181. številka. Ljubljana, v četrtek 9. avgusta. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan «ve*»r, iiimH nedelje in prazniko, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta Četrt leta 4 gld., sa jeden mm* 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 ki. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taja dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ob na ni la plačuje ae od Cetiriatopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tialta. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in upravniltvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Dpravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu. (Konec.) Okolu poln dveh zbrali so se skupsčinarji na vrtu Tučkove gostilne k skupnemu obedu, katerega se je udeležilo čez 250 oaeb. Žal, da je bil vrt premajhen za veliko množino gostov in so valed tega ostali akupščinarji morali oditi v druge gostilne. Tučkov vrt bil je tem svečanim povodom ukusno dekoriran ter je bil prirejen oder za mestno godbo, ki je pri obedu prav marljivo in v občno zadovolj-nost koncertovala. Ko so se gostje nekoliko okrepčati, spregovoril je prvomestnik družbe gospod Tomo Zupan. Skoro nekako opravičena, rekel je govornik, dozdevala se je marsikateremu domoljubu bojazen, da dobro dolenjsko ljudstvo ostane v zatišji; toda ta bojazen bila je, bvala Bogu, neopravičena, pred kratkim zdrtala je po teb lepih pokrajinah železnica, ki bode gotovo pospeševala blagostanje dolenjske strani. In to je veledušni dar Njega Veličanstva cesarja, ki do vseh narodov v širni državi goji jednako ljubezen ter se je milostivo ozrl tudi na prijazno Dolenjsko. Prvomestnik napije preevitlemu cesarju, kličoč mu trikrat: „SlavaI■ Zbrani goBtje zaklicali so trikrat navdušeno „Slava" presvitlemu cesarju, ob bregu Krke zagrmeli so topiči, godba pa je svirala cesarsko himno, katero so navzoči atoje poslušali. Župan Novomeški gospod P e r k o izrazil je svojo radost, da so se članovi prekoristne nase Šolske družbe k glavni skupščini zbrali letos v Novem mestu ter jih v imenu mestne občine prisrčno pozdravlja. Družba, v kateri so zbrani vsi stanovi in v kateri nt radost vsakega pravega domoljuba vlada najlepša ■loga, je neizmerne važnosti za Slovenstvo; ona je deci naši, kateri posebno ob periferijah preti nevarnost potujčenja, skrbna mati, ki jim varuje vero in narodnost slovensko. Kakor doslej, delajmo složno tudi odsihdob (dobro-klioi). Govornik napije družbi av. Cirila in Metoda, Želeč, naj se tudi v prihodnje čvrsto razvija. Bog jo živi! Gromoviti živio-klici pričali so, da je govornik navzočim iz srca govoril. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, anglefiki spisala Ouida.) I. (Dalje) Voz, kateri je bila naročila, je dala izpreči, naložila polena na ogenj v kaminu in skoro jej je bilo žal, da je sklenila tod prezimiti. Pogrešala je svoje „bibelots" iu tiBte živahnosti barv, po kateri se je odlikoval njen dom, podoben staremu emajlu Stanovala je v najlepših sobah hotela, v kateri se je premenila palača kralja Murata; v vsakem kotiču, na vsakem oknu so stale cvetice, katerih dobiš v Florenci za nekoliko frankov toliko, kolikor drugod komaj za toliko napoleondorjev. Ali pohištvo tudi najfinejšega hotela je vedno nekako prostaško, kakor da je ponosno na to, da je neukusno. Lady Hilda je sovražila to prostaško Bijajnost njene sobe. Barve so bile preživahne, proste. Sedela je na naslonjaču, ki je bil tako nov in neukusen, da je nehote zamižala, smo da ne vidi teh grdih rečij. Jela je čitati piana svojih prijateljic, čudeč se, da jej še vedno pišejo. Potem je vzela v roke neki Zolov roman, pa ga kmalu nezadovoljna vrgla na stran in sačela premišljati, bili ne šla v Alžir — zdrav- V lepem hrvatskem govoru slikal je kot tretji govornik gospod pl. S I a d o v i ć , lekarnar v Novem mestu, narodne naše težnje. Mali narod smo Slovenci, ali veljava narodov ne sme se meriti po veličini, nego po značaju; narod slovenski je dober in blag, žal, da se ne more razvijati tako kakor bi zaslužil, ker se mu je še boriti za naravne svoje pravice, za jezik svoj. „Malo nas je, al1 smo ljudi!" poje hrvatski pesnik Kukuljević; res, narod naš je malen, ali pokažimo, da smo ljudje, da smo možje, kedar je braniti narod in njega pravice. Tužni Kurotan je krvaveča rana na narodnem telesu, to rano treba je ozdraviti, radikalno ozdraviti; to je sveta naša zadača, katere zanemariti ne moremo in ne smemo. Vsaka popustljivost bila bi osodepolua. Govornik konečno v imenu narodnega meščanstva protestuje proti nazorom, izraženim v Novomeškem lokalnem listu glede slovenskih napisov v Ljubljani. Slovenec mora biti gospodar v svoji hiši I Govoru sledilo je burno odobravanje. Meščan kranjski gospod O m e r z a izrekel je družbinemu odboru zahvalo za trudapolno njegovo delovanje. Burni živio klici so pričali, da skupsčinarji popolnem odobrujejo odborovo delovanje. Občno pozornost in navdušeno odobravanje vzbudil je govor gospoda prof. dr. M e d v e d a iz Maribora. Govornik izroča najprej pozdrav štajerskih Slovencev, ki mislijo in čutijo z vami (burni živio-klici). Dva zavoda imamo Slovenci, na katera smo posebno ponosni, družbo av. Mohorja, kateri jednake ne premore nijeden narod v drŽavi, in družbo sv. Cirila in Metoda, katera tako nadepolno procvita in katera, ako se bode tudi v prihodnje tako lepo razvijala, kakor doslej, bode imela v 25 letih vsaj 50 000 članov. To pa z veselo nado navdaja tudi izvenkranjske Slovence, katerim v podporo je v prvi vrsti namenjena naša šolska družba. Saj Slovenci na Kranjskem živite v raju (smeh) ter ste labko zadovoljni; drugače pa je na Štajerskem in drugod po Slovenskem, ali zadovoljni smo tudi mi, ker vršimo našo dolžnost kot Slovenci. Po trdem boju mora biti zmaga naša, ker smo jedini (Klici: „živili štajerski Slovenci!"). Govornik dvigne čašo z navdušenim niki so jej namreč rekli, da Pariška zima ni dobra za njena prsa. Zadrževalo jo je samo to, da v Alžiru ni sledu umetnosti, v tem, ko je Florenca prepolna starih in novodobnih umetnin — a v kolikor more posvetna dama resno misliti o čem drugem razen o oblekah in tekmovanju z drugimi damami, v toliko se je bila lady Hilda bavila z vsemi umetnostimi, sicer malomarno in površno ali z nekim razumevanjem, dasi je, postavši .femme comme il faut", storila kar mogoče, da se znebi razsodnosti, kolikor jej je je Bog dal. ČaBih pa se je vender primerilo, da Mr. Wortba ni zmatrala za Jehovo in društva za alfo in omego človeškega življenja. V Alžir pojdeno ali pa v Rim — je govorila sama s seboj. Deževalo je neusmiljeno, da se niso videli niti mostovi onstran reke. Sedela je na groznem naslonjaču; zastori so bili rudeči kakor kri, knjige dolgočasne. Pri zajutreku ho jej dali strašno juho in ravnokar je bila izvedela, da pride in ee nastani v istem hotelu, kjer ona prebiva, njena se stric na grofica Caviare, s katero se ni nikdar dobro razumela in ki si je vedno pri njej denar izposoje-vala. Kaj čuda, da je kanila odpotovati is Florence tako naglo, kakor je bila prispela. Odbila je četrta ura. Prišlo jej je na misel, da sporoči antikvarjem, naj jej pošljejo kaj oa ogled klicem: Procvitaj, rasti in delaj, slavna naša družba, delaj za vero, za dom, za cesarja! Deželni poslanec gospod Luka S v e t e c izreka srčno zahvalo za prijazni vzprejem, v prvi vrsti narodnemu gospodu županu Novomeškemu, načelniku Novomeške podružnice gospodu Krajcu in vnem, ki so družbi priredili tako veličasten vzprejem. Gospod Ivan Hribar izraža svoje veselje, da so pri skupščini tako častno zastopani tndi bratje zunaj krono* vine kranjske; prihiteli so v našo Bredo bratje iz Koroške, ki bijejo hude boje za narodne svoje pravice, prišli so zastopniki iz kršoega Primorja, ki stoje kot skala na narodnem braniku, prišli so zavedni narodni bojevniki iz Štajerske in Istre; vsem tem napije govornik ter jim kliče iz srca: Bog vas živi! Gospod Pankracij Gregorec, kaplan iz Trbovelj, omenja lepih prvomeBtnikovih besed, naj bi tajali led narodne mlačnosti, pod katerim je zmrznilo že marsikatero slovensko srce. Širše so bile nekoč meje slovenske, ali ledu, ki brije od severa, umikali smo se kličoč našim bratom „morituri vos Balutaot!" Hvala Bogu, danes položni naš ni več tako obupen in radostnim srcem vam kličemo iz zelene Štajerske aresurecturi vos salntant" — k narodnemu življenju se probujajoči vas pozdravljamo t (Burni živio-klici). Neomahljivo in vztrajno delati hočemo tudi v prihodnje, taliti hočemo led, ki nas še obdaja; per aspera ad astra. „Naprej zastava slave!" (Burno odobravanje io gromoviti živio-klici.) Poslanec gosp. prof. Šuklje naglašal je v svojem govoru, da slovenski narod, če tudi počasi, vender stalno napreduje; dobro razmerje, v katerem smo zadnje desetletje živeli in deloma še živimo z merodajnimi faktorji, je temu brez dvojbe mnogo pripomoglo (klici: ali je to propaganda za koalicijo?). Da, koalicija je coklja na levičarskem vozu, da ne dirja tako, kakor si nasprotniki naši žele. Govornik skuša zagovarjati Dunajsko svojo politiko, ali brezuspešno, občinstvo ugovarja mu tako živahno, da pač ni moglo biti nikake dvojbe, da meBto ni bilo srečno izbrana za take politične ekspektoracije. Sinovi iste matere — končal je govornik — oddaljujemo se drug od druzega, in tembolj nas mora — da si s Čim čas krati. Prav ko je hotela pozvoniti, vstopi sluga 8 karto. — Vzprej«*ma-Ii milostna gospa? vprašal je bojazljivo. Njeni posli so vedeli, kako težko jej je ugoditi. Ako so jo poslušali, je svojo željo prej premenila, kakor jej je bilo mogoče ugoditi — a če se je kdo predrznil in je ni poslušal, vzkipela je v njej kri Clairvauxov, v kateri je bilo francoske, normanske in ruske primesi. Pogledala je na karto. Morda je kak antikvar. Na karti je čitala „Duea della Rocca". Nekaj tre-notkov je premišljevala. Grozno dežuje, rekla je sama sebi in namignila z roko, naj obiskovalec vstopi. V desetih minutah ae je vsakogar naveličala, a če tako dežuje..... II. Lady Hilda je bila na videz brez strasti in hladna. Nihče se še misliti ni upal, da bi bila drugačna, kakor se je kazala. Mogoče, da se o njej ni nič govorilo prvič, ker je bila tako bogata, drugič, ker je imela odlične sorodnike, tretjič, ker so se je žene takisto bale, kakor so jo zavidale. Na vsak način je bilo njeno ime Čisto, brez madeža — jedina njena napaka, kakor je sodil marsikateri njenih čestilcev. Ker se je, ali, bolje rečeno, ker se je dala torej veseliti, da imamo vender Se jedno institucijo, kjer delujemo v slogi in jedinstvu (klici: brez koalicije), in to je družba sv. Cirila in Metoda, katero nam Bog naj čvrsto in krepko delavno ohrani! Nadalje nazdravljal je goap. dr. Poznik neumorno delavnemu družbinemu prvomestniku. Gosp. dr. Ivan Tavčar omenja, kako lep naroden praznik je vsakoletna glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda; to je prilika, katere se vsak Slovenec od Brca lahko veseli. Govornik spominja ee zaslug, katere si je narodno naše ženatvo steklo za razvoj naše šolske družbe, spominja se pa tudi drugega zaslužnega faktorja — naše duhovščine, ki zavzema v družbinem vodstvu odlično meBto. Prišli smo v metropolo dolenjsko, v mesto, ki ima le slovenske napise, a udeležilo se je skupščine toliko duhovščine, kakor še nikoli. In današnji dan nam je dokaz, da prav lahko izhajata duhovnik in posvetnjak, treba je le na obeb straneh nekoliko dobre volje. Govornik konečno mej burnimi živio-klici napije narodni duhovščini. Gospod A. GabršČek, urednik „Soče8 v Gorici, risal je v obširnem govoru težke narodne borbe primorskih Slovencev, kateri imajo tako Čvrsto oporo v družbi sv. Cirila in Metoda. Govornik spominja se zasnovatelja te prekoristne družbe, župnika Vrhovnika, in vse one odlične duhovščine, katera to družbo tako krepko podpira. Gospod prof dr. Marinko, zahvaljujoč Be dr. Tavčarju za njegovo na-pitnico slovenski duhovščini, izraža Željo, naj bi današnja lepa sloga ostala neskaljena tudi v prihodnje. Politiko, ki nas razdvaja, pustimo na stran, a v družbi sv. Cirila in Metoda naj bi vladala vselej danes očitovana čuvstva jedinosti in sloge 1 Konečno zahvati se gospod prvomestnik Tomo Zupan vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako sijajno zvršila, ter povabi navzočne k izletu na deželuo kmetijsko šolo na Grmu. Večina skup-ščiuarjev podala se je na Grm, kjer bo si pod prijaznim vodstvom gospoda ravnatelja Dolenca in učiteljev tamošnjega zavoda ogledali krasno ležeče poslopje ter razne naprave in nasade, drugi pa so se razkropili po mestu in okolici. Zvečer zbrali so se gostje pri koncertu na Brunnerjevem vrtu in le prehitro prišla je ura odhoda. Ob 9. uri odpeljal ]e posebni vlak veČino skupščioarjev, katerim ostane lepa narodna slavnost v trajnem prijetnem spominu. Konečno bodi še omenjeno, da je došlo skupščini blizu sto brzojavnih pozdravov od vseh krajev slovenske domovine in da bo ji sporočili svoje pozdrave tudi slovanski bratje na Češkem. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. avgusta. Celjsko vprašanje. Vprašanje o Celjskih paralelkah oziroma o ustanovitvi samostojne nižje gimnazije v Celju je še vedno predmet obširnim časnikarskim polemikam. Nemški nacijonalci se bore zoper to malenkost z neko nepopisno srditostjo in najnovejše glasilo teh vrlih Prusjakov „Deutsche Zeitungu se zaganja v nas, kakor blazna. Vztic temu je lahko konstato- vati, da se levičarji ne ustavljajo več slovenskim zahtevam. BNeue fr. Presne" je sicer sprožila miael, naj bi se samostojna slovenska nižja gimnazija usta novila v kakem drugem kraju na Spodnjem Štajerskem, ne v Celji a tega predloga ni nihče resno uva-ževal in pozabljen je že bil, ko se je oglasil „Grazer Volksblatt" s trditvijo, da Slovencem res ni treba nižje gimnazije ravno v Celji. Vrlo glasilo štajerskih konservativcev je a tem pokazalo, da mu kar nič ne ugajajo slovenske zahteve in da jih le podpira, ker se boji, da bi sicer slovenski poslanci rasbili koalicijo, ki je konservativcem še bolj pri Brci kakor levičarjem. — Tu naj tudi konstatujemo, da je posl. Suklje poslal „Neue freie Prease" popravek, v katerem izjavlja, da se na Metliškem shodu ni izrekel za to, naj se sploh kje na Štajerskem ustanovi slo venska nižia gimnazija, nego zahteval slovenskih pavalelk v Celji, eventuvaluo samostojne slovenske nižje gimnazije v Celji. Ukor nemškim nacijonalcem. Na Dunajskem vseučilišči sta se predvčerajšnjim vršili dve promociji sub auspiciis imperatoris. Kot zastopnik cesarjev je na ti promociji prišel doleuje-avstrijski namestnik grof KielmannBegg. I) -kan Brun nenmeister je govoril mej drugim o patrijotizmu in grof Kielmannsegg je porab 1 to priliko, da pove nemškim nacijonalcem nekoliko bridkih resnic. Obžaloval je, da je na vseučilišči mnogo dijakov, katerim nedostaje avstrijskega patrijotizma in ki to v svoji preširnosti in ker nimajo nikakib skušenj, očitno kažejo. To je zelo obžalovati, dasi to ni izvirno, ampak umetno ucepljeoo. Dotičniki bo zapeljani, a kadar bodo svojo domovino spoznali, jo bodo tudi ljubili. V tej prijazni obliki je ožigosal na mestnik nemškonacijonalno počenjanje in s tem silno razdražil prvake te stranke in njih glasila. Saj pa je tudi bridko, da nekaj dnij potem, ko je ,Pester L,oydB imenoval to stranko zadrugo vele-izdajalcev, jej javen funkcijonar očita nedoBtajanje patrijotizma. Poljaki, Mati jar i in Nemci Ogerski ministri se mude v Lvovu. Prišli so pogledat gališko deželuo razstavo in bili so iako prijazno, demonstrativno prijazno vzprejeti. Tudi Časopisi jih laskavo pozdravljajo In BDziennik Polski* se jim posebno goreče zahvaljuje, da so s svojim prihodom pokazali svojo naklonjenost. Potem pravi: Pričakovati je bilo, da pride na razstavo na tisoče Slovanov, a prišli bo samo nemški poslanci in ogerski ministri. Tu razočaranje, katero bo nam prizadeli sorodniki, prijaznost Nemcev in Madjarov, ostane Poljakom v spominu in kdo ve, če to ne bo še imelo politiških posled c, — Ta jeza poljskega lista je povsem umevna, saj je tudi res žalostno, da noben slovanski narod neče obiskati Lvovske razstave. To kaže, da Poljaki nimajo mej Slovani nobenega prijatelja. S svojo sebično, kukavno politika so uničili vse simpatije, kar so jih Slovani imeli zanje. Uprav smešno pa je zahtevati, naj jih pridejo Slovani poveličevat zato, ker podpirajo največje sovražnike Slovanov, Nemce in Madjare. Matljari in grof Kalnoky. Vzlic vsemu oficijoznemu zatrjevanju, da so Madjari in grof Kalnokv najboljši prijatelji, ne dvomi nihče, da je nasprotstvo mej Kalnokvjem in Madjari toliko, da se ne da premostiti. Madjari se na tihem pripravljajo na silovit naskok na grofa Katnokyja. Prilika za to bode v delegacijah. Kalnokv se je Madjarotn tako zameril, da ga hočejo za vsako ceno odstraniti. Ljubili ga niso nikdar in vedno proti njemu ruvali, ker je bil prepočasen in ni hotel na Balkanu storiti, kar so od njega zahtevati. Ko je pa Kalnokv sprevidel, da madjarski politiki na svojo pest v Sonji i u v Belem gradu spletkarijo, kako skušajo tam prouzročiti krizo, kako doma preganjajo Rumu ne in delajo državi sitnosti na zunaj, jel se je upirati madjarski preponderanci in madjarakemu uplivu na unanjo politiko. Ugodna prilika za to je bila cerkvenopolitičoa kriza. Kalnokv, je očitno deloval soper Wekerla, a bil je premagat. Sedaj ga hočejo Madjari izpodriniti, da spravijo, na njegovo mesto svojega moža, ki jim bo porok, da bo naša unanja politika madjarska. Madjarski katoliki in n^madjarske narodnosti na Ogerskem. Glasilo madjarskih katolikov „Magyar Allam* piše: Obsodba romunskih agitatorjev ni bila judi-eijelna nego politična. Celo leto je vlada mirno gledala, kako bo ae razširjali spisi glede rumun-skega vprašanja. Ca so bili ti spisi državi nevarni, potem so vladni organi zanemarili svojo dolžnost in naj ae kaznujejo. V resnici pa ni v teh spisih nič veleizdajskega, nič integriteti države nevarnega. Prizadevanje, premeniti ustavo, ne sega Čez dopuščene meje, kakor prizadevanje neodvisne stranke. Ćd zahtevajo Rumuni za del dežele, ki je bil več stoletij neodvisen, neko avtonomijo, tako to še ni greh. Obsojeni Rumuni so le to zakrivili, da jih je šovinistiško časopisje dolžilo izdajstva. Rumunske tožbe so v mnogih ozirih opravičene. Pametni del madjarskega naroda je za ravnopravnost Rumunov. Sedanja vlada tega ne bo nikdar storila, ker nima čutila pravičnosti. List priporoča pomiloščenje obsojenih Rumunov. — Tako Se ni doslej nikdar pisal madjarsk list in zato je opravičeno upanje, da se doseže porazumljenje mei katoliškimi Madjari in nemadjarskimi narodi na Ogerskem. Yii a u Je države. Položaj v Srb {j i. Srbski ministerski predsednik Svetomir Nikolajević je vedno pripravljen, pojasniti srbske razmere posamičnim novinarjem. N* Dunaji je govoril z nekim urednikom „Neue Freie Presse". Z ozirom na govorico, da je na dan 14. avgusta, na rojstni dan kralja Aleksandra, pričakovati raznih sprememb, je rekel Nikolajević, da ne. Dežela se je naveličala strankarskih prepirov in je s sedanjo vlado zado-voljua. Na vprašanje glede rehabilitacije Katici in nove ustave je odgovoril Nikolajević: Tisti se motijo, ki mislijo, da se je z uveljavljeujem ustave iz 1. 1869. ustvaril provizorij, ki bo trajal le nekaj mesecev. Ta provizorij utegne več let trajati. Ustava ni slaba, a RiatiČ, ki jo je izdelal, jo je sam zlorabil. Oa sedaj na to dela, da bi se s kraljem po-razumel, tako nima to nikakega političnega pomena. Ristič se je pozno spomnil, da mora biti za to, kar je bil, hvaležen Obrenovidem. Kot gentleman bi Be bil moral že davno porazumeti a kraljem in ne šele danes, ali on Srbije več ne razume. Stara ustava bo brez njega nekaj časa funkcijonirala in nova mtava se bo izdelala brez njegove pomoči. O povratku voditelja radikalne Htranke Nikole Pas ći je Nikolajević govoril precaj strastno, prav kakor da se ga boji Rekel je, da je Pasćiva doba že minula Ridikalci nimajo v Srbiji nikaga pomena več. Prebivalstvo se je njih strankarskih orgij naveličalo. Kralj Aleksander se še dolgo ne bo spomnil, da so bili radikalci nekdaj v Srbiji mogočni. Kralj je navzlic svoji mladosti Bamostalen in zrel človek. Ministri so kar največ objektivni. V Srbiji sme biti samo jedna avtoriteta, to je kralj, in ta sme mirno gledati v bodočnost. Ni se mu bati ni liberalnega Itiharca, niti radikalnega Pasiča. Sedanja vlada skrbi za dobro upravo in Srbom je za uničenje bajduštva, za dobro žetev in uspevanje prešifiev dosti več, kakor za politiko. — Kar je Nikolajević povedal, je pač interesantno, a jeli tudi resnično, to se mora še pokazati. zgodaj omožiti ia je kmalu dobila velikansko imetje, je bila ravnodušna, nepristopna vsaki obmami, zlasti ljubezni. Naj se zaljubljajo druge žene, lahko ali strastno, kakor jim je prirojeno — ona nikdar. Strasti, katere je vzbujala v moških srcih, razbijale so se na njeni mrzloti, kakor morski val ob skali, tako da so zdvajali vsi evropski „tueurs de fem-mes*. — Kar je bolje, ni slabše, rekla je svojemu bratku, ko je bita odbila snubitev nekega nemškega princa. Zdaj živim, kakor se mi ljubi; vse imam, kar si želim; vsaki svoji zahtevi lahko ugodim. Srečna sem torej. Čemu naj to premerim V Kaj mi more mož boljega ponuditi? Lord ClairvauK je bil dobra duša, kakor zvest nevdoundlandski pes. V njem ni bilo niti sledu temperamentu ali talentu duhovite njegove sestre. Ljubil je sestro iskreno, a bal se je je tu Ji. — Hilda, ti ne govori mnogo, reče nekoč nekemu Bvojih prijateljev, ali pogledati te sna, da ti srce v dimnik zleze. Bil je neubut visok šest čevljev in tri palce, a vender ga je jeden sestrin pogled zbegal, ali sicer, kadar ni stal pred svojo sestro, je bil lord Clairvaux, obut ali bos, najpoštenejši in najodkrito- srčnejši plemenitaš na svetu. Misel na njega in na tint e»{ •-, %9j ,oae3si aitod jja a| b6 njegovo neotesanost je zamašila usta vsem obreko-valcem. Tako je sestro obvaroval klevetanja, kateremu bi bila sicer težko utekla. Tudi ona ga je ljubila na svoj hladni, ravnodušni način, kakor Be ljubi lep pes, in mu časih poklonila par izvrstnih konj, ki so bili njegova največja straBt. V Broomsdenu, njegovem domu na Angleškem, ga ni nikdar obiskala, ker ni marala njegove žene, svoje svakinje, in ker je nad vse sovražila dolgočasni angleški dvorec na kmetih, kjer so moški ves božji dan na lovu, zvečer pa drem Ijejo. Pred petimi leti, potem ko se je bila v Broomsdenu v družbi svoje svakinje in neke debele vojvodioje dovolj dolgočasila, vzela je svečnik v roke in se zaklela, da se nikdar več ne vrne. Ostala je verna dani besedi in se od tedaj shajala s Claivauxom v Parizu, v Londonu, v Baden Badenu — povsod prej kakor v domovini, katere ni kar nič ljubila in na katero je mislila le tedaj, kadar se je spomnila kake stroge nemške odgojiteljice iz svoje mlttdosti. Več kakor jedenkrat mu je že bila kupila polnokrvnega vranca iz najboljših evropskih konjušnic ali pa je o Božiču izpraznila celo trgovino s slaščicami za njegove otroke. S tem, tako je mislila, je storila vse, kar se je od nje smelo zahtevati, vsekako pa je zmatrala, da ni potrebno, da prinese sama bratu te darove. Izdajanje denarja je bilo po njenem mnenji najlepši način priznavati rodbinske zveze, ki bo jej ljube. Morda je bila sposobna, da pokaži svojo ljubezen na boli požrtvovalen, bolj plemenit način, ali v njenem življenju ni bilo ničesar, kar bi jo bilo k temu vzpodbodlo. ŽaloBti in skrbi ni poznala. Njeno življenje je teklo tako gladko in mirno, kakor njena kočija. Že deset let, odkar je b la udova, je bila neomejena gospodarica svojega velikanskega premoženja. Manjše premoŽenje je smatrala za burno siromaštvo. Same sebe si ni mogla misliti brez črne kožuhovine, brez baršuna iu Bvile, brez veziv in čipek, dijamantov in smaragdov, ki so jo krasili, da bi se jej bil sam Tizian poklonil. Ona si ni za trenotek ni mogla predstavljati same sebe, da bi ne imela neomejene moči in vsakovrstnih zabav, kakeršne ima, kdor razpolaga z velikanskim premoženjem in ni za svoja dejanja nikomur na svetu odgovoren. Vzlic temu pa se je prav pogostoma grozno dolgočasila. Bog zabave izčrpa svoj program jako hitro. Da je morda njeno preveliko bogastvo povod temu dolgočasju, to jej de v sanjah ni prišlo na misel. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Trsta, 8. a vg. [Izv. dop.] (Prepoteuza a I a v a) tako označujejo naši laski sodeželani vsako najmanjše gibanje slovenske Btranke. Ako se Slovenci popolnoma ne uklone njih volji, ter ne plešejo kakor jim gode lahunska gospoda — pa so prepotentni, preoblastni. V svoji sleposti mahajo na vse strani ter si pomagajo a skrajnimi sredstvi. Tržaški magistrat posluje zajedno kot prva obrtna instanca, ter so meščani v obrtnih atvareh njemu neposredno podvrženi. Kot obrtna oblast ima pravico po določilih obrtnega zakona vtikati svoj nos v vse obrtne zadruge, ter jih po potrebi celo ustanoviti. Te pravice se je magistrat tudi zvesto posluževal ter nas osrečil z dvema zadrugama — krčmar-skn in pekovsko. Toliko krčmarji kakor peki v Trstu so z velike veČine slovenskega rodu. To pa laškega magistrata ni dosti brigalo, vsilil jim je jedino-zveliČavno laščino kot poslovni jezik. Da je to go-rostasnost, koja ne more dalje trajati, uvideli so toliko krčmarji kakor peki komaj letos. Prvi so pri občnem zboru njih zadruge nedavno tirjali, da se jim podelo jednake jezikovne pravice kakor Lahom in Nemcem, a za kazen psovali s j jih Lahi s ščavi ter jih podili ven (fora i ščavi 1); obrtni zastopnik je pa rajši zborovanje razpustil, nego da bi dopustil, da pride do pametne obravnave. Zbor je bil raz-puščen, a slovenski krčmarji ne bodo mirovali, dokler ne jim pravica ne zgodi, radi Česar željno čakajo, da se skliče občni zbor vnovič, česar se pa laška gospoda menda — boji. Dubovi so jako razburjeni ter bode morala vsakakor državna oblast vmes poseči, da se konec stori grdemu zapostavljanju in sovraštvu slovenske narodnosti in jezika. Čeprav bi jih bil moral zadnji žalostni občni zbor spametiti, gospodje pri krčmarski zadrugi še nore, kar nam kaže nastopni dogodek: Obrtni zastopnik Roj. pos. in kon8. društva je bil dolžan zadrugi krčmarjev in gostilničarjev v Trstu na letnih doneskih svoto 10 gl., katero je zadrugi petkrat ponudil s pogojem, da se mu napravi slovenska pobotnica, ali vse zaman : rajši nego sprejeti dolžno svoto pod tako ne dolžnim pogojom, uporabili so svojo, po obrtnem zakonu dovoljeno jim moč ter rubili omenjenega zastopnika. Dne 3. t. m. prišli bo z velikim aparatom straž in slug v prostore gostilne ter tam v ne-navzočnoBti krčmarja zarubili in odnesli za 80 gld. vina — torej osemkrat dolžno svoto — čeprav jim je krčmarica nudila Še zadnji trenutek zaostalo svoto pod pogojem slovenske pobotnice ! Eksekucijski magistratni komisar Bjlafio, ki je eksekucijo vodil, kričal je nasproti mnogobrojnomu občinstvu, ki bo je zbralo gledat to čudno eksekucijo, rekoč: „ti ščavi hočejo šiloma ščavarsko pobotnico, a ne bodo je imeli niti zdaj, niti za sto, niti za tisoč let!" in „ako hočete slovensko pobotnico, pojte v Ljubljano 1" Tako se torej godi Slovencu v Trstu, kateri hoče plačati svoj težko zasluženi denar ter zahteva najmanj, kar mu je dati mogoče — nedolžno slovensko pobotnico! Potem pa recite, da ne živimo V prosvetljeni dobi XIX. stoletja in v času občne jezikovne jednakopravnoBti. Ako bi se Slovenec osmelil tirjati slovensko pobotnico v Trentu ali kje na Laškem, kdo bi se takej želji ne smejal, a zahteva jo v občini, kjer biva do 40.000 Slovencev in od društva, čigar več nego polovica udov je slovanskega rodu, v deželi, kjer je slovenščina pripoznana kot deželni jeziki Imajo pa prisilne obrtne zadruge svrho širiti laščino ter delovati na Primorskem v nje prid in razširjenje iste? Ako imajo takšen namen, za Boga, ne silite vsaj Slovence, da podpirajo s svojim denarjem tak namen. Nameni obrtnih zadrug so pač jasno označeni v obrtnem zakonu z I. 1883 , ter ni jim treba pojasnil; jezika se v njem ne ime* nuje niti določuje, radi česar je pač samo ob sebi umevno, da je jezik pri njih le postranska stvar ter da se mora njenim članom v narodnem pogledu goditi popolna pravica. Saj je že to zadosti, da zakon sam sili obrtnike k pristopu v jednake zadruge in k doprinašanju v njene svrhe. Mej tem odločnim činom vrlega zastopnika rečenega društva razkoračil se je očka „Iadipendente" ter jel mahati po društvu in Slovencih, označujoč to kot »prepo-tenza slava", absurdno zahtevo itd. Kakor čujemo, pritožil se je omenjeni krčmar na tukajšnje c. kr. namestništvo proti tacemu samosilstvu. Radovedni smu na odgovor. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Naš rojak ros p. Jernej Brezovar, profesor na gimnaziji v Kursku na Ruskem, je prišel za nekaj časa na počitnice na svoj dom v Šmartinu pri Litiji. — Gosp. Milutin pl. Farkaš, tajnik ,, Glasbenega zavoda" v Zagrebu, znan tudi po Slovenskem po svojih skladbah za tamburico, se je zaročil z gdčno. Dragico Hag en auer v Zagrebu. — (Gimnazija v Idriji.) Občinski svet idrijski je Bklenil, delovati na to, da se v Idriji ustanovi nižja gimnazija ter je volil poseben odaek sedmih članov, ki ima to vprašanje pretresati in nasvetovati primerne korake v dosego tega smotra. Umeje se Bamo ob sebi, da bomo to prizadevanje občinskega sveta Idrijskega kar najbolj mogoče podpirali. — (Slovenski in hrvatski abituri-jenti) prirede" letos svojo običajno abiturijentsko vesePco v Ljubljani. Abiturijentsko veselice so se občinstvu zelo prikupile in prireditelji letošnje slav-nosti računajo lahko na simpatije VBega prebivalstva. Letošnja veselica zasluži tem več zan manja, ker so bo k tej veselici združili ubiturijenti vseh učilišč, kar je vredno uajtoplejše pohvale. Doslej je bil mej abiturijenti raznih učilišč neki prepad, neko nepotrebno tekmovanje jih je ločilo, sedaj pa bodo vsi nastopili vkupno, kakor bo poklicani, da delu jejo vkupno in složno v praktičnem življenju. Letošnja abiturijentska veselica se hode v korist družbe bv. C rila in Metoda vršila v torek due 14. avgusta 1894 v proBtonh Ferlinčeve gostilne. Iz posebne prijaznosti sodelujejo : g. prof Fr. Gerb'e kot pevo-vodja, slavno društvo „Ljubljana", čveterospev (pojć gg. J. Pavšek, It. Branke, I Lilek, J. Kronabeth-vogel) in godba slav. c. kr. pešpolka Leopolda I, kralja Belgijcev št. 27. Začetek veselice ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krona. Preplačila se hvaležno vzprejmo. Tisti dan ob 1. uri popoludne bo banket. Kdor Be ga hoče udeležiti, uazuani to VBaj do ponedeljka, dne 13. t. m., popoludne g. Ferlincu. Kuvert stane 1 gld. 70 kr. Vzpored koncertu priobčimo jutri. — (Postojinska slavnost.) Mej čitalnicami, ki so bile zastopane pri narodni slavnosti v Postojni, je bila tudi čitaloica iz Spodnje Šiške z deputacijo 6 članov in s zastavo, če se je v poročilu morda izpustilo jedao ali drugo društvo, je to prav lahke umevno, ker se posamična društva niso vsa priglasila centralnemu odboru, kakor je to bilo pri drugih jednacih Blavnostih. Ako je bil torej zapisek centralnega odbora uepopoln, ne zadeva krivda njega, Se manj pa poročevalca, ki je temu zapiBku že itak dodal mnogo tam izpuščenih društev. Toliko v pojasnilo. — (Tretji občni zbor slov. fer. društva „Sava") bode dne 18 avgusta v prostorih narodne čitalnice v Ljubljani ob 10 uri dopoludne. Vzpored zborovanja prijavimo v jedni bodočih številk. — (Sveča nostno veselico) priredita na korist družbi sv. Cirila in Metoda Šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljubljani v nedeljo dne 12. t. m v vrtnih prostorih Hsfuerjeve pivarne ua sv. Petra cesti. Sodeluje mešani zbor pevskega društva „Ljubljane" in vojaška godba 27. pešpolka. Začetek ob 7. uri zvečer ob vsakem vremenu. Vstopnina 2 0 novč. Preplačila se v blagi namen hvaležno vzprejmo. Vzpored prijavimo jutri. — (Zopet popravek.) Dobili smo tale dopis: „Z ozirom na poročilo v št. 178. z dne 6. avgusta 1894. I. Vašega lista z zaglavjem »Sa-massovi zvonovi" prosim sklicevaje se na § 19. tisk. zak., da sprejmete v svoj list sledeči popravek: Ni res, da je bil zvon, ki sem ga izgotovil za Št. Mihelsko faro pri Šostauji in ki bo je zdrobil, slabo vlit in da je imel v kroni velike razpoke. Tudi ni res, da je nesrečo prouzročila moja tovarna, kajti poizvedbe dokazale so, da je kriv nesreči jedino le tamošnji tesarski mojster, ki je na svojo odgovornost prevzel obešanje zvonov in z aroko" (Krahn) pri tem ravnal neprevidno. Isto tako ni občinstvo niti trenutek dvomilo, da moje tovarne ne zadene nobena krivda. S poštovanjem ppa Albert Samassa, Max Samassa." — če je le res! Lahko ae je sdaj izgovarjati na mrtvega tesarskega mojstra. — (Poseben vlak v Marijino Celje) vozi jutri petek popoludne ob 5. uri 50 min. iz Ljubljane in vzprejema na vsej progi (Maribor-Gradec-Bruck) do Nenberga potnike po jako snižani ceni. Cena iz Ljubljane do Neuberga in nazaj je v II. razr. 13 gld. 40 novč., v III. razr. 8 gld. 80 novč. Do Dunaja se doplača v II. razr. 3 gld. 90 novč. in v III. razr. 2 gld. 60 novč. Vozni listki se dobivajo tudi ua postaiah pri vlaku pred odhodom. — (Gasilno društvo Ljubljansko) ima v nedeljo, 12. t. m. ob 7. uri zjutraj na cesarja Jožef* trgu glavno vajo s službenim vežbanjem moštva. — (Dolenjska železnica.) Omenili smo že nekaterih nedostatkov pri voznem redu dolenjskih vlakov. Mestna občina Novomeška je sklenila prositi vodstvo državnih železnic za direktno zvezo železniške proge Ljubljana-Novomesto in da se vpeljejo tour- in retour-listki. — (Čiščenje izvozniških stajališč.) Mestni magistrat v Ljubljani je odredil, da morajo izvoščeki na svojih BtajališČih imeti posebne ljudi, ki bodo snažili stajališča. Dozdaj so to oskrbovali deloma mestni delavci pri škropljenji ulic, deloma pa bo se stajališča posipala z nekim apnom, čegar dezinu a od 7, zjutraj *2. popol. 9.zvečer 734-9 m. 'i'M 8 ma, 7858 mm. 16 9° C 25 0« C 18-7« C si. szb. si. jzh. al. zah. jasno obl. obl. 1-3 Bil dežja. Srednja temperatura 20*2°, za 0*4° nad normalom. X3"u.xia.jsl£Si borza dne 9 avgusta t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 50 Skupni državni dolg v srebru .... 98 „ 45 Avstrijska zlata renta....... 122 , 45 Avstrijska kronska renta 4°/0 ..... 97 „ 75 Ogerska zlata renta 4°/0...... 121 , 80 Ogerska kronska renta 4°/0 ..... 95 „ 85 Avstro-ogerske bančne delnice , ... 1010 „ — Kreditne delnice......... 863 a 50 London vista. .......... 124 . 60 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , — 20 mark............ 12 , 19 20 frankov........... 9 , 90 Italijanski bankovci........ 44 , 50 C. kr. cekini.......... 5 . 89 t Podpiaanec naznanja v svojem in v imena pestrice Vide in bratca Vladka tuino vent, da je Vsegamogočnemu dopadlo, poklicati v boljši »vet njegovega sina, oziroma brata kateri jo dne 9. avgusta ob 6. uri zjutraj po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1894. Raj ko Justin, nadučitelj. Zahvala. Vse n dragim prijateljem in znancem, ki so nam o nepričakovani smrti nafiega nepozabnega, dobrega soproga, odnosno očeta, gospoda Josipa Banovca magacinskega mojstra c. kr. avstr. drž. železnic, svoje sočutje izkazali na toli ljubezniv način, kakor tudi onim, ki so dragega rajnika spremili do poslednjega počivališča; dalje gg. uradnikom in sprevodnikom za toli mnogobrojno, iskreno sočutje, v/.la.iti gg. pevcem pevskega dntStva „LjublJHDe1' za ginljivo nagrobno petje in darovalcem vencev, izrekamo svojo najprisrčnejAo zalivalo. (859) Žalujoča rodbina. C. tr. plavno ravoaleljmo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. j-u.ri.11a, 189-4. Nastopno omenjani prihajali! In odhajalo! aaal označeni ao • *r*dnJi>*vi-opak«nt r>um. Srednjeevropski iai jo krajnemu času t Ljub« Ijani aa 3 minuti naprej. Odhod ln LJubljana (juž. kol.). Ob 1». uri S mirt. pO noH osebni vlak t Trbia, Pontabel, Beljak, Celovec, Framenifeet«, Ljubno, oaa Selathal ▼ Ausie«, lachl, Oman* den, Solnograd, Lend-Q>aitein, Zeli na jeseni, Inomoit, llregenz, Curih, Genova, Pariz, Stejr, Lino, Budejerloa, PlaenJ, Marijina vare, Kgai, Karlove vara, Francove vare, Prago, tdpiijo, Dunaj vla Amatetten. Ob S. uri 7 min. ^Jutrnf mešani vlak r Noto meito, Kočevje. Ob 7. Mri tO mit*, zjttlntj osebni vlak v Trbla, Pontabel, Beljak, Ce-lovec, Franzonafeite, Ijjubno, Dunaj, fiea Belzthal t Au.see, Ieohl, Omunden, Solnograd, Lend Gaatein, Dunaj vla Amstetten. Ob 11. uri 41 min. dopotudn« mešani vlak T Novo mesto, Kočevje). Ob 11. uri SO min. dopotudne oaebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Franconsfeste, Ljubno, 8elithal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludn« oaebni vlak v Trbia, Beljak, Oeloveo, Franzen.feate, Ljubno, čez Selathal ▼ Holu ograd, Lend-Oaatein, Zeli na Jeaern, Inomoit, Hroguio, Ourih, Oenevo, Parla, Steyr, Lino, (Imun-den, lachl, Budejavioe, PlaenJ, Marijine var*, Bgei, Franoove vare, Karlove vare, Prago, Llpiko, Dunaj via Amatetten. Ob O. uri SO min. »trober meiani vlak ▼ Novo meito, Kočevje. Prihod v Iajnbljano (juž. kol.). Ob B. uri 33 min. mjntrnf oaebni vlak a Dunaja vla Amatetten, Lip. ■ije, Prage, Fraueovih varov, Karlovih vat o v, Kgra, Marijinih varov, V lznja. Bi ideje vio, Bolnograda, Line a, 8teyra, Gmunilona, lschla, Aui-■eea, Pariza, Genove, Ouriha, Bregenaa, Inomoiita, Zella na jezeru, Lond-Oaatelna, Ljubnega, Oetovca, Beljaka, Fransenzfeete, Trblia. Ob 8. uri 0 min. n)utr<\) metani vlak iz Novega mesta, Kočevja. Ob 11. uri W7 min. dopoiudnm oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Lipeije, Prage, Fraueovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevto, Bolnograda, Llnoa, Hteyr», Pariaa, Genove, Ouriha, Bregnioe, Inomoita, /.ella na Jezeru, Lend-Uaiteina, Iijubnega, Celovca, Lienza, Pontabla, Trblia. Ob 1)1. uri 4S min. popiti ti linr mekani vlak ta Novega mesta, Kočevja, Ob 4. uri 48 min. popoludne osebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Selathala, Beljaka, Celovca, Franaensfeete, Pontabla, Trblia. Ob 8. uri 84 min. «wr metani vlak iz Novega Mosta, Kočevja. Ob 9. uri XI min. wv+č*r osebni vlak ■ Dunaj« preko Amitetten« ln Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trblia. Odhod Is LJubljane (dr*.. koU. Ob 7. uri V.V min. mjutrnj v Kamnik. ■ ». n OS „ popotudno n „ „ 9. „ BO n tw dobička. ttg6 ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vložš kot kavcija in kot vojnika ienttna kavolja; razen tega je vsakih loO gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 83 kr. Založnice ae dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. <5<>8_20) Iidajatelj ii odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 01