Poštnino platana v gotovini SLOVENSKA BESEDA Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava i Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 Ishai« vsak petek. Posamezna i r\ I k.1 i t e v 11 k a I DIN V LJUBLJANI, 3. SEPTEMBRA 1937 ŠTEVILKA 32 Dr; Dinko Puc: Leglo nemira Če ne bosta zmagali zdrava pamet in demokracija, čaka človeštvo neizbežna katastrofa To je bil nekdaj Balkan. Danes se je leglo nemira preselilo na za pa d in sever, dočim je postal Balkan trden zagovornik miru. Zastonj so bili upi velikega zagovornika miru A. Brianda. On je računal, da bo v Nemčiji zmagala demokratična misel in njegovi osebni stiki s takratnim zastopnikom Nemčije Stresemannom so ga potrjevali v njegovih nadah. Zato je Briand popuščal in bil mehak napram Nemčiji. Njegovi računi pa so bili napačni. Dosežene uspehe je naglo rastoči fašizem spretno izrabljal za svojo agitacijo in ko je z brezobzirnim nastopom osvojil državo, je z isto brezobzirnostjo prečrtal podpis Nemčije na mirovni pogodbi. Nič bi ne bilo čudnega, če bi bila tedaj Francija zagrabila za orožje in prisilila takrat ne še dovoljno oboroženega soseda k spoštovanju podpisanih pogodb. V interesu miru Francija tega ni napravila, v prepričanju, da je boljše izgubiti koristi iz neke pogodbe, kakor onesrečiti s v ° i narod in človeštvo z novo vojno. Njena velikodušnost pa je bila slabo poplačana. Kdor danes potuje po Nemčiji, vidi in sliši povsod sistematično propagando za vojno. Ves narod se vzgaja samo za vojno, od prve mladosti se vcepljata naraščaju v dušo zavest in prepričanje, da je rojen samo za vojno. Pacifizem je prepovedana beseda. Mir, svetovni mir, so pojmi, ki jih fašizem ne priznava. O miru govori le vodja, a njegovi podaniki smatrajo, da je to le krinka, dokler ne bo oboroževanje končano. Propaganda za mir je zabranjena, knjige, ki pišejo o miru, so prepovedane, njih pisci pa zaničevani odnosno izgnani. Umetnine, ki predstavljajo grozote vojne ali ki proslavljajo mir, so prišle na indeks in v javnosti se govori o njih le z zaničevanjem. In kjer hočete, povsod morete slišati razgovore o bodočem obračunu z Rusijo, s Francijo, s Češkoslovaško. Objektivnega poročanja ni več. Neodvisnih listov ni, ker so vsi zatrti, odnosno kupljeni. Vsa poročevalska služba je v rokah vlade, ki ne pusti, da bi se izvedela resnica. Le tako je mogoče, da narod veruje v neprestana izzivanja s strani drugih držav, le tako je mogoče, da se je Češkoslovaška v vsej nemški javnosti ožigosala kot neizprosen sovražnik Nemčije, ki pred vsem zatira nemško narodno manjšino. Iste pojave vidimo v vseh drugih fašističnih državah. Fašistično roko smo videli v Španiji, v Iraku, v južnoameriških državah, v Avstraliji, v Palestini. Kjer so nemiri, povsod so poleg isti impe-rijalistični netilci. Danes smo še v miru. Toda koliko časa bomo še, ako se nadaljuje blazno tekmovanje narodov v oboroževanju? Že plamti Daljni vzhod vsled nenasitne osvojevalnosti fašistične Japonske. Ali ne bo že v kratkem vzplamtela tudi vsa Evropa, če se ne »zpremeni miselnost narodov, če ne zavlada demokracija?! Gorje ubogi Sloveniji, če pride do tega. Poteptana bo v prah in Pe.peJ in kamen ne bo ostal na kamnu. 'i „ ,.£-^0 4sr>*e- f« 3t#i- Ozdravljenje našega denarništva Umestni nasveti gospodarskih krogov za stvarno odpomoč v nevzdržnem stanju Eno najtežjih poglavij v našem gospodarskem in narodnem življenju je še vedno zamrznje-nost vlog v denarnih zavodih. Ta silna ovira leži kakor mora na v®em gospodarskem življenju in udejstvovanju, kar se najbolj vidi v primerjavi naše države si sosednjimi, kjer so odpravili moreče breme večletne svetovne krize.in kjer so si takoj pomagali na noge. Pri nas pa vidnejšega olajšanja skoro ni opaziti, čeprav živimo prav za prav sredi najugodnejše gospodarske konjunkture. Mnogo je že bilo izrečenih in napisanih predlogov za ozdravljenje denarne krize v našem narodnem gospodarstvu. Toda kaj pomagajo papirnate resolucije in še tako stvarni predlogi, če ostanejo le mrtva beseda in jih s» poklicani, da jih uresničijo, nočejo iz razlogov svoje visoke in pogosto osebno-špeku-lativne linančne politike poslušati in upoštevati. S tem pa je silno padlo tuni zaup^jg vsc^fl naroda v denarne zavode in zato sWio morali tudi zabeležiti usoden padec vlog v vseh denarnih zavodih v državi. V.elika napaka v tem pogledu pa je bila zagrešena e strani osrednje beograjske vlade, ko je bila odvzeta našim starim, dobro vpeljanim in zanesljivim samoupravnim hranilnicam pravica do prevzemanja naložb, ki zahtevajo pupilno varnost. S tem je bila z uradne strani izrečena popolna nezaupnica našim preizkušenim denarnim zavodom in je seveda romal ogromen kapital v osrednje blagajne Državne hipotekarne banke. Ljudje, ki so zaupali svoje skromne prihranke vse svoje življenje temu ali onemu denarnemu zavodu, ki je pa danes pod zakonito zaščito, sedaj v primeru bolezni in najhujše sile ne morejo dobiti iz hranilnice zneskov, ki jih neobhodno potrebujejo za svoje zdravljenje in za svoje življenje. Prisiljeni so, da, ali prodajo svoje hranilne knjižice za pičlih 30 do 40 odstotkov dejanske vrednosti, ali pa da od pomanjkanja in bolezni odidejo na drugi svet in tamkaj, v večnem blaženstvu in rajski sreči, počakajo na veliki čas, ko se bodo otajale hranilne vloge v naših denarnih zavodih. Drugega izhoda za nje ni. V zvezi z vprašanjem sanacije našega denarnega trga, s čimer se bavi sedaj tudi Narodna banka (zaenkrat sicer šele posvetovalno), se izve, da so vzele to vprašanje tudi bančne organizacije v vsestransko proučevanje. Po obisku guvernerja in ostalih vodilnih funkcijonarjev Narodne banke po vseh večjih mestih Jugoslavije, kjer so ti gospodje po podrobnih konferencah s predstavniki naših denarnih zavodov obljubili, da bo priskočila na pomoč Narodna banka s svojimi silnimi denarnimi zalogami, ki jih ne ve kam naložiti, se pripravlja v tekočem mesecu v Beogradu velika državna konferenca predstavnikov vseh jugoslovanskih denarnih zavodov, ki naj bi odločilno rešila to naše najbolj pereče vprašanje. Večina predstavnikov jugoslovanskega denarništva stoji na stališču, da bi ge poleg izdatne materijalne pomoči našim denarnim zavodom moralo storiti še naslednje: 1. Narodna banka naj bi izplačala okrog 850 milijonov dinarjev, ki predstavljajo terjatve de- narnih zavodov proti kmečkim dolžnikom, s tem, da Narodna banka prevzame bone Privilegirane agrarne banke. 2. Državna hipotekarna banka naj prevzame večji del hipotekarnih posojil od privatnih denarnih zavodov, ki teh posojil ne morejo izterjati prav zato, ker je Državna hipotekarna banka iu-tabulirana na prvem mestu. Na ta način bi denarni zavodi prišli do likvidnih sredstev v skupnem znesku okrog 1500 milijonov dinarjev. 3. Narodna banka naj bi podprla velika industrijska podjetja, ki so dolžna denarnim zavodom nad 1500 milijonov dinarjev. Ta dolg je nastal v dobi najtežje gospodarske depresije in ga je zato nemogoče izterjati v kratkem času, ne da bi prišlo zaradi tega do neugodnih posledic za celotno narodno gospodarstvo. Na gornji način bi prišli naši denarni zavodi do likvidnih denarnih sredstev v okrogli vsoti skoro 4 milijard dinarjev, kar bi nepopisno poživilo vse naše gospodarsko življenje in delovanje. Pristojni krogi naj bi gornja dejstva prav resno in či m prej upoštevali. Dr. Lazar Markovič, minister v p.i Anglija glavni faktor evropske politike Zanimivi vtisi našega odličnega državnika in politika s poti po Evropi London, avgusta 1937. Kdor pozna Anglijo in angleške navade ter angleško pojmovanje o politiki vobče, zlasti še o razmerju Velike Britanije do evropskih problemov, je vidno iznenaden, ko stopi danes na angleško ozemlje in pogleda malo globlje v družabno razpoloženje angleškega ljudstva. O nekdanji inzulami ločenosti in osamljenosti ne more biti več govora. Ta politika je popolnoma pokopana. Res je, da gleda povprečni Anglež še danes v Evropi kontinent, a svojo državo smatra kot nekaj, kar je ločeno od Evrope. Toda v političnem pogledu je danes lice Velike Britanije popolnoma drugačno, kakor pred dvema letoma. Britansko oboroževanje še ni popolnoma končano, toda njegovo dejstvo se občutno opaža v razpoloženju javnega mnenja, v vseh ljudskih slojih. Anglija se oborožuje in njena strahovita bojna moč, ki se pripravlja in izdeluje podnevi in ponoči, naj gotovo nečemu služi. Ona ima vsekakor neki velik cilj. Sto in sto milijard, ki bodo potrošene in ki jih mora angleški narod plačevati, bodo ustvarile ne le ogromno mehanično moč in veličastno zunanjo sliko za parade in za gledanje, temveč bo ta vojna sila služila tudi določenemu političnemu namenu. Nemčija se tudi oborožuje in vsi nemški viri moči in produkcije so vkoriteni na ustvarjanje silne nemške armade, ki ima za halogo doseči cilje hitlerjevske Nemčije. Fašistična Italija izpopolnjuje in okrepljuje svojo, že itak veliko vojsko in mornarico, da doseže cilje imperijalistične fašistične politike. Toda britansko oboroževanje, ki bo presegalo vse, kar se sploh da zamisliti in ki se izvaja v obsegu, kakor se ga doslej ni videlo v no- beni državi: kakim svrham naj ono služi in za kaj je potrebna ta ogromna vojna moč, s katero se ne bo mogla meriti prav nobena druga država v Evropi, kadar bo dejstvo? Kateri so ti novi cilji britanske politike in zakaj izdeluje Velika Britanija novo ogromno brodovje, nove zračne armade in nove najdovr-šenejše motorizirane teritorij al-ne divizije? To vprašanje, jasno in točno postavljeno, sem stavil naravnost nekaterim angleškim prijateljem, s katerimi sem, sedeč v udobnih foteljih znanega angleškega kluba, pretresal politične in gospodarske razmere v Evro-pi. Prišel je razgovor na angleško politiko in na zadržanje Anglije v primeru spora in zmed na kontinentu. Globok utis so napravile na mene številke^ katere sem čul o fantastični gradnji britanskega vojnega zrako-plovstva in za katere nisem pooblaščen, da jih objavim. Dan pred tem sestankom sem slišal v parlamentu govor sir Thomasa Inskippa, ministra za narodno obrambo in za sodelovanje treh ministrstev: vojnega, mornarice in zrakoplovsitva, kako je pojasnjeval, da je obramba Angleške danes že zavarovana pred vsakim napadom. Štiri ministrstva obstoje danes na Angleškem, katerih naloga je, da skrbe za vojno silo Britanske. Brezdvomno je, da bi bilo to že preveč, če bi se mislilo samo na ožjo obrambo države, če bi se torej ta ogromna vojna sila uporabljala izključno le za to. da varuje Anglijo pred napadom in da služi popolnoma pasivni obrambni politiki. Meni je bilo jasno, še preden sem prišel v London, da to ni mogoče. Prav zato sem želel, da slišim odgovor od samih Angležev. Bil sem v družbi ljudi, POLITIČNI TEDEN Politična akcija Združene opozicije je zopet tako zelo in pomembno oživela, da se je to prav vidno pokazalo v vsem našem notranjem političnem življenju in da so ta razveseljivi pojav zabeležili tudi vsi večji listi v državi. Objektivna javnost je morala priznati, da so zlonamerne vesti o nekem cepljenju in razdvojil v vrstah Združene opozicije brez vsake podlage in da je danes Združena opozicija v vsem svojem ustroju in sestavu daleč čvrstejša in kompaktnejša, kakor je sploh kdaj bila. Preizkušeni in resni politiki ter državniki, ki jo vodijo in ki se zavedajo v popolnosti svoje, velike odgovornosti proti narodu in državi ter njuni skupni veliki bodočnosti, so s svojim treznim, skrbno premišljenim in zato nikdar prenagljenim nastopom z lahkoto ovrgli vse zlobne intrige, ki so jih gotovi politični krogi, ki čutijo svojo nemoč in brezpomembnost med narodom, sprožili iz svojih podtalnih brlogov in kanalov v javnost, med narod. Kdor objektivno in brez strastne nestrpnosti ter partizanske pristranosti opazuje sočasno notranje politično življenje v državi, mora nehote priti do jasnega spoznanja, da je današnji politični položaj v Jugoslaviji v svojem osnovnem ogrodju približno isti, kakršen je bil pred politično razgretim julijem in avgustom. Iz narodnih množic iz z veneva temeljna, glasna in nezatajljiva zahteva po demokraciji in njenem uveljavljenju v vsem javnem delu in nehanju. Čista in prava demokracija mora priti do besede! — to je klic vsega naroda od Triglava do Djevdjelije. In tega klica ne more zadušiti nobena sila in noben prehoden ukrep. Borba, ki se je pojavila v široki javnosti proti konkordatu, je bila le nekak zunanji izraz onega težko zadrževanega nezadovoljstva, '*• **t. v Redkobesednost opozicijskih strank in skupin, ki ni le slučajna, je to borbo spontano podžgala in nihče ne more mirne duše trditi, da se je nevarni plamen že docela polegel in ugasnil. To je zlasti vidno iz pisanja glavnega režimskega glasila «Samouprave*, ki se dan za dnem obširno razpisuje o podtalni borbi svojih političnih nasprotnikov, ki se poslužujejo silno nevarnega orožja: necenzuriranih letakov. Med intrigami, ki so jih izvestni politični krogi in krožki poskušali splesti proti kompaktnosti Združene opozicije, je tudi neko izmišljeno in dozdevno nesoglasje med g. Davidovičem in zemljorad-niki. Dejansko pa v tem primeru ni niti govora o kakem nesoglasju in razdvoju, temveč je šlo v resnici le za normalno razčiščenje nekaterih pogledov na gotove notranje dogodke in se je ta izmenjava misli med obema skupinama zaključila s popolnim sporazumom. Nihče ne bo zanikal, da taka poštena in odkrita izmenjava misli ni le neškodljiva, temveč je predpogoj vsakega zdravega sožitja v političnem in normalnem državnem življenju. Združena opozicija stoji odločno proti oni politiki, ki pozna na obrazu smeh, za hrbtom pa nož. Vsa poštena javnost si je edina v tem. ki se bavijo s politiko. Bili so iz raznih politi čilih skupin. Moje direktno vprašanje jih je nekoliko zmedlo. Nastopil je molk, ki ga j‘e prekiiiil tud i našemu narodu znani publicist, nestrankarski človek, popolnoma kvalificiran, da objektivno očrta prave cilje današnje britanske politike v svetlobi novih oklopnic, ki se gradijo, novih topov in vojnih strojev, kako? tudi novih eskadril bombarderjeV, ki jih namerava Britanija razpodeliti na vsa morja, prav posebno pa na Sredozemsko morje. — Imate prav, je začel ta publicist, obrni vsi se k meni. Vsa ta ogromna vojna moč, ki se pripravlja, bo v resnici služila določenemu političnemu cilju. Služila bo aktivni in pozitivni politiki in pomagala bo to politiko dognati do konca, da doseže vse svoje glavne cilje. Brez ©lepšanja'in omiljenja povedano, Velika Britanija se pripravlja, da e pomočjo te svoje ogromne vojne sile prisili vso Evropo, da bo sprejela v zunanjih odnosih ono politiko, ki jo smatra Anglija za najboljšo za vse posamezne narode in za vso Evropo. Rada ali nerada, Evropa se bo morala podati pred tem predstoječim britanskim pritiskom. Mi Angleži verujemo, da bo notranja sila tega pritiska tako velika in tako usodna, da Evropa n,e bo imela nobenega drugega izhoda. Neizbežno bo prišlo do merjenja sil in Anglija veruje, da bodo njene sile močnejše. Toda, da se razumemo. To ne bo ono popolno pomerjanje moči v borbi, v vojni. Mi ne verujemo v vojno in vojna ni cilj britanske politike. Vojna bi prišla v poštev za Veliko Britanijo le kot sredstvo, da se prepreči in vduši kaka druga vojna, ki bi bila izzvana. Anglija želi mir, toda prišla je do prepričanja, da se mir ne more ohraniti drugače, . kakor z močjo. Zato se mi pripravljamo, da bomo najmočnejši in da bomo v stanju, če bo potrebno, prisiliti tudi druge, da bodo mirni. . — Angleški narod je razumel neobhodno potrebo oboroževanja v takem ogromnem obsegu in s tako ogromnimi materijalniini žrtvami. On razume in odobrava politiko, ki jo hoče Velika Britanija na ta način zavarovati in izvesti v korist miru. To je ona ista politika, ki je pretrpela poraz v letih 1955., 1936. in 1937., ne zato, ker sta morda njen smisel ali njena vsebina bila napačna, temveč zato, ker države, ki so vodile to politiko, niso imele, ali vsaj niso bile prepričane, da imajo toliko moči, da to politiko izpeljejo do kraja. Tak je ■položaj: in kar se tiče Velike Britanije, se on ne bo več ponovil. — Vidite torej, zakaj se Angleška oborožuje. Mi hočemo biti tako močni, da zamoremo zavarovati mir, stvaren, pozitiven mir. Naša politika sloni na moralnem načelu. Ne gre nam le za to, da ne sme nihče napasti Anglije ih da nam ni bilo vseeno, kaj bo z drugimi d ržavadii1. Taka jtolfctika' bi bila preozka. Zanjo s6 ne bi izplačaTe neizmerne žrtve, ki jih mora angleški narod vzeti na sebe za oboroževanje. Angleška politika ima širše cilje in globlje ozadje. Ni več daleč trenutek, ko bo Anglija odkrito povedala, če pride mir v nevarnost, da bo na strani onih držav, ki so proti vojni in proti vsaki uporabi sile. V tem pogledu — tako je vzkliknil moj prijatelj, in vsi prisotni so mu pritrjevali — ne sme biti iiikakega oklevanja, mešetarenja ali pogajanja. Na Ves glasbo Melika Britanija povedala, da je ona tu. Takrat ne bodo niti države, ki paradirajo z osmimi milijoni bajonetov, imele poguma, da porušijo mir in mir bo ohranjen. — In še nekaj! Morate vedeti, da dela Velika Britanija, postavljajoč tako. široke temelje svoji zunanji politiki, vse to v prepričanju, da bosta Francija in Amerika na njeni strani v borbi proti vojni in da bo za to in za takšno politiko ogromna večina evropskih narodov ob Angliji in njenih prijateljih. jaz nisem ničesar več vprašal. Jasno mi je bilo, da je britanska politika postala evropska politika v pravem smislu besede. Anglija se hoče torej stvarno zavzeti, da bo v mednarodnem življenju prišlo do reda in mira. Kakšna škoda je za Evropo, da niso britanski državniki že poprej prišli do tega in takega pojmovanja. Polnih 18 let, od konca svetovne vojne, so britanski državniki živeli v iluziji prejšnje, predvojne, posebne britanske politike. Danes se lahko reče, da je ves britanski narod iztreznjen od te varljive nade. Zato . kaže danes Anglija svojo odločno voljo, da gre db kraja, ne zaradi kakih svojih obvez iz zavezniških pogodb, ki jih ona nima; ne zaradi kakih posebnih svojih koristi; ne iz kakih intrig ali diplomatskih kombinacij, temveč le in izključno zato, da reši človeški rod in človeško civilizacijo in da prepreči novo svetovno vojno, ki bi bila grob človeštva^ Verno ih doslovno sem povzel misli in besede, ki sem jih slišal, razumel in občutil. Po pravici se ta država imenuje Velika Britanija. Napravljala je velike napake v svoji politiki v Evropi, toda odkrito jih priznava in jih hoče ne le popraviti, temveč se jim v bodočnosti tudi izogniti. Ostane le še eno vprašanje: Bodo li oni, ki delajo s |>omočjo sile po načelu močnejšega, hoteli čakati. da bo britansko oborožen je končano? Ali bo trajal mir še tako dolgo, dokler se države ne pripravijo, da branijo, mir 7. orožjem? Na to vprašanje mi nihče v Londonu ni mogel dati točnega in zanesljivega odgovora. krivica. — Slbveneč je pa bil gosp. dr. Puc že takrat, ko je bil pisec «Slo= venije» samo Se Avstrijec in med= narodni klerikalec! Seveda pa danes I ril tako naiven, da bi videl bodočnost Slovencev v tako zvanem slovenskem etat*tamponu, ki ga pisec «Slovenije» propagira v ožjih krogih. Slovenci imamo svojo bodočnost izključno le v Jugoslaviji in nikjer drugje. Duhovitosti «Slovenije» je ponatisnil tudi «SIove* nec». Očividno ni več posebno iznnjd* Ijiv, ker bi bil sicer morda pogruntal kaj izvirnega. Zato velja gornji od* govor tudi njemu. Ker pa omenja on tudi «pros"lule 5.majske volitve«, naj ugotovimo »Slovenčevo« globoko ne! hvaležnost nasproti tem volitvam. Saj vendar tako slovenska JRZ, kakor tudi «Slovenec» sam, črpata svojo parlamentarno moč in slavo iz teh vo= litev, ki so jim dale celo vrsto odlič* nih in značajnih poslancev! Da niti ne omenjamo »Slovenčevega« kleče* plazenja pred g. Jeftičem, dokler je bil predsednik ministrskega sveta; ža 1 g. Jeftič ni hotel dosti slišati o an* gelskih glasovih — evo, zdaj ima! Cankar in sedanjost «Neodvisnost» piše: «Če bi naš ve* liki Cankar živel danes, bi prav tako jasno povedal svojemu narodu, da mu grozi velika nevarnost, da gre z« nje* gov narodni obstoj. Cankar bi prav gotovo dvignil sVoj. glas proti novemu svetovnemu pokolju, ki ga priprav* ljajo nenasitni imperialistični hujska* či v Italiji, Nemčiji in Japonski... Cankar bi nam rekel: ,Sezimo si v ro* ke! Strnimo se v eno vrsto! Ne trepe* tajmo, da še nam bo morda odkrh* nila ta ali ona mrvica naših stran* karskih načel in našega svetovnega naziranja!‘». Letoviščar iz Srbije ki je hodil po naših planinah, občudu* joč njih lepoto, nam je povedal tole: «Včeraj sem srečal pet mladeničev, ko sem šel z gore. Pozdravil sem jih — jaz starejši mlajše! — z ,dober dan!1 — Dobil Sem naslednji odgo* vor: ,Bog živi!-K... t. g.....l‘ Sle* dilo je še nekaj kletvin.« Zares prava slika sodobne vzgoje, samoraslosti in povezanosti z zemljo, kakor jo pripoTot»jo nekateri listi. Vse z množico «S)ovenec» z dne 31. avgusta t. 1. poroča o nekem iantovskem pretepu na Čatežu na Dolenjskem in piše o svojih pristaših, ki jih je bila «velika množica«, takole: «Na lice mesta so prihiteli sreski pristav Preskar in ba* nov:.nski svetnik g. Veble, ki sta v zadnjem hipu rešila Goriška Jožeta, Sajeta Ludvika in Korelca Jožeta, ker bi jih razbesnela množi* ca domačinov prav gotovo linčala. Ker še ni bilo orožniške patrulje, je sreski pristav g. Preskar napovedal vsem trem aretacijo in jih s pomočjo množice zaprl v hišo Novaka.» — is'—** s*1'1 »M-«-. •' ‘ C- iSSvjtfSi 'a--* »*- Pridobivajte nove naročnike! Doma tako, v Beogradu drugače .... Zgodba o tistem bogu z dvema obrazoma, ki se je pisal za Jana, se v zgodovini prav rada ponavlja, zla* sti pa v taboru bivše SLS oziroma danes edino zveli^avne JRZ. Kamor je pač kdo nagnjen. Da je to res, naj citiramo kratek odlomek iz katoli* škega in JRZ tednika «Domoljuba», ki piše: «Zato je tudi več kot samo ob sebi umevno, da naš slovenski na= rod tako ujedinjenje in tako jugoslo* venstvo (kakor ga namreč izpovedu* jejo vsi pravi Jugoslovani iz napred* nih vrst, op. ur.) enkrat za vselej, na* pram vsakomur in z vso odločnostjo odklanja, ker hočemo ža vsako ceno in vkljub vsem nasprotnim silami ostati katoliški Slovenci in prav nič d r u g e g a.» — Saj če* sa drugega iz njih tudi nihče več ne bo poskušal narediti, ker bi bil ves trud zastonj. Dobrih Jugoslovanov se ne da delati po naročilu in s silo, ka> kor ribniške lonce in rešetf ‘t Kje je doma „cvet naroda“? Isti «Domoljub» je zapisal tudi to* le veliko resnico: «Vsi protislovenski in protikatoliški režimi (to je vsak, ki ne drži z JRZ, op. ur.), najdejo pri g nas (pri JRZ, op. ur.) dovolj nežna* H čajnežev, strahopetcev, sebičnežev in a omejtenceV, ki so pripravljeni za tre* H nutno korist zapostaviti usodo vsega | naroda trenutnim koristim.« — Čed* | na bratovščina se torej zbira tain g okrog «Domoljuba» in njegovih po* | litičnih voditeljev. Pa se katoliško | časopisje tolikokrat na vsa usta hva* | li, da ima pod svojim plaščem «cvet g naroda». Lep cvet... Kako so pa iz* | vestni gospodje prodajali narod za | svoje osebne in strankarske trenutne | koristi največjim centralistom, čeprav | so istočasno prisegali na slovensko 'i narodno in gospodarsko samostoj* g nost, je pa narodu iz njegove bližnje § preteklosti tudi že dovolj znano. Po H gornjem priznanju sedaj narod tudi | ve, s kom ima opraviti in kako ga S njegovi «ljubeči» pastirji v svojem | tisku čedno nazivajo ... i Strmoglazdjene veličine ne dajo mirno spati ljubljanskemu H «Slovencu», ki se jih očividno še ved* a no silno boji. Ta list namreč piše o | bivšem rumunskem zunanjem mini* S stru Titulescu, ki ga je svoj čas tudi | sam visoko koval v zvezde kot enega n najsposobnejših evropskih politikov, I da se je vdinjal tisti evropski politiki, | ki se vzdržuje s pomočjo Sovjetov g in da je te dni odpotoval v Moskvo. | Pred tem pa se je še v Pragi sestal 1 z generalom Petrom Živkovičem in B se dal z njim skupaj fotografirati • • • H K temu «Slovenčevemu» poročilu naj g še dodamo, da je bil general Živko* | vič svoj čas močno všeč «Slovenče= u vim» gospodarjem, ki so celo sedeli | z njim vred v sedaj toliko blateni | ((diktatorski vladi«. Pa tudi tega ne t sme prezreti «Slovenec» v svoji one* i mogli jezi nad g. Titulescom, da se f vsi evropski državniki velesil zadnje leto razgovarjajo o vseh važnejših evropskih, zlasti pa podonavskih in balkanskih zadevah prav radi in prav mnogo ravno z g; Titulescom, ki ga visoko cenijo. G. Titulesca je pova* bil nedavno k sebi tudi sam predsed* nik Češkoslovaške Republike g. dr. Edvard Beneš in ga pridržal kot zelo ljubega gosta kar več dni na svojem gradu. Ob tej priliki je bil g. Titules* cu tudi promoviran za častnega dok* tor ja bratislavske univerze. In v- nje* ga imajo celo pametni Američani ta« ko zaupanje, da bo mu poverili iz. delavo panameriškega statuta, za kar so ga nagradili skoro s petmilijon* skim honorarjem v naši valuti. Tudi to nekaj velja v svetu .... Kaj imajo v svoji sredi ? . . . Neko tedensko glasilo slovenske JRZ in Katoliške akcije objavlja v nekem svojem članku nehote globoko priznanje in pravi med drugim: «Da je boj našega naroda za njegove pra* vice tako težak zato, ker imamo v svoji sredi le preveč takih, ki v svoji omejenosti slepo drve za očitnimi škodljivci lastnega naroda, ali se pa dajo premamiti s skledo leče oziroma so prestrahopetni za odločen boj.« — Gospodje so sebe res temeljito spo* znali in jim bo zaradi tega globokega samospoznanja marsikaj odpuščene* ga na tem in onem svetu. In verja* memo jim prav radi, da jim je z ome< jenci in strahopetci mnogo lažje de« lati, kakor pa s trmastimi izkpreni* njenci... Narodna prosveta V Zagrebu je bil zopet obnovljen »Klub ABC», čigar namen je, da po* bija nepismenost med širokimi na* rodnimi plastmi. Hrvaški listi izražajo dvom, da bi ta klub v svojem ideal* nem stremljenju dosegel kake uspe* he, ker je po današnjih zakonih in uredbah določeno, da ne sme pouče* vati nepismenih in pobijati nepisme* nosti nihče, razen — učiteljev. Teh pa prosvetna uprava zaradi pomanj* konja sredstev in pa tudi zaradi po* manjkanja uvidevnosti ter razumeva* n ja narodnih potreb s strani pnstoj* nih činiteljev ne more nastaviti v za* dostnem številu ... Musolini je govoril v Slrakuzi, da se zgodovina nove Ita* lije deli v dve perijodi. Prva teče od 1. 1860. do 1922., v kateri je zedinjena Italija imela demokratske liberalne režime, ki jih je pa likvidirala faši* stična revolucija. Z letom 1922. za* čenja epoha fašizma, ki bo trajala celo stoletje. S tem dnem je začela rasti nova generacija, ona, ki je iz* vršila fašistično revolucijo in ki si je osvojila veliko kolonijalno državo. Pozval je naposled vse sicilijanske fašiste na pozdrav velikega carstva — — nove Italije —, k >•■*••> v * n Zunanja politika Zaradi razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu dobiva splošna mednarodna politična situacija vedno bolj značaj ekstremne resnosti. Anglija je poslala zaradi ranitve svojega kitajskega poslanika po bombah japonskega letala v Tokio protestno noto, ki je sicer sestavljena zelo zmerno, ki pa vendar zahteva od Japonske popolno zadoščenje, opravičilo in jamstvo, da sc kaj takega v bodoče absolutno ne bo več zgodilo. Japonska vlada bi storila pač najbolje, da sprejme noto brez vsake debate in se tako izogne stanju, ki je za Japonsko vse drugo1, kakor pa prijetno. Na sibirski vzhodni meji je Rusija zbrala ogromno armado nad 200.000 mož in nad tisoč bojnih letal, v . samem Vladivostoku pa je j pripravljenih veliko število podmornic. — Tej armadi poveljuje general Bliicher, ki se trenutno mudi v Nankingu, kjer se s kitajsko vlado dogovarja o vseh ukrepih, ki so potrebni za uspešno vojno sodelovanje ruske in kitajske vojske. Na osebno zahtevo Stalina se na sibirsko mejo pošiljajo neprestano transporti topov in drugega orožja. Ruska vojna industrija dela s polno kapaciteto. Rusija računa tudi na vstajo Korejcev, teh večnih sovražnikov Japoncev-. Cim bo Japonska nadaljevala svoje osvojevalne operacije na kitajskem ozemlju, je izbruh | rusko-japonske vojne na Daljnem vzhodu neizbežen. Stojimo torej pred začetnimi obrisi krvavega rusko-japonskega spopada, ki je skoro neizbežen : spričo znane japonske lakomnosti po tuji zemlji na azijskem kontinentu. S tem pa vstajajo tudi Še I druga nevarna vprašanja. Govori [se že o tem, kakšno stališče bo""" zavzela Nemčija v primeru gornjega spopada z ozirom na pakt, j ki ga je svoj čas sklenila z Ja-I ponsko. Če bo Nemčija podpirala j Japonce in bo torej s tem zavzela j Rusiji nasprotujoče stališče, ne bo 1 mogla v tem primeru ostati ravno-| dušna tudi Francija, ki je sklenila | s sovjetsko Rusijo vojaško zvezo.' 3 Zato je razumljivo, da se tokrat 1 nahaja Ženeva v največji nervoz-1 nosti, ker se pričakuje v zvezi z | zadnjimi dogodki na Daljnem i vzhodu tudi odločen nastop Združenih severnoameriških držav. Predsednik Roosevelt, kakor vse kaže, namerava sprožiti iniciativo, naj celotno Društvo narodov protestira v Tokiu proti vojni s Kitajsko in bi se temu protestu pridružile tudi Združene države. To bi bilo prvič po Wilsonu, da pri-I hajajo Združene države v neposreden stik z Ženevo. Veliko zaskrbljenost povzroča v Ženevi tudi dejstvo, da bo tokrat baš Španija ona, ki bo vodila predsedstvo ženevskega zasedanja. Po abecednem redu prihaja za predsednika Del Vayo, ki bo predlagal, da naj, ali posebna komisija izvede preiskavo zaradi sodelovanja Italije v španski državljanski vojni, ali pa naj se Italija izključi iz Društva narodov. Pričakuje se, da se bo tudi Kitajska sama obrnila na Društvo narodov s protestom, o katerem se bodo v prihodnjih dneh vršili diplomatski razgovori med Londonom, Parizom in. Washing-tonom z ene in med nankinško vlado z druge strani. Kitajska vlada pričakuje, da bodo velesile tokrat Kitajsko kot članico Društva narodov podpirale in jo zaščitile. Kakor kažejo zadnji dogodki na španskih bojiščih, uporniškemu generalu Francu ne bo več mnogo treba, da docela likvidira bratsko klanje.. Pogled na zemljevid nas pouči, da imajo Francovi nacionalisti danes v svojih rokah že dve tretjini španskega ozemlja. Domači pomenki Neslan napad «Slovenija» se je že nekajkrat obregnila ob naš list. Kar nič ji ni prav, da se tudi mi zavzemamo za slovenske gospodarske interese. V zadnji številki pa se je na prav po* sebno duhovit način spravila na gosp. dr. Puca, češ, kako ima on kot nek* danji imenovani ljubljanski žu* pan in kot nekdanji imenovani ban dravske banovine pravico govo* riti o svobodi in o slpvenstvu. V tem napadu je nekaj zlobnosti, nekaj ne* umnoetL Pisec tega napada prav do* bro ve, da je postal dr. Puc ljubljan* ski župan, ker je zmagala njegova lista leta 1927. V silnem volilnem boju proti takrat vsemogočni SLS, ki je bila v vladi in ki je napela vse sile, da si osvoji Ljubljano. To ve pisec tem bolje, ker je sam glasoval proti dr. Pucu. 6. januarski režim je pustil dr. Puca na mestu ljubljanskega žu* pana, kakor mnogo drugih funkcijo* narjev, dasi je bilo takrat prav mno* go ljudi, ki danes tudi govore o svO* bodi, ki bi bili radi z intrigami za* sedli njegovo mesto ter se pustili imenovati za županal — Kar se pa tiče «imenovanega» bana, si dovo* ljujemo samo vprašati, koliko pa smo imeli doslej «izvoljenih» banov? Ali ne pozna jurist «SIovenije» zakona? Kaj mu torej ni všeč na imenovanju? Ali misli s tem reči, da naj prihodnji ban pride na svoje mesto potom re* voludje? Ali kaj? V čast g. dr. Puca pa bodi tudi pri* bito, da ni on, ne kot župan, ne kot ban, izvajal nobe* nega n a s i 1 j a. On ni preganjal in prestavljal uradnikov, ni uničeval ne* dolžnih rodbin, delal je v prvi vrsti na gospodarskem torišču. Da, bil je toliko velikodušen, da se je zavzemal i tudi za politične nasprotnike, če je | videl, da se jim je v resnici zgodila DOMA IN NA TUJEM Razstava naše gospodarske podjetnosti V sredo dne 1. septembra t. 1. so se že enainštiridesetič odprla široki javnosti vrata ljubljanskega velesejma, ki je letošnjo jesen strokovnjaško prirejen v še prav posebnem obeležju: v znaku razstave slovenskega novinarstva. Nj. Vel. kralja Petra II. je kot pokrovitelja zastopal brigadni general g. Dušan Dodič, vlado pa notranji minister g. «lr. Korošec. Zbrane častne goste je pozdravil predsednik velesejma g. Bonač, ki je v svojem govoru orisal letošnjo jesensko prireditev, ki je pod imenom «Ljubl jana v jeseni dopolnilo pomladanskega velesejma. Letošnja razstava zavzema ves velesejmski prostor v izmeri 40.000 kvadratnih metrov in je izredno zanimiva ter pestra. Nemci se hvalijo Slovensko katoliško in JRZ časo* pisje se je v zadnjem času precej, toda vidno umetno, razburjalo nad delovanjem Sokola na Kočevskem in pa nad uspehi, ki jih beleži v narod* nosobrambnem oziru CirilsMetodova družba. Ti listi so pisali o bivših ča* sih, ko so takratni režimi baje delali silne usluge Nemcem na Kočevskem. Ker danes teh režimov ni več na po* vršju in sede v vodstvu današnjega režima gospodje od bivše SLS, naj jim citiramo odlofnek iz nekega član* ka «Berliner Tageblatta», ki so ga Ponatisnili tudi nekateri sedanjemu režimu naklonjeni jugoslovanski listi: "Nemške manjšine v Slavoniji uži* vajo s strani beograjske vlade silno Upoštevanje svojih zahtev in potreb. Oblasti so vse prošnje, ki so jih Nemci vložili, rešile docela ugodno, zlasti prošnje glede otvarjanja čistih nemških razredov na ljudskih šolah. Oblasti, ne le, da niso delale nobenih težav in ovir, temveč so šle Nemcem. izrecno na roko».... Grof Sforza piše o japonsko*kitajski vojni in pra* vi med drugim: «Kitajci in Japonci imajo nekaj skupnega: staro sovraštvo in prezira* Oje proti Evropejcem, ki so se jih še v 19. stoletju bali; danes jih prezirajo v?e, pa bodisi Angleže, ki v tem tr.a* 8'čnem trenutku ne znajo reči dTU* 8ega kakor: ,Pustite v miru naše ban* f?.v Sangaju*, bodisi Italijane, ki so 1’ do včeraj ljubeznivi proti Kitaj« cem, danes pa dopuščajo v Tiencinu, “a japonske čete preko '.nevtralne' 'talijanske koncesije napadajo Kis tajce.» »Materi za otroka» je naslov 8. go* spodinjske razstave Zveze gospodinj >]a velesejmu, kjer je od prvega diha do vstopa v šalo prikazano najpo« trebnejše za naše male. Naš otrok ne sme čutiti teže življenjske borbe svojih staršev, saj ga lahko razvedri* mo z najskromnojšimi sredstvi. Naš °trok naj tudi pomaga domači delav* n z b r a n menu Abonenti se sprejemajo na dobro tečno domačo hrano. Za obilen obisk se priporoča ZORAN RAŽEM. Anekdota ZDRAVILO Znani angleški pisatelj Temple Thurston je nekoč srečal na cesti svojega mladega prijatelja bankirja Smitha. «Oho, kaj se pa držiš tako jezno?* ga je ogovoril bankir. «Kaj se ne bi?! Strašno me boli zob! Ali morda veš za kako dobro zdravilo?* «Poslušaj me in ne jemlji nobenih medicin. Tudi mene ]e včeraj strašno bolel zob. Ko sem pa prišel domov k svoji ženi, me je ona tako krepko poljubila, da mi je bolečina naenkrat preŠla.» Thurston je nekaj časa molče premišljal, nato pa dejal: «Hvala ti za nasvet! Menišl li, da je zdajle tvoja žena doma? ...» KUPUJTE vse šolske potrebščine pri tvrdki IVAN BONAČ kjer Vam je najlepša izbera na razpolago. LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 5 Ne pozabite na polnilno pero! Paviljon Rožna dolina na razstavnem prostoru velesejma toči. temno bok In svetlo ležak pivo pivovarne »Union1 ‘ Nadalje nudimo: prvovrstna štajerska, dolenjska In dalmatinska vina ter topla In mrzla Jedila. Za obilen obisk se priporoča Jeločnlk Viktor. Za konzorcij »Slovenske besede»: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jur. Tisk DelniSke tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.