče Arabcev zapustiti Palestino, da se je tako lahko ustanovila neodvisna izraelska država. Morda bo v sporu posredoval tudi predsednik Tito, ki se te dni nudi v Kairu; saj vzdržuje Jugoslavija dobre odnose med obema sprtima državama. . Prešibke prometne zveze Predsednik Caidassi o zapostavljanju tržaškega pomorstva - Prometna povezava čez Alpe OL/VA/? Ali dobimo tudi bankovce po 50.000 lir? V zadnjem času se v italijanskih finančnih krogih vneto razpravlja o možnosti, da bi postavili v denarni obtok bankovce po 50.000 lir. Zadeven predlog je sicer bil postavljen že pred leti, vendar so rešitev tega vprašanja zavlačevali zlasti iz dveh razlogov; prvič zato, ker ie še vedno veljaven zakon od 7. oktobra 1948, ki pooblašča zakladnega ministra, da lahko naroči zavodu Banca dTtalia emisijo bankovcev (ali enakovrednih vrednostnih papirjev) z vrednostjo tudi nad 1.000. toda največ do 5.000 in 10.000 lir. Ako bi torej hoteli izdati bankovce za 50.000 lir, bi bilo treba spremeniti ta zakon. Drug1 razlog pa tiči v dejstvu, da sta se glede tega vnra-šanja pojavili dve nasprotujoči si struji; nekateri se upirajo uvedbi novih bankovcev, in sicer so to prav bančni krogi. Ti naglašajo, da bi uvedba bankovcev po 50000 lir močno zmanjšala denarni promet v denarnih zavodih, zaradi česar bi ti zgubili precej na obrestih. Ostali na zatrjujejo, da bi novi bankovci pospešili računske operacije, zguba časa in materiala bi bila pri tem manjša in prednost tega bi gotovo več kot nadoknadila zgubo obresti, ki bi jo utrpeli bančni zavodi. Sploh pa je uvedba novih bankovcev potrebna zato, ker bi pospešila transakcije in bi u-strezala sodobnemu razvoju finančnega gospodarstva. V ne-Katerih tujih državah, in nedavno tudi v Zah. Nemčiji, so že uvedli bankovce večje vrednosti, kar je rodilo prav dobre sadove. PRED ZNIŽANJEM ANGLEŠKE OBRESTNE MERE. Pred šestimi meseci je Angleška banka zvišala obrestno mero od 5 na 7 odsto. Na londonskem trgu je nanetost ponustila; nekatere občinske ustanove so si lahko nabavile denar i razmeroma nizkih obrestih. Zato pričakujejo v finančnih krogih da bo obrestna mera znižana vsaj za polovico odstotka DENARNO POSOJILO ARGENTINI. Poskus argentinske vlade, da bi nrj Mednarodnem denarnem skladu izposlovala večje nosoTlo za denarno sta-bilizacMo. ni usnel: pač na ie Me^a.meriška, barka za raevo1 fTDB) dovolila Argentini nasolilo 25 53 nrlrrna dolarjev. Ta denar n-vi bi Argentina ^rabila za financiranje industrijskih načrtov. To nosoMlo se ie razdelilo takole: 15 mili mn o v dolarjev je bilo nakazanih zavodu Banco Indvstrial d° La Re-oublica Aroro-itina. Ta bar'm bo tako skunno lahko investirala za financ:ranie industrij 57.5 milirong dolarjev. Drugo ooso-Tlo 10 53 mbiiona (Mar4°v ie nrevreia zasebna tvrdka Pe trosur - Saice. Tako ie zagotovili en o financiranje petrokemičnega obrata ki bo sintetično izdeloval v-em^na "r.-ojila. v vrednosti 21 milijonov dolarjev Preteklo soboto je bil na trgovinski zbornici v Benetkah pomemben sestanek, na katerem so orisali sedanji položaj gospodarstva v treh Benečijah, in sicer predvsem glede na pomanjkanje učinkovitih cestnih, železniških in pomorskih zvez. Področje treh Benečij ima zanimivo zemljepisno lego in predstavlja idealen most za trgovino s podonavskimi in vzhodnoevropskimi državami, prav zaradi tega pa je tembolj občuteno dejstvo, da ni to o-zemlje gospodarsko dovolj izkoriščeno — kar je vsekakor treba pripisati med drugim temu, da je stisnjeno med alpskim obročem in Jadranom. Napočil je skrajni čas, da pristojni organi puste ob strani pomisleke različne narave, zaradi katerih niso doslej dovolj podprli gospodarskega razvoja na skrajnem vzhodnem predelu Italije. Predvsem je treba poskrbeti za vzpostavitev dobrih prometnih zvez, ki bi jamčile pospešen in neoviran prevoz blaga, gre torej za preosnovo pristaniških zmogljivosti, in za razširitev prometnih zvez po morju, rekah, cestah, po železnici in po zraku. Vlada in parlament bosta v okviru sestave novega petletnega gospodarskega načrta morala nujno upoštevati to pereče vprašanje. Med gospodarstveniki treh Benečij, ki so se zvrstili na govorniškem odru med zaseda njem in ki so poudarjali zlasti pomanjkljivost pristaniške o-preme kar nujno zavira industrializacijo treh Benečij, je bil tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. Ta je ponovno opozoril na značilno neravnovesje med jadranskimi in firenškimi pristanišči, ki se nagiba seveda v korist tiren-skih. Isto velja tudi za število in rednost pomorskih zvez. Te se na severnem Jadranu slabšajo, kar je tembolj žalostno, ker pritičejo severnojadranskim lukam, zlasti pa Trstu odslej važne naloge v okviru Evropskega skupnega trga. V tržaški luki je silno pomanjkanje ladijskega prostora; to čedalje bolj škoduje našemu gospodarstvu. saj večkrat tujim operater! em sploh ne moremo zago-t c riti rednosti glede odpreme v i pošiljki; zato se ti nujno obračajo na druga pristanišča, kakor na Reko in na Hamburg. Govornik je omenil tudi zgubo, ki jo bo utrpelo naše mesto zaradi uvedbe ene same . ladje (»C. Colombo«) na progi v Severno Ameriko (namesto »Vul-kanije« in Satumije«), s čimer se bo število odhodov iz našega mesta znižalo od prejšnjin i8 na 11. Predlagal je zgraditev dveh 14.000 tonskih ladij, ki naj bi pluli na progi. Trst - New York; imeli bi vsaka po 8.000 kub skladiščnega prostora, pre-vazali pa bi 351 do 400 potni kov. »Tržaški Lloyd» naj bi vzdrževal redno morsko zvezo med Trstom in afriškimi lukami za prevoz banan, v ta namen naj bi zgradili tri ladje Sploh pa bi bilo treba povečati število ladij, ki plujejo s severnega Jadrana proti vzhodu, ta ko na primer na progi Jadran Indija in Pakistan. PREMAGATI JE TREBA ALPE Predsednik tržaškega združenja industrij cev in Odbora jadranskih industrij cev dr. Doria je na zasedanju izročil posebno spomenico o cestnih in železniških zvezah med tržaško in beneško luko ter podonavskim zaledjem. V spomenici je rečeno, da predstavlja glavno oviro pri osebnem in zlasti blagovnem prometu med našo deželo in čezalpskim zaledjem pač alpsko pogorje. To oviro je treba na vsak način čimprej premostiti ako nočemo, da se bo blagovni promet še nadalje in pravzaprav v vedno večji me\i usmerjal v konkurenčna pristanišča na Jadranu in Severnem morju, namesto v tržaško. Cestno in železniško omrežje je glede na zveze z .."(ledjem predvsem pomanjkljivo med Vidmom m Trbižem ter predeli pod Turami na trgovinski poti Trst - Celovec - Salzburg, ki je najvažnejša relacija med severnim Jadranom na eni strani ter severno Avstrijo, Južno Nemčijo, češkoslovaško in Poljsko na drugi, še posebno pa je pomanjkljivo na avstrijskem o-zemlju. Potrebno bi bilo zgraditi 12 km dolg železniški predor pod Visokimi Turami, po kate-tem pa ne bi vozili samo tovorni vlaki, ampak bi skozenj prevažali na vagonih tudi tovornjake. Predor bi skrajšal trgovsko razdaljo med Vidmom" in Salzburgom kar za 60 km. Skrbnik za beneško pristanišče inž Toniolo je naglasil, da predvideva novi petletni, načrt izdatek 75 milijard lir za zboljšanje pristanišč, na drugi strani pa bi od te vsote porabili samo 7,5 odsto za pristanišča treh Benečij, dočim je prejšnji takoimenovani modri načrt predvideval izdatek več stotin milijard in od tega 15 odsto za luke treh Benečij. Sestanek je vodil drž. podtajnik Caron ob prisotnosti predstavnikov beneških oblasti, gospodarstvenikov iz treh Benečij in parlamentarcev; prisostvoval je tudi beneški patriarh kardinal Urbani. Sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo Jugoslovanski in bolgarski gospodarski predstavniki so sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju pri izdelovanju kmetijskih strojev. Bolgari bodo poslali v Jugoslavijo določeno število takih strojev, ki jih , Jugoslovani pravzaprav sploh ne izdelujejo, ker jim to ne kaže, tako na pr. traktorske priključke, grabljalnike, kosilnice, prikolice, krožne prane idr..; jugoslovanski izvedenci bodo te stroje najprej preizkusili, šele nato se bodo odločili za serijski uvoz takih strojev iz Bolgarije v zameno za druge domače stroje. Preizkusili bodo tudi traktor goseničar TL — 30 A, v Bolgariji pa bodo s svoje strani poslali prav tako v preizkušnjo traktor IMT — 50, nadalje stroje za pobiranje sladkorne pese in druge. (UH BANCA Dl CREDITO Dl THIEBTE S P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G L A V N I C A UR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon Si 38-101, 38-045 brzojavni naslov-. BANKREO MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR Kraljeviča Marka 19 , P. p. 9 Obrati: Melje 23-011 Telefon 230-11 / Tabor 31-080 Telex 033-17 Merinka 31-190 Telegrami: Tekstiltvor Ljutomer 30 PROIZVAJAMO: Preje: bombažne, kardirane, česane, stanične in sintetične vigogne volnene — mikane Tkanine: bombažne, volnene iz staničnih vlaken, umetno svilene podloge, tkanine izdelane iz sintetičnih vlaken Šivalni sukanec Vsi naši izdelki eo znani po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah Predilnice tkalnice barvarne tiskarna apreture Tržačani kupujejo predvsem ljudska vozila Odkar je zašlo italijansko gospodarstvo v težave, so se tudi kupčije z zasebnimi avtomobili poslabšale. To velja tako za nove kot za rabljene avtomobile. Na tržaškem avtomobilskem trflivOsn0vi P°d novo označbo h!AM. Ostale dežele bodo šele pozneje sporočile, za kateri siri;6?1 ®° se odločile. Skrajni Zahod Evrope in Francija ter sparn j a m evropski Vzhod (tu-di Sovjetska zveza) bosta uved-la francoski SECAM sistem barvne televizije; Vmes med tema deloma Evrope bo pa širok pas dežel, ki so se odločile za nemški oziroma ameriški sistem, za katerega so glasovale poleg Zah. Nemčije, Italije, Avstrije in Švice tudi skandinavske dežele. Na dunajskem zborovanju je 38 odposlanstev zastopalo 45 dežel. Naloga tega zborovanja ni bila. da sprejmejo obvezne sklepe. Zato ne bo odbor konference predložil plenarnemu zborovanju Mednarodne radijske zveze, ki bo prihodnje leto v Oslu, nikakršnih priporočil, ampak le noročilo o dunajskem zborovanju. (n) letu 1964 še povečal za 2 milijona parov na 43,5 milijona parov, od teh so izvozili v Francijo in dežele Beneluxa 15 in pol milijona parov. Uvoz damskih nogavic se je "a hkrati povečal za več kot 10 milijonov na 37 jn pol milijona parov, od katerih je samo Italija dobavila 25,3 milijona parov. Tekmovanje na evropskem trgu z nogavicami je živahno. Od 55 tovarn nogavic v Zahodni Nemčiji kri.ie ena sama več kot 50 odstotkov tržnega povpraševanja, devet drugih pa krije 30 odstotkov tržnih potreb, medtem ko si morajo drugi tovarnarji nogavic deliti o-stali trg, Po nemški valutni preosnovi je bilo s trga izločenih skoraj sto izdelovalcev nogavic, (n) Izvoz elektromotorjev «Iskra» v ZDA Pred nedavnim so v tovarni elektromotorjev «Iskra» v Železnikih izdelali na tekočem traku milijonti elektromotor, namenjen za izvoz v ZDA. Ob tej priložnosti je bila svečana proslava pomembnega proizvodnega uspeha. Proizvodni program tovarne obsega sedaj izključno le veliko-serijsko proizvodnjo elektromotorjev za vgradnjo v gospodinjske aparate — mešalnike, loščil-r.ike, sesalnike, kavne mlinčke, ventilatorje itd. Medtem ko je tovarna -.zdelala 1. 1959 le 32.800 elektromotorjev, je lani količina narasla na blizu pol milijona kosov. Letošnji načrt predvideva skoraj še enkrat tolikšno proizvodnjo, ki jo bo tovarna sodeč do sedanjem ritmu dela in pogoju dobav reprodukcijskega materiala, tudi dosegla. Prav tako predvideva letošnji načrt 64 odst. izvoz vse proizvodnje v tujino v glavnem v ZDA. Danes zaposluje tovarna o-krog 520 delavcev, kar da porazdeljeno na vsakega zaposlenega. 2.000 dolarjev izvoza letno, če upoštevamo slovensko republiško povprečje 500 dolarjev, je trikrat večja vrednost nedvomno edinstven uspeh, na katerega so v tovarni upravičeno ponosni. Statistika in resnično življenje še nikdar niso bile francoske cene tako stalne kot danes, zatrjuje vlada, ki se uri tem sklicuje na seznam 259 trgovskih artiklov in storitev, katerih cena se je od februarja 1964 do februarja 1965 dvignila le za 2 4 odstotka, medtem ko so se te cene v prejšnjih 12 mesecih dvignile za 5 odstotkov. Ta za preračunavanje zajamčenih minimalnih mezd odločilni seznam življenjskih stroškov, ki obsega 179 predmetov, izkazuje res le podražitev za 1 odstotek proti prejšnji podražitvi za 2.5 odstotka: vendar ima le malo skupnega s stvamostio. V resnici stane obed v boljši pariški restavraciji danes 10 do 20 odstotkov več kot pred enim letom ter je še enkrat dražii, kot je bil pred petimi leti. Briv ci, pralnice, kleparji, električarji in številni drugi obrtniki so sledili zgledu gostišč. Samo pri industrijskih izdelkih in pri od države podpiranih živilih r.ara-š^a-o cene no objavi stabilizacijskega načrta pred poldrugim letom boli počasi ali pa sploh ne. Življenje--ea žal ne obstala le iz industrijskih izdelkov in subvencioniranih živil.. če hoče Francoz ohraniti svoje izdatke sorazmerno na stalni višini, si sme dati od brivca striči lase le enkrat mesečno namesto dvakrat, kot ie bilo do sedai običajno, srajce mora nositi še enkrat dalje kot do zdaj, vodovod in električno napeljavo mora popravljati sam. odpovedati se mora obisku javnih lokalov. Tisti, ki tega ne dela. živi danes v Franciji, kot sicer tudi drugje, že luksuzno, (n) cej ostrem ovinku proti zahodu, preide čez most reko Rižano in se nato po južnem pobočju spušča proti vasema Rižana in Dekani, da krene nato proti osrednjemu rokavu Rižanine delte in od tam v novo tovorno pristanišče ter na končno potniško postajo, ki jo bodo zgradili ob vzhodnem delu Kopra, kjer bo nastal večji trg. Po sedanjem položaju sodeč bo spodnji u-stroj dovršen že do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa bi utegnil privoziti v Koper že prvi vlak. Postaje in druge dodatke bo dobila proga nato postopoma, Prihodnje leto se bodo po vsej verjetnosti pričela tudi dela za podaljšanje operativne obale v tovornem pristanišču v Kopru, da bo usposobljeno za povečan promet po dograditvi železnice. PLINOVOD REALNEJŠA ZAMISEL KOT NAFTOVOD V zvezi s tem se nadaljujejo razgovori za zgraditev naftovoda iz Kopra V Avstrijo in plinovoda čez Slovenijo in Avstrijo na češko. Avstrija se po dobljenih informacijah še vedno ni dokončno odločila, ali naj se naveže na italijansko - nemški naftovod z izhodiščem v Trstu, ali naj se naveže samostojno na Koper; mogoče pa je, da misel na naftovod sploh opusti. Glede tega je možnost navezave na Koper zelo problematična. Mnogo realnejša va je zato zamisel plinovoda z izhodiščem v Kopru, ki bi dovajal alžirski plin, nainrei vtekočinjen, nato spet vplin.ien, potrošnikom v Sloveniji, Avstriji in češkoslovaški. Za uresničenje tega načrta se zavzema zlasti tudi. Alžirija, ki v celoti osvaja predlog za izhodišče plinovoda v Kopru. Pričakovati je. da bodo vsa ta vprašanja že letos rešena, ker so idejni načrti in predračuni investicij že v delu. R. G. DR. VL. MURKO: Temeljita preosnova davščin v Jugoslaviji Po uveljavitvi nove jugoslo- odloke, ker je bil za to dolo- vanske ustave iz 1. 1963 se je moralo pričakovati, da bo prišlo do temeljitejše preosnove v davščinskem sistemu občanov, zlasti zaradi ustavnih določb, da dobe družbeno - politične skupnosti vseh stopenj (razen okrajev, ki so bili v Sloveniji pravkar odpravljeni) svoje lastne vire davščin, ki jih tudi same urejajo, četudi v okviru načelnih zveznih in republiških predpisov. Odpadle so torej v glavnem dotedanje skupne davščine, ki so se delile med skupnosti vseh stopenj v skladu z možnostmi in potrebami. Namesto njih so bile uvedene davščine, ki jih smejo pobirati vse tri stopnje družbeno-političnih skupnosti (zveza, socialistične republike, občine) ali pa le ena izmed njih, načeloma v prid svojemu proračunu ali skladu. Vendar odstopa federacija svoj prispevek iz skupnega dohodka občanov občinam zavezančeve-ga stalnega prebivališča, da bi bilo zagotovljeno enotno odmerjanje tega prispevka za vso državo; nekatere republike pa odstopajo davščino, ki bi jim sicer po temeljnem zakonu o financiranju družbeno - političnih skupnosti (Urad. list SFRJ št. 21/19541 pripadala bodisi v celoti ali deloma občinam: pri tem prejemajo šibkejše občine včasih večje odstotke. NOV DAVČNI SISTEM Novi davščinski sistem, urejen v glavnih potezah z zveznim temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov (U.l. 32/64), naj bi začel veljati 1. januarja 1965; vendar so posamezne republike šele v letošnjem letu izdale svo.ie ustrezne zakone o prispevkih in davkih občanov, Slovenija in Hrvaška, ki sta Trstu na.ibližji, pa že decembra. V marcu t.l. so občine izdale svoje ustrezne Nora zračna zveza med Italijo in Jugoslavijo PROTESTANTSKI BOGOSLOVCI NA DEŽELI. Protestantski župnik Roser iz Fap-penheima je prepričan, da bodo mladi duhovniki lahko u-spešno delovali na deželi, ako se poprej praktično seznanijo z življenjem na kmetih. Samo 6 odsto vseh bogoslovcev prihaja v bogoslovje z dežele, medtem ko 70 odsto mladih duhovnikov odhaja na delo na deželo. Po njegovem prepričanju bi bilo potrebno, da bogoslovci spoznajo življenje na vasi. Zato je organiziral praktično delo bogoslovcev v kmečkih hišah Gospodarji plačajo bogoslovcu 40 mark na teden, 60 mark pa prejme od protestantske mladinske organizacije. Med prostim -časom morajo bogoslovci navezati stike z razumniki, ki so zaposleni pri raznih kmetijskih uradih in ustanovah na deželi. POVEČANA PRODAJA DIAMANTOV Družba De Beers sporoča, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta prodala že za 36 milijonov 290.295 funtov šterlin-gov diamantov. V prvem tromesečju lanskega leta pa jih je prodala za 27,301.431 funtov šterlingov. Jugoslovanska letalska družba JAT je uvedla novo letalsko progo med Milanom, Zagrebom in Beogradom. Letala bodo o-pravljala novo zvezo od 4. maja do 28. oktobra letos, in sicer dvakrat v tednu, ob torkih in četrtkih. Odhod z letališča Linate v Milanu ob 14.45, prihod v Zagreb ob 16.45, odhod iz Zagreba ob 17.35, prihod v Beograd ob 18.25; na povratni poti odhod iz Beograda ob 8.00, prihod v Zagreb ob 8.50, odhod iz Zagreba ob 9.35, prihod v Milan (Linate) ob 11.35. Poskrbljeno bo tudi za zvezo z Dubroimikom: odhod iz Zagreba v Dubrovnik (seveda z drugim letalom) ob 17.50, prihod v Dubrovnik ob 19.15; odhod iz Dubrovnika ob 6.50, prihod v Zagreb ob 8.20. Navajamo še ostale zveze, ki jih vzdržuje JAT med Italijo in Jugoslavijo, in sicer med Beogradom in Rimom. Ob ponedeljkih (od 5. aprila do 25. oktobra): odhod iz Beograda ob 8.00, prihod v Zagreb ob 8.50, odhod iz Zagreba ob 9.35, prihod v Rim (Fiumicino) ob 11.55; povratno potovanje: odhod iz Rima (Fiumicino, sploh prihaja pri vseh poletih v poštev samo to letališče) ob 14.20, prihod v Zagreb ob 16.45, odhod ob 17.35, prihod V Beograd ob 18.25, Ob sredah (od 7. a-prila do 26. maja) in nedeljah: odhod iz Beograda ob 9.00, prihod v Dubrovnik ob 10.15, odhod ob 10.45, prihod v Rim ob 13.10; povratno potovanje: odhod iz Rima ob 14.20, prihod v vir za kritje kolektivnih potreb Dubrovnik ob 16.30, odhod ob 17.00, prihod v Beograd ob 18.15. plačevanja teh davščin. Glavni Ob sredah (od 2. junija do 27. “* .......... oktobra): odhod iz Beograda ob 9.00, prihod v Dubrovnik ob 9.50, odhod ob 10.30, prihod v Rim ob 12.05; povratno potovanje : odhod iz Rima ob 14.30, prihod v Dubrovnik ob 16.00, odhod ob 16.40, prihod v Beograd ob 17.30. Ob petkih (od 7. maja do 29. oktobra): odhod iz Beograda ob 8.00, prihod v Zagreb ob 8.50, odhod ob 9.20, prihod v Rim ob 10.40; povratno potovanje: odhod iz Rima ob 12.45, prihod v Zagreb ob 14.10, odhod ob 14.40, prihod v Beograd ob 15.30. ji proizvodnosti dela. Zato smeta federacija in republika po potrebi zaradi zagotovitve enakopravnega položaja občanov in uresničevanja temeljnih materialnih odnosov določenih z družbenim planom določiti najvišjo mejo prispevkov in davkov Tako je določila Slovenija, da smejo zvezni, republiški in občinski prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja doseči največ 17,5 odsto (od bruto osebnih dohodkov). Cd tega odpade na zvezni prispevek 3 odsto, na republiški 7,7 odsto, na občinski npr. v Ljubljani - Center pa 6,8 odsto. Vsi prispevki, ki se obračunavajo od bruto osebnih dohodkov, znašajo (v oklepanju so odstotki za neto osebne dohodke); prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 17,5 odsto (28,93 odsto), prispevki za socialno zavarovanje 24,5 (36,36 odsto), stanovanjski prispevek 4 (6,61 odsto), za počitniško vožnjo 1,5 (2,48 odsto), za Skoplje 1 (1,55 odsto), skupaj torej 48.5 odsto od bruto ali 76,03 odsto od neto dohodkov, čemur je treba še prišteti morebitni dodatni prispevek za socialno zavarovanje (Ljubljana - Center 1.5 oziroma 2,48 odsto). Obenem so odpadle višje stopnje nekaterih prispevkov, veljavnih doslej za delavce, ki niso v stalnem delovnem razmerju z izplačevalcem, ki seveda odteguje vse prispevke naprej ob izplačilu osebnih dohodkov, nekatere pa nosi sam. PRISPEVEK OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki je nadomestil prejšnji davek od dohodka od kmetijstva, bi smele pobirati vse tri stopnje druž-beno-nolitičmh skupnosti od katastrskega dohodka. Leta se bo v bodoče ugotavljal po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka (52/64) v glavnem po dossdaniih načelih, vendar tako da bedo lestvice dohodka po katastrskih okn-jih določale občinske skup: čine, republiški zakon pa bo določil način usklajevanja teh lestvic, katere je zadnjič dolo- naj bi bi? dohodek 'od ‘ osebni “la še Zvezna komisija za ugotovitev Katastrskega dohodka za vso Jugoslavijo 14. decembra 1965. Spričo višjih cen kmetijskih pridelkov v zadnjih letih je v teku nova ugotovitev katastrskega dohodka čen skrajni rok 31. marca. Zato je danes možen pregled nove davščinske zakonodaje za občane, medtem ko bo davščinski sistem za gospodarske organizacije (družbeni sektor) urejen šele v doglednem času dokončno. Doslej so plačevali občani poleg prometnega davka, carin, administrativnrih, sodnih in komunalnih taks ter takoime-novanih taks na premoženje (taks na proizvajalne priprave in predmete v državljanski lastnini) ter prispevkov, ki so se obračunavali od osebnih dohodkov delavcev (proračunski prispevek iz os. dohodka delavcev z dopolnilnim prispevkom, prispevki za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek, začasni prispevek za graditev in obnovo Skoplja, nadomestilo za popuste v potniškem prometu) predvsem dohodnino s tremi oblikami — davek na dohodek od kmetijstva, zgradb ter od samostojnih poklicev in drugega premoženja z dodatno obliko davka na tujo delovno silo, davek od osebnega dohodka (presegajočega nazadnje 1,200.000 din letno), občinske doklade k dohodnini, davek od dohodka od avtorskih pravic ter davek od dediščin in daril, občine ali manjše enote (vasi, kraji itd.) pa so smele uvesti za izgradnjo komunalnih objektov po sklepu zborov volivcev tudi krajevni samoprispevek v naravi (materialu ali dzlu) ali v denarju. PRISPEVKI IN DAVKI Novi temeljni zakon razlikuje prispevke in davke občanov Prispevke plačujejo občani iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom, davke pa iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo. Načeloma prispevajo vsi občani po svoji gospodarski moči za materialne potrebe družbene skupnosti in imajo na območ ju iste družbeno-politične skupnosti ob enakih zakonitih pogojih enake obveznosti glede ga dela, dosežen v Jugoslaviji ter pri jugoslovanskih diplomatskih (konzularnih) predstavništvih v tujini in organizacijah v tujini. Pri predpisovanju prispevkov naj bi se zavezanci spodbujali trajno k več- (Nadaljevanje sledi) ZNIŽANE LETALSKE VOZOVNICE ZA OBISK POLJSKE. Turisti iz evropskih držav, ki bodo obiskali Poljsko z letalom, bodo letos uživali določen popust na ceni letalskih vozovnic. To velja tako za posamezne osebe, kakor tudi za skupine letoviščarjev, ki bodo potovale na Poljsko v skupinskih izletih. Prodajna agencija TRST, Via S. Francesco, 44 Na razpolago imamo VESPE in trokolesna motoma vozila APE za izvoz v Jugoslavijo. Izkoristite nove carinske predpise, ki dovoljujejo prost uvoz trokolesnih motornih vozil APE v Jugoslavijo. TVRDKI! SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST - Via Milano, 4 - Tel. 28-944 TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA A Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga damič TRST - Via S. Lazzaro 2311 - Tel. 28-449, 31-996 URARNA IN ZLATARNA Ml KO L J KAREL I H S I Čampo S (iiacomo 3. tel 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR 1’RST — VIA BOCCACCIO. S Tel 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pr» voze za tu ln Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne TRA \NSTRIESTE... TRSI - TRIESTE, Via Donota 3 1 el. 38-827,31 906,95-880 UVAŽA vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CK A l iri vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. S. p. A. /JN adriaimpe* TRST Via della Geppa, 9 Telef. 3R-770, 29.135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM RIV v Jugoslavijo PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIAIMA Gorica Via D. d’Aosta N 180 I el 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo IMPEXPORT UVOZ - IZVUZ ZAS1UPS J VA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 2U • Tel. 50030 lelegr-; lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD-BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONI Al NO BI AGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu JttOBILI 1HABALOSNO TRST . TRIESTE, ulica XXX OHobre vogal ul. Torrebianea, telef. 35-740 Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički - posteljica permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 Stran 4 :š::::::::::š:::!::f::::::t;:!::!:!:!::::::!::::!:::::::::::::::::::::::::::!::::!::::::::::::::::::::::::::::!:::::!::::::::i::::š:::!::::;:::::::::j; aag» ..........;..............:::::::::::::.::::::::::::::::::::: K prvomajskemu prazniku čestitajo Slovenija avto LJUBLJANA Prešernova 40 prodaja motorna vozila vseh vrst, nadomestne dele, gume za avtomobile in motorje, splošni in električni avtomaterial, dvokolesa, vsakovrstne gradbene stroje domače proizvodnje in uvožene, specialna tovorna uvožena vozila, opremo in razna orodja za avto-servisne delavnice Poslužujte se naših sodobno urejenih servisnih postaj v Ljubljani, na Vrhniki, Logatcu, Kopru, Portorožu—Luciji L—I G □ L.I N I U /K Gestisce i servtzi mercl e passeggerl suhe tinee: NORO EUKOPa (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 1 gloml NORD AMERICA (Norih ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni LEVANTE partenze ogni '( giorni IRAN - 1RAQ partenze ogni 30 giorni 1ND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni estremo oriente partenze ogni 30 giorni GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 57 moderne e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar1 ADRIAT1CO ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU ADRIATICU TRASPORTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — * JUGO UNIJA* - RIJEKA — INDUSTRIJA Bombažnih Izdelkov KRANJ Specializirano podjetje za jakuardske dekorativne tkanine, gradle za žimnice in posteljne damaste • Podjetje nudi svoje izdelke po najugodnejših cenah ter čestita vsem. svojim, odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva . TOVARNA LESOVINSKIH PLOŠČ ILIRSKA BISTRICA proizvaja in ram nudi po zmernih cenah LESONIT plošče Dimenzije: 5200 x 1700 mm 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm Debeline: od 2,5 do 5 mm LESOMAL plošče Emajlirane lesonit plošče Dimenzije: 1300 x 1700 mm LE S O MIN plošče Lesonit plošče z melam insko folijo Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm MELANIT plošče Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm « IZDELUJEMO TOPOL » VSE VRSTE FURNIRJEV, REZANEGA Lesna Industrija ILIRSKA BISTRICA LESA, ZABOJEV POHIŠTVENIH IZDELKOV ★ RIJEKA - Obala Jugoslavenske mornarice, 1 Telefoni: Centrala 358-41 do 47 Telegram: Lučka zajednica RIJEKA — vodeča jugoslavenska luka koja ostvaruje preko 60 pošto od ukupne vrijed-nosti lučkih usluga H Promet riječke luke: 1953 godi ne 2,379.000 tona — 1964 godine 5,840 619 tona gg RIJEKA — tranzitna luka zemalja Srednje Evrope gg Promet” tranzita: 1953 godine 38-000 tona - 1964 godine 2,183-000 to„a Pg Riječki moderno opremljen SILOS ima kapacitet od 32.000 tona žitarica gg BAZEN BAKAR - najsuvremenije lučko postrojenje na Mediteranu u izgradnji gg BAZEN BAKAR: prilival brodova do 100.000 dwt — godišnji kapacitet 4.000000 tona gg BAZEN BAKAR BIT ČE NAJBLIŽJI PUT PREKOMORSKIH ZEMALJA ZA SREDNJU EVROPU. TOVARNA CEMENTA IN SALONITA 45 SEPTEMBER) ANHOVO (SLOVENIJA) Pošta Deskle-Anliovo Telef. 3 Telegram: Salonit.Anhovo IZDELUJE: • Normalni in visokovredni Portland-cement\ • kritine in salonita, • tlačne sevi normalnih dimenzij in klas, • cevi za kanalizacijo in nama- kanje - lahki in težki tip, • ventilacijske eno in več tuljavne cevi, • vaze za cvetje, • kadi • in druge izdelke za potrebe grad- beništva in industrije AVi politirnern obzorju Tega vendar ni bilo treba Letos so se prvič udeležili proslave obletnice odporniškega gibanja, ki je bila dvajseta, tudi predstavniki oblasti, prvič so bile proslave tudi po osnovnih in srednjih šolah. Na srednjih šolah so organizirali skupne proslave, ki so se jih udeležili vsi dijaki, a ko je bil zato na voljo primeren prostor, sicer so bile proslave ločene po razredih. Ta-so sta med drugimi govorniki nastopila na šolah pri Sv. Ivanu (trgovski akademiji in učiteljišču) pisatelj Boris Pahor in na gimnazijah pa prof. Edi Košuta. Dijaki so tudi pisali posebno šolsko nalogo o odporniškem gibanju. Proslave v Rižarni, kjer so nacist vgali naše ljudi, so se ude.. tudi predstavniki krajevnih oblasti, kakor tržaški župan dr. Fran-zil, pa tudi nadškof A. Santin. Rižarna je bila proglašena za narodni spomenik. Na žalost je to vzdušje med meščani in oblastmi, ki ga je Ustvarilo sodelovanje predstavnikov oblasti pri proslavah odporniškega gibanja, močno pokvarila prepoved odkritja spomenika padlim borcem v Miljah, ker je napis na spomeniku dvojezičen, torej tudi v slovenščini. Spomenik v Miljah je postavila Partizanska zveza ob sodelovanju z občinsko upravo, v kateri imajo komunisti večino. Človeku se zdi neverjetno, da so šle oblasti na limanice nekaterih organizacij istrskih priseljencev, ki so protestirale proti slovenskemu napisu, ter onemogočile odkritje spomenika. Za naše razmere je bil značilen govor; ki ga je imel polkovnik g. Fonda-Savio prav v Miljah in v katerem je slavil samo delovanje italijanske rezistence, ki jo je organiziral odbor CLN v Trstu. Opravičeval je prepoved slovenskega napisa na način, ki nas spominja na frazeologijo fašističnih govornikov, ki so jo ti uporabljali nasproti Slovencem, kadar je bilo treba opravičevati razna nasilja proti njim. Skliceval se je na stare Rimljane in na Benečane, ki so gospodarili tod davno poprej, kakor so se v naših krajih naselili Slovenci... Proti ravnanju oblasti v tej zadevi so protestirale vidne politične organizacije, kakor Slovensko kulturna gospodarska zveza, Komunistična stranka Italije in Socialistična stranka Italije. V počastitev borcev, ki so dali svoje življenje v osvobodilni borbi, je občinska uprava v Nabrežini imenovala trg pred županstvom «Trg padlih za svobodo«. V Dolini je bila slavnostna seja občinskega sveta, v Rep-hu je repentaborski župan položil venec pred spomenik padlim. Slovenska kulturno gospodarska zveza je položila vence na spomenike padlim partizanom v mestu in okoliških vaseh. . PROTEST DEŽELNEGA SVETOVALCA PSI ARNALDA PIT-TONIJA. Socialist Amaldo Pit-toni je kot deželni svetovalec naslovil na deželni odbor pismeno vprašanje, v katerem želi Pojasnila, zakaj so oblasti Prepovedale odkritje spomeni "a padlim v Miljah, ker ima dvojezičen napis. Tudi tajništvo rrzaške federacije socialističnih, umtarcev PSIUP protestira v Y°jem poročilu proti «absurd-n?^Prepovedi odkritja spome- Poziv komunističnih deželnih svetovalcev. Komunistični deželni svetovalci G. Pacco, S. Bacicchi, K. šiško-Vlč’ P- Šema in G. Pellegrini so naslovih na predsednika deželnega odbora dr. Berzantija poziv, naj posreduje pri pristojnih oblastvih proti prepovedi dvojezičnega napisa na spomeniku padlih v Miljah. ZA DVOJEZIČNOST. Občinski svetovalec PSIUP dr. Bruno Pincherle je naslovil na župana dr. Franzila vprašanje, zakaj niso govorniki, predstavniki oblasti, na proslavi obletnice odporniškega gibanja v Rižarni, govorili tudi v slovenskem jeziku, glede na to, da so med žrtvami, ki so umrle v Rižarni, bili tudi Slovenci in Hrvati. KOMUNISTIČNI SESTANEK V DOBERDOBU. Deželni komite KPI za Furlanijo - Julijsko krajino sklicuje za nedeljo, 2. ma ja, ob 10. uri, v dvorani prosvetnega društva v Doberdobu Sestanek slovenskih izvoljenih komunistov iz vse dežele. Na sestanku bodo razpravljali o akcijah KPI za enakopravnost slovenske narodne manjšine v deželi. Uvodni referat bo ime': deželni svetovalec dr. K. šiško- vič. „ KOROŠKA MLADINA SE ZALIMA ZA POLITIČNO DELO. Odbor narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji zad-hji seji v zvezi s potekom de-želnozborskih volitev z zadovoljstvom ugotovil, da =.e mladina po občinah živo zanima za Politično delo. Odbor je pri tem vzel tudi. na znanje priprave za slavnostno akademijo °b priliki praznovanje 20. obletnice obstoja Druge republike ter 10. letnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Na seji so se dotaknili tudi zadev v zvezi z zadnjimi predlogi koroških Slovencev dunajskim o-blastem. VOLILNI PROGLAS ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM. Ta slovenska Politična organizacija na Koro ‘kem, ki zbira okoli sebe pred: programatičen govor predsednika berzantija i Xrst na graškem velesejmu Naša dežela bo gojila stike s sosednimi državami Pozitiven prispevek slovenske manjšine Moralni znaki odporniškega gibanja Na zadnji seji deželnega sveta j je pogosto posredoval pokrajin-je predsednik deželnega odbora 1 skl svetovalec Marinčič, dr. Berzanti predložil proračun za leto 1965, hkrati z obračunom za leto 1964. Ob tej priložnosti je imel daljši govor, v katerem je razložil smernice delovanja deželnega odbora, v katerem sodelujeta krščanska in socialna demokracija. Naglasil je, da se avtonomija ne sme pojmovati tako, da bi pomeni-lan evarnost za enotnost italijanske domovine. Dežela lahko da • značilen prispevek k politiki, ki jo vodi Italija za bolj odprt razgovor med narodi v okviru miru in varnosti. Deželni odbor bo podrpl vse pobude, ki težijo za okrepitvijo kulturnih in gospodarskih odnosov z mejnimi državami in deželami, kakor s Koroško in Slovenijo. Jezikovne manjšine bodo lahko dale pozitiven prispevek k medsebojnemu razumevanju različnih izročil in ci vilizaciji. Deželni odbor hoče pospešiti razvoj skladnega sožitja med vsemi državljani ne glede na jezik ne na njene običaje ali kulturo. Dr. Berzanti je obširno govoril o gospodarski politiki deželnega odbora ter naglasil, da ima tudi dežela poleg države pravico do gospodarskega načrtovanja, seveda vselej v skladu z vsedržavnim načrtovanjem, danes v okviru petletnega načrta 1965 do 1969. Dežela namerava tudi sama poseči v gospodarski ravoj z lastnimi pobudami. Omenil je tudi prizadevanje dežele, da bi Rabeljski rudnik prešel pod njeno pristojnost. Deželni odbor namerava nave sati stike z oblastmi na Koroškem in v Sloveniji, da bi ustvaril z njimi prijateljske odnose dobrega sosedstva. Ti se bodo nanašali na kulturno izmenjavo, obmejno izmenjavo, na proučevanje vprašanj, ki zadevajo promet, turizem itd. Prizadeval si bo zlasti, da pride do globljega razumevanja in poznanja med prebivalstvom teh področij, da se , tako ustvarijo pogoji za skupen napredek v resničnem miru. MORALNI NAUKI ODPORNIŠKEGA GIBANJA Predsednik Berzanti se je v svojem govoru dotaknil tudi 20. letnice odporniškega gibanja. «To nas spominja na našo dolžnost. je dejal, da pri-izvajanju svojih javnih funkcij nikoli ne pozabimo moralnega nauka, ki izvira iz tega bistvenega, zgodovinskega dogajanja. Ta nauk mora veljati za vse, kajti vzori odporništva so vesoljni in ne-uničiljivi del človeškega duha. Vzori in vrednote, ki so navdihovali osvobodilno borbo in dajali moč padlim in mučenikom in ki so danes posvečeni v republiški ustavi, bi morali biti last vseh. Hrepenenje po svobodi, pravici in miru mora biti v družbenem življenju, ki sloni na teh načelih, splošna lastnost vseh ljudi in vseh časov. Nauki in vrednote odporništva morajo bodriti in usmerjati v njihovem vsakdanjem delovanju vse tiste, ki so javnih mestih, ne glede na začasna vprašanja, tako da bi se zgradila deželna skupnost, ki bo prežeta s tistimi ideali, ki dajejo jamstvo za napredek omike ter za zaščito dostojnosti in pravic človeške osebnosti.)) CESTO DO VIDMA BODO RAZŠIRILI. Upravni svet podjetja ANAS je sklenil, da je treba razširiti cesto,, ki pelje iz Trsta v Videm na 24 metrov. Razen tega bi avtomobilski promet usmerili po štirih enosmernih cestiščih. O CESTI TRST — BENETKE. Kot znano, gradi podjetje Au-tovie Venete Gesto od Trsta do Benetk in odsek Palmanova — Videm. Za izgradnjo obeh cest bo podjetje najelo pri finančnih zavodih dve posojili, namreč 4,6 oziroma za 2,2 milijarde lir. Za obe posojili bo jamčila pokrajinska uprava. CESTA GORICA — SOVOD-NJE — ZiAGRAJ. Na svoji zadnji seji je goriški pokrajinski svet soglasno odobril načrt pokrajinskega tehničnega urada za ureditev in asfaltiranje ceste Gorica — Sovodnje — Za-graj. Stroški za cesto bodo do- V TRSTU GOSPODARSTVENIKI IZ UGANDE. V okviru o-biskov tujih gospodarskih delegacij v Italiji, ki jih pripravlja ministrstvo za zunanje zadeve je te dni dospelo v naše mesto gospodarsko odposlanstvo iz Ugande. Po ogledu industrijskih obratov v videmski pokrajini si bo ugandska delegacija danes ogledela v spremstvu predstavnikov tržaške trgovinske zbornice središča za predelavo eksotičnega lesa družbe CILLE v ž a vi j ah in štivan-sko papirnico, nakar se bo v prostorih trgovinske zbornice sestala s predstavniki tržaških poslovnih krogov. Odbor za skupne propagando v Trstu, v katerem so predstavniki trgovinske zbornice, velese j emske ustanove, ustanove za industrijsko pristanišče, pokrajinske turistične ustanove, Javnih skladišč in centra za gospodarski razvoj Trsta, se uradno udeleži mednarodnega spomladanskega velesejma, ki se začne danes, 30. aprila, v Gradcu. Otvoritvi bodo v imenu našega mesta prisostvovali pokrajinski predsednik dr. Savona, namestnik tržaškega župana dr. Ve-nier in delegat deželnega od-bomištva za industrijo in trgovino, kot tudi tržaška delegacija, v kateri so predsednik trgovinske zbornice dr Caidassi, glavni tajnik zbornic dr. Stein-bach, nadalje kap. Adami kot predstavnik Združenja pomorskih agentov dežele, ravnatelj Centra za gospodarski razvoj Trsta Cogoj, rag. Kuechler v imenu Združenja industrijcev, Marovelli kot predstavnik pokrajinske ustanove za turizem in dr. Miliani za Združenje linijskih brodarjev. Navzoč bo tudi predsednik Zbornice za pospeševanje trgovine med Avstrijo in Italijo Raoul Jannitti. kultura in žrvjjaje PROSLAVA 1. MAJA. Jutri I nika pa Dušan Relič in Emilio bomo pri nas kakor tudi po ‘ Deretich. vsem svetu obhajali praznik 1 maja kot praznik dela. Ob tej priložnosti so napovedane razne delavske manifestacije in zborovanja. V Jugoslaviji bodo letos slavili še dan 9. maja kot praznik 20. letnice zmage. Vojaška parada v Beograda je bila prenesena na ta dan. V Sovjetski zvezi proslavljajo ta dan vsako leto kot praznik. NOVI PREDSEDNIK UVOZNIKOV KAVE Dr. Paschi, predsednik tukajšnjega združenja interesentov za trgovino in industrijo kave in vodilni član tržaške zveze trgovcev je bil izvoljen za predsednika italijanske zveze uvoznikov kave, dišav in kolonialov, ki ima sedež pri Confcommercio v Rimu. PREDUJEM UPOKOJENCEM Italijauski parlament proučuje zakonski osnutek o preosno-vi in povišanju starostne in in-validninske pokojnine zavarovancem zavoda INPS. Verjetno bo parlament odobril zakon še pred poletnimi počitnicami. Možno na je, da bodo nrejeli u-pokojenci določen predujem na povišek pokojnine takoj, ko se bo senat pozitivno izrazil o zakonskem osnutku. Kot znano, bi novj zakon imel retroaktivni značaj, in bi torej začel veljati že 1. januarja 1965. ZVIŠALI BODO TUDI AVTOBUSNE TARIFE V prejšnji številki našega lista smo poročali, da namerava vodstvo državnih železnic v doglednem času podražiti tarife za prevoz potnikov in blaga po železnici zaradi primanjkljaja v bilanci. Te dni pa je dalo ministrstvo za prevoze nalog avtobusnim podjetjem, ki vzdržujejo javne proge, naj tudi ona zvišajo tarife. Ta avtobusna podjetja smejo povišati potni-ške_ tarife največ za 15 odsto. Kaže torej, da so tudi ta v primanjkljaju. V PRAVOSLAVNI OBČINI. Po vesteh agencije ANSA je dosedanji predsednik srbske pravoslavne občine v Trstu odstopil, ker so ga imenovali v tako-imenovani srbski nacionalni odbor. D. Vurdelja bo odslej vodil tajništvo pravoslavnih Srbov v Italiji. Za novega predsednika tukajšnje srbske pravoslavne občine je bil izvoljen Giorgio Perini, za podpredsed- URNIK TRGOVIN V SOBOTO IN NEDELJO. Jutri, 1. maja, bodo vse trgovine brez izjeme zaprte, torej tudi pekarne in mesnice. V nedeljo, 2. maja, pa bo veljal običajni nedeljski urnik: zaprte bodo vse trgovine, razen pekarn (ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure) in mesnic (od 6. do 11. ure). Danes popoldne lahko ostanejo vse trgovine odprte do 21. ure POSLOVANJE POŠTNIH U-RADOV OB PRVOMAJSKEM PRAZNIKU. V soboto, 1. maja, in v nedeljo, 2. maja, ostanejo podružnice glavnih poštnih u-radov v mestu in na deželi zaprte. Uradi na glavni pošti v mestu pa bodo poslovali kakor običajno ob nedeljah. Telegrafski in radiotelegrafski uradi pa bodo poslovali v obeh dneh neprekinjeno PROSLAVA ODPORNIŠTVA. Danes ob 19. uri priredi sveto-ivanska sekcija združenja partizanov ANPI v bivšem Ljudskem domu pri Sv. Ivanu proslavo ob , priliki 20. obletnice odporniškega gibanja. Na proslavi bosta govorila poslanka M. Bernetičeva in E. Laurenti, predsedovala pa ji bo A. Udovič. HA SE SOŽALJE BENJAMIN SIMONITI. V bolnišnici v Tržiču je nenadoma umrl trgovec Benjamin Simoniti. Pogreb bo danes na pokopališču v Ronkah. Rajni je bil oče Krasulje por. Suhadolc, sodelavka tržaškega radia. A QU AR ANTOTTI GAMBI-NI. V preteklih dneh je v beneški bolnišnici nenadoma u-mrl za kapjo znani pesnik Pier Antonio Quaranatotti Gambini v 55. letu starosti. Rodil se je v Pazinu UMRLI SO ŠE: v Trstu 63-letni Josip Turnšek, 84-letni I-van Petelin, 68-letna Marija Prestar, 81-letna Frančiška Kalin vd. Možina, 84-letni Karel Avguštin. 69-letni Alojz Legiša, 77-letna Štefanija Zlobec vd. Furjan; v Ricmanjih 9’-letni Josip Kuret (po domafe Jožko Petračev), ki je bil naistareiši vaščan; v Tržiču /9-lctni Benjamin Simoniti: na Vrhu 59-letna Marija Grilj por. Černič. Gostovanje komornega zbora Končno smo imeli v gosteh tudi Komorni zbor Ljubljanskega radija. Koncert je bil 26. t m. v Kulturnem domu. Spored je bil razdeljen .v dva, o-stro ločeno dela: polifonskega in modernega. Prvi del so sestavljale skladbe Gallusa in Bachov motet «Singet dem Herrn» To pot smo se lahko zadovoljivo seznanili s tehniko «cori spezzati«, saj so bili na programu kar štirje. Takoj v začetku smo slišali veliko mojstrsko delo Gallusa Impe-tum inimicorum za tri zbore. Lahko' rečemo, da je bila izvedba brezhibna, tako v pogledu tematične izdelanosti kakor smiselne dinamike. Isto velja za Laudate Dominum za dva zbora. Višek prvega dela pa so pevci dosegli pri izvedbi Bachovega moteta. Izvedba tega dela pomeni pravi kulturni dogodek! Drugi del — modema — je bil manj posrečen. Obe Oster-čevi skladbi sta vplivali nekoliko enolično in dolgočasno in mislim da bi brez škode lahko odnadli. Odlično pa je bila. izvedena Ukmarjeva Kraška vas. Čeprav Ukmar tudi v tej skladbi uDorablia .mestoma čisto instrumentalni, nevokalni način, je skladba ob precizni izdelanosti polno in crepričl.iivo zaživela. In skladba zasluži, da se ji izvajalec posveti z vso ljubeznijo; kajti v niej je, kliub nekaterim instrumentalnim prijemom, mnogo, mnogo muzike! Zelo uspešno je koncert zaključila Srebotn jakova Reguiem za talca ob spremljavi harfe, gonga in pauk. V kombinaciji zbora z omenjenimi instrumenti je avtor zelo posrečeno ustvaril primerno vzdušje. Precej zahteven zborovsk1 part so pevci podali z vso svojo bravuroznostjo. Kogojev fragment iz opere «Kar hočete« bi pa bil prav gotovo dosegel vse drugačen u-sneh, če bi bil izveden z orkestrom, ne pa z nesrečnim pianinom! Sicer se ob vsem soo-štovanju do Kogoja pojavlja sum, da vsaj ta fragment ne doseže njegovih »črnih mask«, morda pa mu je manjkala orkestralna barvitost, ki je reven pianino ni mogel pričarati. Kogojev Trenutek in nekatere Gallusove skladbe pa se je zdelo, da niso bile izdelane z enako preciznostjo: pri Trenutku smo pogrešali večjega dinamičnega in agogičnega bogastva, prav tako pri nekaterih Gallusovih, celo pri,.Bachu bi večja pozori nost na oblikovno gradnjo koristila. Nevsiljivo, a prepričljivo in stvarno je vodil zbor njegov dirigent Lojze Lebič. S zanesljivo roko je vodil zbor preko marsikaterega kočljivega mesta. Ustvaril je iz zbora homogeno in lepo donečo celoto, ki mu s polnim razumevanjem sledi. Posebno v prvem delu je na nekaterih mestih pokazal present-ljivo disciplino, kar je omogočilo naravnost idelane zvočne efekte. V celoti dober in zanimiv koncert, ki bi ga bilo moralo obiskati več poslušalcev! Koncert Glasbene Matice V petek, 23. aprila se je po-novo predstavil naši javnosti orkester Glasbene Matice. To pot z Mozartom, Beethovnom in Hydnom Z Beethovnovim violinskim koncertom je gostoval ljubljanski violinist Rok Klopčič. Skladba ni pisana v stilu običajnih solističnih «kon- Kriza v gradbeništvu še ni popustila Davčne olajšave za zdaj brez učinka - Stanovanja so razmeroma draga Gradbena podjetja v Trstu na žalost ugotavljajo, da se zanje doslej konjunktura še ni izboljšala. Kriza v gradbeništvu' se je v Trstu začutila nekoliko kasneje kakor p0 mestih drugod po Italiji, in sicer nekako lanskega julija; še do danes pa ni znamenj, ki bi kazala r,a zboljšanje. Dobri poznavalci tržaških razmer na tem področju so celo še mnenja, da se bo položaj še poslabšal in da se bo kriza vlekla do konca tega leta. Na občutno zboljšanje ra-o9R .... °oao čunajo šele spomladi 1966. -gi 8 milijonov lir. Za cesto p0 vsem tem niso olajšave, ki jih je dovolila rimska vlada z namenom, da bi pospešila gradbeno dejavnost, prišle še do izraza. Vlada se očitno zaveda, kako velik vpliv ima gradbena industrija na razvoj vsega gosnodarstva' v državi. Gospodarstveniki računajo, da en delavec pri gradbenem podjetju zaposli še dva druga izven tega podjetja, ker pač gradbena dejavnost ustvarja u-godne pogoje za druge vrste industrijske in obrtniške dejavnosti. Med olajšavami, ki jih je vlada dovolila gradbeni dejavnosti z namenom, da pospeši gradbeno dejavnost, naj o-menimo znižanje registrske takse za kupo - prodajo zemljišč. oziroma nepremičnin od 4 na 3,5 odsto za nove stavbe in od 11 na 7 odsto za stare. Poleg tega bodo nove stavbe oproščene hišnega davka 25 let. Gradbeniki zlasti čutijo pomanjkanje kredita. Denarni zavodi so zdaj pri podeljevanju vsem levo usmerjene Slovence, poziva v svojem proglasu: naj koroški Slovenci na dan 23 maja oddajo svoje glasove za dunajskega župana in deželne ga glavarja Franca Jonasa. Ta dan bodo namreč volili novega predsednika, predsedniško me sto je po smrti dr. Schaerfa o-stalo izpraznjeno. Zveza nagla ša da bo Jonas vreden nasled nik dosedanjih predsednikov dr. Renner.ia, dr. Koernerja in dr. Schaerfa. OBLETNICA USTANOVITVE OF. V torek je bila v Ljubljani slovesna proslava 20. letnice u-stanovitve Osvobodilne fronte, ki je bila ustanovljena 27. apri la 1941. Slovesni seji glavnega odbora Socialistične zveze d°lovnega ljudstva Slovenije je predsedovala predsednica Vida Tomšič, slavnostni govor je i-mel Boris Ziherl, član izvršnega odbora. kreditov za gradnjo zelo skopi. Gradbena nosojila za nove stavbe na vknjižbo ne presegajo 1 tretjine preračunane vrednosti nove stavbe, medtem ko je bila konjunktura ooprej takšna, da so denarni zavodi denar skoraj ponujali. Bodoči hišni lastnik (ali lastnik stanovanja) mora zdaj na takšno posojilo čakati več kot eno leto in tudi poldrugo leto, preden mu denarni zavod dejansko izplača posojilo. Takšna posojila dajejo banke proti povračilu v 10 do 15 letih. Gradbeniki so mnenja, da bi bilo treba podeliti posojila vsaj v šestih mesecih, kakor je bilo to poprej. na drugi strani oi moralo posojilo predstavljati vsaj polovico vrednosti stavbe, ako bi hoteli pospešiti graditev stanovanj. Cena gradbenega materiala ne predstavlja glavne ovire za razvoj gradbene dejavnosti., pač pa j» delovna sila zelo draga. Zaradi krize se je opečno gradivo zopet pocenilo, cement pa je ves čas ostal pri ustaljeni ceni. Zaradi slabe konjunkture v gradbeništvu se je sanitarna oprema stanovanj celo nekoliko pocenila. Celo veliko podjetje Montecatini, ki izdeluje razne kemične proizvode za opre mo stanovanj, je občutilo poslabšanje konjunkture. Na trgu z dograjenimi stanovanji v večjih stavbah, ki se prodajajo v kondominiju, ni opaziti posebnega zboljšanja čeprav so gradbena podjetja pri cenj stanovanj popustila 10 do 20 odsto. Stanovanja so v primeri z dohodki meščanov očitno predraga. V samem mestu (Trst) stane kvadratni meter okoli 100.000 do 120.000 lir !pred dvema letoma okoli 70—80.000), v predmestjih, kakor npr, v Rojanu na 00—100.000 (pred dvema letoma 60—70.000) lir kv. m stanovanjske površine, če računamo, da obsega trosobno stanovanje (dve sobi, dnevna soba in majhna kuhinja) okoli 70 kv. m, pridemo do zaključka, da stane tako stanovanje 6 do 6,5 milijona lir. Pred dvema letoma so računali za en stanovanjski prostor (omenjeno stanovanje sestoji iz treh prostorov, ker se kuhinja zaradi svojega majhnega obsega ne računa kot prostor) okoli 1,5 milijona lir, danes pa že 2 mi!, lir. Najemnina za omenjeno stanovanje (treh sob) v predmestju, recimo v Rojanu, znaša okoli 35.000 (pred dvema letoma 30.000) lir. če primerjamo najemnine s ceno stanovanja, pridemo do zaključka, da znaša renta takih stanovanj okoli 7 odsto. štirisobno stanovanje, sicer je povpraševanje po takih stanovanjih slabo, oddajajo približno proti mesečni najemnini 40.000 lir (vedno v predmestjih). Cena gradbenih varcel je nekako ustaljena. V predmestjih gredo stavbišča po ceni 10.000 do 20.000 lir za kv. meter, v mestu pa po 70—100.000 lir; cena je pač različna po legi. certov» z uporabo raznih vratolomnosti in briljantnih pripomočkov violinske tehnike (saj je ta način Beethovnu vedno tuj), temveč se vsa njena teža oslanja na čisti glasbeni izraz, na popolnost oblike in na enakopravne sodelovanje solista in orkestra. Od solista zahteva prvenstveno lep, plemenit ton m mnogo smisla za fraziranje in sodelovanje z orkestrom. To nalogo je violinist izpolnil v polni meri. Dokazal je, da povsem zasluži odlične ocene, ki mu jih dajejo domači in tuji kritiki. Presenetljivo dobro ga je spremljal oz. z njim sodeloval naš orkester, ki ga je vodil Oskar Kjuder. Na čisto orkestralnih mestih je znal pokazati primemo zvočnost, znal pa je tudi stopiti v ozadje, ko je bilo treba prepustiti besedo solistu. Igral je z veliko prizadevnostjo in pokazal lepo izdelanost v fraziranju in dinamičnem niansiranju. Prepričal nas je, da je umetniška in tehnična zmogljivost njegovih članov in resnost njihovih stremljenj gotov porok, da bi se mogel iz tega orkestra razviti pomemben umetniški ansambel. Popolnost, s katero nam je podal Beethovnov koncert, je posebno ostro izpadla ob izvedbi Haydnove simfonije v D-duru. Ta je bila namreč izvedena v primeri precs.i medlo. Pogrešali smo tematične izdelanosti in včasih celo ritmične jasnosti. Res, da je orkester sestavljen izključno iz amaterjev, ki muzicirajo le iz čiste ljubezni do glasbe, vendar sem prepričan, da bi bila tudi izvedba Haydnove simfonije mnogo popolnejša, če bi ji bili posvetili še nekaj vaj oz. če b; se za koncert ne bili tako po-žurili. Najboljši dokaz, da zrno re orkester zelo dobro muzicirati je prav odlična izvedba Beethovnovega koncerta. S prenagljenim nastopom le škodujemo ugledu ansambla. Kocbekova izpoved Znam slovenski pesnik, pisatelj in politik Edvard Kocbek in na povabilo Slovenskega akademskega kluba «Jadran» stopil v Kulturnem domu pred naše študente m razumnike iz Trsta, da bi povedal, «kdo je in kaj je delal» kot knjiženih; politiko je pustil bolj ob strani, čeprav ga je neki poslušalec med razpravo skušal spraviti tudi na to področje. Za tiste, ki niso osebno poznali Kotfteka in njegove življenjske poti, je moralo biti Kocbekovo skoraj dve-umo predavanje pravo odkritje, za druge pa tudi redko doživetje. Književnik in javni delavec sploh, ki je iskren sam s seboj, nima česa skrivati pred javnostjo, po svojih delih in svojem delovanju se je z vso svojo bitjo že tako povezal, združil in zrastel z njo, da ga ima skupnost prav za svojo lastnino. Brez pridržka nam je opisal svoio mladost pod Slovenskimi Goricami, svoj studil doma in na tujem — v Nemčiji in zlasti na Francoskem; odločil se je za romanistiko. Naši mladini je prikazal v kratkih obrisih bojevito udejstvovanje mladega krščanskega socialista v kulturi, pozneje pa tudi v politiki ter hkrati vse svoje notranje nretres=. ki jih življenje borbenim Hudem ne prihrani. Bežno j e orisal tudi pot, ki ga je gnala med vojno v osvobodilno gibanje in na odgovorna državno-upravna mesta. Razprava je pokazala, da niso poslušalcev nič manj zanimala njegova filozofska razmo-trivanja o današniem krščanstvu. Izpovedal se je za kristjana in socialista in seveda za Slovenca, ki veruje v življen-kost slovenstva. Naglasil je potrebo po korenitem preobratu v pojmovanju krščanstva, ki ga zahtevajo krščanski boeoslovci, protestantski in katoliški, človek naj išče človeka in ljubezen naj ureja odnose med ljudmi. Po predavateljevem mnenju se mora mladina napojiti z nemirom, da bi lahko pripomogla k reševanju človeških problemov, sicer je nevarnost, da se vda lagodnemu življenju ter bo hodila po gladkih tirih, ki jih ji bodo začrtali drugi. Predavatelj je svoja razmotri-vanja poživil s branjem najbolj značilnih svojih pesnitev, ki so tako poslušalcem še bolj odprle pogled v njegovo pesniško in socialno čutečo dušo. Naša mladina in vsi poslušalci so se razšli z občutkom, da so doživeli res lep večer. — Ib — Zapuščina velikega Jugoslovana Pred dnevi smo v Slovenskem klubu v dvorani «S. Gregorčiča« bolj po naključju kot po v naprej začrtanem programu, počastili 150-letnico rojstva in 60-letnico smrti Josipa Juraja Strossmayerja (1815-1905). Predavatelj prof. Mirko Rjavec iz Gorice je v uvodu potožil, da smo Slovenci (in Jugoslovani na splošno) precej skopi v proslavljanju naših zaslužnih mož in da jih kaj radi puščamo v pozabi. Navedel je kot zgled Italijane, ki so lani vso leto posvetili spominu velikega Michelangela, letos pa se z vso vnemo pripravljajo na 700-let-nico rojstva Danteja Alighie-rija. Mislimo, da je predavatelje- mo mnenje precej utemeljeno. Ne bomo primerjali Strossma-yerja z onima velikanoma svetovne kulture, vendar je treba priznati, da bi «prvi Jugoslo-. van» v letu svoje dvojne važne obletnice zares zaslužil nekaj j več pozornosti s strani vseh na-| šib kulturnih organizacij in seveda tudi s strani uradnih krogov. Strossmayerjeva kulturna ža-! puščina je za jugoslovanske narode vprav velikanska. Bil je 1 pred vsem velik hrvatski rodoljub, navdušen Jugoslovan in ! umirjen pristaš vseslovanske ideje v dobi, ko to ni bilo lahko biti. Rojen in vzgojen je bil namreč v času najhujšega Metternichovega absolutizma (1815-1848). Kot škof v D j ako vem je vse svoje energije pa tudi vse svoje imetje in osebne dohodke vložil v vrsto kulturnih ustanov, ki so še danes ponos Hr-vatske in vse Jugoslavije. Naj omenimo Jugoslovansko Akademijo za znanost ir( umetnost v Zagrebu (prva ustanova z nazivom «jugoslovanska»), Jugoslovansko galerijo slik v Zagrebu in Zagrebško univerzo! Katedrala, ki jo je dal sezidati v Diakovem je pravi spomenik njegovega genialnega duha. Bil je tudi velik mecen in svetovno znan latinist. Na verskem področju se je zavzemal za združenje krščanskih cerkva in je bil v tem pogledu pravi predhodnik Janeza XXIII. in tistega spravljivega ekumenskega duha, ki danes preveva katoliško cerkev. Prav zato je na prvem Vatikanskem koncilu (1870) odločno nastopil proti proglašanju novih dogem (zlasti tiste o papeževi nezmotljivosti), ker je bil prepričan, da bi nove dogme bile le kamen spotike na delu za ustvarjanje vesoljne krščanske družine. Naravno je, da se je rimski kuriji dokončno prizameril. Po njegovi zamisli naj bi se najprej versko združili katoliški Hrvati in pravoslavni Srbi; sedež skupnega cerkvenega poglavarja (patriarha ali kakorkoli bi se imenoval) naj bi bil v Sremu, to je prav v Djako-vem. Bil pa je z vsakega vidika izredno nadarjen mož, ki je čudovito spajal v sebi darove, ki se le redkokdaj združujejo v isti osebi: smisel namreč za meditativno, filozofsko razglabljanje in duh dinamičnega organizatorja. Lepa prosvetna prireditev v Repnu Preteklo soboto je repenski pevski zbor priredil v domači dvorani koncert narodnih in umetnih pesmi. Spored so dopolnjevale še recitacije Prešer novih, Gregorčičevih in Kosovelovih poezij ter dveh pesm: naše dialektalne pesnice Marije Mijot. Leno in prisrčno so recitirale Guštin Ma.ida, Suzana _ Milič, Alma: Guštin, Sonja Bajs, Božica Guštin, in Venca Škabar in Aleš Lupine. Pevski zbor pa je zapel vrsto Pregljevih priredb narodnih pesmi tei skladbe Cattnerja, Jeretja, Aljaža, Vodopivca, Verbiča, Tomca Orla in Švare. Zbor je pri tej priložnosti pokazal presenetljivo čisto intonacijo in mnogo smisla za pravo, prisrčno interpretacijo narodne pesmi. Raz veseljiva je prizadevnost, s katero se repenski mladi fantje posvečajo naši pesmi in dose-zajo kar dostojne rezultate. Zbor obstaja komaj dve leti, a lahko beleži že razveseljiv napredek v svojem dirigentu Mirku Guštinu ima marljivega in sposobnega pevovodjo Veli ka popolnost seveda ne prid-’ čez noč, a ta zbor ima v čistih glasovih svojih mladih pevcev vse možnosti, da se. razvije v pomemben zbor, ki ga bomo vsi veseli. V uvodni besedi je tajnik Milko Križman, povabil doraščajo-čo mladino, naj se aktivno vključi v prosvetno delo. V narodno nošo oblečena napovedovalka Majda Guštin je primerno seznanjale poslušalstvo s posameznimi točkami. Glavno zaslugo za lepo vrsto recitacij (tudi i recitatorke so bile v narodnih nošah) nosi prizadevna učiteljica Draga Lupine, ki je vse recitatorje na nastop temeljito pripravila. Prireditev je bila v gostilni Križman, katere lastnik je dal rade volje na razpolago dvorano. Vsem prosvetnim delavcem v Repnu moramo za lepo prireditev iskreno česti-tati. vu Literarni večer tržaških književnikov v Ljubljani V sreuo so tržaški književniki F. Benedetič, A. Budal, M. Kravos, M. Lipovec, B. Pahor, A. Rebula in J. Tavčar vrnili obisk skupini slovenskih književnikov iz Ljubljane, ki so nedavno nastopili v Kulturnem domu v Trstu, na pobudo Slovenskega kluba. Tržaški književniki so v mali dvorani Slovenske filharmonije pred zbranim občinstvom prebrali nekaj odlomkov svojih del. Tržaške goste je sprejel podpredsednik Društva slovenskih književnikov Janez Menart. Pianistka Gita Mally je med nastopi posameznih književnikov zaigrala dve skladbi tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. MARTIN KRPAN V TUJIH JEZIKIH Mesečnik «Rodna gruda«, ki ga izdaja za izseljence Izseljenska Matica v Ljubljani, objavlja Levstikovega »Martina Krpana« v španščini, nemščini in angleščini, španski prevod je poskrbel prof. Mirko Rijavec, ki je mnogo let deloval kot duhovnik v Latinski Ameriki. Verjetno bo prevod v španščini izšel tudi v posebni knjigi. FURLANSKI UMETNIKI V JUGOSLAVIJI Trije umetniki iz Vidma, ki so svoja dela razstavljali že v Ljubljani, bodo sredi maja svoje umetnine — slike in kipe — razkazali občinstvu v Galeriji umetnosti v Piranu, pozneje pa tudi po raznih mestih Istre in na Reki. To so Pino Muschiut, Mario Baldan in Orlando Fa-sano. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V četrtek, 6. maja ob 18. uri premiera TRNULJČICA mladinska igra v treh dejanjih Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi PONOVITVE. V petek, 7. maja ob 18. uri, v soboto, 8. maja ob 18. uri. v nedeljo. 9. maja ob 10. uri (nsdaljrue ponovitve Trnuljčice bodo objavljene v prihodnji številki) V nedeljo. 9 maia ob 17. uri in v torek, 11. maja ob 17. uri NA SPLOŠNO 2EUO OBČINSTVA ponovitev VELIKEGA SLOVENSKEGA PASIJONA Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. K I IVI Slovenski HOTEL «BLED I I A L I J A Lastnik Vinko l.KVSTIK ROMA. Via S. Croce in Uerusalemme W - Tel 177-102. 1564783 železmskt postaje — Direktna zveza z. avrebusom H 3 — _____ Domača kuhinja — Vse sohe s prhomi PRENOVLJENI Hotel POSTA L KG OB EK DAN I — Lel. 24-157, 35-7K6 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Telefon v vseh sobah Dvigalo - Centralna Kurjava Obiščite CASINO V n. L A RUSA LlA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE 0 BACCARA Holci £52 Silili LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija _____ - narodne specialitete - -----J Nočni bar t mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Stran 6 GOSPODARSTVO Petek, 30. aprila 1968 TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskih trgih se zelo dobro prodajata mehka in trda pšenica, ker je lanske še malo na razpolago. Dobre so tudi kupčije s koruzo in moko, slabše pa z rižem. Deževno vreme v prejšnjem tednu je zelo otež-kočilo dostavo zelenjave na trge, kar je povzročilo zvišanje cen. Cene sadja se nasplošno niso dvignile. Kupčije z oljem so slabe, ker prevladuje ponudba nad povpraševanjem. Vinski trg je nekoliko oživel, toda to velja za severnoitalijanske trge; bolj na jugu so kupčije še vedno slabe. Na živinskem trgu so kupčije precej živahne: prodaja bodisi klavne kot živine za rejo se razvija na krepki podlagi; tudi kupčije s prašiči so se zboljšale. Cene masla so zmerne, pač pa so cene sira zelo čvrste. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane (net-to) 250—320. jabolka delicious 80—230, hruške 60—80, rdeče pomaranče 140—200, rumene pomaranče 80—150, taroki 160 do 250, nešplje 120—400, limone 70 do 90; šparglji (beluši) 380 do 450, pesa 20—50, dišeča zelišča 150—350, karčofi 18—25, korenje 60—100, čebula 80—130, cikorija 100—250, solata 40—70, grah 250—320, paradižniki 150 do 320, krompir Bintje 55—62, zelena 30—180, peteršilj 30 do 100, špinača 70—120, bučice 200 do 650 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 460 do 530, zaklane kokoši 600 do 700, žive domače kokoši 800, zaklane domače kokoši 1100 do 1200, uvožene kokoši 500—550, zaklane pegatke 1400—1600, u-vožer.e pegatke 750—800, zaklani golobi 1400—1700, zaklane domače pure 850, uvožene pure 500—600, zaklani domači purani 850, uvoženi purani 500 do 650, žive domače gosi 650, zaklane domače gosi 400—500, u-vožene gosi 380—400, domači zaklani zajci s kožo 880—950, brez kože 900—1000, uvoženi zajci 630—730 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 300 do 400, račice 800—850 lir račica. Sveža domača jajca 24—26, u-vožena jajca 21—22 lir za jajce. ŽIVINA Z.A REJO IN KLAVNA ŽIVINA FLORENCA; Živina za rejo in vprego: teleta do 1 leta starosti 190—240.000 lir glava, teleta 2 do 3 leta stara 250—280.000 lir, junci 2 do 3 leta stari 530 do 580.000 lir za par, voli 3 do 4 leta stari 620—680.000 lir par, 4 do 5 let stari 650—700.000, 5 do 9 let stari 550—600.000, krave mlekarice 3 do 4 leta stare 650—700.000 lir par, 5 do 8 let stare 550—600.000 lir par; živina za zakol: neodstavljer.u teleta 670—720 lir za kg, junci I. 515—535, II. 485—505, voli I. 390 MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) :• 13.4.65 149V2 20.4.65 150 5/s 27.4.65 140 ‘A Koruza (stot. dol. za 56 funtov 4 132V2 133 Ve 134,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . » 4 1 57,- 63,— 58,— Cin (stot. dol. za funt) ...» • « 178,50 184,50 186,— Svinec (stot. dol. za funt) . . > :• e 16,— 16,— 15,— Cink (stot. dol za funt) . . . . • • 15,75 15.75 15.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . • 4 24,50 24.50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . • • 79,— 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . • 4 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . • • 63,50 63,50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) • • 495,— 495,— 525 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . • • 31,20 31,30 31,50 Volna (stot. dol. za funt) . . . • 163,05 164,5 165 — Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) • 45'A 45 J/2 45 V« Kakao (stot. dol. za funt) . . . 14,77 14,22 14,33 Sladkor (stot. dol. za funt) . . . . 2,31 2,59 2,54 LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) 380,— 390,— 380,— Cin (funt šter. za d. tono) . . # 1417,20 1490,— 1462,10 Cink (funt šter. za d. tono) . . 115,— 114,15 114,5 Svinec (funt šter. za d. tono) . • 131,- 129,6 121,15 Kavčuk (penijev za funt) . . . » • 2 2'A 21 “/„ 22,— SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6850,— 6850,— 6850,— V preteklem tednu so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili podražitev zlasti bakra. pa tudi volne, jute, sladkorja in koruze, dočim se je tečaj bombaža komaj opazno dvignil. Pocenili so se cin, kavčuk, kakav, kava in pšenica, cena svinca in cinka pa se je rahlo premaknila navzdol. Tečaj aluminija, litega železa in živega srebra se ni bistveno spremenil. KOVINE Cena bakra vrste «Wirebars» je pred kratkim dosegla rekordno višino 552 funtov šterlingov za tono na londonskem trgu, nakar se je spet znižala: pretekli teden pa je vendar še bila na dostojni višini, saj je nekoliko le napredovala v primeri s prejšnjim petkom. Od začetka leta do danes se je baker podražil že kar za 40 odsto. V čilskih rudnikih se je zaključila rudarska stavka, ki je močno prizadela potek kupčij in privedla do dviga cen, tako je spet začel obratovati tudi najvažnejši rudnik v Chuquicama-ti. Svetovna proizvodnja čišče-nega bakra se je novzpela v marcu do 353.635 ton proti 351 tisoč 76 ton v februarju. V glavnih čilskih rudnikih so v marcu pridobili 43.101 tono bakra ali 1.903 tone manj kot v februarju. Povpraševanie po rdeči kovini se nenehno vzpenja, zaradi tega se vzporedno z njim praznijo zaloge: tako so se meseca marca zmanjšale zaloge čiščenega bakra kar za 22.497 ton in znašajo zdaj le še 339.754 ton (gre seveda za svetovne zaloge). Zlasti so se skrčile londonske zaloge (namreč za 1.275 ton), v katerih je samo še 5.975 tor: kovine. Tečaj svinca, in cinka je rahlo popustil, kar pripisujejo strokovnjaki napovedi o bližnji prodaji teh kovin iz a-meriških zalog presežkov. Predsednik neke važne kanadske družbe za svinec in cink je izrazil mnenje, da se bo tečaj o-bema kovinama proti koncu leta uravnovesil. VLAKNA Tečaj bombaža se ni bistveno spremenil v primeri s kvo-tacijami prejšnjega tedna, saj se je komaj opazno dvignil, to velja za newyorški trg in za trg v Sao Paulu, kajti drugod se sploh ni premaknil. Poraba tega vlakna se je v zadnjem času v Združenih ameriških državah nekoliko povečala; tako je v prvih 35 tednih te sezone znašala 6,191.000 bal proti 5 milijonom 610.000 bal v ustrezajočem razdobju prejšnje sezone. ŽIVILA VALUTE V MILANU 20.4.65 27.4.65 Amer. dolar 623,50 623,50 Kanad. dolar 573,— 573,— Nem. marka 157,— 156,95 Francoski fr. 127,32 127,20 Švicarski fr. 143,65 143,40 Avstrijski šil. 24,165 24,155 Avstral. funt 1379,50 1380,— Egipt, funt 787,50 787,50 Funt št., pap. 1745,— 1745,50 F unt št. zlat 6300,— 6300 — Napoleon 6100 — 6190,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (109) — Trst drobni — debeli — BANKOVCI V CURIHTJ 27. aprila 1956 ZDA (1 dolar) Anglija (1 funt št.) Francija (100 n. fr.) Iteiija (100 lir) Avstrija (100 šil.) CSSR (100 kr.) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b. fr.) Švedska (100 kr.) Nizozemska (100 gol d.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,31 12,— 87,75 0,6920 16,70 13,- 108,25 8,60 83,50 119,75 7,10 1.55 5,60 0,55 9.55 Kava se je na newyorški živilski borzi pocenila. Na ameriškem kmetijskem ministrstvu računajo, da bo znašal letos svetovni pridelek kave 52,3 milijona vreč, od tega bo 37,3 vreč namenjenih izvozu. V minuli sezoni pa so na vsem svetu pridelali 68,2 milijona vreč, od ie-ga je bilo 54,2 mil. vreč namenjenih izvozu. Letošnji pridelek je torej znatno nižji in ne bo pokril svetovne potrebe po tem živilu, vendar bodo to nadoknadili z zalogami, ki so zlasti v Braziliji res velike. Tečaj sladkorja je tako v Londonu kakor v New Yorku spet rahlo napredoval. Po uradnih vesteh naj bi znašal 1. maja kubanski pridelek sladkorja 5,100.000 ton, končni pridelek pa bo menda dosegel 6 mil. ton. Na Kubi računajo. da bodo leta 1970 pridelali že 10 milijonov ton sladkorja. ŽITARICE Na vseh trgih z žitaricami je bila kupčijska dejavnost pretekli teden razmeroma precej živahna, vendar so tečaji neredno nihali, pokazala se je jasna težnja navzdol. Operaterji so z zadovoljstvom sprejeli vest o podaljšanju veljavnost-nega roka mednarodnega sporazuma za pšenico. (I.W.A.) — ki ga je odobrila tudi Sovjetska zveza, do 31. julija 1966. V začetku aprila so imeli Američani v zalogah .113 milijonov ton pšenice in krmnih žitaric, to pomeni 13 odsto manj kot v istem času lanskega leta. do 410, II. 340—370, krave I. 370—400, II. 320—340, suhi prašiči 340—350, neodstavljeni prašiči 510—530, jagnjeta in koze 780—830, ovce 220—250 lir kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2300—2500, II. reza 2200 do 2400, III. reza 2100—2300, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2000—2100, II. reza 2000—2200, slama v balah 1150—1200, sestavljena krma za krave mlekarice 5900—6300, krma za prašiče in svinje 6100—6400, koruzne krmne pogače 5800—5900, krmne pogače iz pese 4400 do 4600, koncentrirana krma Za govejo živimo 6400—6700, za prašiče 9100—9400 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 660—720, Barbera 13 stop. 930—980, Oltrepo pave-se 10-11 stop. 660—720, manto-vansko rdeče vino 9-10 stop. 610 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 720—790, Soave belo 9-11 stop. 670—810, Raboso 10 stop. 595—615, Merlot 10-12 stopinj 605—705, Reggiano 9-10 stop. 610—630, modensko vino 11 stop. 610—670, belo vino iz Romagne 10 stop. 550—580, rdeče 10 stop. 550-580, toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420 do 470 steklenica, navadna toskanska vina 10-11 stop. 610 do 660, Aretino belo 10 stop. 590 do 610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 580—600, rdeče 9-10 stop. 610—630, Sansevero belo 10-11 stop. 565—615, belo vino iz Sardinije 12 stop. 565—585, rdeče 13-15 stop. 605—645 lir za stop/ stot. OLJE IMPERIA. Oljčno olje extra 750—810. fino oljčno olje 660 do 700, navadno oljčno olje 550 do 580, oljčno olje vrste «lam-pante» 525—530, retificirano oljčno olje 495—495 lir za kg. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg ocarinjene kave: IBC 1200 do 1220, Santos extra 1470—1490, Santos Fancy 1500—1520, Per-nambuco 1370—1390, Ekvador extra sup. 1400—1420, Venezuela 1480—1500, Peru naravna 1420—1440, Gvatemala 1510 do 1530, Honduras naravna 1400 do 1420, Haiti 1420—1440, Portoriko 1540—1560, Kamerun 1190—1210. Kongo naravna 3B 1180—1200, Slonokoščena obala 1200—1220, Kenija 1520—1540, Java 1380—1400, Malezija 1250 do 1260, Sananj 1480—1510, Kolumbija 1500—1520 lir za kg. ŽITARICE LODI. Fina domača mehka pšenica 7350—7600, dobra mer-kantile 7150—7250, fina trda domača pšenica 9750—10.250, mer-kantile 8600—8950, fina domača koruza 6400—6650, navadna 4750—4850, uvožena koruza 4400 do 4500; r.eoluščen riž Arborio 7100—7900, Vialone 8300—8600, Carnaroli 8100—8400, Vercelli 6700—7400, R.B. 7100—7900, Riz-zotto 7000—7300, Maratelli 7500 do 7900; oluščen riž Arborio 14 tisoč 400 do 14.600, Vialone 17 tisoč 700 do 18.200, Carnaroli 17.300—17.900, Vercelli 14.200 do 14.500, R.B. 13.900—14.800, Riz-zotto 13.200—13.600; uvožen ječmen 4350—4400, uvožen oves 4500—4550, uvoženo proso 4400 do 4550— pšenična moka tipa «00» 10.200—11.500, tipa «0» 9700 do 9900, tipa «1» 9200—9400, koruzna moka 6200—6300 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 930 do 950, uvoženo maslo 930—950, lombardsko maslo 890—900, e-milijsko maslo 880—890; sir gra-na proizv. 1962 1370—1400, -uo-izv. 1963 1190—1230, proizv. 1904 1000—1050, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 830—870, uležan (od 30—60 dni) 880—910, sbrinz svež 730—760. uležan 820—860, Emmenthal svež 790—800, uležan 850—870, orig. švicarski Emmenthal 1020—i070, avstrijski 830—840, francoski 850—860, provolone svež 740—760, uležan lanski vrhunec v proizvodnji jekla Japonci se oglašajo tudi na tem področju Svetovna proizvodnja surovega jekla napreduje. V lanskem letu je, izvzemši proizvodnjo Kitajske, dosegla 420 milijonov ton, kar predstavlja rekorden dosežek in napredek 45 mil. ton ali 12 odsto v primeri s prejšnjim letom. Na prvi videz je zlasti napredovala v Združenih ameriških državah, kjer se je povzpela od 109,2 (leta 1963) do 126,8 mil. ton po 902 kg. V resnici pa je najbolj narasla japonska jeklarska proizvodnja, ki se je dvignila na rekordno višino 39,8 mil. ton, kar pomeni 8,3 mil. ton več kot leto poprej. Proizvodnja surovega jekla se je lani povečala malodane v vseh državah proizvajalkah, kot je razvidno tudi iz spodnje razpredelnice, zato je povsem upravičeno vsesplošno zadovoljstvo strokovnjakov, industrij cev in operaterjev. Na dru"1 strani pa ne pri- PROIZVODNJA SUROVEGA JEKLA V LETIH 1963 IN 1964 (v milijonih ton) manjukuje perečih problemov, ki so tesno povezani z izrednim napredkom jeklarske proizvodnje. Tako so glede bodočega razvoja jeklarske industrije zaskrbljeni predvsem Američani. V njihovih železarnah so namreč že zelo blizu popolnega iz-koriščenja zmogljivosti zaradi nenehnega in čedalje večjega dotoka naročil. V železarskih krogih Evrope, pa se borijo s kočljivim vprašanjem cen. Evropska jeklarska proizvodnja je lani znatno napredovala, _ vendar to ni prišlo do tolikšnega izraza zaradi upadanja cen tako na notranjih kakor na zunanjih trgih — cene jekla so bile lani tu pa tam celo le rahlo višje od tovarniških. Ta pojav, ki so ga mestoma zabeležili tudi že v preteklih letih, pripisujejo v prvi vrsti konkurenci novonastalih železarn kakor tudi neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem. DRŽAVE 1963 1964 Razlika v % Združene ameriške države 109,2 126,8 + 16,1 Sovjetska zveza 80,1 84,7 4- 5,6 Japonska 31,5 39,8 *r 26,3 Zahodna Nemčija 31,5 37,3 + 18,2 Velika Britanija 22,4 26,2 -T-14,5 Francija 17,6 19,8 + 12,7 Italija 10,1 9,8 — 3,7 Kanada 8,0 8,9 -5-11,2 Belgija 7,6 8,7 + 15,9 Luksemburg 4,0 4,6 -r 13,1 Nizozemska 2,3 2,6 -r-13,0 Opomba: proizvodnja jekla v ZDA je izražena v tonah po 907 kg, angleška pa v tonah po 1.018 kg. 770—780, italico svež 580—620, uležan 660—710, crescenza svež 430—470, uležan 530—600, gorgonzola svež 450—460, uležan 680—710, taleggio svež 460—490, uležan 620—650 lir za kg. Ameriške zlate zaloge se krčijo Pred štirinajstimi dnevi so se ameriške zaloge zlata precej skrčile, pretekli teden pa niso zabeležili v tem pogledu bistvene spremembe. Tako ie bilo pred tednom dni v ameriških zalogah za 14.413 milijonov dolarjev zlata, kar pomeni najmanj v zadnjih 27 letih. Letos so se znižale ameriške zaloge za 975 milijonov dolarjev proti 125 milijonom v vsem letu 1964 in 465 mil. leta 1963. Kakor znano, je uradni tečaj zlata v Ameriki 35 dolarjev za unčo. CENE ZLATA NA PROSTIH TRGIH Najnovejše cene finega zlata, izražene v dolarjih za unčo so na prostih svetovnih trgih naslednje (v oklepaju cene pred štirinajstimi dnevi: Bejrut 35,38 (35,33), Ziirich 35,12 (35,17), Pariz 35,22 (35,26), Hong Kong 39,77 (40,17). Gornja razpredelnica jasno kaže, da se je lani jeklarska proizvodnja povečala v vseh najvažnejših državah proizvo-jalkah, v državah članicah Evropske skupnosti za premog in jeklo se je dvignil^ za 13,1 odsto, in sicer od 73,2 na 82,8 mil. ton. Medtem ko se je drugod povzpela, je v Italiji nazadovala za 3,7 odsto (od 10,1 na 9,8 mil. ton). Med nekaterimi državami izmed tistih, ki jih nismo navedli, je jeklarska proizvodnja v lanskem letu napredovala: na Poljskem za 7,1 odsto (8,5 mil. ton), na Češkoslovaškem za 10,2 odsto (od 7,6 na 8,3 mil. ton), v Avstriji se je dvignila od 2,9 na 3,2 mil. ton in v Jugoslaviji od 1,6 na 1,7 mil. ton. GIBANJE CEN JEKLA V zadnjem času, posebno še po zaključku pristaniške stavke v atlantskih pristaniščih Združenih ameriških držav se je na evropskem trgu znatno povečalo povpraševanje po a-meriškem jeklu. Kupčije z jeklom, kakor tudi z drugimi ameriškimi železarskimi izdelki so torej med Američani in Evropejci zelo živahne, tečaji pa so še kar trdni. Največ zanimanja je za merkantilno jeklo in za pločevino. Ameriško jeklo mer-kantil je te dni stalo 93 dolarjev za tono netto fob Antwer-pen, koluti za armiran beton 82 dolarjev, bodeča žica 83 dolarjev, navadni profilati 84 dolarjev, profilati angleškega tipa 89 in ameriškega 92 dolarjev, mehanična žica okrog 93 dolarjev, tanki valjanci mrzlega liva 112 do 115 dolarjev in težka pločevina 98 dolarjev netto. PROIZVODNJA PREMOGA IN JEKLA NAPREDUJE Po zadnjih podatkih Evropske skupnosti za premog in jeklo so meseca marca v državah EGS pridobili 20,484.000 ton premoga (lani 18,700.000). Samo na Holandskem ni proizvodnja napredovala. Proizvodnja surovega jekla je v marcu dosegla 7,656.000 ton; v prvih treh mesecih tega leta je proizvodnja surovega jekla dosegla 21.745.000 ton (lani 20,151.000 ton). V tem pogledu so zlasti napredovali Nizozemci (za 17,3 odsto) in Italijani (za 15,2 odsto). Notranja trgovina z jeklom med državami EGS je dosegla 12,500.000 ton, povečan je bil tudi izvoz. TRG S STARIM ŽELEZOM Na evropskem trgu z železarskimi odpadki niso zabeležili v zadnjih mesecih nobene bistvene spremembe tako glede težnje povpraševanja kot tudi glede gibanja tečajev. Po končani stavki pristaniščnikov v Združenih državah se je povečal dotok naročil in s tem evropski izvoz. To je privedlo do utrditve cen. Composite priče se je nekoliko podražil, zdaj stane 37,17 dolarja za tono. fcftniti KMEČKE ZVEZE Ne pozabimo na pomladno škropljenje V maju navalijo vsi škodljivci Konec aprila in v prvi polo- j na razgrnjenih plahtah in vici maja drevje odcvete. Tedaj ognju uničimo. Če še ™ Več strojev v italijanskem kmetijstvu Mehanizacija v italijanskem kmetijstvu si čedalje bolj utira pot v splošno korist kmetijske proizvodnje. V lanskem letu se je število vseh kmetijskih strojev v Italiji povečalo za 17 odsto v primeri z letom 1963, saj se je povzpelo od 91.741 do 107 tisoč 370. Navajamo podrobnejše podatke o porastu števila posameznih kmetijskih strojev lani. Poljskih traktorjev domače proizvodnje so našteli 34 tisoč 542 ali 12,9 odsto več kot leto poprej (31.481), uvoženih traktorjev 8.043, 7,1 odsto več (7.510), vsega torej 42.585 traktorjev ali 9,2 odsto več (38 tisoč 991); nadalje 2.799 mlatil-nih in kosilr.ih strojev, 2,7 odsto več (2.726), 11.639 motornih kopalnikov, 74,3 odsto več (6 tisoč 678), 31.694 motornih kosilnic, 16,9 odsto več (27.126), 15 tisoč 967 obdelovalnih strojev (motokultivatorjev, kakor jih imenujejo tržaški kmetje), 11,9 odsto več (14.264) in 2.686 drugih poljedelskih strojev, 37,3 odsto več (1.956). Lani so v Italiji pridelali manj olja Po najnovejših podatkih o-srednjega statističnega urada v Rimu so Italijani pridelali v lanskem letu naslednje količine nekaterih kmetijskih proizvodov: 1.570.000 stotov korenja (2,9 odsto več kakor 1. 1963) na površini 6530 hektarov; 1 milijon 34.000 q repe (2,2 odsto več) na 5590 ha; 601.600 q pese (1,8 odsto več) na 3240 ha; 2 milijona 973.000 q koromača (1,4 odsto več) na 13.660 ha; 1,076.000 q zelene (5,1 odsto več) na 4880 ha; 6,845.000 q cvetač (2,2 odsto več) na 36.820 ha. Pridelek oliv je nanesel okrog 18 milijonov stotov ali 37,1 odsto manj kakor prejšnje leto Oljčnega olja, pridobljenega iz kakih 17,7 mil. stotov oliv, pa so proizvedli 2,9 milijona stotov, kar pomeni kar 46,1 odsto manj kot leto poprej. ..GOSPODARST VO“ Izhaja tedensko • Uredništvo in LANI VEČ TUJE OBUTVE V AVSTRIJO Zaradi sprostitve uvoza obutve v Avstrijo se je v lanskem letu avstrijski uvoz obutve močno povečal. Povzpel se je do 1,012.754 parov v vrednosti 108 milijonov šilingov, kar pomeni, da je bil za 41 odsto večji od predlanskega (723.665 parov vrednosti 76 mil. šilingov). začnemo s prvim spomladanskim škropljenjem. Mesec maj je najvažnejši mesec letnega škropljenja sadnega drevja. Za časa cvetenja in neposredno po cvetenju se pojavljajo škodljivci in bolezni, ki na razne načine škodujejo sadnemu drevju. V mesecu maju najhuje napadajo razne gosenice, zlasti glogovega belina, zlatice in gobavca. Večkrat bomo našli na vejah cele kupe raznih gosenic. Med cvetjem in listjem najdemo gosenice oziroma črve raznih sadnih moljev. Na listju najdemo gosenice uedice. Po cvetju se pasejo razni hroščki, ki uničujejo cvetje in grizejo listje. Gosenica pedica pregrizne mlade poganjke in plodove zlasti pri češnjah, čisto male zlatozelene ali bakrenozlate rilčkarje najdemo na slivah in jabolkih. Na hruškah opažamo listje zvito v cigare, kar dela zlatozeleni rilčkar. Najdemo tudi mnogo plodov, ki so napika-ni ali izvrtani po češpljevi osici. Na vrhovih vej opažamo zapredke, v katerih so rumenkasti črvi jabolčnega molja, ki posebno napada jabolka in slive, že za časa cvetenja in potem še spomladi in poleti se pojavljajo na jabolkih, hruškah, slivah, češnjah, breskvah, ribezu in drugem sadju listne uši. V posameznih letih se pojavlja v mesecu maju majski hrošč, ki se rad loti sadja, posebno češenj. Poleg navedenih škodljivcev se v tem času pojavljajo razne glivične bolezni. Na enoletnih jabolčnih poganjkih, se opažajo sivkastobele jabolčne plesni, na breskvah kodravost listja, na kosmuljah, in sicer na plodovih in listju plesen. Na plodovih posameznega sadja opažamo začetek gnilobe, monilije. Ta napada tudi vrhove vejic in povzroča, da ovene cvetje in listje. Na listju in na plodovih pri hruškah se pojavljajo črne lise fuzikladija. Ta povzroča krastavost plodov in pokanje lubja. Posamezni plodovi češpelj in sliv naglo rastejo, ker jih je napadla - glivična bolezen »rožičenje sliv ali češpelj». Na listju breskev, češenj. višenj in sliv se pojavljajo rjave lise, ki so rdeče obrobljene, kar povzroča luknjičavost listja; zaradi, te bolezni listje prezgodaj od-1 pade. Iz tega je razvidno, da je nujno potrebno opraviti prvo, poletno škropljenje sadnega drevja takoj, ko je drevo ode velo. Pri tem pa ni potrebno čakati, da odcvete prav zadnji cvet. Ker imamo opravka s škodljivci in z boleznimi, uporabimo po možnosti takozvana kombinirana sredstva, in sicer bordo-ško ali kalifornijsko brozgo, kateri dodamo primerne arzenske preparate. Imamo že pripravljena taka kombinirana creistva, ki jih proizvajajo razne tovarne, kot npr. nosprazen ali nos-prašit. Lahko bi posebej škropili proti boleznim z bordoško ali kalifornijsko brozgo in posebej proti škodljivcem, ki grizejo zelene dele rastline. Proti takim škodljivcem uporabljamo navadno preparate arzena, nikotinske preparate a’i piretrin-ske preparate. Vendar je naj-praktičnejše in najenostavnejše. da uporabljamo kombinirano škropivo s katerim zatiramo bolezni in škodljivce obenem. Napad listnih uši je lahko v mesecu maju zelo močan. Zato je potrebno to nadlogo v sadjarstvu takoi zatreti. Napad listnih uši se ponavlja tekom cele vegetacije, zato je treba uši večkrat zatirati prvenstveno z nikotinskimi preparati. Razen omenjenega kemijskega zatiranja bo treba uporabljati tudi mehanični način zatiranja škodljivcev. V ta namen bo treba storiti naslednje: Zjutraj razgrnemo pod drevesnimi krošnjami plahte in nato potresemo drevje. Tako stresemo raznovrstni otrpli mrčes z dreves, da tako ujamemo nismo postavili na deblih lepljive pasove, je dobro, da jih čimprej namestimo. Na ta način preprečimo dostop na drevesne vrhove raznim gosenicam, mravljam in drugim škodljivcem. Vse plodove, ki so napadeni ali ki gnijejo, kakor tudi vse odpadle plodove, moramo pobirati in sežigali ali globoko zakopati. Zapredke moljev na jabolkih in slivah, ki se nahajajo na vrhovih vej, moramo odrezati in sežgati. (A. Fl.: Oskrbovanje sadnega drevja) Ali nam še grozi zmrzal? Proti koncu aprila in prve dni maja se kmetje vsako leto bojijo slane in zmrzali. Letos se zdi, da je nevarnost toliko večja, saj smo še pred nekaj dnevi v neposredni tržaški okolici dobili sneg. Tiste dni je snežilo v obširnih predelih zgornje Italije in Slovenijo je kar pobelilo. V marcu je bilo razmeroma vroče vreme, tako je tudi trta precej naglo pognala. V Bregu (to je na morski strani naše dežele) je sadje razmeroma zgodaj pričelo cveteti. K sreči ga mraz ni poškodoval, čeprav je morda cvetje nekoliko zadržal. Po vrtovih se noznaio posledice hladnega vremena, ker se zelenjava še posebno na Krasu ne razvija, kakor bi si kmetje in vrtnarji želeli. Kmet in vrtnar v maju NA NJIVI: Sejemo fižol, koruzo in druge rastline. Okopavati moramo krompir, ki je sicer letos zelo zaostal, da se bo pravilno razvijal. Ne smemo nikdar pozabiti, da krompir laže prenaša sušo kot pomanjkanje zraka. Krompir potrebuje zračno zemljo. V tem mesecu opravimo urvo košnjo detelje. V VINOGRADU: V vinogradih — posebno v obmorskem pasu, se bomo morali kmalu spoprijeti S peronosporo. Paziti moramo na pojav slane. Najboljše uspehe zoper slano so dosegli s škropljenjem z borak-som. SADNO DREVJE: Moramo slediti razvoju bolezni in škodljivcem, da se jim bomo pravočasno postavili po robu. Na mladih drevesih bomo vestno pincirali mlade poganjke na deblu. Pinciranje ima veliko važnost za skladen razvoj debla in krone, zato mora biti o-pravljeno pravilno in ob pravem času. (Na drugem mestu opozarjamo na spomladansko škropljenje). VRT: Vse vrtnine sejemo na prosto. Zemlja mora biti dobro pognojena in pripravljena. Zalivamo zjutraj, dokler so noči še hladne. Okopavati moramo, da se na lehah ne razvija plevel in da bo zemlja zračna. Zatirati moramo vrtne škodljivce. Novi predpisi o žganjekuhi Predpisi novega zakona z zakona z dne 12. februarja 1965 (št. 162) določajo, da morajo tisti vinogradniki, ki kuhajo žganje iz lastnih tropin in ne nabavljajo tropin drugod, voditi natančno evidenco o količini pridobljenega žganja. To pomeni, da si morajo sproti zapisovati količino žganja. Nasvet izkušenega sadjarja Raztopi 1 kg žvepleno kislega amonijaka v 100 litrih vode. Poškropi po mrčesu napadeno drevje. Mladi drevesni poganjki nato zgubijo okus po sladkem ter postanejo zoprno kisli in za mrčes neužitni; zaradi pomanjkanja hrane mrčes popada z drevesa. Vreme in letina 5: v kmečkih pregovorih Veliki traven (maj) Odreži mladiko robide prve dni maja, ta robida se več ne poraja. češnje in druga drevesa so polna mrčesa. Brinjevo vejo zažgi, mrčesa na drevesu več ni. It l J E K A . Jugoslavija Za Časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolmije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga-tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. Cene mlečnih izdelkov za Italijo Gospodarska komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je določila uvozne cene mlečnih izdelkov za Italijo v sezoni 1965- 1966. Nove cene Proizvodi navajamo V spodnji razpredelnici, in sicer so v prvem stolpcu izražene v nemških markah, a v drugem v lirah, dočim so označene v tretjem stolpcu cene iz sezone 1964-1965; veljajo za 100 kg blaga. Sirotka iz mleka v prahu Mleko v prahu Posneto mleko v prahu Koncentrirano mleko brez sladkorja Koncentrirano s sladkorjem Parmezan Emmenthal Gouda St. Paulin Camembert Svež sir Sirnina Maslo Cheddar Tilsit uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega , _ _ ... , (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6 splošnem nekoliko nižje od lan- nemških markah V lirah Sez. 64-65 (v lirah) 106,4 16.659 16.569 396,80 62.000 63.050 214.40 33.500 34.181 257,20 43.000 45.937 352,— 55.000 56.350 589,94 92.163 92.163 440,— 68.750 68.750 464,— 72.500 73.663 454,40 71.000 72.063 457,23 71.442 71.263 457,23 71.442 71.263 200.84 31.381 31.381 647.84 101.225 101.225 305.04 47.663 47.663 446.— 72.500 73.663 Iz gornje razpredelnice lahko razberemo, da so nove cene v skih. Nekaterim izdelkom so ostale povsem nedotaknjene, le svežemu siru in siru Camembert so poskočile. SPL0SNA PLOVBA PIRAN Z VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA JADRAN — ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 • TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.