"ofttrfo« tAntama v gotevfcL Leto XVL, št. 272 Ljubljana, sobota 23. novembra 1935 Cena t Din MjutMjttotk &nailjeva atlca X — retetoo tt. aiJKd, 8123, 3124. 812& 812(1 Laseratnj jaaeie*. Ljubljana, Selca* ourgova Hi. 4. — Trn. 84»z Maa. c'odJu2mca Maribor liosposki ulica tt. IA — leieion st Z45& Podružnica Jeije. Kocenova u&ca (t X — feleton St ISO -tačunJ pn post SeR zavodih: Ljub-t Jana St 11.842. Praga (Malo 78.180. Vlor. *• 1» 241 Naročnina snato mesečne Oio 25.-Za inozemrtve uto (O__ Uredništvo: Ljubljana. Kutin je v* ulica 1'eietoi 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Manboi Gosposka ulica 11 Teieton St 244U Celje. Strossmaverjevs ulica štev 1 Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas) pc tarifi Jugoslavija, Avstrija in koroški Slovenci Na drugem mestu priobčujemo izjavo, ki jo je včeraj dal naši agenciji A vali avstrijski poslanik v Beogradu g. Schmidt. Izjava utemeljuje najprej posebno avstri jsko stališče v vprašan iu sankcij in dokazuje, da je to stališče diktirano na eni strani po izjemnem gospodarskem položaju Avstrije, na drugi strani pa po tesnem prijateljstvu, ki veže Avstrijo z Italijo. Kljub s volim rezervam napram sankeijskim sklepom Društva narodov hoče Avstrija ostati zvesta članica ženevske institucije, kateri je dolžna mnogo hvaležnosti. V drugem delu svoje izjave govori g. poslanik o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo. Pred vsem ueotavlia, da med obema sosedama ni nikakih nesoglasij splošnega značaja in torej nobe-n#t pravih razlogov za nesporazum. Od-nošaji med njima se zato trajno boljšajo in postajajo, kakor se je izrazil g. Schmidt. »čedalje bolj vzajemni in prijateljski«. G. poslanik je poudaril zlasti dve panogi, kjer vidd možnost še nadalinjega in tesnejšega zbližan ja, medsebojne gospodarske in kulturne odnosa je. V gospodarskem pogledu se Avstrija in Jugoslavija v mnogočem izpopolnjujeta, za kar je najboljši dokaz že samo dejstvo, da je bil gospodarski promet med njima vedno zelo živahen in da je klmb hudi gospodarski stiski velik še sedaj. To gospodarsko sodelovanje, pravi g. poslanik, je treba ohraniti >n izpopolniti. Oliraniti in izpopolniti pa bi bilo treba tudi kulturno sodelovanje, kjer je tudi še dosti polja za uspešno delo. Marsikaj bi se dalo reči k tem izia-vam službenega predstavnika sosedne avstrijske republike. Gotovo je, da se naša javnost z njimi v glavnem strinja tn da tudi ona želi ohranitve in poglobitve ne le gospodarskih, marveč tudi kulturnih medsebojnih stikov. Enako je službena politika naše države vedno delovala v tem oravcu. Radi pa bi pri tej priliki opozorili še na eno verz, ki .je g. poslanik ni omenil, ki pa bi lahko bila koristen in uspešen posredovalec mod Jugoslavijo rn Avstrije. mislili imamo našo narodno mianj-o v Avstriji, zlasti koroške Slovence, aj bi zemljevid Evrope še tako poprav-./ali, ne mogoče bi bilo potegniti drišav-Tie meje tako, da bi nobenemu narodu ne ostal del nieeovih pripadnikov izven mej narodne države. Zaradi tega imajo narodne manjšine posebno zgodovinsko misijo, ki je pred vsem ta, da tvorijo nekak most med državo, katere državljani so. in med državo svojega naroda. Kongres narodnih manjšin, ki je že ponovno v tem pravcu obrazložil misijo v tujih državah ostalih narodnih delov, postavlja za dosego označenega cilja dva glavna pogoja: narodna manična mora biti lojalna svoji državi, ta država pa je ne sme siliti, da se izneveri svojemu narodu. Koroški Slovenci bi lahko tvorili tako vez med našo in avstrijsko državo. Gotovo jim nihče v Avstriji ne more očitati, da ne bi bili lojalni državljani. Tudi najvišji službeni funkcionar i i so jim že ponovno dali to spričevalo. Treba pa je, da tudi Avstrija in njen nemški večinski narod izvršita svojo dolžnost in da dasta koroškim Slovencem, kar jim gre. Do sedaj se to na žalost še ni zgodilo. Pritožbe in neizpolnjene želje koroških Slovencev so naši javnosti dovol j znane, pa ni treba, da bd še posebej govorili o njih. Lani in letos so se pojavljala znamenja, ki so govorila, da so vendarle vsaj nekateri vodilni politični krogi v Avstriji spoznali kričeče nesoglasje med dolžnostmi, ki jih zahtevajo od naše na-:~odne manjšine, in med pravicami, ki jih sami tej manjšini dajejo. Zdelo se je, da so pripravljeni urediti vsaj za silo najbolj pereča manjšinska vprašanja, zlasti tudi vprašanje pouka v ma-ternem jeziku. Znano je, da so dajala najvišji avstrijski funkcionarji v tem pogledu že prav konkretne obljube. Vršila so se tudi že pogajanja med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Tako je bilo utemel jeno upanie, da se bo to vprašanje rešilo na način, ki bo v skladu z osnovnimi pravicami vsake narodne manjšine. Še preden pa je prišlo do kakršnegakoli ukrepa na korist naših rojakov na Koroškem, so se začeli množiti pojavi, ki vzbujajo bojazen, da iz vseh lepili pričakovanj ne bo ničesar. Parkrat smo že imeli priliko opozoriti, kako se v zadnjih tednih sistematično ponavljajo na-silstva nad koroškimi Slovenci, zlasti napadi na njihove kulturne prireditve. Poročali smo tudi že, kako se na shodih domovinske fronte, katere člani naj bi bili tudi Slovenci, slovenski živelj napada in žali. Ravno te dni °o po Koroškem razširili letake z besedilom k-' m žaljivo le za korošVn slovensko manis-no, marveč tudi za Jugoslavijo. Ti 'zpad; so tem boli sumljivi, ker se po-nvliajo po sistemu in je zato očitno, da so premišljeno organizirani. Njihov čili je brez dvoma ta, da se že v naprej one- ABESINSKI OFENZIVNI SUNKI NA S0MALSKEM BOJIŠČU čete rasa Deste so s prvimi večjimi protinapadi na levem krilu izvojevale lepe uspehe — Zaplenile so zopet štiri tanke Addis Abeba, 22. novembra, o. Po poročilih iz Harar ja so čete rasa Deste med rekama Džubo in Uebi debeli potisnile Italijane tako daleč nazaj, da so zased'? najvažnejše dovozne ceste od scmalske meje proti južni fronti. Italijani so zaradi tega odrezani od zaledja in niti ne morejo pozvati na pomoč, ker so Abesinci prekinili tudi vse telefonske in brzojavne zveze. Posamezni abesinski oddelki so vdrli daleč v zaled je za italijansko fronto. Njim sledi 10.000 Abesincev, ki bodo skušali obkoliti odrezane italijanske oddelke in jih docela uničiti. Glavni obkoljevalni manever se vrši okrog Sasabane ?n to po načrtu, ki ga je sestavil abesinski vojni svet z neguše-vim sodelovanjem. Pri Dagaburju so v teku večje bitke. Iialijanom, ki se poslužujejo letal, tankov iu so tudi številčno v premoči, kljub ponovnim napadom ni uspelo, da b; zavzeli Dagabur. Danes so Abesinci v tem odseku prešli v protinapad ter sr potisnili Italijane daleč nazaj. Pri tem so jim zaplenili štiri tanke in so ujeli več sto ItaliJanov. Hude borbe se vrše tudi v dolini reke Fafan, kjer Abesinci vedno hujše pritiskajo na Italijane. Cesar o položafu na južni Strašiti Addis Abeba. 22. novembra. AA. Po svoji vrnitvi z bojišča je cesar Haile Solati sprejel vo.ine poročevalce in jim o vtisih svojega inšpekcijskega potovanja izjavil: >S tem, kar sem videl na bojišču, sem zelo zadovoljen. Vojaško politični položaj na južnem bo;;šču je izvrsten. Čete so me pozdravile z ogromnim navdušenjem. Obiskal sem mnogo ranjencev. Pri tej priliki ?em ustanovil fond za "odbine padlih vojakov. Dedža>mač Arevoi*. ki je bil pri letalskem napadu na Gorahejo hudo ranjen, ni hotel zapustiti svojih čf>t in je mod njimi umrl. Obiskal som ijecov grob in položil nanj venec. V Džidžigi je bila važna vojaška konferenca- Sprc-iel sem poročila posameznih poveljnikov na južnem bojišču, ki potrjujejo, da italijanske čete še niso prispele do Sasabanc in da so še vedno ob reki Fafan. Abesmsko Addis Abeba, 22. novembra AA. Abe. sinsko uradno poročijo pravi: Včeraj so razvile naše čete tako na severnem kakor na južueni bojišču zelo ži- vahno delovanje. Naše čete vznemirjajo nasprotnika In ovirajo niogov promet z 7. al «1 jem. 17.ved le so več izvidnikih napa, dov. V krajih. k{ so jih Italija??! zavzeli, so »topili v akcijo posebni oddelki a besi n. skih ki prPpeljujeJo prebivalce čez hojišče. Zaradi svoje hitrosti in gibčnosti so posebni abesinski oddelki doslej še vedno pobf gnili Italijanskim /,asledovaInim oddelkom. Abesinski prestolonaslednik smrtno ponesreči/ Rim, 22. novembra, g. Po po^bnem po- roeiVn poročevalca >Tribune< iz Aemare, se je abesinski prestolonaslednik lines smrtno ponesrečil z letalom. Letelo je s precejšnje višine treščilo na zemljo in se Popolnoma razbilo. Prestolonaslednik je bil baje na mestu mrtev. V pričakovanju skorajšnje abesinske osenzive, Italijani skrbno utrjujejo svoje postojanke na severni Sronti Rim, 22. novembra, d. Sodeč po zbiranju čet rasa Sejuma in rasa Kaše, se bo italijanska severna vojska bržkone že v kratkem zapletla v pravo bitko z Abesinci. Italijanski letalci so na svoj;h novih poizvedovalnih poletih ugotovili močne abesinske oddelke južno od Makale. Kijub izredno močnemu bembnemu napadu letalcev pred nekaj dnevi. se Abesinci niso umaknili, temveč so zasedli močno utrjene postojanke. Abesin-sko vrhovno poveljstvo na severni fronti je menda odločeno braniti postojanke južno od Makale za vsako ceno, ker so zelo ugodne. Leže na bregu ene izmed tamoš. njih rek ter zapirajo Italijanom nadaljnje prodiranje. Med tem ko se Abesinci pripravljajo za bitko, utrjuieio italijanski pionirski oddel- ki južno od Makale zavzete postojanke ob rekah Takazi in Gevi, da ustvarijo na ta način čim bolj strnjeno fronto. Italijanske postojanke so zavarovane s poljskimi topovi manjšega in večjega kalibra kakor tudi s strojnicami in tanku Za italijansko vojsko bo morda odličnega pomena, če se bo posrečilo pognati abesinske severne čete preko Amba Alagija- Z zavzetjem tega kraja bi namreč postal prosta pot proti jezeru Ašangi, odkoder vodi široka, dobra cesta na-^vnost v abesinsko prestolnico. Komunike št. 52 Rim, 22. novembra- AA. Ministrstvo 7h tisk in propagaudo objavlja naslednji komunike št 52: Nadaljujejo se operacije nu vhodnem Tembieuu. Italijanske kolone so porazile sovražne oddelke blizu Amba Bet-hlema. južnozapadno od Makale blizu roke Geve. Na abesinski strani je bilo veliko število žrtev. Na naši strani so padli en oficir in dva askara- Letalstvo opravlja iz-vidniške {»lete na področju Antala in Buje. Uspeh rasa Rase pri Bomberti Acidis Abeba, 22. novembra. AA. Seie sedaj se je zvedelo, »ia se je 12. novembra vršila vzhodno od Makale pri Bomberr.i velfika bitka, v katero «o posegla vojaki rasa Kase. Njegovi oddelki so po več dni opazovali prodiranje itafl i jamskih čet z okoliških hribov, nakar so jsb 12. novembra ob 7. zjutraj nepričakovano napadi . Bitka je trajala ves dan. Na italijanski »tirani je padlo 300 vojakov, 2 oficirja in en polkovnik. Abesinci so zaplenil 4 strojnice, 200 pušk in veiilk0 munieije. Zaplenjena abesinska karavana Rim, 2-2. novembra. AA Današnji »Po-polo onima dvema zveznima mostovoma ki iu v gospodarskih in kulturnih «t?kih vidr g. pomnik -V tretji, široki in močni most, naši koroški Slovenci. sejski proces. Po dosedanjih dispozicijah bo v drugi polovici januarja, vsekakor pa v začetku meseca februarja. Francoski listi objavljajo o odgodltvi procesa le kratke komentarje, v katerih utemeljujejo sklep sodišča s formalnimi razlogi zastarele francoske zakonodaje, ki ne omogoča prikenjenja procesa samo za par dni. S službene sodne strani se utemeljuje odgoditev procesa takole: Ako sodišče izključi zagovornika, mora obtožencu po službeni dolžnosti določiti novega branilca. Ako pa obtoženec zahteva, da ga brani kdo drugi, mora sodišče tej zahtevi ugoditi. Ko so torej Kralj, Rajič in Pospišil po nasvetu g. Desbonsa zahtevali za zagovornika pariškega odvetnika Andreja Berthona, je moralo sodišče njihovo željo izpolniti. Brez dvoma pa je, da bi Berthon ravno tako zahteval odgoditev procesa, kakor je to storil od sodišča imenovani branilec g. Sodineau. Argumenti obeh bi bili enaki in so brez dvoma utemeljeni. Zato je sodišče proces odgodilo. ne da bi čakalo na prihod g. Berthona, ker bi se s tem stvar le še zavlekla. Prejšnji zagovornik Desbons je danes odpotoval v Pariz. Novinarjem je pred odhodom izjavil, da bo zahteval, naj o njegovi stvari razpravlja pariška odvetniška zbornica, ki je zanj edino pristojna. Ob enem je (Teorge Desbons danes vložil ofi» ciekio pritožbo proti izključitvenemu sklepu sodišča na kasacijsko sodišče. Za slučaj pa, da bi bil izključitveni sklep potrjen, je vložil že tudi prošnjo, da se mu povrne pravica advokature. Obtožence Kralja, Rajiča in Pospišila so sinoči odvedli nazaj v preiskovalne zapore. Ni še znano, ali bodo do prihodnjega procesa ostali v Aixu, ali pa jih bodo peljali nazaj v marsejske zapore, od koder so jih privedli v Aix še le par dni pred procesom. Italijanski demanti Beograd, 22. novembra. AA. Kraljevo italijansko poslaništvo nas prosi, da objavimo tole: »Neki prestolniški list je davi v svojem dopisu iz Aixa en Provence poročal, da je odvetnik Georges Desbons odšel v Rim, da dobi tamkaj dovoljenje za nove revi« zionistične akcije na podlagi svojih dogovorov v tujini. Ta vest je tendenčna in brez vsake osnove.« Angleški odgovor Italiji Lond0n. 2i2 novembra.b Dočim je francoska vteda žp v začetku tega tedna od srovoriia na italijansko protestno noti proti sankcijam je angleški zunanji mi niste'- Hpr.re šele danes izročil it-al^ansk? mn poslaniku OrandB« angleški o^go^rv nanjo Nota bo nb%vlienna eijskeiga odbora sprejeli ugodno. Prvi pravi stik Nemčijo ln Francijo Nova akcija za sporazum Važen Hitlerjev razgovor evropskih Berlin, 22. novembra. -w. Državni kance-!ar Hitler je sprejel včeraj francoskega poslanika Franoois Ponceta. Razgovoru, ki je trajal nad eno uro, je prisostvoval tudi zu-naji minister Neurath. Kakor pravi ofici" elno sporooilo, so razpravljala o splošnem političnem položaju v povsem prijateljskem duhu, pri čemer so ugotovili obojestransko dobro voljo. Nemški tisk objavlja komentarje o sestanku na najbolj vidnih mestih. »Berliner Tageblatt« piše. da že uradni komunike poudarja prijateljsko osnovo, na kateri se je vršil ta razgovor- Samo po sebi je um-ljavo, da je ta obisk le etapa na težki poti do mirnega sporazuma za katerim stremi Hitler. Prijateljski sporazum s Franci, jo je za Nemčijo samo del — vsekakor najvažnejši — splošne mirovne politike v Evropi. Po zopetni priključitvi Posaarja ni med Nemci io in Francijo nobenih spornih teritorialnih vprašanj več in je odstranjena glavna ovira za sporazum. Na poti smo, pTavi list, da bomo odstranili še nadaljnje ovire Cilj še ni dosežen, toda prišli smo precej dalje. Kot najvažnejši uspeh dosedanjih prizadevanj se mora označiti obojestransko zaupanje, ki je omogočilo, da se jc popolnoma odkritosrčno govorilo o vseh še obstoječih težavah in o možnostin, ka. ko bi se dale odpraviti. Francosko'ruski pakt skrb Nemčije Pariz, 22. novembra, o. Včerajšnji razgovor francoskega poslanika v Berlinu Fran-coisa Ponceta s kancelarjem Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom Neurathom je napravil v tukajšnjih političnih in diplo-matskh krogih najboljši vt»s. Predvsem opozarjajo, da je bil to po mnogih letih prvi pravi stik med Francijo in Nemčijo, ki se je vrši] v znaku najveoje prisrčnosti j.n odkritosti. Zadnji polslužbeni stik med Francijo in Nemčijo je bil ob Lavalovem povratku iz Moskve, ko se je sestal z Go-ringom. Že ta sestanek je obetal znatno zboljšanje medsebojnih odnosa j ev, toda prišlo je žal pozneje do raznih mednarodnih zapletljajev. Včerajšnji obisk je bil mnogo konkretnejši in dalekosežne važnosti. Na njem sta Poncet in Hitler razpravljala predvsem o francosko-ruskem paktu in o nemškem oboroževanju. Za Nemčijo je francosko-ruski pakt največja ovira za ureditev raznih vprašanj, ki obstojajo med Nemčijo in Francijo, na drugi strani pa smatra Francija. da predstavlja za njo nemško oboroževanje nevarnost- Poncet in Hitler sta skušala na iti kompromis med obema vprašan iem« da bi se omogočila ureditev vseh drugih problemov Poncet ie skušal prepričati H:r)eria. da franc -;ko ruski nakt ni naperjen proti Nemčiji dočim ie Hiter s svoie strani opozarjal, da neTPfSk'- 'boro-zevan^e nikakor ni naperjeno proti Fmnc'-ii. Vnr ie o«ebno in v imenn ne»p?kefla na. roda že ponovno javno naglasih Izjavil je med Nemčijo in Francijo — s poslanikom Poncetom o problemih tudi, da Nemčija nima nobenih teritorialnih aspiracij v Franciji, nasprotno pa lahko francosko.ruski pakt zaplete Francijo morda tudi proti njeni volji v novo vojno. Francija se nima od Nemčije ničesar bati, Nemčija pa bi želela, da Francija ne sklepu paktov z državami, ki so si postavile za glavn; cilj napad na Nemčijo Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo prihodnje dni na poziv Hitlerja odpotoval nemški poslanik Koster v Berlin. Koster jc imel zadnje dni več razgovorov z Lavalom. Pričakujejo, da se bodo sedaj pričela med Parizom in Berlinom pospešena pogajanja, ki naj dovedejo do končnega sporazuma. > Peli t Parisien piše, da Hitlerjev razgovor s Piorioetoni ne spada med periodične obiske, ki jiih diplomati opravljajo pri vladnih šefih, temveč je imel značaj diplomatske izmenjave misli. Oba državnika sta izmenjala zumanje-pokitične nazore na splošno, kair je bilo zaradi pomanjkanj« nemško-francoskih stikov, odkar se je izjalovila vzhodna pogodba, že zelo potrebno. Razpravljala sta največ o francosko-ruski pogodbi, zopetni oborožitvi Nemčije, o odnošajih med Nemči jo itn Avstrijo ter o morebitnem povratku Nemčije v DN. >Paris Midi« poudarja med drugim, da je prav za prav šlo za izmenjavo mislri, ne pa za pogajanja. V nekaj dneh bo v Parizu ratificirana francosko-ru»ka pogodba, ki vace-niirja Nemfiio. To je bi) prvi vzrok za '•••r-linski ra7.govor, kajti v Nemčiji ne verjamejo ,da bi Francija hotela podreti vse rno-j stove- Tudi amgleSci li^bi posvečajo sestanku veliko pozornost. »New Chronirle" pr->vi da j je bil ta raagovor prvi korak k sporazumu med Nemčijo im FVancijo. Poslanik Frani-oais Poncet je do biLi novodiilo, naj napne •vse e^le, da ee čm prej odstrani napetost med Nemčijo in Francijo. Kompenzacijski dogovor Italije z Madžarsko Rim, 22. novembra. AA. V Beneški palač1 sla Mussolini in madžarski poslanik podpisala protokol o kompenzacijah v trgo-govinskem prometu med obema državama. Protokol je prilagoden novim razmeram, ki so nastale po uvedbi sankcij proti Italiji. Sklicanje konference gospodarskih zbornic Zagreb, 22. novembra, o. Na pobudo zagrebške trgovske in industrijske zbornice je sklical trgovinski minister dr. Vrbanič za 25. t m. vse gospodarske zbornice in druge važnejše gospodarske organizacije iz vse države na konferenco v Beograd, na kateri bodo razpravljali o ukrepih, ki bi tili potrebni, da se omilijo posledice izvajanja sankcij proti Italiji. Na konferenci bodo sklepali predvsem o trgovinsko političnih - prometnih in devizno [>olitičnih ukrepih, ki bi ?e morali nemudoma izvesti. da se posledice sankcij kar najbolj omilijo. Na dnevnem redu bo tudi razprava o kritju klirinških terjatev nanram Italiji ter proučevanje, kje bi se našli novi trgi za blago, ki je šlo dosedaj v Italijo. Jugoslavija Ie Avstrija Izjava avstrijskega poslanika v Beogradu — Zakaj se Avstrija ni priključila sankcijam — Potreba kulturnega In gospodarskega sodelovanja med obema državama Beograd, 22. novembra . AA. Pooblaščeni minister m izredni poslanik avstrijske republike v Beogradu g. Schmidt je sprejel zastopnika agencije A vale in nru dal o zadnjih mednarodnih dogodkih m o odno-Sajih med avstrijsko republiko in Kralje, vino Jugoslavijo tole Izjavo: ^Globoko vdana miru, spremlja Avstri. ja razvoj mednarodnih dogodkov, ki jih je povzročil italijansko-abesinskj spor) z obžalovanjem, vendar pa brez razburjenja. Avstrija je že opetovano izrazila in d»kazala svojo neomajno zvestobo do Dru. štva narodov, tako da zaradi tega njenega ravnanja v vprašanju sankcij ni mogoče napačno tolmačiti. Moja država ve, kaj doL g"jje visoki ustanovi v Ženevi. Ce se Avstrija ni v celoti in v vsakem oziru priključila sankcionistom, je to storila le zato, ker jo z Italijo zaradi njenih višjih gospodarskih interesov veže tesno prijateljstvo. Zdi se mi, da našega gospodarskega stanja ni mogoče primerjati s položajem nobene druge države v Evropi. Izjemnost našega položaja je priznalo že več mednarodnih konferenc, zlasti konferenca v Stresi leta 1932. Prepričani smo) da delamo v interesu pomiritve posebno občutljivega dela naše celine, in da s tem siužimo splošnemu mini- Z razvojem avstrijsko. jugoslovenskih odnošajev pa smo lahko samo zadovoljeni. Zaradi iskrene in odkrite politike obeh držav postajajo odnošaji med njima čedalje bolj vzajemni in prijateljski. Med obe. ma državama ni nobenega nesoglvsja splošnega značaja, prav tako ni nobenih razlogov za nesporazum. Mi smo sosedi in hočemo ostati dobri sosedi. Avstrija goji globoke simpatije napram Jugoslaviji. Njena stabilnost in napredek sta neobhodno potrebna za sve'ovni mir. Vsaka teh dveh držav ima svoje posebno evropsko poslanstvo. Ti poslanstvi si ne naspro. tujeta. marveč se nasprotno druga drugo zelo srečno izpolnjujeta. Zaradi tega so gospodarski odnošaji med obema narodo. ma izredno važni. Med obema obstaja srečna gospodarska soodvisno«., kar je posledica njunih gospodarskih struktur. Zato moramo to gospodarsko soodvisnost ohraniti in pospeševati. Sosedstvo ustvarja obveznosti K'iub gospodarski stiski in raznim gospodarskim nezgodam so gospodarski odnošaji med obema državama še ; zelo obsežni. Avstrija je na drugem me. stu vašsga izvoza in na tretjem v vašem uvozu. Turistični promet med Avstrijo in Jugoslavijo je takisto prav važen«. Na kraju je g. Schmidt pristavil: »Reči hočem nekaj besedi še o odnošajih na ne. kera drugem področju, kjer obstajajo velike možnosti še tesnejšega sodelovanja. To polje je prosvetno- Avstrija je bila od, nekdaj ponosna na to, da je mogla sprejemati in združevati duhovne vplive svojih sosedov. Srečni smo. ko vidimo, da jugo. slovenski dijaki obskujeio naše visoke šole in ko vidimo zanimanje, ki ga kažejo v Jugoslaviji za naše znanstvene in umet. niške manifestacije. Jugoslovensko umetnost in znanost bi morali v Avstriji še bolje poznati Na ta- način bi se ti dve dr. živi. ki si lahko data druga drugi toliko, | še boljše seznanili. S tem pa bi se začeli še bolje spoštovati in ljubiti«. Poslanci JEZ in strankine organizacije S konsolidacijo poslanskega kluba JEZ v Beogradu ee bo, kakoj izgleda, de finih v no uredila tudi pozicija on h poslancev, ki pripadajo klubu JRZ, v organizacijah te stranke Po srealh. Kakor javljajo iz Beogradu, so mnogi teh poslancev že prevzeli vodstvo organizacij JRZ v svojih arezih. Tudi v dravski banovini se pripravlja mrilagod tev o-ganizaoij JRZ novim razmeram. V ptujskem okraju je poslanec Brenči č že prevzel •vodstvo sreskega odbrra JRZ ter je kot mandatar slrmnke prošlo nedeljo že imel skupno zborovanje z ministrom dir. Krekom v Ormožu, kjer je tudi v svojem govoru ostro poudaril svtojo strankarsko pripadnost. Ravno taiko je urejen položaj |>oelanca Be-nka, ki je prevzel vodstvo organizacij JRZ z» srez Mursko Soboto, prihodnji teden pa bo tu?ita iz občine Stičre in «e priključka občini St. Vid. V ptujskem s-ezu pa ce kraja Leševica in .Temza'-m iz'očita iz občine Ivanjkovci in se priključita občini Sv. M:klavž. NTa osnovi teh komasacijskih ukrepov jc pričakovati, da Kod" v d->gledncm času v vseh prizadetih sedmih r-^n^ane nove občinske volitve. Novi kardinali Včeraj smo poročali, da bo 14. decembra V Rimu svečano objavljeno -'menovanie 20 novih kardinalov. med katerimi bo 14 Itali. janov in 6 pripadnikov drugih narodov. Od Slovanov pride v kardina'ski kolegi praški nadškof dr. Kašpar- Včerajšnji »Obzor« je v zvezi z 'menovanjem novih kardinalov objavil iz Rima poročilo, v katerem izraža pričakovanje da bo sedaj, ko je med na. šo državo in Vatikanom končno sklenjen konkordnt. imenovan za kard-nala tudi zagrebški nadškof dr Bauer. Očividno pa jc »Obzorova« informacij? pogrešna, ker so sedaj imena novih kardinalov že znana in ni pričakovati, da bi papež svojo odločitev še spremenil. Zanimivo je tudi poroči'o »Ziircher Zei-tung«, ki pravi med drug:m„ da je bilo vprašanje konkordata 7 Jugoslavijo eden med razlogi, zakaj se je imenovanje novih kardinalov od1|a?a'o. Zato se list čudi, da med novim: kardinali ni niti dr. Rauerja. niti beograjskega nuncija d-. Peregrinettija, ki velja za papeževega osebneia prijatelja in ie s sklennm konkordata vendarle dosegel lep usp'-' Občinske volitve v Kninu Jutri bodo v Kninu občinske volitve. Vo-lilcev je nekaj rad f>000. Za volitve sto bili vloženi dve listi. Prvo so vložili zcmiio-radniki s podporo mačkovcev, ki so obIju_ bili. da bodo g'asovali in delali za ta listo ter so v ta namen preteklo nedeljo res priredili v Kninu velik shod bivše IISS. Pri zapeki, lenlvem črevesju, odvišni želodčni kislini In zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA greneča. Ogl. r eg. S. br. 'J54&V33 Drugo kandidatno listo je vložila JRZ z nosilcem nar. posl. dr. Niko Novakovičcm. Ta je izdal obširen volfni proglas, v tcatc rern je pozval volilce. naj glasujejo za njegovo listo, ki je zbrala pobornike narodne, g« in državnega edinstva v borbi proti separatistom- Volilna borba je b'li3 z obeh strani zelo živahna in je vzbujala zanimanje po vsej Dalmaciji. Vendar pa do odločilne bitke ni pršlo, ker je sresko sodišče v Kninu, kakor poročajo včerajšnji zagrebški listi, iz formalnih razlogov razveljavila zemljo. radniško listo. Lista JRZ bo potemtakem v celoti izvoljena jn bo za javnost zanimiva le volilna udeležba, iz katere se bo dalo sklepati na razpoloženje vol-ilcev. Razprava zaradi kršitve pisemske tajnosti Pod tem naslovm poroča zagrebški »Ju-tarnji liste iz Novega Sada: *Pred okrožnim sodiščem v Petrovgradu je bila danes (v četrtek) razprava proti bivšima policijskima predstojnikoma Djor-dju Miodragovidu in Miloradu Koraniču Proti njima je dr. Evgen JociC vložil tožbo zaradi kršitve pisemske tajnosti, češ, da sta odpirala njegovo privatno pošto. Dr. Jocič zahteva, da se oba kaznujeta po kazenskem zakonu zaradi kršitve pisemske tajnosti s kr.zr.ijo najmanj Jest mesecev in globo 5^00 dinarjev. Ker Milorad Koranič ni prišel k razpravi, je bila ta odgode^a.« Jugoslavija dobi novo radio-postaj® Novi Sad, 22. novembra, o. Semkaj sta prispela dva zastopnika znane tvornice ra-dio-aparatov Philips iz Amsterdama, da proučita razmere radio-valov v Jugoslaviji. Tvrdka namerava zgraditi v Jugoslaviji veliko radio-oddaino po«t«i° s 120 KW. ki bi bila za ru«kimi postajami največja v srednji Evropi. Tvrdka je prepričana, da bi Se v tem primeru število radio-naročni-kov v Jugoslaviji zvišalo od sedanjih 68.<)00 na 300OOO Sedanje število naročnikov, izmed katerih jih je 40 odstotkov samo v Vojvodini, ni v skladu niti s številom prebivalstva niti z njegovimi kulturnimi potrebami in njegovim gmotnim položajem. Nova radio-postaja bi stala okrog 120 mi- } 1 i ionov. amori7irala pa bi se z delom na- I ročninc. Tvrdkn upa, da bo prišlo do sporazuma 7. merochjnimi čini»mt: ravno o >ega dne. ko je bil odpoklican kot vrhovni poveljnik italijanskih čet v Abesmiji. V svojem obširnem poročilu, ki ga objavljajo današnji londonski listi piše med drugim: General, sedaj mc-rsa! de Bono. je dana* kon«1! svoje nadzorsh-eno potovanje p° vi.h postojankah italijanske seve:ne f-onte v Abf>siniji. Sivolasi general se je š^nri ure vozil z avtomob:!om no primitivnn. v žw skalo vklesani in od neuria izj-edem" cesti ter ie moral nato nadaljevat' oot se šlini ure na mezgu, da ie n.T;še1 do prvih postojank. Ogledal si je vse. porazgovoril se z oficirji Ln se nato p-vi^jl nazai v Travni stan v Adirrrai. zado^-vlien s tem. kar je videl, in prepričan .d" italijanske čete pripravljene na vse morebitne dogodke. Ceste med Adigratom in Mak>?ilo so v takem stanju, da je potrebo-al general s svojim brznvo®nim. posebej za obesim«!^ raz- j mere koinstiru 'iran im avt.^rnobilom m 100 km trud a polnem potm-a-nhi. te general v^o noč mspicira.1 r.br^mbne orte. po-^oVmke strojnic in topništva ter oddelke asknrov. ki so vedno v pp,iih vrn^^h. Noč ie bila jas«™ :n bi ob takem vemnnu vsak naparl na ^Taka^o pomenil m Abe^r«*« Ptcmnmor. T«m večie razbonrje n?sfaln. Jc« je nasitilo na por/dn^^ih ir7w Vv>iV», kier so TOc^dli asVar" zal^tne Twv=to-janfc«, dta preprečijo nnpad z boka, hudo puškarjenje. Zdelo se je. kakor da eo Abesinci kljub jasni noči risk:rali napad.^ kajti streljanje je postajalo vedno m-ignejše. Še le m^vjo pozneje,, ko je bila že vsa po«id-kti poikomci in so že na vsem odseku napeto čakali, kdaj se pojavi sovražnik, so ugotovili. da &> askari streljali' na — opice, ki so jih v tem« smatra Iti to Abesince. Kljub temu, da te noči Abesince»v ni bilo .so ;zved)'i I.ta-Ivani nasVdnvsa dne varnostno ukrepe. Ves dan so preizik^ali dalekosež-no«t fjvorh tonov. 10 bombnih letal je ves dan obmetavalo sovnažne nosrtoiamke z bombam« največjega kalrbra. b^^strpini tooo\-i r»» (so z hiižniih sjričev vse ozemlje pred Ma.V-a'0 dobe-edin^ nosljali z granatami in porušiili radn :e or= tanke iz ilovk* zbitih koo. Vr^o^-no p-rvelisiti io z za dovol istvom ugo-tf-n-i'o. da ie sr>r"-o takega ognw vsak pm-dor sovnažwka nemogoč. Pa-t zaščito takega ognja je kremij general fa Br»r>o s <:TOi;m StaVrm. iezde? na mezsm. kafc h 1o km južno od Makale. da bi še enkrat p-n-T-i crr-fvi-i ie ptraže na naibol? 'zpo-^avlje-nih točkab. Sredi pohodp pa se je mrra,' ves št^ib z vrhovnim povelinnkom vre^i "daviti in naT>e=rlPd V^inao kreniti naraj-Kaiti ' 7 ie vdrl na pot nenavaden sTu b°že sovražniki, ki m pas vpo -no" vrnem It Val1' ie smej^ de;ai! eene-r?i1 de ki 'e orsjs'".! iTcsnek- en fo se t^H nora i r M»*lkai!o. odkoder je =e istega 'Vie Iccvr'! v A d-.o in od tajn v Maswtw>. ^ka pa trdega vr- ^oivn-ega pov^1l"T>i*'ni mar^aila Badrsg^^r- Veleizdajniški proces v Bratislavi Bratislava, 21. novembra. Pred tuk-jšnjim sodiščem se je pričel zanimiv proces proti bivšemu velikemu županu dr. Bazovske" mu in tovarišem, ki so obtoženi, da *o hoteli Slovaško odtrgati od Češkoslovaške in jo zopet združiti z Madžarsko. Obtoženi so po zakonu o zaščiti države- Ker je ffav. ni obtoženec dr. BazovskT hudo obole'. se je njegova stvar izločila in se je razpirava za enkrat vršila samo proti njegovim so-obtožencem. odvetniku dr. Antonu Pavlič. ki, prof. Pavlu Nemethu, trg. potniku Martinu Morhaku, inž. Janu Szomolan.viju in asistentu Pavlu Dvorskemu. Obtožnica očita dr. Bazovskemu rn tovari. čem, da so bili v zvezi z madžarskVni rtvi-zionisti in da so osnovali nekak »Slovaški narodni svet*, ki je imel nalogo podpirat' na ozemlju Češkoslovaške revizionistično akcijo grofa Bcthlena in znanega slovaškega renegata dr. Jchličke- Na nekem sestanku. ki je bil 6. avgusta 1933 v stanovanju dr. PavMčke. so med drugim sklenili, sesta. viti posebno spomenico na Društvo r".ro-dov, v kateri bi se glede pripadnosti Slovaške zahteva! plebiscit. Podpisi za spomenico bi Se naj pobirali po vsej Slovaški. Nadalje so takrat sklenili osnovati »Narodni svet« in sklicati »slovaški narodni kon- gres«. Na kongresu bi se naj ugotovilo, ds je vsak sporazirm med Čehi in Slovaki ne. mogoč, nakar bi se naj s'ovesno proglasil* združitev Slovaške z Madžarsko. Kot prvi je bil zaslišan dr. Paviička, kr je sicer priznal, da se jc vrši! 6- avg. 1033. na njegoveni stanovanju gori označeni sestanek, zanikal pa je. da bi se bilo r.a^ njem sploh' kaj govorilo o političnih vprašanjih. Predsednik je na to pred^čii obtožencu njegovo lastno pismo, ki ga je pisal ar. Bazovskemu. v katerem je med drugim izjavil: »Največja nesreča za Slovake je, da so se združili s Čehi. Čehi izžemajo Slovaško. Edino uspešno sredstvo proti-temu je, ako se Slovaška loči od Češke, se proglasi za samostojno in se šele nato od'oS. s katero sosedno državo se naj združi — s Madžarsko ali Poljsko«. Takisto je bil ob« tožencu prečitan zap:snik. ki ga je na onem sestanku napravil soobtoženi Szomo. !anyi. V tem zapisn:k'i je bilo zabeleženo, da je na sestanku dr. Bazovsky razvil svoj program, katerega g'avna točka je biia, da je treba Slovaško odtrgati od Češke in j« priklcpitj Madžarski- ( Razprava bo trajala več dni in vlada za njo na češkoslovaškem veliko zanimanje. grškega iz m Rim, 22. novembra Grški kr^rj Jurij IL je danes s svojim spremstvom zapustil Rim in odpotoval proti Atenam. Pred odhodom je v grškem posdaništvu sprejel obisk italijanskega kralja. V kranjevum spremstvu potujejo Poleg drugih njegov brat, prestolonaslednik princ Pavel, nje gov srtric princ Krištof m grškii poslanik Metaxas. K slovesu so se zbraii na postaji italijanski prestolonaslednik Uimberto, šef protokola Sonnrai ter mnogi generali ln zastopniki zunanjega ministrstva. Atene, 22. novembra, o. General Kondi-lis je iziarrit] novinarjem, ade- bi bi"a v prvi vrstrf azprememba ustave in normalizacija političnega življenja, nakar šeO.e bi se razp:sa1e nove volitve. Potres na Havajskih otokih Honolulu, 22. novembra AA. Včeraj je bil na Havajskih otokih močan potres. Več otokov je morje preplavilo in je va lovje napravilo na obali ogromno škodo Veliko število ribiških čolnoiv in jadrnic se je razbilo ob skalovju. Ponekod je potres porušil tudi železniško progo. Ravnatelj potresomerskega zavoda ježe več dni prej napovedal potres. Pri fcakujejo, da bodo seiaj začeli bruhat.: vulkani. Ognje nik Kr.umaloje je že začel bruhati Zadn.j izbruh teea ognjenika je bil 1. 1933. "ostani in ostan? <51aa /odnikove družbe ! Letalca Smitha našli? Singapur, 2/2, novamsbra. AA. Po navodilih kaiijetama broda >Pajsac, ki je opazi', na otoku Sajeri oi/ vzhodni indrijskl obail znamenja z lučjo, so poslali tja letaiio, da dež ene, kdo jih je odi-.iajaj. Ni izkJujoeao, da je biil to pogrešani Kigslord Smffth, ki je morda tam pristal s svojiim letalom. ^rijeti ponarejevalci denarja Beograd, 22. novembra, p. Beograjska policija je prišia na efted družba failzifi-kato^'jev. ki so nameravalfi na debelo ponarejati bdlgarski denar in ga iz naše drža/ve tihotapiti v Bolgarijo. V zvezi s to afero je policija aretirala dva bolgarska emigranta ki že dolga leta živita v Jugoslaviji ter še tiri dtrasre osebe. Pri n;ih so našM klišeje za izdelavo bankovcev po 100 in 150 >ev0v. Klišeje eo naročili v imenu bolgarske Narodme banke pri neki tvndki v Novem Sadai. Uv,0dena j® najstrožja preiskava. Kolikor je policija doslej ugotovila, faiteifikatorji ponarejenega denarja še niso sipraviJi v promet. Iz carinske službe Beograd, 22 novembra- o. Premeščen je h glavni carinarnici v Podgorici pomožni carinik Fran Govedič iz Gornje Radgone. Nov grob Maribor. 22. novembra Danes je umrl v Maistrovi ulici št. 17. za« radi posledic pljučnice uradnik v p. g. Tone Rebolj, znana in markantna osebnost predvojnega m tudi sedanjega Maribora. Pogreb bo v nedeljo na pokopališče na Po-brežju. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za soboto: Deževno in vetrovno, sneg v plani, nah. Temperatura se bo malo dvignila. Zagrebška vremenska napoved ig danes: Oblačno- nestalno, na severozapadu deževno. hladno. Dnnajska vremenska napoved za sobfct« Sneg, temperatura okrog ničle. Maši krapi in ljudje Spomenik kralju Aleksandru v Kamniški Bistrici Kamnik, 22. novembra. Blagopokojni kralj Uedinitelj je bvl velik ljubitelj naših planin in navdušen lovec. Vsako leto je več dni prebival v Kamnik ški Bistrici kjer si je bil zgradil lep lovslci dvorec Da se oddolži njegovemu spominu, je meščanska korporacija na pobudo g- dr. Frana Vidica sklenila postaviti lep spctne. nik. ka naj bi posetnike naših planin spominjal velikega pokojnika, ljiubitelja naših prirodnih krasot. Po projektu, ki ga je izdelal inž. arhitekt Gosti v Ljubljani, bi spomenik stal na veliki skali onkraj mostu, ki drži čez Bistrico, skoro nasproti turistovski koči. Naravna skala sama, ki bi se obdelala v obliki kvadra, bi bila sestavni del spomenika in b? nosila na gornji strani četverokotno pi" rarnido. na prednji strani, obrnjeni pToti koči. pa napis. Piramida bi bik narejena iz klesanega kamenja iz struge hudournika Proška, iz kakršnega kamenja je narejen tudi podstavek kraljevega lovskega dvorca Na obeh straneh napisa bi bili na vrhu naravnega kvadra postavljeni dve žari. Spomenik bo izdelan iz naravnega kamenja iz hudournika Proška v krepkih potezah, tako da bo s skalnatimi vršci v bližini in s celotno okolico lepo harmonrraL Denarna sredstva bodo glede na to, da se dobi ves material, ki je potreben za spomenik, na licu mesta, minimalna Zbrala se bodo po zamisli g- dr Vidica od vseh upravičencev meščanske korporacije in ostalega prebivalstva Kamnika, na ta način, da bo vsakdo kupil po enega ali več kvad- rov Važno statistično delo Ljubljana, 22. novembra- Urednik »Raidničke zaštite«, glasila centralnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, g. Branko Haberle se je loti] važnega in potrebnega dela. Zbral je v uradih Tt. zavarovanje delavcev gradivo za strukturo delavstva naših glavnih mest Prvi njegov članek obravnava podrobno položaj delavstva v Ljubljani, sledili pa bodo članki o delavstvu iz drugih naših mest. Omembe vredno je tudi to. da je to prva razprava, ki podrobno razpravlja o položaju delavstva v Ljubljani po statističnih podatkih delavskega zavarovanja Razprava ima uvod. ki poudarja važnost takih statističnih pregledov. Do'ga deset, letja so v naši državi že delavski pokreti, a še do danes nimamo sistematičnega pregleda o številu in o ra-merah delavstva v naših glavnih gospodarskih središčih. Tudi po ustanovitvi mnogih socialnih in delavskih ustanov ni priš'o do tega- Vsa naša socialna politika. vse naše javno delo v korist de-T v cev in nameščencev in sploh vse skrbstvo za delavce, razen zavarovanja, se vodi ve" č noma na temelju nedognanih podatkov ali pa n« temeliu podatkov, ki so bi]i zbrani samo za manjši, ožji k^og delavcev al; pa stio za posamezne st-okovne skunjne P-m-mika"?e topnih podatkov o številu in položaiu delavstva se močno občuti pri raznih anketah ki se havijo z naivažneiši. mi socialnim- in delavskimi vprašanji. Javnosti še do danes ni ;mano. k^Hko deVivcev imamo v naših ve'ikih mestih, kako oni živijo in kako so zaposleni in plačani v posameznih strokovnih sk"pmah Vse važ-ne podatke o gospodarskem in socialnem položaju našega delavstva vsebuje statistika socialnega zavarovanja Pregled deWstva v Ljubljani je sestavljen po podfl*k:h delavskega zavarovanja, ki so bili zak:i'u"etii 'ani 30. junija Tedaj je bilo na področju Lr-bljane zavarovanih 18 9'6 delavcev in nameščencev, med nimi 8.707 žena- Od 100 moških prebivalcev Liubljane je 35 86 delavcev, od 100 prebivalk p« 27.82 delavk. Glavni del zaposlenega ljubljanskega de'avstva tvori obrtniško delavstvo (32A? odstotkov"1, pott je pritisk drobnih kri. stalov dokaj jačji. Lani smo v varnem vremenskem zatišju, po snežni senzaciji sredi oktobra čakali na pošteno belo odejo daleč tja po Novem letu Predlanskim je bil november mnogo bolj vihrav in jc že sredi listopada debel sneg pokril gornjeitalsko nižino. kasneje tudi Slovenijo Po dosedanjem. zmerno vlažnem vremenu bi skoraj da lahko zaključili, da bo tudi letošnja zima poskrbela za zdržno, vendar ne preveč 6nežno kristalno odejo Močan ciklon tiči še vedno nad Sredozemskim morjem Vetrovno in deževno vreme je bilo v vsej južni Evropi in na Balkanu- VLsok pritisk s pretežno oblačnim vremenom se je raztegnil ra severu in vzhodu Evrope. V Jugoslaviji je bilo deževno vreme z močnim vetrom in ponekod snegom v vsej kraljevini. Temperatura se je dvignila razen v Podunavju. Zaječar —4, Ereegnovi 17. ■ KINO UNION Telefon 22-21 DANES TRIKRAT Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri, FRANČIŠKA GAAL v svojem največjem uspehu PETER PREDPRODAJA VSTOPNIC od 11—12.30 in od 15. ure dalje Po ljubavni tragediji v ječo Zofka Lilekova obsojena na 6 let in 3 mesece robije Maribor, 22. novembra. Danes je 6edeia na zatožni klopi pred velikim senatom 23 letna Zofka Lilekova iz Svečine, ker je letos v avgustu navadila na tovarišico Pakovo in jo s steklenico ranila na glavi svojega ljubčka Josipa Cvajdiga zabodla z nožem v trebuh, da je komaj ušel smrti, in se nazadnje vrgla s 4-letno nezakonsko hčerko Erno v Muro, kjer je dekletce utonilo Obtoženka sama pa si je bila, kakor je izjavila preiskovalnemu sodniku, premislila ter se rešila iz murskih valov Obtožnica p avi med drugim: Zofija Lilekova je delala v papirnici na Sladkem vrhu. Tam se ie seznanila z delavcem Josipom Pezdičkom Tedaj je bilo Zofki 18 iet Posledica njune ljubezni je bila hčerkica Er-na- Pzneje je vzljubila Josipa Cvajdiga. ki je tudi bil zaposlen v omenjeni papirnici. Zofka je hčerkico izročila staršem v rejo, sama pa se je čisto posvetila ljubimcu. Ljudje so že ugibali, kdaj se bosta poročila Usodna posledica te ljubezni je bi. la strastna ljubosumnost na obeh straneh. Jože ni smel z nikomer govoriti. Ko je opazi] pri Zofki patološko ljubosumnost, se je začel ogibati vsake večje družbe. Nekajkrat se je zgodilo, da je Cvajdig govoril z Zofkino tovarišico Pakovo. Zofkina neie-volja je udarila na dan 16. avgusta- Ko sta se Cvajdig in Notburga Pakova vračala proti večeru z dela domov, je nenadno planila pred oba razburjena Zofka, iztrgala Pekovi iz rok steklenico in večkrat zamahnila z njo po njeni glavi. Pakova je omahnila, nato pa zbežala. Cvajdig je šel potem obiskat Pakovo, da bi videl, kako je z njo. Ko pa se je Cvajdig s svojim tovarišem vračal domov, se je znašla pred njim Zofka, ki mu je st3vila ultimat, da jasao pove vpričo njegovega tovariša Januša. ali jo bo poročil ali ne. Cvajdig io je hotel pomiriti, toda preden se je prav zavede je Zofka potegnila nož in ga zabodla Cvajdigu v trebuh. Nevarno ranjenega Cvajdiga so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Zofka je nato živčno zlomljena čisto izgubila vsako ravnotežje Najprej je šla k svoji prijateljici Kmetčevi in ji vse razode-la, nato pa k svojim staršem na Velko Odtod je vzela s seboj 4-letno hčerko Erno in se odpeljala v" Karibor, kjer je v skrbeh za zdravstveno stanje svojega ljubm. ca ves dan stikala okoli bolnišnice. Odpeljala se je zvečer v Št. Ilj. naslednjega dne pa se je odpravila iz Se!nice ob Muri kjer je prenočilo, k Muri in skočila z otrokom v vodo. Kaj se je nato zgodilo, ne ve povedati. Ko se je prebudila na obredni sipini, ni bilo o otroku več sledu Čez nekaj dni ga je Mura naplavila v Črensovcih Spet je šla k prijateljici Kmetčevi- ji povedala, kar se je zgodilo, nato pa se napotila v Maribor na sodišče, kjer je preiskovalnemu sodniku dr. Kramcrju vse po resnici razkril a. Današnjo razpravo ie vodil sos. dr- Tom. bak, obtožbo je zastopa! d*žavni tožilec Sever. Že takoj ob pričetku razprave ie bilo iz odgovorov obtoženke videti, da je duševno zaostala in orne'ena. tako da je sam državni tožilec pred'agal, naj hi jo op-zovala oba psihiatra Obravnava se je radi tega prekinila in je po podani izjavi psihiatrov nadaljevala. Sodna izvedenca in psihiatra dr. Jurečko in dr. Zorjan sta izjavila, da je obtoženka duševno zaosta'a, da je zaradi dejanja ne more zadeti po- Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Osrl. ros. S. br. J5495/35 polna odgovornost in da je dejanje izvršila očividno v afektu zaljubljene ženske. Za. slišani Joško Cvajdiga jc izpovedal, da je bila obtoženka vedno nasilna, da ga je stai-no mučila z ljubosumnostjo in ga tudi večkrat tepla. Cvajdig se ni mogel braniti, ker je bil šibkejši, vsekakor pa je imela Lilekova tudi n»egovega brata rada. Lileikova je bila obsojena na 6 let in 5 mesecev robije. Pred viničarijo ga je ustrelil Celje, 22. novembra. Pred petčlanskim senatom se je zagovarjal danes 62 letni posestnik Fran Olup iz Kl-e-kočovitka v kozješkem srezu zaradi uboja. V torek 8. oktobra v mraku je Fran Ohip pred svojo kletjo v prepiru udaril mojo ženo s palico. V tem je prišel Josip Žgaj-ner, ki se je ravno vrnil z dela m imel za pasom privezano kladivo. Pozval te 01 upa, naj pusbi ženo pri miru. Olup ga je zavrnili nakar je odšel Žgajner k sosedom Praho-vim. Olup je šel v klet po železne vile, sio-pll na prosto in zaklical Zirajnerju, naj se zdaj vrne. Žgajner se je zares vrnil in Olup pa je udaril z vilami čez ramo. Žgajuer mu je izdrl \n!e iz rok in jih odnesel k Praho-vim, češ. da jih bo izročil na orožniški postaji V tem je začel Olup izzivati Zgajmerja in ga klicati na korajžo. Zgajner je stopil z vilami v rokah proti Olupu. V tem pa je Olup s samokresom dvakrat ustrelil na Zgajnerja in ga zadel v vrat rn grk>. Zgajner je po devetih minutah izdihnil- Olup je priznal dejanje, zagovarjal pa f>e je s sflobranom. Obsojpn je bil na 2 let/i robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let ter na plačilo povprečnine v znesku 1000 D in Nikoli odprti Pristen samo v modram ovitku. Usoden dan za Maribor pred 17 leti Maribor. 22. novembra. Bilo je 23. novembra 1°18. Mrko jesemiko jutro- Po ulicah so korakale skupine vojakov, ob razglasnih deskah pa so se zbirale množice. Nabit je bil razglas generale Maistra o razorožitvi zelene garde v dravski vojašnici. Dogodek je prišel nepričakovano. O zeleni gardi se je nrei dosti govorilo po mestni. Ljudje so mislili na pre£'avice. ki jih bo nemška garda delala narodni vojski generala Maistra in mnenje, da Maister ne bo mogel z zeleno gardo kar na hitro opraviti. je bilo tako močno, da so zeleni gardisti brez skrbi spali v dravski vojašnici. V zavesti velike odgovornosti pa je generai Maister odredil razorožitev garde in so bHi poučeni o tem načrtu le njegovi najožji sodelavci in vodilni člani narodnega sveta. Razorožitev je .šla gladko od rok in ni zahtevala nobenih človeških žrtev- Nadutost nekaterih gardističnih voditeljev so naši oficirji obvladali s hladno odločnostjo. Narodno zavedni Maribor je bil rešen čez noč velike skrbi in hude more. Zeleni gardisti, ki so se zbrali iz nemških šovinističnih krogov, so prej prebivalstvo izzivali in nadlegovali po ulicah in javnih lokalih Z razorožitvijo zelene garde je bila odločena usoda Maribora. General Maister si je pridobil neomajno zaupanje in ljubezen ljudstva. Dan razorožitve zelene garde je postal v spomin na va/no zgodovinsko odločitev praznik vsakoletne siave mariborske, ga pesno!ka. Obletnice tega dogodka ne moremo primerneje obhajati, kakor d.i se v globoki pieteti na današnji dan spominjamo narodnega generali M i i stre, ki spi svoje večno spanje na pobreškem pokopališki ob vznožju prelepega in zelenega, toda granitno«?« Pohorja. Slava njegovenru spominu! Uganka smrti na samotni kmetiji Razprava proti 18 letnemu obtožencu prekinjena Ljubljana, 22. novembra V samotnem Javorju nad Dobrunjem je aprila 1921. izročil trdni posestnik France Žagar posestvo z vsemi premičninami ze. tu Janezu Jeretu. Oba stara France in Frančiška sta si v notarskem pismu izgovorila precejšem vžitek in kot. Zaradi dajatev pa so kmalu nastali prepiri in prav. de. L 1932. je Žagar umrl. Nekaj časa je nato vladal na obsežni kmetiji mir. Stara mati Frančiška Žagar jeva je hodila poma. gat pri poljski delih. Kljub 60 letom je bila še krepka in je delala na njivah ka. kor vsako dekle. Nnstaie pa so spet nevšečnosti zaradi užitka, žagarjeva se je preselila kočo, kjer je redila nekaj perutnine in prašiča. Hodila pa je kljub sporom še vedno na delo k zetu. Letos 15. julija je stara žagarica ves dan žela na zetovi njivi. Ko se je proti večeru vračala mimo zetovi h;še. jo je čakal vnuk, 18-letni Jeretov France ter ji ponudil kozarček žganja, ženica ga je spi. la. Odšla je nato proti svoji koči mimo hiše svojega .sina iz prvega zakona Jane. za Habiča. Tu je začela tožiti, da ji je slabo, du jo grabi po ustih, in ji skupaj vleče žile in povedala je sinu tudi, da ji je dal mladi France piti grenko pijačo. Vsa se je tresla in jadikovaia: »Nelcaj se bo zdaj z menoj naredilo!« Sin Janez je priskočil materi na pomoč. Prinesel ji je vod. Toda v tem je že izdihnil«. Pred velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, se je dmes ob 16. pričela razprava proti Francetu Je. retu. Ker je starejši maloletnik. je bila javnost izključena. Obtoženec je priznal, da je dal Žagarjevi piti kozarček žganja. toda ne z namenom, da bi jo zastrupil. V žganje je dal 2 kroglici, ki jih je bil pomladi dobil od nekega tujca. Neznanec mu je povedal da žival "d teh krogjic takoj pogine. Sodna obdukcija je ugotovita, da je Žagarjev." umrlo ra notranji 7-iduš-'tv-. Razpr?<-a je trajala od 10. no 1"5.30. Fant je pri zasliševanju napravil vtis. da res ne KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri šlage r-opereta Prigodbe iz "Wienerwalda" Magda Schneider. Wolf Albaeh Relty, Leo Slezak. Georsr Alcksander. Matineja ob 14. uri po Din 4.50 Elizabeta Kergner: ZASANJANE USTNE p.zna strupov. V ostalem je bila kemična preiskava lirobovja pokojne Zassir.jeve negativna. Senat je -sk.1 t*n:1 po ka-ikem posvetovanju, da se razprava prekine do prihodnjega petke, ko bo^-la zapisana oba izvedenca z travnika, ki sla pokojno razteles-ilo, in z njima docent dr. Seliškar s fiziološkega instituta. Satefaj 2a regulacijo Snšaka. Mestni svet na Suša*ui je razplsa.1 natočaj za načrt mestne regulacije, za katero so izvršene že glavne priprave. Natečaja «*e smejii* udelež bi samo jugosJo.enski tekmovalo:. Ra-z-pi*Miie so na-jrade po 50. 30 in 20 ! soč Din. aa odkop načrtov pa je določenih 5.000 Din. Izbrano je tudi razsodišče. Ki bo sprejemalo im oct-iiijevaJo poslane načrte. Ivan Podtesnik: Eno leto v šoli na Grabnu Ko sem Sitail v dnevnikih, da bo šola na Orabnu obhajala 60 letnico, sem šej in pobrskal med svojimi spominskimi papirji, med kater-mn sem našel tudi svoja šolska spričevala, ali kriška naznanila kakor so ne takrat imenovali ti že orumenel. listi is davnih dni Vsi oni. fci eo na njih podpiea-rai kot ravnatelji, ali učitelji, so že davno mrtvi So pa le zanimivi dokumenti ta spričevala. kar bom povedal v naslednjem Leta 1887 sem začel obiskovati prvi razred osnovne šole Moji starši eo stanovali tedaj na Zabjeku. -n naravno bi bilo. da bd : začol hoditi v šolo na Grabnu, kar sem si j kuri; želel, ker so ob'skovali to šolo vsr moji tfvianin prijatelji Tode očp je odWil drugače in me ie po protekcijri n^kpga »\xve Ta prijatelja sp-avil na c. kr v^dneo. ki je vel jala tfvtei m naibolj »nobe!« Solo v . iiuhl ian Moi prvi učMelj je bil Ivan Tomšič. slovenski mladinski pisatelj In urednik >Vrtoa< Vsako četrtletje smo dobi-lii Šolska naznanila, ki so brila povsem slovemska Ko pa sem dovršil četrti razred, sem prejel »Frehe v u^nih predmetih 5t>ri Tl-Ro,Hent«w»he rfnterrichtscpra- e.he. 7w«Mt* f«lov.) MndpBspra«*he.. R<=H*h- 4.»*!mo?!fka na *«pHčeva'n« ip bM» rw nemška 'n p-lfl^la: »PirPtkHnm rler , K K Lphrer-Rildnn?«-A n«»taW in Lai b«ch< Slovenščina ie bila tedaj »zwette Lendes-sffiiviohe«:. K»r sem Rdel očetu Ae premlad za gim-Bjo, me je poaJaJ v peti razred na 1L mestno petrazredno deško ljudfiko šolo v Ljubljani — tako se je imenovala tedaj (1. 1891.) šola na Grabnu, ki je po svoji vnanjosti še vedno taka. kakor je bila tedaj pred 44 leti. Na tej šoli smo dobivali vsako četrtletje šolska naznanila, k' so b-ha dvojezična, slovensko-nemška 'zmed tedanjih učnih mooi eo mi ostala v živem spo-mirnu tile gospodje: ravnatelj Fr. Raktelj, učitelj Bohove«, katehet Smerekar jn Razi nfirer ki je bili moj' razredni učitelj. Ravnatelj Raktelj je bil visok, močam ?o-spod. Z nirm nismo imeli učenci mnoso opravka Učitelja Bahovra ki je \iil majhen, debelušast gospod B d^lgo brado «mn se babi, ker smo rad oomažp s ^voio palico Rotehet Smerekar ie bil samo dobrota. No 'boli sem vrltinflvil *»voie?a r^-r.-edn^vo im telja RmzineerjB. Tudi on me je imel rad. kar je dpinnslfo s tpm "->"ko7ol n -vvcarlil predse pred kateder v prvo ldop. in pa s tf»m. dia me ie wo:ko dopoldnp pet m;nut pred 10 aro poslail k Zalazniku na S^ri trs kunit zanj dve »kajzerci«. ki jr'h ie pojedel med odmorom med 10. in 11. uro na Šolskem hodniku. SoTa na Grabnu je brila določena za dečke iz &entw?ikob=:ke in Vnovs,Vp fare Ob;«k ie bil vprJirKi rairoM^n T*lcrat ni brla L?ub-liomica rVlpin ien.o V pnv Va- kor ie danes Pr«»ko nip proti Sv J "Vohu je vo^i'1 nrrpik. "toot "Tfi- cp so HMi v«' tornS^n' a travo 'n ?rm'?:'vv-iem Pol »t; b'la T '-"Hi ia,t> n.i:tVo. da smo jo otroci od Zablelca n« krakovsko stran. t«mi kier ie bila zdsi več let 7-^vor-n;ca. lahko prpbred-.li z ravib^ninvi hlačami. Na Pmlah še »i bilo hiš, na Mirju se nobe- nih vil, samo Jakopčeva zeljarna je že stala tamkaj. Cerkev sv. Jakoba je imela še dva zivonika, pa trnovska še n.i bila tako vitka in gosposka kakor je danes. Tudri nam, ljudskim šolarjem, se ni sodilo tako. kakor se sodi daiufciinew nekaterim šolarjem. Med velikimi počitnicami ne n smo vozili z Jadransko stražo na morje, in majniških izletov nismo prirejali z vlaki v diruga mesta. Par dni pri mlekarici na Posavju ali na Barju, to eo bile naše velike počitnice. Maj-niški izlet so pa prirejale tedaj vse ljubljanske ljudske šole — na tožnik. En dan v maju je bil določen za vso šolo za majniški izlet. Zsodaj zjutraj smo šli l«po v vrstah na Rožnik, kjer nam je bral mašo katehPt. Po maši smo šli v soelilno. kjer smo dobili kavo tn potico. Potem smo se igral, popoldne pa jo mahnili nazaj v mesto. T-isto leto- ko sem oblakova; petji razred na Grabnu, smo vpeljali nekaj nove* ga na majniškem teletu Na pobudo nagega učitelja Razingerja smo igrali enode-janko »Mjadi tat«, ki je bi.la natisnjena v »VrfOu-t. Določena mi je bi!1«, glavna vloga m/ladesa tatu, ki je ukradel materi kloba&o- Vsi rekvizitl. ki mo jih potrebovali za to igro. so obstoja]i v en' klobasa. Prosil sem mamo. da mi je kupila klobaso semi jo tudi pregovoril, da je šla z nami na Rožnik. KJobaso sem vtaknil v žep suknjiča. Po zajtrku bi se nioraja začeti igra Odia nismo imeli, &fa.la pa je na Rožniku mM obema poslopjema košaro lipa ta pod njo miza Ta miza nam je bila oder Ko bi morali začeti igro. posegel v žep po klobaso Moj nastop se je za^el z besertnimn: vJo že linam le že imam. .« Pri teim bi moral vihtet) klobaso visoko v roki. Toda — Klobase ni bilo v žepu. Med Potjo mi jo ie bil tukra" defl sošolec in jo pojedel. Pi-e-te^va se je zakasnila za toliko časa, da mi je mama ku.pi'!a drugo klobaso. Potem je Slo vse gla/i!(ko do konca. Tisto leto mi je v živem spornimi tudi zalo, ker sem bil pri birmi in pri prvem obhajilu- Za oboje me je pripravil katejiet Smerekar. Birme nso bile tedaj v Ljub/ja-rii tako »nobek. kajior so dandanes, ko igra vožnja z avtomobilom glavno vlogo, šli kino kar [>eš od doma do cerkve. Največji dogodek tistega dne je bil, da sva se z botrom po birmi peljala s fijakarjem v Šiško, kjer se je v gostilni zbrala tudi vsa naša družina. , j... Za pr\'o obhajilo smo uiorali bod.'ti r-°- rtebej v šoki k pouku, ki ga nam je da-ja4 katehet Smerekar po končan: popoldanski šoii. Spomin na eno teb pripravljalnih ur mi je ostal bolj živo v spominu, kaiior sam dan prvega s.v. obhajila. Gospod katehet nam je rozikJadal pomen evliaristije. Naenkrat je pos-tal v pripovedovanju silno mehak, in zdelo ee nam je, da ima soize v očeh. >Vidite, dečki«, je dejal. >človeka sreča v življenju mnoso težav. Tudi iaz jih imam veliko, ampak, kadar se čutim zelo nearečneca. pogledam na svoji roki. katerim je dano. da dvigajo vsak dan proti nebu pri sv. maši našega Odrešenika. Tedaj se čutim petolaženega. Večkrat se zgodi — ni me sram povedati — da iz srečneca občutka poljubni svoji roki, katerim je dana velika miLoesl.* Ne vem. če smo sa prav razumeli: a znal je tako uplivati na nae. da smo mu , ko je stopil s katedra med nas drus za drugim poljubili roko, kar ee m zgodilo prej nikdar. Tie'o leto je praznovala Ljubljana neko obletnico zmage nad Turki. Pri tej sl*vno-stri so sodelovale w ljubljaneke šole- Dopoldne je bila slavnostna ma^a v stolnici, popoldne pa veVk sprevodi po me-stn na Kosleriev vrt. kjer je bila ljudska vesel ea. Vse velike prireditve eo se vršile lista leta J na Koslerjevem vrtu ix>i Ceki:novim gra-(iom, kjer je zsiaj drsališče >liir;je<. Sprevoda po mestu so se udeležile vse ljubljanske šole. Naša šola se je odlikovala s tem, da smo bili vsi učenci na vse mogoče načine namaškeradeni v Turke io vojake. Najbolj originalen je bi! razred učitelja Bahovou, ki je preskrbe! vsem svojim učencem turška pok.ri-.iaia in rame instrumente, s katerimi 6« dela'« »turško muziko«. Od mojega enolelinega ui-en,ja na tej šoli pn do danes n, vini v svojii d-uei .greh, ki me še zdoj večkrat zapeče. Že proti koncu šolskega leta je bilo. da mi je umrla etara mati. ki se.m jo neizinenio ljubi. Tiste dni, ko je ležala na mrtvaškem odru in smo k> v p07jrri večerni uri spremili k sv. Krištofu, rvsem šel v šolo. Na pokiapa-Mšču sem pa videl, da je bil med posreboi tiKii moj učitelj. dasi rr' bi z našo roiibino prav^ nic 7»ian- Ko sein prišel naslednje jutro v šolo, me je čaka! pred učno sobo. Prijel me je za roko in mi dejal: »Ne biti preveč žalosten-:. Poljubil me je na č»*!o. Nekaj let TOEneje. ko sem b,;.l v gimnaziji, sem sre-čot] les« svojega dobrega učitelja Na vem, morda r'z m\idost.ne orešernosti. ali kaj — ga nisem pozdravil. Iz sramu pred tem dejanjem ga tudr po/ne je nis^m več pozdravljal. Toda ppklo iw je U in me V ppče. Dohrj mož — sp-n-ai slodkn! Odpn«li n*i /daj. ko p-07!niije šola. r.o kateri si sadil in ravna! mlada drevesca toliko let! V^-fs.-1! <-«b ned-°'i*kih do^ldnevih tja na Graben mimo Vle Vse je šp tako, k->.V:',-> t-Vrj leta. ko °em io vsak dan obWoTvail: Velika vrata, stopnišče. vnan?t**t in okna. Pa »e enomw'm. k o V-o smo s*> noiali po Crrob^U. tpkali on -e Ali prav;li)pje: i"««, ki ga i-inenujemo žiivljenje, je zelo kratek. ELI T.N I KINO MATICA TELEFON STE V. 21-21 jflk Danes ob 4., 7.15 in ».15 uri PREMIERA NAJSENZACIJO-NAENEJŠEGA FILMA SEZONE FRANK BUCKOVI DOŽIVLJAJI IN PUSTOLOVŠČINE V NEPOZNANI ZEMLJI. EDINSTVENI FILM DIVJI TOVOR FILM ZA STARO EV MLADO. - NAPETA VSEBINA. - ŠE NE VID ENE ŽIVALL PREMIERNI KINO Nekaj, kar še niste videli; kako živi Ln diha džungla in njeni stanovalci FILM V NEMŠKEM JEZIKU. ^iil:*. #:!hT# Predprodaja vstopnic od ll-V^lS REZERVIRAJTE VSTOPNICE. * Propaganda za naše Pohorje. Mariborski Puank (Tujoko prometna zveaa) je pravkar lstilai ijcen vodnik, ki ga je na-/,vw[ >Ckmuk oa Pobočju«, a oblega vea pohorska tmucai-sKa poLa in vse planinske kooe, ti so na Poaotrju pozimi oskrbovane. Ker je o'J vsaki poti označen tudi ea-a, ki j*j sanu/čaiju potreben, da prispe ou kraja do kraja ali; od koče do koče, je propagandna vredmost te Karte tem večja. B.-io bi potrebno, uia tej naši prvi tovrsta: propa^ajiiini pubiiiKacajj za zimski šport v sas.'a kraj.-h cunprej aietie tunisi poumbsie karte za i>-»iaie .smučarske t«reue šuom naše banovine, saj s0 taki propagandni prospekti že zaradi preglednosti terenov in mnogo kL4je orientacije za tujce, ki se zlasti y zjuiskcoi ca^u v naših zasneženih knajih težko znajdejo, vredni mnogo več, nogo še uu.o zidnih opjsi lepot po-amez-n.a krajev in uidowiosu potaineznih smi/u-čaisiuh poKraj-n. * Oakritje spomenika v Dubovi v o-mn vojriin žrtev, iti je bilo določano za jutri, je odloženo aa pozaie.jši čas. * Smrt zaslužnega zaan>tvcnika. V Beogradu je uuir.i ujjo.-vojoni vseuč.Uški profe-tisr dr. Sinia l rojanovič. Rodai se je pred 74 leti v šabcu. vicokošolske študije pa je dovrši:! doma in v .Nemčiji. Posvetil se je profesorskemu poklicu. a je že v mladosti mnogo deloval ludi izven šole. Bil je dober so t rudnik, in prijatelj pokojnega učenjaka Cvijiča. Velike zasluge si je pridobil pri ustanavljanju etooiiru ličnega muzeja v Beogradu in leta 1901. ko je bil muzej otvor-jen. ;e postal njegov prvi upravitelj- Muzej je zapustil leta 1901.. ko je biil imenovan za rednega profesorja filozofske fakultete v Skoplju Pri organizaciji vseučilišča Skoplju je >neto m zaslužno dok/val. Njegoš znanstveno delovanje je slovelo tudi preko meja domovine. Izvoljen je bil za dopisnega člana Srbske kraljevske akademije Slovanskega instituta v Pragi n društva etno-grafov na Dunaju. ELISE BOCK kosmetični preparati. Sanioprodajo za Ljubljano ima » V E N U S « nasproti glavne pošte. maaniBBBggBBBBHHBaaHHmM * Nagradni natečaj za osnutke lepaka ljubljanskega velesejma. Uprava vedesejma razpihuj« natečaj za osnutek lepakov junijskega velesejnia v letu 1936. Osnutki imonajo bifi izvedeni umetniško za lito-grafjcui tisk, največ v dveh barvah, Format osnutka mara obsegati 70 krat 103 cm. Besesdilo: XVI. vel-esejem v wubljao:, SO. maj __ 11. junij 193-6. Črke besedala morajo biti dobr0 čitljive. Avtor prvcna-gi-ajenega osnutka je zavezan sestaviti v iitografvčnem zavodu tudi besedila v petih dragih jezikih. Natečajuiki morajo poslati z geslom opremljene osnutke d0 15. decembra t. L opoldne ravnateljstvu ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geSl0 osnutka. Nenagrajene iin neodJkupiljene osnutke lahko dvugnejo naitečajniki med 15. januarjem in 1. februarjem 1936. predvidene tVojni invalid« in po možnosti tu-li v dnevnih časopisih ter se že v naprej najiskrenejše zali valju '-enio Odbor UV1. * Oet in sad pozne jeseni. Na vrtu narodne šole v Loki pri Zagnrju cveto in dozorevajo jagode. Lep šopek nam jih ;e prinesla učiteljica zdona Mara Kelviršerjeva. V St Jurju ob južni železnici pa so na vrtu g. Ritonje lepo dozorele maline. * Pokvarjeno vino. V Zagrebu deluje že od leta 1910- enološka posta ia. ki to svoj delokrog raz^rrien po vsej savski in vrbaski banovini. Enološka poslaja pomaga vinogradništvu v vsakem pogledu, posebno pa skrbi za to. da b dobili dobra vin« za izvoz ter da bi preprečili trsovino s pokvarjenim in ponarejenim vinom. Iz savske banovine se povprečno vsako leto r,, tej postaji prog!?'*5 kakih 200 vrst vina za ponarejene im škodljive. Porazne f»o tudi ugotovitve r>-f»-"rcl-flv vina. k; cm tofvjo po zagreb-3cih gostilnah Postaia ima od leta do lett ve? d^'a in c^ že dolgo bo-i zia primernejše nnvfore. Nedavno je po«taja dobila od nvnis^-stva za pol^edelitvo okrog 120.000 Din mvdnno-e m s lo i>omo??o se bodo dali uredrti novi nrr^^ri za posftaV>. Vežna bo tudi' dvorane za rnr^davnnifl. kier bodo «bn>Wvnja.ki poste ie poučevali naše vinogradnike, zlfiisti pa zadruga rje o naprednem vinogradništvu. * Veliko gospodarsko poslopje je zgorei« Nedavno pouoei je nastal ogenj v gospodarskem poslopju baaoviaskega svetnika, Urbasa Janka pn Sv. ^ovreiicu na Dravskem poujn. Ogenj se je oagJo širid in sta PoPoiuoma pogorela kolarniea in drvarnica. Na kletnem poslopju ui hlevih pa je zgoreto osu-ešje. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, požar omejili in preprečili nadaljuo katastrofo. Kljub temu pa je škode okoli SO.000 Din, ki je ie deino Poravnana z zavarovalnino. * Aspiriuska afera. Znano nemško podjetje Bayer, ki izdeiiuje aspirin m druge zdravilne preparate. zaoto|>a v Jugoslaviji tvrdika Jugefa. Tvrdka je dobivala v zadnjem času poročila. da se po Vojvodini prodajajo ponarejene tablete anpiri.ua. Na podlagi raznih informacij je potem no-o^adska polic ja zajelo nevarno ponarejevalako družbo, kr. se je bavila s psnareianjem :ii razpečevanjem aspirina in drugih zdravilnih preparatov. V Novem Sadu so odkrili tudn veliko dobro opren>ljeno delavnico ponarejevalcev ter zaloge ponarejenih tablet pri razn h trgovcih in razpetevalcih. Ponarejene tablete preiskuje sedaj jx>sebna komisija kemikov. * Proces v Bihaču, ki se je «ršil osem dni j ob velikem zanimanju javnosti proti bivše-: mu policijskemu uradniku Dušanu Čujiiou j 'in bivšemu uradniku sreslce^a načelstva j DžLlasu, ki sla zagrešila mnogo poneverb ter zasnovala in izvedla atentat na trgovca Novakovioa v Bosanskem Petrovcu, je zaključen. Glavni obtoženec Cujič se je ves čas cinično in predrzno obnašal. Bivši sreski uradnik Džllae. ki je ustrelil trgovva Novakovima. pa je zatrjeval, da je storil to v sa-moobramb. Razprava je razkrila dolgo vrsto zlorab obeh ciničnih in nasilnih tipov. čuj.ič je prebivalstvo svojega področja neusmiljeno globi! in, če se je kdo pritožil na višjo oblast ga je obdolžil kakega nevarnega deja-j nja in s>e nad njim tudi osebno maščeval : na ta način, da ga je v zaporu pretepel ali pa da je najel kake napadalce, čujičev zagovornik je skušal svoiega klienta označiti za duševno bolnega, kar pa se ni postečilo. Razsodba bo razglašena v ponedeljek. * Tovarna JOS RElfH sprejema mehko in škrohljeno perilo v nailepšo izdelavo. * »LUX« pasto za čevlje poizkusite tudi Vi danes. Iz Ljubljane u— General Mi|0je Popadic — novi komandant topništva dravske divizije. Te dni je prevzel poveljstvo topništva dirav-6tke diivizaje topniški brigadni general Mi-loje Popaiiovič, ki je doetlej vodm topnlčar-sko podčiaistniško šolo v Cupriji. Kakoi" povnsod, kjer je kdaj služboval, iima g. general kot izkušen vojak in kot lsJuen, družaben človek tudi v Sloveniji mnogo prijateljev, saj je bil pred letj poveljnik topniškega polka v Mariboru m takrat je naveaaJ mnogo Plodnih stikov z našim družabnim življenjem predvsem kot velik prijatelj in pospeševaitelj športa. P0 rodu je general Popadič ia gumadije. Novemu koanandiantu našega topništva v Ljubljani želimo iskreno dobrodošlico! u— Nad tristo sodelujočih b0 obsegala letošnja novinarska prvodecemberska proslava diižavnega praznika na Taboru, že to števitlo samo na sebi jamči, da bo koncert izreden dogodek v ljubljanskem meglenem življenju ln če imenujemo izmed sodelujočih še nekatere posameznike, kakor: go G-jungjenac — Gavelil0, pevko bisernega glasu, njenega spremljevalca ka-peilnika Nika Štritofa, dirigenta Orkestralnega društva Glasbene Matice prof. L. M. škerjaeca, dirigenta pevskega zbora Glasbene Miaušce ravnatelja Mirka Poliča, solista M. Petrov6:Hana in pav oin i m<;ž<. Gostje dobrodošli u— Prirocios'ovno društvo priTedi danee svoje 3. prefioivanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govori gospod uuiv. prof. dr. mg. A. Kral o temi: Tekoča voda — vir energije. Vsi člani in prijatelji društva se vabijo k čim številnejši udeležbi. Vstop prost, za kritje str0 škov se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Začetek ob 18 uri. u— Frank Buk nam je ustvaril že precej lepih in zanimivih filmov. Njegov pravi poklic dobavitelja divjih živali mu omogoča, da nam pokaže ma-s kaj. česar si mi navadni zemljani ne moremo niti predstavljati. Pokaže nam divjo borbo za obstanek dveh največjih sovražnikov pragozda. 2iv_ Ijenje in običaji stanovalcev pragozd«! ®o nam tako predočeni, da zadivijo slehernega človeka- Film se bo dmes predvajal v Elitnem kinu Matici. Zanimanje za prvo predstavo je jako veliko, posebno med prijatelji redkih filmov in divjine. Zato naj si cenjeni obiskovalci rezervirajo vstopnice že prej. 9 * IZVIR MOČI Za otroke in odrasle ! Izredna koncentrirana hrana ki v najkrajšem času obnavlja izgubljeno telesno moč zdravih oseb kakor tudi oseb, ki se okrepčujejo. Ovo-maltine ima zelo prijeten okus. OD 5. XI. ZNIŽANE CENE l Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—; veliki: Din 48.—. u— 60 letnica šole na Grabnu v Ljubljani. K prosiavi 60 letnice vabim starše šoloobiskujočih otrok, bivše učence, zlasti pa vse naše vrle Trnovčane in Krakovča ne, ki tvorijo s tajen kader dotoka milaidi-ne šole am Grabnu. Upravitelj: Josip Am-brožič. u— Danes ob 14.15. bo predstav« ZKD. Na programu je sijajna filmsko delo »Uspavanka«, kjea- igra Doroteja Wieck glavno vlogo. Film je poln nežne godbe in pra_ starih cerkvenih motivov in pesmi. Pokaže nam mir in uteho za samostansk:m zidom-Življenje belih sester je tako pokazano, kakor še v nobenem filmu. Doroteja Wieck ▼ tem filmu čudovita umetnica. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50 Din. n— Dar. G Sunara Ivo in ga. Ana sta darovala za mestne uboge 100 Din v počastitev spomina blagopokojne ge. Ljudmile dir. Ruipnikove, g. Christof Josip pa je daroval za siromašne otroke 100 Din v Počastitev sipomana trifletnice smrti svoje blagopokojne žene Josipine. Hvala! u— Na jutrišnji razstavi v Jakopičevem paviljonu bo govoril o umetniškem dedu L. Kasimirja g. dr. F. Stetfe. Otvoritev bo točno ob 11. Vabimo vse na to kulturno prirediitev. u— Društvo »Skrb za mladino« podiva svoje člane k udeležbi pogreba gospe Ivanke Urbasove danes ob 16. u— Sv. Miklavž že razstavlja. Križi ln težave, ki so zajedi sivet z gospodarsko krizo, pač niso prizanesli niti dobrotlji-vemu svetemu otcu, ki mu je pripadla pre-bridka naloga, naj bi na večer svonega god« z daril- raz/veseljeval maje in velike otroke vsa.k0 l0to do konca sveta, prav do živega pa kriza nebeškemu starčku doslej vendarle ni mogla Nekaj žalostnih gub mu je morda pač dahnila v čelo, nekaj srebrnih niti, ki jih je hranil za'naj-bednejše med malimi, mu je pač počupala iz brade — svetnik sam pa je s svojim otroškim praznikom ostal, kakor je bil »In tak0 so tudi te dni kakor vsako leto ob večerih z a žarele rdeče, 6 par kiji, Miklavži in vsem drugam mamečim blagom založene izložbe po mestu, da malčki i drhtečimi srci zadržujejo svoje matere ob njih. Da, sv. MiikLavž bo tudi letos nosil, a kakor lani se b0 najbrž tudn letos največ mudi] po hišah, kjer mu ne bo treba otirarti preveč solza — zakaj te moči niti ta veliki svetnik ne premore, da bi znal odčarati kriizo. bed0 in glad. u— Brezposelni, bolan, reven krojač prosi uismivjena srca. ko se bliža zima. za kako gorko Posteljnino, odejo, rjuhe p<> možnosti tudi ponošpno perilo. Nasl0v se lave v oglasnem oddelku »Jutra«. u— Vsako soboto ob 20. plesni večer z zabavnimi igrami v Jenkovi šoli — Kazina. Vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski ples. Iz Tržiča č— Kino Nadišar predvaja danes, jutri im v ponedeljek velefilm ->Benga.li< Predstave dianes !n v ponedeljek ob 20. v nedeljo pa ob 16., pol 19. fn pol 21- Iz Celja e— V proslavo 50-letn'ce obstoja celjskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda bo v soboto 14. decembra v Mestr.em gledališču svečana akademija, na katero že danes opozarjamo vsa celjska društva. e— Sokolska proslava 1. decembra. Ob 7.30 bo zbor vseh članov in članic pied Narodnim domom, nato skupen odhod v cerkev Sv. Danijela m v hram sv. Save. Ob 10-30 bo slavnostna seja v mestni telovadnici. Dnevni red: Slavnostni govor, dekla-macije, pevke točke sokolske mladine in zaprisega novega članstva. Vsi pripadniki Sokola brez razlike naj se v polnem š:evi* lu udeieže proslave v kroju ali v civilu z znakom. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 23. t. m- ob 20. g. prof. Viktor Petkovšek iz Ljubljane o planinski flori«. Predavanje bo spremljalo nad 100 lepih ski-optičnih slik. Opozarjamo na to zanimivo predavanje zlasti vse one, ki se zanimajo za naše planine in njihovo krasno rastlinstvo. e_ Osebna vest. G. prof- dr Pavel Strm" šek je nastopi! svoj€ novo službeno mesto na celjski gimnaziji. Odličnega narodnega in prosvetnega delavca iskreno pozdravljamo v Celju. e—- Za zdravniško knjižnico v celjski bolnišnici je kuratorij ustanove po pokojuean trg. Antonu Kolencu nabavil po 1 veliko novejše delo iz interne medicine in iz kirurgije. kar so zdravniki bolnišnice pozdravMi z največjim veseljem. S tem činom je po4o» žen temelj za moderno zdravniško knjižnico, ki se bo, kakor pričakujemo, še nadalje izpopolnjevala Iz Kolenoevih ustanov je bifo v gornji namen naklonjenih 15.000 dinarjev. Vodstvo bolnišnice izreka tem potom v imenu zavoda kuratoriju Kolenče-ve ustanove najtoplejšo zahvalo. e— Dijaška družina »Sioga« bo priredila v soboto jO- t. m. popol-dne v Narodnem domu Miklavžev večer za svoje člane, združen s čajanko in obdarovanjem najrevnejših dijakov. Prosm občinstvo, naj ne ouklanja prispevkov m pomoči v ta namen. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20JO velefilm »Čudovit otrok« in dve zvočni predigri. iz Maribora a_ Tajna seja- Na četrtkovi seji mest. nega sveta se je v tajnem delu seje izre. kel mestni svet proti znižanju plač mestnima uslužbencem in je to utemeljil z navedbami, ki jih bo župan poslal zvezi av. tonamnih mest. Ce bo nadzorna oblast vzlic temu zahtevala znižanje prejemkov mestnih uslužbencev, bo potem mastni svt akipmii takšno prevedbo, ki jih ne bo preobčutno zadela. — V nadaljnjem pote. ku tajne seje je na podlagi poročila iz področja petega odseka podelilo g. Juriju Pristovniku dovolilo za obrt brezalkohoL nega bufeta na Aleksandrovi cesti 1, Ma. riji Robinšak pa dovolilo za gostilniško obrt na Pristanu St 1. a— Ravnatelj glasbene š0le mariborske Glasbene Matice je poeta! matični dirigent prof. Marjan Kozina a— 39 milijonov dinarjev pojde za ureditev vseh hodnikov, ako bi se novi pra-vialnik o ureditvi hodnikov v celoti izvedel- Omenjeni pravilnik se bo začel namreč takoj izvajati, toda zaenkrat samo ob prometnejših ulicah in pred hišami tistih hišnih posestnikov, kj bodo mogli plačati. m a— Namesto aluminija baker- Kabel visoke napetosti, ki vodi od Aleksandrove ceste do meljske vojašnice in ki so ga uredili med vojno, je iz aluminija. Zaradi prevelike škode na toku se bodo sedaj kabel jske aluminijaste žice nadomestile z bakrenimi. Zvočni kino Ideal m PREMIERNI KINO Danes ob 7. in 9%, jutri ob 3., 5., 7. in 914 31arlene dietrich v filmu Karneval v Španiji (2ENA IN MOZICELJ) Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din V nedeljo ob pol 11. matineja. a_ Dva »brkata stepna noja« sta ustrelila trgovec P in ter in šolski upravitelj Farenčak v Ivanci. Sta tc krasna aksettu plarja takozvanega i-stepnega nojac, ki se izogiba planinskih terenov. Ta evropski stepni noj ima v razmahu svojih 1.S0 m, visok pa je 1.20. Ker ima ob kljunu tipične brke, ga splošno nazlvajo >brkati step. ni noj«. V zadnjem četrtstoletju so bili pri nas ustreljeni samo štirje eksemplarji te redke ptice, ki ima svojo domovino v Perziji in južnih predelih Rusije. Ekscm-plarja sta na pogled pri preparatorju Ci-ringerju. a_ Kaznivi posli »ministrskega odpo. slanca«. Kakor znano, je lani 29. januarja obsodil mariborski mali kazenski senat 54-letnega knjigovodjo Jaromirja P-isvja na leto in šest mesecev strogega zapora, ker se je izdajal pri raznih mariborskih trgovcih za »ministrskega odposlanca«, ki ima imenitne zveze. ter jih oskubil za kakih 50.000 dinarjev. Naknadno pa sta prijavila državnemu tožilstvu dva ljubljanska trgovca, da jima je izvabil Risy pod to pretvezo 42.000 dinarjev in sicer prvemu 40.000 Din, drugemu pa 2000 Din. Prvemu je obljubil, da mu bo priskrbel dvorno dobaviteljstvo| drugemu pa brisanje neke carine. Risvja, ki presedeva kazen v kaznilnici, je mali senat obsodil včeraj še na šest mesecev strogega zapora in na izgon iz države po prestani kazni. a— V zadnjem trenutku rešena ib g0 Din gotovime. a— 15.000 Din škode trpi posestnik Ktf-mao v Razvanju, ki mu je v noči na petek zgorel senik. Na mestu požara so bili rat-vanjsfci, vpobreški, radvanjski in mariibor" ski gasilci, kd so o?enj lokaliziral. a— Za žensko krilo 97 dni zapora 24-let_ no posestmico Kristino Rus iz 1'odgrada je mali kazenski senat obsodil na 3 mesece in 7 dni strogega zapira, pogojno na dve leti, kjer je s ponarejenimi kliuči vdrla v stanovanje posestnice Veronike Nemec ter ji odnesla krilo in nekatere druge manjše predmete. a— Kravo »o odpeljali tatovi posestniku Francu ČeVttigi iz TrnLča na Dravskem polju. Celofiga trpi škodo okoli 1000 Din. Z Jesenic a— Kino Radio predvaja danes ob &. zvečer in jutri v ndeljo ob 15., 17. in 20. nadvse aktualen film »Ahesinija 1935«. Posnet je bil tik pred izbruhom sovražnosti. Poleg tega še trije kulturni filmi. — Sledi »Hrepenenje-« Srdita borba s tihotapcem Poljčane, 2L novembra Te dni proti večeru se je vozil skozi Poljčane neznan kolesar. Ker je bil brez luči, ga je orožniški komandir g. Jezernik pozval, naj obstoji. Kolesar se pa ia poziv ni zmenil, temveč je hotel vozilo Se hitreje pognati- Komandir ga je še mogel zgrabili za nahrbtnik. Neznanec se je postavil v bran, vendar ga je komandir naposled ie obvladal in odvedel na orožniško postajo. Izkazalo se je, da je aretiranec 24-letni posestnikov sin Alojzij Gobec iz Spodnjega Gabernika, znan tihotapec, ki je bil zaradi te svoje strasti že večkrat kaznovan. Tudi zdaj so našli v njegovem nahrbtniku vtihotapljeno blago. Bilo je v njem 108 omotičev igralnih kart in 2 kg saharina. Pri zaslišanju je Gobec dejal- da je te reči kupil od nekega neznanca. Tihotapsko blago je bilo s kolesom vred zaplenjeno, Gobca pa čaka občutna kazen. Nepojasnjena družinska tragedija Pred leti je izginila žena, zdaj se je obesil mož Ptuj, 21. novembra Ze leta 1932. smo poročali o tragilaiem družinskem dogodku, ki se je ztgodil pri posestniku Ivanu Perneku v Novi vasi pri Rogoznici. Mož je zelo slabo ravnal z ženo in jo je nekoč tako pretepel, da je morala v bolnišnico. V času, ko se je žena zdravila, je na lepem posestvu nenadno nastal ogenj, ki je skoraj do tal uničil vsa poslopja. Nekdo pa je ceio z žico zavezal vrata hleva, da so jedva rešili živL no. Po tem nesrečnem dogodku se je kmalu vrnila iz bolnišnice 46 letna Rozi Perne. kova, njen mož pa je bil aretiran zaradi suma požiga vendar je bil kmalu izpuščen, ker mu niso mogli požiga dokazati. Spet je bilo slišati da mož pretepa žent>, lepega dne pa je za Rozo izginila vsaka sled. »Jutro« je ta':rat poročalo o Skrivnostnem nestanku K^ze Pernekove. Vsa leta so se vršile poizvedbe, a vse iskanje je ostalo bezaiapešno do danes im tudi njen mož ni znal. ali pa ni hotel dati nikakih pojasnil o pogrešani ženi. Ako je slučajno bilo narlavljero kako žensko tnrolo pri Markovcih so orožniki na to najdbo vedno opozorili Ivana Pernek«. naj gre •nogledat. če ni to mogoče nierova žena. Pemek je pa le skrmrgnil z rameni, češ: *Sai vPm zagotovo da ni V Leno posestvo je oropndnti. k-vr ni bilo doma prav? gow>odinje. rn VtnSn ?n rom^ad je bilo prodano na sodni dražbi. Ivan Pesr. nek se je še nekaj časa potikal po vasi, pred dnevi pa je tudi 00 izginil. V torek je dospela iz Maribora na občino Rogoz. nico brzojavka, s katero je bilo sporočeno, da so našli pri Mariboru obešenega pogrešanega Perneka in so ga pokopali na pokopališč v Pobrežju. Skrivnost smrti svoje žene je odnesel s seboj v grob. t Se tole: Za Perneka je blo leto 1932. j usodno. Ne samo. da je žena neznano kam j izginila, oba zakonca sta istega leta tudi iz-| gubiila sina edinoa. dve leti starega Ivana, bi j se je utopil na domačem dvorišču v gnojnici. Vse to. 6 prodajo posestva letos pomladd na sodno javni dražbi vred. je gnalo 49 letnega Ivana Perneka v obup. Po njegove snnrti 6e širijo domneve, da je svojo ženo ubiil in jo sežgal doma v peči. PRIVATNA KLINIKA ZA BOLEZNI SRCA v sanatori ju dr. Low-a, DUNAJ speci iaJno zdravljenje vseh bolezni srca in žilja. - Zdravniško vodstvo: univerz docent Dr. Bihard Singer Pojasnila daje vodstvo sanato-rija, Wien, IX. Mariannen-gasse 20, telefon A 24-5-60. Gospodarstvo Naš nivo cen se nadalje dviga V treh mesecih se je indeks cen v trgovini na debelo dvignil za 10% Kakor smo na tem mestu že poročali, Se Je zadnje mesece naš indeks cen v trgovini na debelo stalno dvigal. Sedaj objavlja Narodna banka podatke o gibanju cen T mesecu oktobru, iz katerih sledi da se je tudi v tem mesecu dviganje nadaljvalo. Na jobčutneje se je v zadnjem času dvig. nji indeks cen rastlinskih proizvodov ki je ▼ teku oktobra ponovno narasel za 3.5 točke na 81.6. dočim je lani znašal v istem mesecu le 58.8. V oktobru se je indeks cen živine in živinskih proizvodov dvig. nil za 2.6 točke na 56-2> Vendar navzlic temu Se za malenkost zaostaja za lanskim indeksom v istem mesecu, ki je zna. S?il 58.4. Indeks Cen mineralnih protizvo-dov se je v oktobru dvignil za 0.7 na 81.1 točke (lani v oktobru je znašal 78.6), in. deks cen industrijskih proizvodov pa se fr v teku oktobra povečal za 1.5 na 68.8 točke nasproti 66 0 v lanskem oktobru. Kakor je iz gornjih delnih indeksov razvidno je dvig totalnega indeksa pripisati v prvi vrsti podražitvi rastlinskih proizvodov Zlasti žito se je v teku oktobra v ceni obSutno dvignilo in je cena žele v teku novembra nekoliko popustila. Kako je zadnje mesece narasel naš indeks cen v trgovini na debelo nam kaže naslednja primerjava. okt. totalni indeks rast. proizv. živ. proizv. miner, proizv. indiustr. oroizv. julij 63.8 60.3 556 79.8 65,7 avg. 648 67.6 53.1 80.0 664 sept. 67.8 78.1 53.6 80.4 67.3 70.0 81.6 56.2 81.1 68 8 Gornja primerjava nam kaže da se je Indeks cen v trgovini na debelo v zadnjih treh mesecih dvignil za 6.7 točke, tj. za 10-6%, v primeri z lanskim oktobrom, ko je znaš*! totalni indeks 63 6 točke, je letošnji tndeks v ok" obru za 10% višj', v pri meri s predlanskim oktobrom, ko je zna- Francoski Srank zopet v nevarnosti Ponovno povišanje diskonta na 5% Francoskega franka se je, kakor znano t zadnjih tednih znova polastila špekulacija, ki ji je uspelo izkoristiti neugodne momente v francoski notranji politiki in slai> uspeh Lavalove akcije za obrambo franka. 2c 14. t. m je bila Francoska banka primorana zvišati diskont od 3 na 4%, pravkar pa prihaja iz Pariza vest. da je Francoska banka s takojšnjo veljavnostjo ponovno zvišala diskont od 4 na 5% ki ob-astno mero za lombard od 5 na 6%. Dejstvo. da se je morala Francoska banka v teku enega tedna odločiti za dvakratno zvišanje diskontne mere v skupni izmeri 2% je zunanji izraz nemirnega razpoloženja, ki vlada sedaj okrog francoskega franka. 2e konec oktobra je pričelo iz Francoske ban« ke odtekati zlato in je ta odtok znašal v zadnji četrtini oktobra 168 milijonov fran« kov. v prvi četrtini novembra je Francoska banka morala oddati nadaljnjih 667 milijonov frankov zlata, poslednji izkaz od 15 novembra, ki je pravkar objavljen, pa zaznamuje novo izgubo zlate rezerve v višini 933 milijonov, tako da je v 14 dneh Francoska banka izgubila za 1600 milijonov frankov zlata. Seveda pa znaša njen zlati zaklad še vedno 70.389 milijonov frankov. S ponovnim povišanjem za \% je francoski diskont dosegel višino, ki mora v današnjih razmerah vzbuditi splošno pozornost V zapadnoevropskih finančnih krogih dvomijo, če v današnjih razmerah lahko kaj pomaga povišanje diskonta, ki se ga poslužuje Francoska banka kot klasičnega sredstva za obrambo valute. Kapital, ki danes odteka iz Francije, je večinoma inozemski kapital in je malo verjetno, da bo mogoče z višjo obrestno mero ta kapital privabiti, da ostane v deželi, saj inozemski kapital ne zapušča Francije morda zaradi prenizke obrestne mere. temveč edino zaradi tega, ker ne smatra francoske valute več kot docela varno. Za francosko gospodarstvo pa pomeni povišanje diskonta za 2% povečanje pritiska, ker povzroča višja obrestna mera višje produkcijske stroške. Seveda pri sedanjem stanju tudi spekula* cija ne miruje in se je deportni stavek za terminske franke dvignil že na 12%. Stvar se razvija enako kakor maja, ko je prišlo do znane atake na francoski frank. »Eho de Pariš« prinaša značilno vest, da sta v sredo iz Francije odpeljala samo dva pre-kooceanska parnika 329 zabojev zlata r vrednosti 275 milijonov frankov Po najnovejših vesteh iz Pariza je francoska vlada uvedla strogo kreditno kontrolo pri bankah, s čimer naj se onemogoči terminska špekulacija s frankom. V poučenih krogih pričakujejo, da bo Francoska banka prihodnji teden še nadalje dvignila diskont, ker cenijo, da je v tekočem tednu znašal odtok zlata okrog 1 in % milijarde frankov. Kolonistom bo država odpisala del dolga Kakor je »Jutro« že včeraj kratko poročalo, se je vršila v kmetijskem ministrstvu konferenca, ki je bila sklicana zaradi vprašanja razdolžitve kolonistov in ostalih agrarnih interesentov, članov agrarnih za-jednic. V splošnem gre za 45.000 rodbin kolonistov, ki dolgujejo državi znesek 90 milijonov Din. Ta denar je dala država kolonistom "'ot podporo, da so s. lahko zgradili hiše. da so si nabavili potrebni inventar in da so lahko dobljena zemlji« šča pripravili za obdelovanje. Največ kolonistov je naseljenih v Južni Srbiji, namreč okrog 14.500, nadalje v Bački 12.000, v Bana tu 8.000 v Sremu in Slavoniji okrog 5000, šal totalni indeks cen 61.5 točke, pa znaša, povišanje 13.7%. Največji dvig beležimo tudi v primeri z lanskim oktobrom pri indeksu cen rastlinskih proizvodov, kjer znaša dvig nasproti lanskemu letu 38%, nasproti predlanskemu letu pa 60%. Pri indeksu cen glavnih izvoznih in glavnih uvoznih predmetov vidimo, da sta se ta dva Indeksa dvignila v oktobru vsak za 1 točko, in sicer indeks cen glavnih izvoznih predmetov 66.9, indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa na 71.0. Pri teh dveh indeksih vidimo v zadnjih letih naslednje spremembe. izvozni uvozni predm. predm. razlika. oktober 1932 55.5 72.9 — 17.4 oktober 1&33 57.7 72.9 — 15.2 oktober 1934 61.8 67.1 — 5.3 oktober 1935 65.9 71.0 — 4.1 Indeks cen naših glavnih izvoznih pred. metov se je v zadnjih letih polagoma to. da stalno dvigal. Ker je medtem deloma nazadoval indeks cen glavnih uvoznih predmetov se je razmerje med cenami za izvozne in uvozne predmete zboljšalo. Dočim je v oktobru 1932 znašala napetost med obema indeksoma kar 17.4 točke za kolikor je bil indeks uvoznih predmetov višji nego indeks cen izvoznih predmetov, je letos ta napetost padla na 4.1 točke, ta. ko da Se vsaj prj glavnih uvoznih in izvoznih predmetih polagoma približujemo razmerju cen v letu 1926.. ki je osnova za računanje našega indeksa. Seveda pa ne smemo pozabiti da je bil leta 1926 pred nastopom gospodarske krize naš položaj mnogo ugodnejši, kajti takrat je indeks cen izvoznih predmetov za 23 točk presegal indeks cen uvoznih predmetov, kar pomeni, da smo razmeroma drago proda, jali naše proizvode v inozemstvo in relativno poceni uvažali blago. v Hrvatski in v Medjimurju pa okrog 4000 rodbin. Denar, ki ga je država dala kolonistom je bil porabljen predvsem za gred« njo hiš in je država na ta način omogočila, da so v Južni Srbiji kolonisti zgradili 12.000 hiš, v Bački okrog 10.000, v Bana-tu okrog 8000, v Sremu in Slavoniji 3500 ter v Hrvatski in v Medjimurju okrog 500 hiš. Ker je od države izposojeni denar služil predvsem zato da se je sploh kolonistom omogoči obdelava zemlje in ker se je položaj kolonistov letos zaradi suše še bolj poostril, je konferenca vzela v pretres vprašanje razdolžitve kolonistov, članov agrarnih zajednic. Pri tem je tvorilo izhodišiče dejstvo, da je država kot regulator gospodarskih m socialnih odnošajer že zaščitila kmeta glede dolgov pri denarnih zavodih in pri privatnikih in je delo« ma te dolgove tudi znižala, zato je naravno, da mora tudi država sama kot upnica nekaj prispevati k olajšanju situacije kolonistov. Na konferenci, ki se je o tem vprašanju vršila v sredo in četrtek v kmetijskem ministrstvu v navzočnosti kmetijskega mi« nistra g. Svetozara Stankoviča. je bil izdelan predlog, da država odpiše del dolgov kolonistom, in sicer v severnih krajih za 50%. v južnih krajih, kjer so biH napori kolonistov največji, pa za 80%. Preostali dolg bodo kolonisti plačali državi v roku do 20 let. Predlog gre nadalje za tem, da se dovoli kolonistom odplačati državi dolg v državnih papirjih po nominalni vrednosti. Predlog bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. Gospodarske vesti — Odpis zgradarine za prazna stanovanja. Dravska finančna direkcija opozarja lastnike hiš, da se sme v smislu določil čle* na 40. zakona o neposrednih davkih odpisati osnovni davek zgradarine, če se zgradba ali posamezni deli zgradbe ne vporab-ljajo odnosno če so prazni, in sicer po naslednjih pogojih: Stranka, ki želi doseči odpis osnovnega davka zgradarine iz nave» denega razloga, mora vložiti prijavo na pristojno davčno upravo v 14 dneh, ko postane zgradba ali njen del prazen. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din, priložen pa mora biti še kolek za 20 Din za rešitev, če se rešitev zahteva, ker se sicer odpiše zgradarina šele od dne, ko je davčna uprava prejela prijavo. Ako je zgradba ostala prazna še v teku prihodnjega leta in reflaktira stranka na odpis tudi za prihod« nje leto, mora v smislu razpisa ministrstva financ (oddelka za davke št. 31.317 /III od 27. aprila 1935) vložiti najkasneje do 14. ja« nuarja vsakega leta novo prijavo, sicer se ji osnovni davek zgradarine ne odpiše ob danih pogojih za celo leto nego še Ie z dnevom vložitve prijave. Ker je bila do sedaj pri davčnih upravah praksa, da se je odpis osnovnega davka zgradanne na osnovi ene prijave vršil iz leta v leto, a je to prakso ministrstvo financ z gori cit. razpisom označilo kot nepravilno, se hišni lastniki na to opozarjajo, da ne bi trpeli škode. — Novi bankovci po 500 Din. Finančno ministrstvo je sedaj glede vesti o izdaji bankovcev po 500 Din objavilo, da je Narodna banka že v marcu letošnjega leta zahtevala od finančnega ministrstva odobre-nje za izdajanje takih bankovcev, ki so potrebni, ker izdaja naša Narodna banka le bankovce po 100 in 1000 Din in je tisočake pogosto težko zamenjati. Tudi v skoro vseh sosednih državah imajo poleg tisočakov in stotakov še bankovce po 500 enot dotične valute. Finančno ministrstvo izrecno poudarja, da se z izdajo bankovcev po 500 Din ne bo nikakor povečal denarni obtok. ker se bo istočasno zmanjšal obtok ti« sočakov. Zanika na finančno namero izdati bankovce po 50 Din. ASPIRIN* tableta nosi Bay«r-j«v krtt ke( garancijo aa pristno«! Prod vsom bolečinam in prehladu aspirini Oflai i« rafiltr. pod S. Bi. »70« ti 0L 1931 = Notiranje 6% dalmatinskih agrarnih obveznic. Z odlokom finančnega ministra se je te dni pričelo na naših borzah notira« nje 6% obveznic za iikvidacijo agrarnih od-nošajev na področju prejšnje pokrajine Dalmacije, in sicer za nominalni znesek 67.7 milijona Din, kolikor je teh obveznic v obtoku. _ Monopol za trgovanje z zlatom v Italiji. Dekret, s katerim se mooopolizira trgovina z zlatom v Italiji, je sedaj objavljen v italijanskem službenem li* stu, Lz dekreta jc razvidno, da je v bodoče nakup zlata v inozemstvu monopol države in more vsakdo, ki hoče uvoziti neobdelano ali obdelano zlato, imeti dovoljenje finančnega ministra. Monopol »e bo izvajal v sporazumu z vrhovno upravo deviznega gospodarstva. Vsakdo, ki se v Italiji peča s trgovino z zlatom ali zlatimi predmeti mora prijaviti stanje svojih zalog na dan 19. novembra in mora sproti voditi točno evidenco o nakupu in prodaji. Italijanska banka bo nakupovala preko svojih podružnic zlato in bo dnevno določila nakupno ceno. ki bo ustrezala povprečju cene v inozemstvu, preračunane po oficiel* nem tečaju deviz. Nihče, bodisi trgovec ali privatnik, ne sme zlato ali zlate predmete kupovati po višji ceni, kakor je oficielno določeno. Borze 22. novembra. Na ljubljanski bora so se ofteielni tečaji deviz večinoma dvignili, ker je očitne posledica lotervalutarne oslabitve švicarskega franka, s katerim držimo tndno relacijo. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.70—8.80, angleški; funti pa 249.20-250.80. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7650. v angleških funtih po »50, v gTškili bonih pc 29, dočim je bilo za Španske pezete povpraševanje po 6.20. Na zagrebškem efektnem tržišča notira vojna Koda prt ourni tendenci 964—365 (V Beograda promet Po 364.75). Tudi t ostalih vrednotah je bilo mirno bree prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967.43—2962 03 Bertin 1766.06—1769.96, Bruselj 743.11— 748.17, Curih 1424.22—1431 London 21« 48—218.53, Newyork 4365.35—4401.6») Pariš »».53—290.97, Praga 181.7«—182 to' Trst 364-67—35 7.75. Curih. Beograd 7, Parta 20.35, London 16.27, Newyoak 309.125, Bruselj 52.30 Amsterdam 206.25, Madrid 42.175, Berlin 123.90, Dunaj 57.30, Stookhoflm 78.75, Oslo 7«-75, Kobemhavn 68.15, Praga 12.77, Varen va 58.05, Atene 2.90, Bukarešta 260. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 364—366, 7«/* invest. 77—79, 7«/, srtabiiiz. 78 dem., 4«/, agTame 44—46, 7«/0 Blair 70 —71. 8*/. Blair 80—81, 7«/, Drž. hip. banka 74 den. ,6% begluške 60—61.50; delnice: Narodna banka 6000 den. PAB 229 —231. Beograd. Vojna škoda 354.55 — 355 (354.75), za dec. i5460 den. (35460) 7*/® invest 79- den., 7«/. stabiliz. 80 W., 6*/« begluške 63.50-63.76 (63.50), 7«/, Blair 71 bi., PAB 230—231 (229—231) Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 22. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 100, za maj 99.375, za julij 102.50; koruza: za dec. 60.625, za maj 60.625, za julij 61.375. 4- Ljubljanska borza (22- t. m.). Tenden. e« za žito mirna Nudiio se (vse franco vagon nakladalna postaja) pšenica: baška 79/80 kg. in banatska 78 kg po 159 — 161 koruza: bašk^ po 101 — 103. banatska po 99 — lol nova. času primerno suha. po 86 — 87; oves: slavonski 132.50 - 137.:j0; moka: ba?ka in banatska »Oe« po 260 — 270. »2< po 240 _ 245. >5< po 220 — 235; otrobi: baški po 110 — 115; krompir: beli štajerski po 60 — 65 Novosadska blagovna borza (22. 4. m.) Tendenca neizpremenjena Pšenica- baška 158—162. ladja Tisa ali Begej 166—168, sremska in slavonska 158—162; banatska 158—160; Oves: baški, sremski, slavonski 130—132.50; Jermen: Laški in sremski 64 kg 132.50—137.50. Koruza: balka in sremska 96—98, banatska 95—97 Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235—255 >2« 215—235, »5« 195—215. »6« 175 —200, »7« 145—160, »8« 105—110. Fižol: baški in sremski 250—260. Otrobi: baški, sremski 83—85: banatski 82—84. -f Budimpeštanska terminska bona (22. t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: za marc 18.39 — 18.40, za maj 18.51 —18.52: koruza: za maj 1632 — 16.34. BOMBA 7. + IJverpool, 21. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 635 (prejšnji dan 6.48), za maj 6.44 (6 39). -f Newyork, 21. novembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec. 12.02 (11.92), za maj 11.62 (136). Dve obmejni šoli Razumevanje in nerazumevanje nacionalnih in kulturnih interesov ob meji ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate zobe Za. ugodn> boste obvarovali z britje uponMjajti ERASMIK ERASMIK NI10H iN PSASIO MILO ZA ZA ZOBE BRIUE Maribor, 21. novembra, Poročali site te dav o lepi m preerdni obmejni slovesnosti v Gradišču na Kozjaku. Preprost »ILkoU o pntlika, ko je nova osnov, šola, ki jo s pomočjo dtržave in bano«ine gradu naša vrla CMD, prišla pod streho, ee je izpremenid v malo obmejno nacionalno in kulturno manifestacijo naroda ter zastopnikov oblasti in CMD. Visoko na Koojaku, v bližini meje, se je dvignila nova postojanka naše nacionalne meje, kulturno torišče, ki naj našim bodočim generacijam vliva v razum znanje, potrebno za življenjsko borbo, v srca pa živo narodno in državljansko zavest. Leta in leta so ee prebivalci krajev okrog Gradišča bor ili za novo šolo. Revna obmejna občana Sv. Duh je na mogla graditi. Žilavim naporom naših obmejnih brambov-oev v CMD ter irvndevnostn njenoga osrednjega odbora gre hvala, da je želja naroda prišla do uresničenja. Država in banovina, ki ste obljubili s svoje strani pomoč, sta uresničenje le še pospešili. Problem nove Sode v Gradaiču pa na bfl in ni ediini problem te vrste Ob meja- Baž te dni es v naši javnosti razpravlja o drugem takšnem obmejnem nacionalnem m kulturnem problemu: o vprašanju ustanovitve osnovne šole v Cirkniei pri St- Ilju v Slovenskih gorcah. Borba za to našo obmejno postojanko še ni pozabljena in morda tudii Se ne — povsem končana. Vemo. da so se še ves čas od prevr?ta naprej zaletavati vanjo eksponenti nemško-nacimalne politike ob naši meji. zahtevajo? stailno leto za letom otvoritev nemških razredov ne osnovni SoM v St Hju. Oporo za svojo rah-tew>. ra katere iznota-itiev ie bi'o stalno pre-ma7o v resnici nemških otrok, so žsl vedmo našli v nekaterih bodisi srmofno odvisnih, bodisi nacionalno nezavedantih in kupi jivih slovenskih starših. ki so bili prr'ii>ra.d!.j«ii, svojo slovensko deon darovati m oltar nemške kulture. Danes zavremo občima St. UJ velik okolr? kafcih 7 bivših imra-vurib občin v našem obmeinern ozemlni. Skozi mo teče glavn-n zetezroiška in cestna zveza iz sosednje Avstrije in je naravno vsa nova oM'm.9 izredno oo^tavkr' v račumih no- še fi in ne^rmfclne notM^ike. je treba, v rsmikem rocpimeznem delu te vftt^ke obrne ime olS^ne storiti vse. ksr je posebno, d« se tarnanje lhi*Mvo °ostw d«rwko o3crer»i in kulturno dvigne W da se mn obenem vc*pi ona dr^sHi^^ka in na^ororfiM ki bo usposobil ffle- d? ti a pono«nm na W in veli S",no (trSave in «vo'e*»a narobe Cirknica je prevažen del nove šentiljake občin«. Ponemčevahii Sohulverein je temu kraju že pred vojno posvečat veliko pozornost in tik pred vojno je nabral že znatno vsoto okrog 25.000 goldinarjev za novo osnovno šolo v Ctrknioi. Svetovna vojna je te n sorte pokopala. Toda potreba po Soli v Oiirknici je ostala in se je pojavljaja med prebivalstvo"1 zahteva po novi Soli že ves čas obstoja Jugoslavije. Saj imajo obroči sedanjega šenMiskeaa šolskega okotfša oone-k*H po 7 km in več do šole v SX. Hju. Tudi sta obe Soli v St. K ju io v Jarenini motno preobremenjeni. Krajevna šolska odbor« Ma se »rekia ie pred leti za ustanovitev nove šoje v Cirkniei m občinski odbor šentiljski je pristal. Banov tnsskii Šolski odbor je sklepe odobril in določil, da je nova šola v Cirknica potrebna in da so sa ustanovitev doni tudi pogoja. Prostori so na razpolago in bi stroška za njih preureditev znaiaaiin komaj okrog 30.000 Din. Bonska uprava je pripravljena prispevati. Ne dvomim, da bi budi država nekaj dala. Če vee to vemo in vidiimo tudi tu, da narod želi ustanovitev šole, nas mora presenetita, da ae občinski odbor šen-tiljski naenkrat poštarja v nasprotje 6 to željo in tudis s vojdm prvenstvenim ektepom ter da je — kakor čujemo —vložil priziv proti sklepu bonske uprave na ministrstvo. Nele, da je ta korak občinskega odbora nerazumljiv z vidika človeških čuvetev za uboge otroke, ki morajo mnogi po poldrugo uro in š« več hoditi ? Sentriljsko šolo in spet toliko nazaj domov je pa tudi naravnost obsodbe vreden z v®siojnega vidika, predvsem pa iz nacionalnih vidikov. Uvsžujemo težavni današnji položaj občin. A zavedamo se tudi, da se Investici je, kakršne so n. pr. za nove šote- ki naj služijo celi vrsti generacij, ne smejo naprtiti samo sedanjim, amnak. da je v to svrho treba skušaiti doseči čim nsjueod-nejše aranžmone za no®oi;la. ki se naj amortiziralo v dveh do treh desetletjih. Zavedamo se tudr nujne potn^be, da v primerih, kakršna sta oni v Gradiču in ta v 0'rkivei, ko gre ra eminentne interese naše d-ravne in nacionalne mftie. mora tudi drfava v veliki meri T>ri«*koč;W na mmr>č. Ailoo V? Adbor 5esn*r'l » kamero se »e po^j"^"'! 5tvtr1c »dfav. ds se Soig v CifkniVsi taltoj ustanovi. b^ta n« obenem na no rv»rr>o?t v to t- ho. oč se *voje v^Vkf nsT^e: trti buden in čirrsr -'irVr-esorv državne in ns^Vrnalne meje. V. 8. tujem plašču na izprehod- Zato pa tatovi skoraj zmerom nakradene suknje za majhen denar prodajajo dalje in tako dru^e pogostokrat povsem nedolžne ljudi pošiljajo {k) kostanj v žerjavico Vsekakor ni nič bolj riskantnega, kakor puščati v teh dneh zimske suknje brezskrbno na kljukah — ali pa jih pod roko kupovati od neznanega človeka. Enako skrbne pozornosti pa so vredni tudi dežniki Na policiji čaka par lepih damskih dežnikov, ki so jih bili zaplenili neki znani tatici, svojih pravih lastnic Policija je aretirala 22-'etnega brezposelnega delavca Petra Črnologarja, emigranta iz zasedenega ozemlja, ki se skuša prebiti skozi stisko na vse mogoče načine, pa se je specializiral za krajo obleke po stanovanjih. Prejšnji mesec je bi'o po takšnih poslih v Vevčah, kjer je nekim delavcem odnesel precej obleke in perila. Pozneje ga jc stražnik zaradi splošnega suma aretiral in ga prav v obleki, ki jo je bil ukradel v Vevčah, pripeljal na stražnico. A ker preiskava takrat ni mogla dognati, odkod in kako. je bil izpuščen. Ko ga je te dni srečal eden izmed okradencev in ge izročil policiji je bil Ornolo^ar od nog do glave že čisto nov — v cb'eki. ki jo je nakradel drugod* Pri osebni preiskavi so našli pri njem garderobni listek nekakšne zasebne založnice, po kakršnih kmečki ljudje shranjujejo svojo prtljago, medtem ko hodijo za svojimi opravki po Ljubljani, in tem je prišla n« dan zvrhana vreča obleke. perila in obutve. Id io je očitno nakradel nekie med siromašne i švn.i ljudmi na deželi. Oškodovanci bodo dobili svoje b'«go nazaj. Črno-logar pa bo zimo prebil v zaporu. Zakaj redukcija kočevske gimnazije? Odkar je bal izdan odlok minisuslva prosvete o ukinitvi višjih razredov kočevske gimnazije, je zavladala pri star. ših dijakov in v tukajšnjih narodnih krogih velika skrb. Starži, ka so po večmi slovenski delavci in uradniki ter mali obrtniki, se v strahu sprašujejo, kako bodo šolali svoje otroke? Ljubljana je za ubogega delavca predaleč, saj večkrat ne zasluži niti za močnik, a kje da bi plače, val še stanovanje i«i hrano za sina dijaka v Ljubljani! Tudi uradnik ne zmore tega s svojimi slabimi prejemki. Ne bo pa prizadet samo tukajšnji človek nego vsa slovenska okolica, ki pošilja dijake v kočevsko gimnazijo. Tja do Velikih Lašč so dijaki, ki posečajo kočevski zavod. Res je, da bi kočevsko gimnazijo obiskovali budj ostali dijaki, ki iz teh krajev nekateri pohajajo v Ljubljano, če bi imeli vlakovne zveze s Kočevjem, ki jim je bližji kakor Ljubljana, pa imajo vendar boljše aveae z Ljubljano. S tem bi bilo pomaga. no tudi gimnazijam v LJubljani, kjer se dijaki in profesorji duši v prenapolnjenih razredih. Navzlic teran je pa Kočevska gimnazija prav dobro obiakana od slovenskega di-jašVa, saj je v višji gimnaziji, ki jO mis-lijukiniM, samo 11 Nemcev. In slednjič, ali ni gimnazija slovenska ? Torej bo po ukinitvi udarjen zgolj slovanski mali človek. Letos so iz narodnostnih oz:rov ustanovili v Murski Soboti višto gimnazi jo. Zakaj so jo pa potem v Kočevju ukinili? Al{ h' ne mogla tudi v Kočovto osta.M gimnazija iz narodnostnih ozirov? Ali ni. so narodnostni oz?ri pri nas ravno tako važni kikor v Prekmuriu? In Se nekai. V Kočevju imamo slovenski Dijaški dom. AH Se zi.vedamo da bo hi d-; ta slovenska ustanova u.^.bnila. če ukinemo glnrniz;-io? AH se res prav vsi izseliti br naSe .^ovenske zemlje ter jo prepustiti tujcu? Tatvine oMeke se množijo Ljubljana 21. novembra Kakor prinaša vsak letnj čas tudi v kriminalno kroniko poseben sezonski Predmet, tako so v teh prvih mrzlih, deževnih predzimskih dneh prišle v modo plaščev. površnikov in wukenj. »Policijski dnevnik«, uradni organ naše policijski uprave, prinaša vsak dan na kupe objav, da je neznan tat iz gostilne, kavarne, zdravniške čakalnice in iz nod^bnih prostorov, v katerih se "hirajo tu}: ljudje, odnesel suknjo, ki jo 'c gost brez slabe misli obesil na kljuko. Kakor za te vrst? kra^ ni treba b:ti posebno rafiniran specialist, vendar taksne tatvine nikakor niso brez rizik« Saj pac ni nič bolj nevarnega, kakor ee gre človek ▼ i Nove novčanice po 500 Din Ljubljana. 22. novembra« Finančno mrmstrstvo objavlja o izdaji novih novčanic po 500 Din sledeče pojasnilo: 2e ▼ marcu letošnjega leta je brk) na seji upravnega odbora Narodne banke kraljevine Jugosavije sklenjeno zaprositi za potrebno dovoljenje finančnega ministra glede izdaje novih novčanic v smislu čl. 2 zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dn« 11. maja 1931. Znano je, da imamo zdaj v obtoku novčanice po 100 in 1000 Din. Tisočak je v sedanjih razmerah velik denar in zelo težko ga je menjati, posebno v gospodarsko šibkejših krajih. Zato je potrebno, da dobimo še eno novčanioo med one po 100 in 1000 Din in tu je najprik^ad-nejša novčanica po 500 Din. V sosednjih državah. Rumuniji, Bolgariji in Grčiji, kakor tudi v mnogih drugih evropskih državah, že imajo tak tip novčanic. Pričakuje se, da bo s tiskanjem novčanic po s00 D n olajšan denarni promet v naši državi- Napačno se informira iavnost o tem. da pridejo v promet novčanice po 5 Din. To vest mora finančno min''strslvo odločno zavrniti, ker niti Narodna banka niti fi. nančno ministrstvo nima namena izdati novčanice no 5 ali po 50 Din. Odveč je omeniti tudi to. da se z nov mi novčanica-mi po 500 D:n nikakor ne bo povečala celokupna količina n~včsnic v ok'obru. Nove novčanice po 500 Din. ki se še niso začele izdelovati, bodo izdaje na račun nov. čan"c po 1000 Din. čijih število v obtoku se bo zmanjšalo. Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din Smrt na vohu ceste V petdeset metrov globokem prepadu Sankcije in izumitelji Lanital, umetna volna Iz kazeina — žarnice s petkrat močnejšo svetlobo Admiral Jellicoe Sankcije so italijansko gospodarstvo hudo prizadele, zato ni nič čudnega, če se skušajo Italijani njihovih posledic ubraniti na ta način, da bi postali z novimi izumi neodvisni od uvoza iz tujih držav. Pred kratkim so listi poročali, da je nekemu Italijanu uspelo pridelati umetno volno iz kazeina. Temeljna or za podelitev Nobelovih nagrad odločil, da letos ne podeli nagrade za mirovne za. sjuge. — Mogoče zato. ker skuša Evropa letos »mirovne zasluge« izvajati prvič v svoji zgodovini na praktičen način namestu kakor doslej samo s teoretiziranjem. . . Kakor smo že poročali v našem listu, jc umrl admiral Jellicoe, poveljnik angleškega brodovja v pomorski bitki pri Skagerraku. Nemci so v tej biti«, ki je bila največja v svetovni vojni, izgubili za 60 tisoč ton ladij in 2400 mož, a tudi angleške izgube so hiie velike; zna-šale so 115 tisoč ton in 6700 mož - — im m - De Bonov© slovo od Afrike Maršal de Buno. bivši poveljnik italijanske vojske v Vzhodni Afriki, se je v Asma. ri poslovil od svojih častnikov z besedami: »Vse, kar sem pridobil, st>n dosegel s pomočjo vojakov pod Vašim vodstvom. Prestar vojak sem. da me ne bi takšno slovo ganilo. Hvala Vam!« CfsurcMISova hči — plesalka Londonski listi poročajo, da se je 2\-letna Sarah Churchillova. mlaiša hči znanega angleškega državnika, odločila za kariero revialne plesalke. Proti koncu decembra nastopi v neki reviji na deželi, pozneje pa v Londonu. Oče ji je dovolil, da si izbere ta poklic. ' »Danes«, piše ameriški vojni poročevalec Webb Miller, »sem videl umreti z mukami enega izmed mnogih neznanih junakov abesinskega vojnega pohoda ob robu ceste. Bil je eden tistih mož. ki imajo v tej /ojni izvršiti eno izmed najbolj odgovornih nalog, vozač avtomobila, velik, svetlolas mladenič. Njegovo s kurilnim oljem napolnjeno tovorno vozilo je bilo kreuilo pred ne. koliko trenutki ob enem izmed številnih ostrih ovinkov preko ce«tnega roba in treščilo v 50 m globok prepad. Ko smo se ustavili, je ležal vozač ob cestnem roou v neusmiljeno žgočem solncu. Roke in noše so mu bile zlomljene, glavo so mu ordri kamni preluknjali. Umrl je hitro, okrog njega je stala skupina razburjenih tovarišev. Ta vozač je eden izmed mnogih, ki jih ima ta ubijajoča cesta na vesli. Med Masauo in Makalo, torej na razdaljo preko 300 km, se vije ta cesta v neprestanih ostrih ovinkih. ki vodijo večinoma mimo 500 m clo-bokih prepadov. Na mnogih mestih leži prah za ped visoko iu je tako droben kakor moka- Dviga se v bleščečih se oblakih-visi cele minute v vročem zraku nad cesto in slepi vozače, ki si zam:in prizadevajo, da bi videli pot. Cesto ie |>ot preozka za dve vozili, tako da vozilo ne more prehiteti drugega ali pa voziti od nasprotne strani mimo. Vsi ti činitelji zelo pomnožu. jejo nesreče. Trajno tresenje in skakanje je razbilo žaromete mnogih voz in tako morajo vozači ponoči krmariti previdno v svetlobi voz za seboj ali v sledovih voz pred seboj. Vztrajnost in pogum teh »vojakov ceste« sta občudovanja vredna. Med vsemi človeškimi skupinami. k;jr sein jih videl, so najbolj umazani. Nesnaga in olje jih pokrivata v debeli plasti. Bradati so in telesa ter obrazi so jim prevlečeni z rumenkasto prašno skorjo. .Jedo in spijo v tistih nepre-računljivih trenutkih, ko jim to vojni položaj ha§ dopušča. Iz vseh teh podrobnosti so razvidne težave na tej cesti in težava dovoznega problema, ki je z vojaškega gledišča odločilne važnosti. Ta cesta s svojimi nevarnostmi in zahrb-tnostmi je edina zveza, po kateri je mo- goče preskrbeti čete generala Santinija ▼ Abesiniji z živili, municijo iu vsemi drugimi potrebnimi stvarmi In čim dalje gre [iohod v Abesinijo, tem težji postajajo ti problemi«. ANEKDOTA hrra!ec Devrient ;e že od mla- deSa strastno Ijubid Shake^pearea. Nekega dne mu je dejal ravna/.eij nepomembnega gledališča: »Rad bi 20<>-ietn:co Shakespeareove-ga rojstva uprizoril kakšno njegovo delo. Katero bi mi pirporočaia?« j>Ce hočete velikega dramatika res počastiti j, je odvmil Devrient, »tedaj je najbolje, a?ega ?logs in ie-zika, kakor so Oton Zupančič, Vladimir Levstik, A. Sovre 'n še kdo dosege? prej neznano gibčno izrazljivost in formalno 'e* poto, ni ime! doslej res izdatnega pravopisnega slovarja Ali ga je dobil z izdalo Znanstvenega društva? Na zunaj ie to nedv->mno Horsk naprej, ker je gradivo dosedanjih hrr.Jur.c jezikovnih kritik in slovničarskih dognanj strrjeno večidel * lahko dostopno knjigo. Druga prednost b* bila ta. da ie celotno grad'vo prerešetala prav->rv«pe in pravorečna pravila odobrila poseona pravopisna Romisiia Znanstvenega dfj«tv?. Ta komisija ie bila sestavljena iz lingvi-siov in posebej le slovenistov. Nieno gra* divo vta pregledala ;n mu dala končn" oh-iiko pravopisnega slovaria "l^a »"vliln* strokovnjaka: forerik 'n d;a1ekto!ng. nai boliš' poznavalec strukture 'n razvoja nagega jezika. un-'v. prof dr Fr Ramovš :v znani slovničar iezikovn: kritik nove'5ib slovenskih »ekstov rsrof A Breznik Marsikatera 'e^itev ie pos'edica kompromisa med stali5fema obeh ;ez;ko«lovcev Tako je sedanii Slovensk' pravonis * večji ;n odločilneiSi mer od vseh docedaniih delo znanstvenega kr>1ekt:va kur b1' mtt tudi darafo avtoritativne!?' značaj. Z druge strfini pa }v b;! poudarek v tem da je k-r jo izdalo Znans+veno društvo kot že r^ieče ;edro pripravljajoče se slovenske Znanstvene akademij čim pa ugotovimo te prednosti, ugotav-'?amo tudi večjo odgovornost. Naše zahteve se povečujejo v progresivnem razmerju 1 avtoritativnostje takega slovarja. Kajti tako pravopisno ureditev b' bilo ubogati. nji se vdati na milost in nemilost tudi za ^eno osebnih stališč Vsi. ki pišemo slovensko se pošteno zavedamo da ni prav, če je pravopis igračka osebnega filolo^kega am^terstva ali celo osebnega okusa in osebne muhavosti Čas je že. da se naš jezik nekoliko bolj ustali in poenoti tam kjer ie to ootrebno Taka dejal bi. »okvirna ustaljenost.« je vedno znak neke kulturne zrelosti ni zakliučenosti. Opažamo jo v fran« coskem in tud* že v nemškem jeziku, medtem ko io angleščina menda dokaj lahko pogreba: znak. da najbrž ni potrebna vedno tn povsod. A pri nas je potrebna: to vs* čutimo in nekako tudi zahtevamo Prav zarad' tega stremljenja smo vsi s tolikim zanimanjem segli po novem pravopisnem priročniku in toliko pričakovali od teh 324 strani. Ne prikrivamo, da nas je novi »Slovenski pravopis« v marsičem razočaral. Prepuščamo številne jezikovne in vse druge ugovore strokovnemu ocenjevalcu ki nam je obljubil obširno kritiko Zadovoljimo se za danes z ugotovitvijo praktika, da je ta izdaja šele vzbudila pravo slast do jedi — namreč potrebo po večjem, obsežnejšem. popolnejšem in boljšem pravopisnem m pravorečnem slovarju ki ne bo zado ščal samo vsakdanji jezikovni rab; marveč t>o dober svetovalec tudi literarnemu de iavcu publicistu in podobm ožji »klijente ii« naših slovničarjev Tudi ob teh 324 straneh pojdemc pogosto žejni mimr vode in namesto jasnega odgovora dobimc dvomljiv migliaj. al* pa smr slej kc prej prepu= ščeni usod' slepe kure k' naj sam? najde pravo zrno. V prenekaterih primerih se za man vprašujemo, katera beseda ie pravil na; pr drugih besedah ki so nan-. jih top!' odsvetoval- sestavhale dosedanjih brošur pa prisostvujemo n'ih<">vemu rritimtalnemi povratku v naš -»očiščen* *ez'k « Kaj je pe ga in kaj ni pega? Tega mir«:kie ne :zvem nit* '-z tega slovarja ki knže videz Ha tud njegovim sestavlia'cpm ma^sika' ni bilo ja sno Kai čuda če se že naznaniain r>n|°rrt:r ni glasovi ki nai dokažeio ^a :e delo gv'n ritativn'h strokovnjakov prav »ako sporno kakor *e Hijg nre: im^nfena shi^Kens slov niča najvišje varovalke francoskega jeziku ponosne ^cadenve francaise Vse kaže da ie slovar pri?e na svet milo prezgodaj. Če bi ves materia" 'ežal ne v miznicah marveč na nrznicah se nekai mesecev, b' sestavljale izpop->'riil: marsikatero vrzel, marsika' '•zpu«ti,; vsekako pa bi doberšen de' gradiva uvrstil-' preglednejše Čisto slovarska razvrstitev namreč n; kdo ve kako vzorna mnoge grad:va ie skritega tam kier ga ne ;šče5 ip še'e tedni® ko ves slovar dodobra pregledaš spoznaš, da je ob'lnejš: kakor se t* zd; po prvem iskanju. Vsekako ie to tehnična slabost, ki moti nje govo uporabnost. In vendar morajo biti pravonisn* slovarii predvsem lahko in hitro uporabljiv" ter tako ureieni. da ti ni treba misliti na slovnico in njena določila in pravila če si trenutno v zadreg' glede pravilnosti te aH one oblike Nova izdaja bo morala poleg vsega drugega, ker bo nedvom« no odkrila strokovna kritika, povečati preglednost :n naglo uporabnost Nedvomno pa je sedanji Slovenski pravopis boljši in uporabnejši na pr. od Broz-Boramdevega in ne dvomimo, da se bodo nove. skrhnejiše in vestnejše izdaje znatno približale najboljšim nemškim ia francoskim pravopisnim slovariem Vsekako bi bilo želeti, da bi pravopisna komisija Znanstvenega društva delovala še nadalje Pred leti je dala organizacija slovenskih novinarjev pobudo, da bi se ustanovila na naši univerzi stalna jezikovna komisija, ki bi skrbela zlasti za ustalitev in poenotenje naše terminologije: Življenje neprestano napada izrazljivost našega jezi* ka in hoče. da mu čim bolj razširjamo besedišče. Mi, ki potrebujemo pismeni jezik »za vsakdanjo rabo.« ne moremo hoditi okrog kmeta in poslušati, kako govori, saj kmet nima niti pojma o pojavih, ki nas zanimajo. Za pospešeno jezikovno asimilacijo, t. j. za sprejemanje novih he*ed in prilagoditev novih tujk. potrebujemo bolj ka* kor kdaj prej avtoritativno jezikovno ob-lastvo. Komisija, ki nam je sedaj podarila prvi večji, četudi kajpak nepopolni pravopisni priročnik, naj bi torej ohranila svojo funkcijo — tudi to je ena izmed zahtev, ki nam jih vzbuja »Slovenski pravopis.« Naj bi novi priročnik vzlic vsem nepopolnostim razširil, poglobil in oplemenitil zanimanje za naš jezik in njegove neizčrpane besedotvorne možnosti. — o. ogrela Za nj« praSko uprizoritev gre hva- a predvsem ing Vla-dimirju G»Uu, rea:-serju Scene dobnfc avtorjev prof. Mmati-iu pra\ posebno pa še prevajalcu Jutra< po svojih kudUirnih porodih JZ Prage. Režiser prot Minap.k je pu--t prevod sfcora; neokrnjen in je reži! iVoio nalogo nad vse zadovoljivo, kak0r ^ t>u ;iJbn tud: igralci. Nekaj malo ton-uk je bilo zaradi Dušana (igTal K. Frev-Lag)' ven da Je to le sodba posameznikov. MUt^o iatiko trdimo, da je imela snočnja jpriaoritev nsiK-h. kakor le redkokatera • - ,rl*stoju Scene dobrih avtorjev. Od na po ve dan ib S tiri Ji repriz sta dve 7,e raz[iroda*.i Kakor kaže nas bodo Cehi zopet pretoi-e!i iv prej natisniUi šprlijevo d'ram0, ka-iz de njen izvirnik. Tako ee je zgotu-o tudi z Lipahoviim »Glavnim dobitkom-• verjetno ie. da Sorlije^a drama izide žr v kratkem v Knjižnici slovanskih dra-•natK.kili avtorjev. Zapiski iZivijenje in svet« objavi v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega »Jutra-' to-le z;inimiv0 in aktualno vsebino: 'Nadaljuje se razprava dr. Maksa Kremžarja o puberteti, A D. piše o Marku Tvvainu (ob stoletnici rojstva), članek »Dom podediljmvih lastnosti« pa nas seznanja z odkritjem stanrfnega jedra, ki je pred sto let'- presenetilo ves kuiturn; svet. Nadarjeni pripovednik Ivan Potrč je zastopan s povestjo -Zemlje ni«. Dr Pavel Kari i n objavlja prevode iz abesinske poezije Dr A Debeljak por0«a 0 argentinskem pisatelju Manuelu GaJvezu. V rubriki »Naš jezik« priobcuje S. B drobtinice iz naše jezikovne prakse. Teh nični obzornik, filatelijske vesti, križaljka in drugo gradivo te vrste zaključuje številko. ki je tudi obilno ilustrirana. Koncert Pavle Majde U0všet0ve v Zagrebu. V okviru družabnih koncertov rtrv glasbenega zavoda v Zagrebu sta na sitopilli slovenski koncertni pevki ga. Pa^-la Lovšetova m njena hčerka gdč Majda Njun program je obsegal poleg opernih ari; tudi vrsto slovenskih im hrvaških skladb. Ga Pavla Lovšetova je med drugim pela škrjančevo »Pahljačo«. švarov0 »Bazovice«. Osterčeva »Dva kipca« in La jovčevo »Zašlo je žarko solnce«. Gdlčna Majda L0všet0va pa je pela med drugim Adamičevo »Ptico svariflko.« Pevki sta za ključili koncert s švarovima duet0ma »Kaj ti je. deklica« in »Moj očka so m' rekli«. Pn klavirju je bfl Marjan i-.ipov-šek. Koncert je bil dobro obiskan in ob činstvo navdušeno Zagrebška kritika se izraža ze'o ugodino o pevskih sposobnostih im umetniški kulturi obeh ljubljanskih pevk. zlasti ge- Pav]e L^všetove, ki ic-absolvirala večji del koncertnega programa. 0 r Br. šorlija „Blodni ognji" v Pragi Praga, 20. novembra Snoči je bila v Umetnostni besedi na Mali strani premiera Šoiiijevili »Blodmih ognjev«. Obisk je bili številen Predstavo 60 obiskali zastopniki našega poslaništva, dalje številni slovanski književniki in pu blicisti. med njimi sloveči bolgarski pesnik Kiri/1 Hrustov, univ. prot. dr. M. Murko gled. kritik Jindnch Vodžk, prof. Karlove univerze dir. Josef Pata, docent iste univerze dr. Juiius Heideovreich (obenem gled. kritik »Lidovih Novin«), publicist Emeric.h Cech, ruski publicist Vergun, uiredmik J. K. Strakaty, ravnatelj Alek samdiro.vega kolegija dr. Janko Pretnar, čiami jugoslovanske kolonije in seveda di jaštvo Dr. garfija drama je imela ob premieri prodoren uspeh in je občinstvo očitno Nogometni turnir na Jadranu V nedeljo ob 13. uri Kakor smo že poročali priredi S. K. Sla-vija v nedeljo ob 13. na Jadranovem igrišču nogometni brzoturnir, pri katerem sodelujejo poleg prireditelja tudi Ilirija, Hermes in Jadran. Ker bodo moštva nastopila v najmočnejših postavah, pričakujemo vsestransko lepe in fair igre. take, ki gledalca res zadovolji. Prepričani smo, da bodo vsi ki si bodo ta turnir ogledali, gotovo prišli na svoj račun, ker ima borba za predvidene nasprotnike zadnjih dvek tekem večna riva. la Ilirija : Heitnes in Jadran : Slavija, vabljiv cilj: z dosego zmage pridobitev lepega darila. Pristaši nastopajočih klubov, ki bodo go. sto obkrožili zeleno polje, na katerem bodo njih ljubljenci predvedli igro kakršne si samj želijo, gotovo ne bodo razočarani-Prav tako kot Ilirija in Hermes, bos-a tudi Jadran in Slavija dala napeto in ostro, ampak fair igro. • ••in na Slovanu V nedejo popoldne se igra zanimiv pokalni turnir na igrišču Siovana s sodelova. njem imenovanih klubov. Ker smo pred zaključkom jesenske sezone, se nudi prilika vsem ljubiteljem nogometa, da si ogledajo dve zanimivi tekmi Ker je za ta turnir razpisanih dvoje lepih daril, bo borba tem bolj napeta, ne glede na to. da se bo vsako moštvo skušalo revanžirati za eventuelni neuspeh v prvenstvenem tekmovanju. TOGAL OZDRAVI REVMATIZEM to izjavlja tudi gori naslikanih pet naših znanih ljudi, po uporabi Toga! tablet. Med drugimi nam pišejo: »Uporabil sem Togal tablete. Rezultat je stvarno presenetljiv. Trpel sem na revmatizmu. da nisem mogel hoditi, niti poklekniti. Po uporabi nekoliko škatlic Togala so bolečine popolnoma izginile.« Togal tablete koristno vplivajo na cirkulacijo krvi in preprečujejo usedlino sečne kisline." Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala zoper revmatizem, protin, Lshias, hripo in bolezni prehlada. Togal-tablete, zmerno vzete, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Togal tablete se dobijo v vseh lekarnah. (Registrirano pri Min. soc. politike ln nar. zdravja S. br. 14580 od 18. avgusta 1932.) Ob 13- nastopita Slovan in Svoboda, cb I 14.30 Grafika in Mars- Ker je vstopnina nizka, je poset tekme vsakomur omogočen. Zimskosportni spored SPD Celje Tečaji: Za začetnike ob prvem snegu v okolici Celja. Za krmarje in začetnike pri Celjski koč' ob prvem snegu. Božični smušk; tečaj na Golteh. (Prehrana in stanovanje v lastni Mozirski koči). Velikonočni snežniški tečaj na Korošici v Savinj. skih Alpah. (Stanovanje in prehrana v lastnem. letos povečanem Kocbekovem demu). Turni tečaj na Korošici v maju. Turni tečaj spcmladi na Okrešlju (Stanovanje in prehrana v lastnem Frischaufovem d mu. Zoper u tratenje oči pri umetni luči: URO -PUNKTAL stekla za oči Močno ultra-rdeče žare-nje ublaži na mero, ki je v naravni dnevni luči. Dobiva se pri optikih-strokovnjakih Pojasnjevalne tiskovin« ►Uro 409« brezplačno pri Carl Zeiss J«» ali M. Pavlovi«. generalno zastopstvo za Jugoslavijo. Beograd. MU. Oraikovica, 9. _ pošt. pretinac -tlil. J E.Nft Mladinski tečaji (kakor vsaico leto): Solčava, Luče Ljubno Radmirje, Gornji grad. Bočna, Mozirje. Šmihel Vransko. Braslovče, Šmartno ob Paki. Rccice ob Savinji, Celje, celjska okolica Obenem obdaritev revnih otrok. Mladinske slgom tekme v Robanovem kotu v Lucah m Oor njem gradu ob zaključku tečajev Tekme: 19. I. Medmestna slalom tekma Zagreb:Celje pri Celjski koa. 26- 1-Banovinski slalcm pri Celjski koci nad Celjem Obenem podsavezno prvens^o MZSP v slalomu m klubsko »Slalom gigante« (prvič v nasi državi) na Škarjah (2135 m) pod Ojstrico o bmkostnih p^ziikih. (Kombiniran smuk m slalom za prvenstvo Logarske doline). p . Skupni smuški izleti. Predava nja. Vsi smuški tečaji brezplačni. Športne prireditve SK Reke. Danes ob 20 v telovadnici šole na Viču smučarsKo prediavamje s skeptičnimi aUk^« nasie. V nedeljo dopoldne po šoteU nmš brezplačno mladinsko predavanje za šol skcT mladino tetota.m. Obe .predaji bo ioneJ znani športni organizator g^Ante Sovec. V nedeljo ob tek aa srt.refišču pod Rožnikom. »b K3«_ « igrišču SK Reke nogometna tekma Reka • Disk iz Domžal. Cisti d0nos sobotnega prSkvani lo nogometne tekme je n*me-njen v korist bf»žičnice m revmo šo^ko mladino na Viču. Službene 0bjave ljubljanskega hazeoa podsaveza. Stija uipraiv. odbora se vrši iz-j^moma v ponedeljek Z5. t. m. ob 18.30 v kavarni Evropa. Bernjk, Oman in Jane-žič, vse SK Ilirija se pozivajo, da pripira-vijo savezne obleke, kaiere morajo r pr»-hodmjiih dneh oidickiiU. ASK Gorenjcu se naroča, da o-.idia podsavezu 5%netto dohodkov iz tekme Gorenje : JanEran, odigrane 13. X. Skupno z zneskom naj predloži Midi obračum tekme. (Pravila podsove-za_) Obračun s prilogama ee po prealed/u vrne SK Jadran se podiva, da nemiUidKima Poravna Din 30 za pripravo igrišča STK Moste dne 27. X. Iz smuško — tehničnega odbora JZSS. Smuško—tehnični odiboir poziva ^-se tekmovalce na nedeljski olimpijski trening. Zbirališče ob 7. pred S^ulionom s smrafeki-mi jyalicajm. SK Litija priredi v nedeljo 24- t ^ —-svojem igrišču prijateljsko nogometno tekmo s SK Retje iz Trbovelj. Ob tej pri-Jaikd se bosta poslovila o»d aktivnega moštva dolgoletna igralca Nadižar in Bezen-šek. V medialjo zvečer pa ee vrni t dvorani na Stavbah po»lovitai večer tov. H^a-detu. ki o^Jha^a na novo službeno mesto v Kamnik. Na prireditvi sodeluje Akademski pevski kvintet iz Ljubljane. Vabimo vse prijatelje športa in eCovenske pesmi. Vstopnine ni. Rokoborba ▼ Trbovljah. V nedeljo »e zopet po dolgem času vršijo v Trbovljah velike rokoborbe. Nastopijo atleti 1z Ljubljane, Kamnika, Hrastnika in Trbovelj. Posebno pozornost bo zbujal Trboveljčanocn dobro znani in priljubljeni g. Šotler. Borba se prične točno ob 17. v dvorani g. Ane Forte. Ker bo prireditev propagandnega značaja, je vstopnina minimalna, zato 6e pričakuje obilen obisk. ASK Primorje (nogometna sekdja). V nedeljo dopoldne naj bodo subjuniorji ob 9 30 na igrišču, zaradi trening tekme. Popoldne naj bo ob 13.45 ligino moštvo v garderobi. Igralo bo proti najjačji klubski postavi- Postave moštev na deski ▼ garderobi. _ SK Ilirija (bazenska sekcija). Drevi ob 18.30 gimna^tičml trening v telovadnici na Liceju. Udeležba »e za vse obveasna. prejemajo »e nove danice. SK Slovan. Vsi igraici I moštva naj bodo ob pol 13 na igrišču radi ordigraoja pokalne tekme s Svobodo. SOKOL Sokolsko druStvo Stražišče vprizori t nedeljo 34. t m. ob 17. kot otvoritveno sezono ljudsko igro s petjem ▼ petih dejanjih »Dolski župnik« Vabijo se Sokolu naklonjeni domačini in okoličani zlasti iz Kranja, da igro posetijo. V zadnji številki »Cvičitelke«, glasila prednjakinj v čsL Sokolstvu, je razlozena nova vrsta hazene, ki se jo igra z veliko ze-eo. Vsaka družina šteje po 10 tekmovalk, ki jih deli medsebojno napeta vrv ali pa mreža. Velika žoga se meče z enega na drago polje samo preko vrvi oziroma mreža, sodeluje pa vedno pri igri samo polovica igralcev in igralk. Načelo je, da žoga pn ign ne sme pasti na zemljo- Komur se to zgodi, je pri tem ob eno točko. Sokolsko društvo Horaždjoviee namerava postaviti nov dom. Že lani ob priliki ^letnice je društvo položilo temeljni kamen, letos pa je pričelo pred tednom s stavbo samo ter tako omogočilo okrog 40 nezaposlenim gradbenim delavcem dela Dom bo stal okroglo 400 tisoč Kč, društvo pa je dosedaj nabralo nad četrt milijona denarja. Vsak član društva mora delati pri zgradbi 150 ur ali plačati 300 Kč. Zane Grey: 6 Teksaški iezdec Luke se je zarezal. »Zelo ponosen bi bil, da smem smel hoditi z nožem vašega slovesa-« »Dragi tovariš, vse to je nezmisel«, je hitro odvrnil Duane. »Gotovo je, da mlademu človeku skromnost lepo pristoji«, je dejal Stevens. Bahači so mi zoprni Teh cowboyev, ki ne znajo govoriti drugega kakor o pretepanju in streljanju, kar trpeti ne morem. O vas, Buck, ne vem Bog si ga vedi koliko. A vsak, kdor živi na teksaški meji ve vse polno zgodb o vašem starem. Pričakovali so vas že, in vaš sloves je bil zdavnaj utrjen, preden ste prijeli za samokres. Slišal sem že, kako po bliskovo hitri ste s pihalnikom; baje padajo' vaši zadetki tako na gosto, da jih lahko pokriješ s pikovim asom. Tako govorijo o vas tu na meji To je slava, ki najhitreje vihra pred človekom v tej deželi! In tudi najzanesljivejša slava! Zmerom se lahko zanesete nanjo. Tod vlada samokres. Zdaj vidim, da ste šele fante, čeprav korenjaški. Jaz, Buck nisem več pišče. precej časa se že klatim okoli. Vam je pa treba, da spoznate deželo.« Morda mi nekaj občevanja z vami ne bi bilo v kvar. Vse, kar je Stevens govoril, je bilo slišati odkritosrčno *n prijetno. »Prav imate«, je mirno odvrnil Duane. »Pa poj- diva skupaj v Mercer.« V naslednjem trenutku je že jahal s Stevensom po cesti navkreber Duane ni bil nikoli blebetač, in tudi zdaj mu je bilo govorjenje breme. A tovariš ie bil drugačen. Zabaven, zgovoren človek je bil in najbrže vesel, da je mogel slišati svoj lastni glas. Duane ga je poslušal in časih strahoma pomislil na dediščino slovesa in krvi, ki mu jo je bil oče zapustil. Tretje poglavje Precej pozno, nekaj ur pred solnčnim zahodom, sta tisti dan Duane in Stevens osedlala konja, ki sta jima bila v enci meskitovcev nekoliko pred mestom Mercerjem privoščila počitka, ter se pripravila za pot. »Buck, ker nama je do živil in ne do sitnosti, zato bi dejal, da me počakaj tu«, je menil Stevens. ko je zlezel na konja. »Vidiš, meščani, šerifi in jezdni redarji nenehoma prežijo na nove nepridiprave. ,\Tas stare ptičke pozabljajo, razen če jim po nerodnosti sami priletimo v roke. V Mercerju se zdaj živ krst ne meni zame. Saj jih je že kakih tisoč odkurilo za Rio Grande, odkar je najvdaneje podpisani ubral to pot. Počekaj me tu, a bodi pripravljen, da takoj vzpodbodeš konja in zdirjaš. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da bi mi vkljub dobrim sklepom moj grešni nagon kaj nagodil. V takem primeru...« Pomembno je obmolknil in se nasmehnil. V rjavih očeh mu je zaplesala divja porednost, »Imaš denar. Stevens?« je vprašal Duane. »Denar?!« je ves začuden vzkliknil Luke Stevens. Svoj zadnji cent sem videl nekako pred dvema letoma.« »Dam ti ga za nakupe«, je odvrnil Duane. »Tudi whiskyja nama prinesi; kmalu pridi in nikar se mi 3 kom ne zbij.« »Imeniten tovariš si«, je z občudovanjem rekel Stevens in vzel denar, ^častno besedo ti dam. Buck. in vedi. da je nisem še nikoli Drelomil. Lezi, pa me boš precej spet videL« Izpodbodel je konja in odi .hal iz gozda prott mestu. V tej razdalji - četrt fJ .j^S biti - je bil videti Mercer kup nizkih ilovnatih hišic sredi topolovega gaja. Videi si deteljnepasm^na katerih so stali konji ta goveda kakor d^bne pike. Duane je videl pastirja, ki je gnal čredo mršavih ovac proti domu. ^ Zdaj je bfl Stevens izginil v mestu...Duane je čakal, nadejaje se, da ostane novi tovariš rnoz beseda. Komaj četrt ure je bilo minilo, ko je Duane začul pok strela iz puške, nagel topot^ kopit m krike, ki so nedvomno pomemli nevaraost ja človeka, kakršen je bil Stevens Duane je ^ na konja in zajahal k robu gozda. Videl je ob-ak prahu na cesti in rjavega konja ki mujechrjal naproti. Stevens« najbfže m bila ramla nobena izmed svinčenk, zakaj sedel je trdno, m Duane se je prav ta mah začudil njegovemu izvrstnemujahanju- Pred seboj na sedelni hrušk! je imel vei k zavoj ki «e je nenehoma oziral nazaj. Streljanje je Slo ponehalo, a vpitje se je bližalo. Duaue je videl nekaj oboroženih jezdecev, ki so drevili proL njima- Tedaj je izpodbodel svojega konja m se spustil v dir, da ga ne bi Stevens jxxM. ^ ta ga je kmalu dohitel. Smejal se je, toda v njegovih plešočih očeh ni bilo več veselosti. P^enscek je rajal v njih. V obraz je bil nekoliko bledejSi kakor ^»Pravkar sem bil stopil iz prodajalne«, je zakričal Stevens. »Pa ti naletim na starega znanca. Kar s puško je ustrelil name. nepridiprav. Mislim, da naju bodo lovili.« Nekaj milj sta jahala, preden sta opazila znamenja da ju zasledujejo. Ko -o se jezdeci pnka-zaii iz gozda, da jih je bilo videti, sta Duane in njegov spremljevalec zavila proti drugemu gozdu. »Med drevjem nama konji nič ae morejo«, je zaklical Stevens. Duane je bfl enakih misli in ni gledal nazaj- Jahal je spredaj ta ves čas slišal za seboj peket Stevensovega konja, ki je dirjal njegovemu tik za repom. Ob solnčnem zahodu sta dospela v. vrb je ob reki. Duanov konj je bil ves potan. penast in zasopel, šele ko -sta prebredla reko, je Duane ustavil konja in mu dal, da se je oddahnil. Stevens je zajezdil na nizki peščeni breg. Omahnil je na sedlu. Duane je presenečen vzkliknil, skočil s konja in planil Stevensu na poanoč. Ta je bil bled ta ves znojen v obraz. Vsa prednja stran srajce je bila premočena od krvi »Ali ste ranjeni?« je zavpil Duane. »Seveda! Kdo. vraga, bi mogel reči. da nisem? Ali bi bili tako dobri in mi pomagali da odložim ta zavoj?« Duane je položil težki zavoj na ti a ta pomagal Stevensu s konja. Ta je imel rdečkasto peno na ustnicah ta je pljuval kri. »Zakaj niste nič povedali?« je vzkliknil Duane-»Niti slutili nisem, ko ste bili videti tako čili« »Luke Stevens zna klepetati kakor stara baba, a časih zna tudi držati jezik za zobmi Napak bi bilo. če bi bil govoril.« Duane ga je poprosil, naj sede, mu -slekel srajco in mu zmil kri s hrbta in prsi Strel je bil zadel prsi precej globoko in prebil vse telo. Ježa. na kateri je ranjenec držal samega sebe na konju in vrhu tega še težki zavoj pred seboj, je bila pravi čudež. Duane ni mogel razumeti, kako je bilo mogoče, upanja za ranjenca pa vkljub temu ni imel. Vendar mu je ustavil kari in obvezal ram. PRAVI GLAS UMENTI radio uprn^utcv TOČNE IN MOČNE REPRODUKCIJ £ SEUtKTIVftOisTI CBUČNE JN OKUSNE LINIJE Dolgoročna odplačila! POOBLAŠČENI TRGOVCI V VSEH VEČJIH KRAJIH. ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: „SIER A-R ADIO" Bruno Kiemenčlc, Miklošičeva cesta 30. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za l>cse uu. »a lifro ali dajanje -laslnva 9 Oin. Najmanjši tneurk 17 Oin Dane« vsi k Lasanu t Šiško n* dmni^o tabavo, v n-ei<"!ju zabava s ple-»2r' o.i. Jutra ftuci zniOi. »Stalno mesto Jfltlj«. [ Goveje meso 4 Din j kilofrram bom prodajal v sobnto populdite. Sitar, mesar. šolski drevored. mmm B»eda 1 Cin. 1aveU 1 Dio. ■n azat>k:V. in »Učnih predm tih. Ponudba jvvl c:fro »Prvorazredno nimfami« na Pub!:.- Din, -;'oški . 5 kapuco I>in, treneh- i coatli. impregniran. »atno j 4JO. Din. pnin|«rce ud ■ Din 4S. na^>rej. dobite i pri PP.ESKERJU Sv. Petra ctsta 14. 3» Praor mizarji! Napredni mizar nporablj* samo patentirnno posteljno tračnico 'Bett^eineiie »Š» po«. Prihrani delo j> čas. | Brez fca-1olt>en]<» Dobivs t trgovinah t ieieztiino: Scaneidet i Vsrovšek Stu ; pica. Breznik Erjavec. ; ta & Co. — Tsi v Ljub-! li ini. Rok Artinr r gt. Vi-! lu. Omeria v Kranju. D | Kakusch v Celju m Ailra-sebitz. Lotz v Mariboru Mesarji pozor! Volf poceni naprodaj. N"a-poslovalnicah Srseiia t Oin. mvek 3 i i ts Hfrn aH daianje naslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din. Snežke, galoše domače fcuvlje. dežnike v najboljši K.-«'-'ti. po niZKi ,;eni, , v...",k izberi ;>ri F. M. Schmitt Preil Škofijo. 2. Ljubljana, l.irigerjeva 4. Postrežba točna! — Pozor na raz--tivo! Be-eila I Oin lavek < Om Za .»l- 1000 LHd TI Ponudbe pod šifro »Precro Ta« na ogl. odil. Jutra. 7 Peč na žaganje majhno, novo ali prav dobo ohranjeno I upim. Ključavničar, ki jih izdeluje, naj ponudi pod šifro »2-a-ganje« na ogl. odd. Jutra. Sončno sobo l»po opremljeno, oddam v . Tavčarjevi ulici, kiavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. aieeo-33 Sobo oddam po zmemi ceni blizu poljanske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25616-33 Prazno sobo parkeHrano. v I. nadstr. vile, oddam za decembuT. Mirje, Hiharjev« 2. 25635-23 Mafbno sobico z d>obro domafo h'.ano. oddam. Naslov v vseh posl'»v srnica h jMra Opremljeno sobo in kuhinjo oddam 1. decembra čisti, snijdn; stranki Nflslov: »Jam«. Sv-. Petra 2*1. 260o'l--33 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□F ! □ □ □ □ □ □ POTNIK zelo dobro vpeljan, ki potuje stalno po Srbiji, Vojvodini, Sremu, išče za te kraje zastopstvo dobave zmožnih tovarn ali inozemskih tovarniških skladišč proti proviziji. Najboljše reference na razpolago. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »No. 620c. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ □ □ n t je-.eja i Din Javck fin. (■i šitro ali dajanjt ..aslovs > Oin. Naimanjšl -nesek 17 01» Dvosob. stanovanje s kuhinjo, oddam 1. decembra. 1'od Traličo 2. 30S>7-31 Stanovanja slov Jutra. rseh V NEDELJO, DNE 24. t. m. nova slikanica Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko" Besedilo in slike G. Th. Kotmana MLADI — STARI — VSI, ki se ra
  • l>ti.. lii šifro ali daianle naslova 5 Oin. Nalmanlši tnesek t7 Din. Dvosob. stanovanje iščem za januar na Taboru, Mirju, Tyrševi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam tromesefno«. nilnci ljubijansiki. Lvejitu-olni reflekt.a.nt naj se zsrla-me.1 uradnimi urami. Sobo odda* Besed;. 1 Din. davek $ Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Naimanišl tnesek 17 Din. Opremljeno sobo s separiranim vhodom, uporabno tudi za pisarno, o. Sobota, 23. novembra.: Bratomor M Metavi. A. Nedelja. '24. novembra: Ob 16. Frak ali (M krojačka do iniuistra. Izven. Znižane eene. Ob *20. tL.Cio za.uoeatiš. liveu. Znižane cene. Ponedeljek, 25. novembra: Otroci. B. OPERA Začetek ob 20. Sobota. 23. novembra: Pri belem konjičku-Izven. Znatno znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 25. novembra: Ob 15. Mamzelle Nitoucbe. Izven. Znatno znižane ceno od 30 Din navzdol. Ob 2(3. Madame Bul-terflv. Izven. Znatno znižane ceue od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. novembra: Zaprlo. 4o«,ip Rijavec. g«st \ naši operi. Preden odide slavni pevec evropskega slovesa, naš rojak Josip Rijavec na svoja gostovanja v Rusijo, nastopi v naši operi in sicer v naslovni vlogi opere >Fau»U. Riiavčevo gostovanje je določeno za sredo dne 27. t.m. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota. 23. t. m.: »Škandal pri Rartletto. vin< (Vzorni soprog). Nedelja, 24. t. m.: »škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). V šentjakobskem gledališču ponore v soboto 23. in nedeljo 24. t. m. oi> 20.15 zabavno in duhovito HoP^oodovo veseloigro »Škandal pri Barletovih; (Vzorni soprog). Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nenavaden u&peb m so bile v&e dosedanje predstave rs/> proiiane. V slavnih ulogah nastopijo: Ba-rangva, Klavorova. Hanžič, Ko.šak, Petro včič. Ker je odšlo tudi pri zadnja prel-stavi mnogo ljudi brez vstopnic^ naj kn-pi cenjeno občinstvo vstopnice že v pre4-prodaji Mariborsko ?leda'išče Sobota, 23. ;.m.: ob 20.: >Vihflir v k ;. vv ~ . .. j1-"-.' 1 -'» Mestni ooerrebni zsvo« Občina Ljubljana ZASTOPNIKA vinske stroke iščemo za področje bivše Kranjske. V poštev prihajajo le gospodje, ki so zmožni kavcije in so po možnosti že delali v tej stroki. —■ Ponudbe z navedbo enrricnlum vitae je treba nasloviti pod šifro »Štajersko« na oglasni odd. lista. Umrla nam je naša najboljša soprosra. skrbna mati. hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Ljudmila Smrkelj roj. KATALAN SOPROGA VELETRGOVCA v petek, dne 22. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti je spremimo v nedeljo, dne 24. novembra 1935. ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Mišičeva cesta 2. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. novembra 1935. ALBIN SMRKOLJ — soprog. STOJAN, TATJANA, SAMO. BORUT — otroci. JOSIP in BARBARA KATALAN — starši. SLAVICA, GROZD AN A. DARINKA por. TAVČAR — sestre. in ostalo sorodstvo. H A D I 0 Sobota- 23. novenibra Ljubljana 12: Veseli napevi na ploščah, — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Veseli napevi na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: ila. dio orkester igra za delopust. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Pesnik Laza Koslič (Miloš Crnjanski — iz Beograda*. _. 20: Rezervirano za prenos iz Spliia. (Akademija o priliki blagoslovitve novega svetilnika v spomin na blagopokojnega kralja). 21: Dalmatinski zvoki. Sodelujejo ga. Mar-gita Rajhenič, pri klavirju g. Rajhenič, in radio orkester. — 22: 6as, vreme, poročila, spored. — 22.15: Orglice in harmonika. Nedelja, 24. novembra LJubljana 7.30: Kmetijska ura: Ktnrt in država (g. Krošeflj Josip). — 8: Cas. Poročite, spored* — 8.15: Telovadba (?. Ciril Sankal). — S.45: Veseli napevi na Ploščah. — 9.15: prenos cerkvene glaslK-iz franč. cerkve. — 9.45: Versko predavanje (p. dir. R. Tcmainec). — 10: Koncertna matineja radio orkestra. — 11: Vokalni koncert g. Marjana Rusa. člana zagrebške opere. — 11.40: Otroci pred mikrofonom (Otroška ura). — 1.2: čas, spored, ob vestna. — 12.10: Plošče. — 15: Valčki ln polke Da ploščah, vmes saksofon salo (g- M. ZiherT). _ 16: Gospodinjska uira: O krompirju (ga. Ama Košako-va). — Ifi.lti Harmonika na plošt-alL — 16.30: Lirbairdf: »Vesei dan a*i Matiček ee ženi«. — IS.30: Nac. uira: Narodni in kulturni pomen Slovenskih gf>ric (g. Božiidar Borko iz Ljubljane). — 20.00 Cas. poročite spored — 20.15: Ura Hte" nikoviih pesmi (pevsko društvo >siavec«i 21: Koncert Radiio orkestra — 22: Ca-vreme. poročila, spored — 22.15: Za za bavo in za ples (Radio jazz). — Urejuje Davorin R&vljen« — Izdaja tt konzorcij >Jutra« Adoll Ribniku« — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratni del Je odgovoren Alojs Novak, — Vsi T Ljubil«?; BBEM I y •'i«' J; ^.fi. ; ^