Posamezna številka Din 1»
St. 196.
V Ljubljani, v nedeljo 31. avgusta 1924«
Poštnina v gotovini.
Leto I.
NARODNI
'NEMK
Neodvisen	političen	f~
l	Izhaja	vsak	dan	popoldne.
?	Mesečna	naročnina: '	•
I V Ljubljani In po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |	Uredništvo in npravniStvo: WoItova nUea «.1/1.
Telefon 213.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. £ t Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633. I
Ne gre tako naprej
Polagoma se množe vesti, da prehaja SLS v ofenzivo, da pričenja uporabljati svojo vladno moč. V prosvetnem oddelku je bil zamenjan dr. Bevk s prof. Vadnjalom, pripravljen, oziroma že podpisan je ukaz o premestitvi 120 učiteljev, za vladnega komisarja Kmetijske družbe je imenovan profesor Evgen Jarc in pričenjajo se oglašati vesti, da se tudi v prosvetnem ministrstvu Pripravljajo temeljite reforme. Skratka, ofenziva SLS je tu.
Niti najmanje nam ne pade na um, da bi se zaradi ofenzive SLS zgražali, ker vemo, da je ofenziva SLS deloma njena pravica, zlasti še, ker so mladini v tem oziru ustvarili naravnost nezaslišane prejudice. Zato tudi ne bomo sledili primeru »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, ki z lamentiranjem jemljeta napredni javnosti pravo spoznanje, temveč smatramo za svojo dolžnost opozoriti napredno javnost, da je woti klerikalni ofenzivi brez moči.
Bilo bi za nas hvaležno poglavje •azpravljati o krivcu brezmočnosti nadrednega življa, toda že več ko en-rrat smo povdarili, da zvonenja po toži ne ljubimo in zato križ čez grehe preteklosti.
Zato pa bodi s tem večjo silo pred nami dejstvo, da je trenutno napredna javnost proti klerikalni ofenzivi brez moči To je dejstvo, ki se pa mora ne-’ ker. ie krivično in samo posledica dapak tistih, ki so suvereno prezirali '°H? Povili naprednjakov in ki so po-snali le geslo: mi in samo mi!
Napredna javnost je danes politično brezpomembna in brez vsakega političnega upliva, pa čeprav je i kulturno i gospodarsko nadmočna klerikalnemu taboru. Toda SLS je organizirana, napredna javnost pa razbita na nešteto irobcev in zato pomeni vsaka organizacija SLS okrepitev celote, vsaka napredna organizacija pa oslabitev skupnega nastopa.
Tega cepljenja naprednih sil pa mora biti konec, ker sčasoma more zavzeti ofenziva SLS tako velike dimenzije, da bo v škodo kulturnemu napredku naroda.
Dejstvo je, da je med naprednjaki silno mnogo dobre volje za skupno delovanje in če ne bi gotovi ljudje tega skupnega delovanja ovirali, bi se tudi že davno izvedlo. Pa kar se še ni zgodilo, to se more in mora v najkrajšem času zgoditi, ker se mora brezpomemb-nost napredne javnosti čim preje končati.
Za vsakega treznega človeka je dalje jasno, da se more izvršiti vsaka koncentracija, vsako združevanje le na podlagi liberalnosti. Zato ubija združitev naprednjakov tisti, ki hoče, da naj to prepotrebno akcijo Vodijo ljudje, ki so vedno bili neliberalni, ki niso trpeli nobenega drugega mnenja ko svojega. Vsi ti ljudje se morajo umakniti, ker ovira njihova prisotnost vse one številne naprednjake, ki so bili iz napredne stranke iztisnjeni, ker so bili svobodomiselni.
Ne smejo pa voditi dela za združenje naprednjakov ljudje, ki so dokazali, da so tako nedemokratični, da za svojo osebo niso priznali dolžnosti biti tudi navaden vojak, temveč so se smatrali za rojene generale. Taki privilegiranci so za napredno stranko nezinisel, tato proč ž njimi!
Za politika ne more biti drugega izpričevala njegove sposobnosti, ko nje-Eovi uspehi in neuspehi. Kaj je kdo hotel. kaj je kdo namerjal, vse to je stvar Posameznika. Za javnost velja le to, kaj Liuh1° ^osege^ *n m°ž- hi je obdaroval dom ° s ta^°	volilnim	re-
?*a je prišla naša prestolica iz na-
liHx r°k, ta mož je dokazal, da je ; , Pesposoben. Kadar je treba ‘ težko ofenzivo nasprotnika, pa ie re a postaviti na vodilno mesto mo-
i j iV v?ahem pogledu svojo zmožnost dokazal. Danes se pripravlja naprednim vrstam težka ofenziva in zato morajo tudi naprednjaki izvesti svoje orotiodredbe m se organizirati v trdno ;eloto.
Nobenih malenkostnih, osebnih ozi-x>v ni treba pri tem imeti. Kdor otež-
Notranje politični položaj
še neizpremenjen.
Opozicija pripravlja vsled novega stanja na Hrvatskem težke napade.
Beograd, 30. avgusta. Politična situacija v Beogradu se je pričela s prihodom članov vlade oživljati. Situacija se bo popolnoma razčistila, čim pride kralj v Beograd.
Beograd, 30. avgusta. Svečanosti v južni Srbiji so končane. Danes dopoldne pričakujejo v Beogradu prihod kraljevske dvojice, predsednika vlade Davidoviča in ostalih članov vlade. Da-vidovič s Korošcem je prispel dopoldne ob 11. Politični krogi pričakujejo, da se bo situacija po kralj, povratku pričela hitreje razvijati. Zlastf opozicijonalni krogi pričakujejo, da bo zavzel politični položaj popolnoma drugo smer in da pride na krmilo druga politična kombinacija mesto dosedanje, ki je po njihovem mišljenju, ne odgovarja željam naroda in ustavi. Opozicijonalni krogi smatrajo, da je današnja vlada pokazala protiustavne namere s svojim delom. Še danes popoldne bo sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bodo pretresali mnoga važna vprašanja iz no-
tranje in zunanje politike. Ni izključeno, da bodo danes ali jutri posetili kralja prvaki iz opozicije, da mu razlože delo vlade Davidoviča, kida ni v nobenem skladu z državno celokupnostjo, ki jo je branil kralj v svojem govoru v Surdulicl. Zlasti da ni delo današnje vlade v skladu z ustavo, v pogledu Vzpostavitve pokrajinske uprave in starega režima na Hrvatskem in v Slavoniji.
RADIKAL! O VLADI.
Beograd, 30. avgusta. Danes zjutraj se je Bakič razgovarjal s Krsto JVIiletičem. Miletič je nato ob 11. uri po-setil Pašiča in mu podal referat. Radikali konstatirajo, da je položaj vlade zelo omajan in da je njen pad neizogiben. Dalje radikali protestirajo proti zatiranju opozicijonalnega časopisja od strani vlade, ker opozicijonalno časopisje kakor »Reč« in »Novosti« prinašajo povsem točne in neizmišljene vesti o situaciji v južni Srbiji.
Sporazum med vlado In radičeve!.
Beograd, 30. avgusta. Danes so bile končane*konference med Radičevimi poslanci Košutičem in Baiiničem in notranjim ministrom. Radičevi delegati so se pogajali z vlado o zahtevah HRSS namreč o hrvatskem banu. Kakor do znava vaš. dopisnik so se sporazumeli, da se izvrši restavracija pokra-
jinske uprave v Zagrebu in da se ukinejo dosedanji župani. Pravtako so se sporazumeli glede Dalmacije in Slavonije. Košutič in Batinič bosta zvečer odpotovala v Zagreb, da poročata Radiču o svojih uspehih. Batinič se bo takoj zopet vrnil v Beograd in bo vršil zvezo med vlado in Radičem.
Prihod vlade v Beograd.
Beograd, 30. avgusta. Danes dopoldne ob 9.30 uri je dospel s posebnim vozom v Beograd predsednik vlade Da-vidovič z dr. Korošcem, generalom Hadžičem, podpredsednikom skupščine Bakičem in z ostalimi člani vlade. Šef kabineta g. Davidoviča se je takoj po-
KONFERENCA NA SUŠAKU.
Beograd, 30. avgusta. Prometni minister Sušnik se je mudil te dni na Sušaku in imel konferenco v dvorani sušaške občine. Konferenci so prisostvovali ravnatelj železniške direkcije v Zagrebu, z gradbenim ravnateljem in poglavarjem luke. Sušnik je v svojem govoru naglasil, da bo storil vse za po-vzdig sušaškega pristanišča, da zadovolji tamošnje pridobitvene kroge. Zlasti bo gledal na to, da se bo vršil glavni pomorski promet na Sušaku in da bo pristanišče dobilo potrebno železniško zvezo s Slovenijo. V ostalem pa upa, da bo dobil za to potreben kredit 20 milijonov Din, ki ga je prejšnja vlada porabila za druge svrhe. Včeraj dopoldne je g. prometni minister posetil Brajdico in sušaško luko, popoldne pa se je konferenca nadaljevala. Sinoči okoli 8. se je prometni minister Sušnik odpeljal preko Zagreba v Beograd.
VOJNI MINISTER PRI KRALJU.
Beograd, 30. avgusta. Sinoči so se v Prizrenu razgovarjali Ljuba Bakič in Hadžič s kraljem. Govorili so o politični situaciji. Temu govoru pripisujejo velik političen značaj v času, ko se pričakuje nov razvoj politične situacije. Vojni minister in Bakič sta bila zelo rezervirana. Iz razgovora se more ugotoviti, da kralj ni dobil bogve kako dobrega utiša o novi vladi.
koča hote ali nehote skupno fronto, ta se mora umakniti! Noben človek ni nenadomestljiv, nihče ni taka izjema, da bi vsled njega smela trpeti skupna stvar. Predobra je napredna javnost, da bi smela še dalje biti brezpomembna. Pomembnost pa se da priboriti le s političnim bojem. Za boj pa se je treba organizirati. Organizacija pa je krepka le tedaj, če je prosta balasta. Posili-ge-nerali pa so balast in zato proč ž njimi!
Samo v tem je krepak in učinkovit odgovor na ofenzivo SLS., samo v tem ie utrditev naprednih vrs*'
dal k notranjemu ministru Nastasu Petroviču in mu izročil ukaze o velikih županih, ki jih je kralj podpisal v Dečanih. Kralj je dalje podpisal tudi več ukazov o odlikovanju svečenikov, ki so sodelovali pri proslavi v Peču.
KRALJ IN KRALJICA V SKOPLJU.
Beograd, 30. avg. Kralj in kraljica sta včeraj ostala z dvornim vlakom v Skoplju. Delegacije in poslanci iz južne Srbije so prosili kraljevo dvojico, naj si danes ogleda Veles in bližnjo okolico. Kralj se še ni odločil, ali bo ostal danes v Skoplju, ali pa bo odšel naprej v Beograd.
REFERAT DAVIDOv1caT~*~
B e o g r a d, 30. avgusta. Danes okoli 11. dopoldne je prišel Davidovič v predsedništvo vlade in sklical sejo vlade za 4. pop. Na seji bo Davidovič obširno poročal ministrom o svečanostih. Ob tej priliki bo notranji minister tudi prebral ukaze, ki jih je podpisal kralj.
7 % INVESTICIJSKO POSOJILO.
Beograd, 30. avgusta. Po nared-bi finančnega ministra je stavljeno generalni direkciji državnih blagajn in Narodni banki v Beogradu na razpolago 17,500.000 za izplačilo 6 kupona 7% investicijskega posojila. Rok izplačila je 15. september. Po Členu 2. pravilnika imajo pravico Izplačevati denar sledeča podjetja: 1. Generalna direkcija državnih blagajn, 2. Oblastna finančna direkcija v Novem Sadu. 3. Okrožne in srezke finančne uprave, 4. blagajne finančne direkcije in uradi, 5. poštna hranilnica v Sarajevu ter čekovni zavodi v Zagrebu in Ljubljani, 6. Občinska sodišča v Srbiji in Crni gori, 7. banke, ki so vršile upis 7 odstotnega investicijskega posojila.
POPRAVA
Beograd, 30. avgusta. Gradbeni minister je poleg ostalih kreditov odobril tudi kredit za popravo mostu v Ljutomeru v znesku 300.000 Din. Dalje je bil odobren kredit za dovršenje nove zgradbe narodne skupščine v Beogradu.
Londonski dogovor podpisan.
London, 30. avg. Danes ob pol enih popoldne je bil v zunanjem ministrstvu podpisan Londonski dogovor. Ker je bil ministrski predsednik Mac Donald odsoten, je podpisal za Anglijo protokol o dogovoru državni podtajnik za zunanje zadeve sir Eyre Cosquet. Za Francijo je podpisal protokol Jusse-rand, za Italijo londonski poslanik Della Toretta in za Belgijo belgijski poslanik. Tudi nemški poslanik je podpisal danes
protokol. Pooblastila zastopnikom ve' lesil so bila pregledana že včeraj. S podpisom Londonskega dogovora jv stopil v veljavo Dawesov načrt in kot njegova prva posledica je podpis mednarodnega posojila Nemčiji v znesku 800 milijonov zlatih mark. Posojilo bo v najkrajšem času v Ameriki razpisano in finančni krogi Amerike zagotavljajo, da je uspeh posojila zagotovljen.
Zasedanje Zveze narodov.
Ženeva, 30. avgusta. Delegati posameznih držav so že skoraj polnoštevilno zbrani. Danes in jutri v nedeljo pričakujejo prihod poslednjih delegacij. Svet Zveze narodov je že imel svojo prvo sejo, ki jo je otvorll belgijski zunanji minister. Po kratkih pozdravnih besedah predsednika je svet takoj prešel na delo. Izvoljenih je bilo več komisij. Dopoldne je razpravljal svet Zveze narodov o raznih finančnih in ad-
ministrativnih vprašanjih. Popoldne si je zborovanje sveta Zveze narodov nadaljevalo. Na dnevnem redu je bila razprava o trgovini s sužnji. Nato je poro« čal delegat Branting o boju proti opiju,. Včeraj so zborovale razne komisije, tako razorožitvena komisija, ki Ima raz« pravljati o predlogu Zveze narodov gle. de omejitve bojnega zračnega brodov. ja in vojne mornarice in o razorožitve« nem problemu Madžarske.
Vlada generalov v Vzhodni Poljski.
Varšava, 29. avgusta. »Kurler Warszawski« objavlja danes razgovor svojega dopisnika z zunanjim ministrom Poljske, Sikorskim. Minister je podal z ozirom na zadnje napade sovjetskih tolp na poljsko ozemlje sledeča pojasnila. Dognano je, da so bili vsi napadi na poljsko ozemlje organizirani na sovjetskem ozemlju, manjši pa na litovskem. Na podlagi preiskave, ki se je izvršila ob priliki napada na mesto Stolpce, se je dalje ugotovilo, da je središče sovjetskih tolp za vpadanje v poljsko ozemlje mesto Minsk in Kijev. Poveljnik napadalnih čet v Minsku je bivši oficir sovjetske vojske Muha, poveljnik napadalnih čet v Kijevu pa nek kazaški ataman. Vznemirjenje poljskih vzhodnih mej ima ta namen, da bi se
oslabil prestiž Poljske v njenih vzhodnih pokrajinah in da bi se na ta način preprečilo, da bi se tamošnje prebivalstvo izreklo za Poljsko. Sovjetska vlada namerno ustvarja v vzhodnih pokrajinah Poljske čustvo nesigurnosti, da bi mogla to čustvo v slučaju vojne izkoristiti. Z ozirom na to in pa ker ni imelo poljsko notranje ministrstvo dovolj sredstev na razpolago, da bi zadostno varovalo obmejno prebivalstvo, je postavila poljska vlada na čelo volinskega in novogrodskega vojvodstva generale in sklenila, da postavi v varstvo pokrajin poseben obrambni mejni kor. Končno je izjavil minister, da te previdnostne mere nikakor ne menjajo miroljubnih ciljev Poljske, temveč da služijo samo k obnovi mira.
NOVI SREZKI NAČELNIKI.
Beograd, 30. avgusta. V notranjem ministrstvu pripravljajo ukaze o nameščanju novih srezkih načelnikov.
RADIKALI ZA VOJAŠKI NASTOP PROTI KACAKOM.
Beograd, 30. avgusta. Radikalni poslanci iz južne Srbije, ki so bili na svečanosti v Peči, so se ob tej priliki, zlasti pa v Uroševcu razgovarjali s kraljem in mu svetovali, naj vojne oblasti proti akciji kačakov v južni Srbiji energično nastopijo. Seveda kralj o tem ni hotel ničesar slišati.
ZAPLEMBA »RECI«.
Beograd, 30. avgusta. Včeraj je policija zaplenila glasilo samostojnih demokratov »Reč« radi baje izmišljenih vesti iz južne Srbije. Dodatno k temu poročilu pa smo izvedeli od našega dopisnika, ki se je osebno udeležil svečanosti v Peči, sledeče: Povsem je točna vest, da so kačaki napadli na poti Mitroviča—Peč naše čete, ki so stražile cesto in sicer 10 minut po odhodu kraljeve dvojice in kraljevega spremstva. Seveda se je to samo prikrivalo.
K ATENTATU V D2EVQ2ELIJI.
Beograd, 30. avgusta. Preiskava
o	dogodku v Dževdželiji je privedla do nepričakovanih uspehov. Ugotovljeno je, da se je poleg komita, ki je izvršil atentat na našega komita Paljoša, v mestu nahajalo še 10 njegovih tovarišev. Tovariši so počakali, da je bil izvršen atentat in so nato zbežali iz mesta.
NOVI UKAZI O VELIKIH 2UPANHL
Beograd, 30. avgusta. Kakor poroča vladni tisk na pr. »Pravda«, je kralj te dni v Peči podpisal ukaz o imenovanju nekaterih novih županov. Za velik, župana v Sarajevem je imenovan bivši ljublj. veliki župan dr. Vilko Baltič, dosedanji sarajevski veliki župan dr. Nikolič pa je imenovan za velikega župana v Užicah.
MAC DONALD ZA RAZOR02ITEV.
London, 29. avg. »Daily News« poročajo, da je imel Mac Donald na Škotskem v mestu Forres velik govor. Govoril je o stališču Anglije do razorožitve. Med drugim je dejal: V najkrajšem Času odidem v Ženevo. Kaj se bo tam zgodilo, ne morem reči danes. Samo to vem, da ne more Anglija sama pričeti z razorožitvijo. Razorožitev mora biti sklenjena vzajemno in se mora pričeti splošno. Izdelati se mora skupen in sporazumen načrt razorožitve. Zastopniki raznih držav so bili pred nekoliko dnevi v Londonu in upam, da smo tedaj storili mal napredek k splošni razorožitvi narodov. Potrudili se bomo, da slede temu začetku nadaljni uspehi.
ANATOLE FRANCE NA SMRTNI POSTELJI.
P a r i z, 30. avgusta. Po zadnjih poročilih se je bolezen Anatola Franca zelo poslabšala in se je bati z ozirom na visoko starost bolnika katastrofe v najkrajšem času.
PO SVEČANOSTIH V PECI.
Peč, 30. avgusta. Patrijarh Dimitrije je ostal v Peči in si ogledal vse znamenitosti mesta. Končno se je patrijarh odločil, da bo posetil s svečeniki in svojim spremstvom Beograd. V Peči je ostalo še okoli 5000 oseb iz Beograda in južne Srbije.
NEMŠKI FINANČNIKI V RIMU.
Rim, 30. avgusta. Ravnatelj nemške banke Reichsbank dr. Schacht je prispel včeraj v Rim. Sinoči ga je sprejel Mussolini. Razgovarjala sta se o londonskem dogovoru. Dr. Schacht se bo sestal jutri še z italijanskim finančnim ministrom.
PRVI OPOMIN »AVANTUU«.
Milan, 30. avgusta. Sinoči je prefekt izročil uredniku socijalističnega lista »Avanti« odlok, s katerim mu podaja svarilo, ki ga predvideva novi tiskovni zakon. »Avanti« je bil že 9krat zaplenjen.
Borzna poročila.
Curih, 30. avg. Beograd 6,70, Praga 15,95, New York 53125, London 23.91, Pari« 29.02, Milan 23.61, Berlin 1.265, Dunaj 0.00749.
Trst, 30. avg. Pred borza:	Beograd
28.42—28.50, London 101.15—101.25, Pari* 124—124.50. New York 22.40—22.45, Curih 412-414, Dunaj 0.0315-0.0317, Praga 67-» 67.50. Ljubljanska, zagrebška in beograjska borza danes niso postavale.
Zakliuiek ljubljanskega sestanka.
Da je bil sporazum med dr. Bene-Sem in dr. Marinkovičem dosežen hitro in z lahkoto, ie naravno, vsaj so odno-šaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo tako dobri, da bolj niti biti ne morejo. Moglo pa se je pričakovati, da bodo pogajanja med dr. Marinkovičem in ministrom Duco bolj težavna, ker je znano, da ni naziranje Jugoslavije in Ru-munije v vseh vprašanjih enako. Tako nazira Jugoslavija čisto drugače na bolgarske razmere ko Rumunija. Rumun-ska politika je določena od boljševiške nevarnosti, naša pa od macedonskega iredentizma. Zato je Rumunija za vsak protikomunističen režim v Bolgariji in zato je tudi za povečanje bolgarske vojske, zato pa Jugoslavija tega ne more dopustiti, ker bi s tem zmanjšala svojo sigurnost. Ljubljanski sestanek pa je dokazal, da so vsa ta raznoglasja le drugovrstne važnosti in da je v vseh glavnih vprašanjih ostala politika Ru-munske in Jugoslavije enotna, kar se bo na seji Zveze narodov tudi jasno dokumentiralo, kakor je to minister Duca v razgovoru z novinarji izrecno po-v daril.
Ministra Duca in Marinkovič sta včeraj dolgo razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih in je bil izdan o sestanku sledeči oficijelni komunike:
G. J. Duca, minister zunanjih poslov kraljevine Rumunije in g. dr. V. Marinkovič, minister zunanjih del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta se sestala v Ljubljani dne 29. avgusta t. 1. Po izmenjavi misli o vseh vprašanjih, ki so se obravnavala že preje, in ki so bila pred dvema dnevoma predmet razpravljanja med dr. Benešem in dr. Marinkovičem. sta se ministra popolnoma sporazumela glede tega, da ni nikakega razloga spreminjati v kakršnemkoli oziru prejšnjih odločitev. Prožeta želje, da se prijateljske vezi, ki vežejo obe državi, še bolj utrdijo, sta sklenila, da bodo delegati Male Antante delovali sporazumno v vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu skupščine Zveze narodov. Razpravljanje o nerešenih vprašanjih med Rumunijo in Jugoslavijo je dovedlo istotako do popolnega soglasja.
Po konferenci je bila prirejena ministru Duci in njegovemu spremstvu od ministra Marinkoviča večerja.
S polnočnim brzovlakom sta se nato odpeljala oba ministra s svojim spremstvom v Ženevo. Njim se je pridružil tudi genral Bodrero, ki potuje v Rim.
Sestanek državnikov Male antante je bil popolnoma uspešen in je znova dokazal, da je Mala antanta potrebna in zdrava tvorba.
Triaško pismo.
V zadnjem pismu sem Tekel, da sta Mussolini in fašizem bila na pravnoustav* nem polju že poražena in da postane poraz popoln, ako se bo borba nadaljevala z istih položajev. Navedel sem tudi razna znamenja, ki pričajo, da se fašizem zaveda svojega moralno-politlčnega poraza, vsled česar je sklenil poiskati nove in močnejše položaje za obrambo in predvsem za napad (reforma ustave itd.).	\
Prav ob koncu preteklega tedna pa je zabeležila politična kronika par dogodkov, ki bi pričali, da je fašizem postal v zadnjem času neodločen in celo nedosleden. Politična resolucija, ki je bila sklenjena na zadnjem fasistovskem zborovanju, je vsebovala med drugim tudi izrecno obsodbo »preživelega demokratičnega ta liberalnega režima«. Doslednr, temu načelu je bilo sklenjeno, da se mora država »pofašistiti«, fn v ta namen naj bi se obrazoval^ posebna komisija pravnikov In politikov, katera bi izdelala načrte reform in novih Institucij, ki bi stopile na mesto sedanje liberalne ln demokratične ustave.
Omenjena resoIuc'la Je bila zelo samozavestna in pričakovalo se je, da bo šel Mussolini odločno po tej — kakor pravijo fašisti — revolucionarni poti. Namesto tega smo doživeli, da je napravil Mussolini ob koncu preteklega tedna korak, ki je v kričečem nasprotju s sklepi zborovanja fašistovskih zaupnikov. Ministrski predsednik je namreč poslal županu mesta Firenze brzojavko, v kateri se zavzema za sodelovanje med »moško izkušenostjo liberalizma-! in »mladeniškim navdušenjem fašizma«. Istočasno je pozval k sebi direktorja rimskega liberalnega lista »Giomale d’ Ita-lia«, s katerim je imel zelo dolg razgovor.
Oba ta dogodka sta postala na mah prava politična senzacija. Mussolinijev korak se splošno tolmači kot kapitulacija pred liberalci. Po zgoraj omenjenem zborovanju fašistovskih zaupnikov v Rimu, na katerem je bil sklenjen in izdelan politični program fašizma za bližnjo bodočnost, se je namreč sedanji italijanski notranjepolitični spor bolj in bolj spreminjal med fašizmom in liberalizmom. Liberalci se že po svoji definiciji morajo naslanjati na tradicije italijanskega risorgimenta, ki ga fašisti ravnotako že po svoji definiciji morajo skušati premagati in prekositi, ker bi sicer ne bili revolucionarji. Položaj med liberalci in fašisti Je vsled tega zelo neprijeten 2a eno ta za drugo stran. Za fašiste same pa je tem neprijetnejši, ker imajo liberalci neomejeno moralno podporo dveh zelo važnih organizacij, namreč udruženja italijanskih vojnih pohabljencev in udruženja ude-ležnikov svetovne vojne. Obe imenovani organizacija sta se izjavili za vzpostavo popolne zakonitosti, za ločitev med strankami in državo ter za povrnitev k duhu italijanskega risorgimenta.
Položaj liberalcev pa krepijo še nekateri drugi dogodki. Po lužni Italiji so se začeli pristaši demokratske opozicije zbirati v organizacijah, ki so Si nadele ime »Zveze« (Unkmi). Poleg tega so še drugi znaki, ki pričajo, da postaja protifašistov-ska agitacija na jugu Italije z vsakim dnem močnejša. Te dni so poročali vsi listi tudi o nekakem resnejšem gibanju fašistovskih disidentov, t. j. fašistovskih odličnikov, ki
V Trstu, 29. avgusta 1924.
so bili Iz stranke Izključeni ali pa so sami Izstopili (Massimo Rocco, Cesare Forni itd.). V nedeljo so Imeli nekateri poglavarji fašistovskih disidentov na gradu Zoagli, ki je last pesnka Sem Benelltja in se nahaja blizu znamenitega mesteca Rapallo, tajen sestanek, na katerem Je bilo baje sklenjeno (fašistovskl listi smatrajo to za gotovo), da osnujejo disidenti novo stranko, v kateri bi se zbirali vsi ustavoverni fašisti, t. j. torej nasprotniki uradnih fašistov. k! so revolucionarji in hočejo sedanjo ustavo odpraviti oziroma prenaredi-ti. Nova stranka bi se imenovala »Lega italica< in k njej se prištevajo tudi že nekateri višji oficirji (general Cappello, polkovnik Pavone L dr.).
Vsa ta dejstva so vplivala na Mussolinija, da je sklenil se zopet približati liberalcem. Ali je ta njegov korak odkritosrčen ali ne, o tem se da seveda razpravljati. Dejstvo pa je, da sc čutijo liberalci zelo počaščene in da je Mussolini dosegel vsaj ta uspeh, da liberalci ne lzstooajo Iz vladne večine in da je vsled tega odvrnje-na nevarnost popolnega omamljeni a fašizma. Alti pride- med llberafcmom in fašizmom tudi do trajnega sporazuma, o tem se bo moglo kaj pozitivnega dognati še le po občnem zboru Italijanske liberalne stranke in na drugi strani po zopetni otvoritvi parlamenta. Občni zbor liberalne stranke se je imel vršiti v kratkem, a je bil odnesen, tako da se zbornica sestane najbrže pred njim. To bi vsekakor kazalo, da se liberalci še niso končno odločili glede svoje taktike in da hočejo počakati, da povedo prej fašisti, kaj mislijo pravzaprav s svojimi toliko napovedovanimi reformami ustave in drugih temljnlh državnih zakonov.
Položaj naših tukajšnjih bratov Je nespremenjen. Vsled udeležbe poslanca Besednjaka pri pogrebu Matteottrjevih telesnih ostankov napada fašistovsko časopisje tukajšnje Slovane ter Jim očita, da snuiejo zaroto z opozicijo. V zvezi s temi napadi , moram kot kronist omeniti neko čudno »denuncijacljo«, ki jo Je napisal preteklo soboto »Pomelo dl Trieste« zopeT poslanca Besednjaka. Ob času volilne borbe so očitali, kakor znano, videmski fašistovski listi dr. Besednjaku, da Je bil ob času vojne avstrijski vohun. »Popolo di Trieste« pravi, da se Je delala dr. Besednjaku krivica, kajti ta poslednji da Je prišel takoj v uredništvo fašistovskega lista z nekim pismom, iz katerega je bilo razvidno, da Je bil dr. Besednjak celo osumljen radi svojega srbo-fllstva. Dr. Besednjak — pripoveduje dalje »Popolo di Trieste« — Je prosil uredništvo fašistovskega lista, nai omenjeno pismo objavi. Uredništvo pa Je to njegovo prošnjo Odklonilo in ga začudeno vprašalo, zakaj ne da objaviti pisma v »Edinosti«, na ka je dr. Besednjak odgovoril, da noče tega storiti, ker bi potem slovanski volile! zvedeli, da ie bil ob času vojne proti Avstriji, in ker so Slovani pod Italijo avstrijakanti, bi ga vsled tega ne hoteli voliti,
Z zadovoljstvom pa je treba omen'tl, da le ta vest tržaškega fašistovskega dnevnika ostala brez polit čnih posledic, ker ji niso sledile nikake polemike po tukajšnjih listih. S tem »o dali tl listi posebno tu-
kajšnje vodilno glasilo »Edinost« — ponoven dokaz o resnosti svojih stremljenj In o toliki lojalnost'-, kakršne krščanski soci-jalci prav gotovo niso zmožni. — Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, ali bi ne bilo na mestu, da bi poslanec Besednjak trditve laškega lista javno zanikal, ker se mu očitajo take besede, za katere mu njegovi volUci gotovo ne bodo hvaležni.
Poslanec dr. Wilfan se nahaja 'e vedno v inozemstvu. Na konferenci interparla-mentarne urfje v Bernu je imel velik govor o manjšinskem vprašanju, ki je vzoudil veliko pozornost. Iz Berna se je podal ta vplivni in veliki voditelj naših bratov pod Italijo v Ženevo, kjer se otvori t. septembra zborovanje Društva narodov. A. Z.
g£oi'gre£ slovanskih srednleiokev
v Gorid.
V dneh 15. do 17. avg. t. L se je
vršilo v Gorici drugo srednješolsko zborovanje slovanskih srednješolcev iz Primorja.
Kongres, ki se je vršil v Trgovskem domu v Gorici je otvoril tov. Pahor Drago. Po kratkem nagovoru so se vršile volitve predsednika. Izvoljen je bil tov. Cerkvenič Ivan.
Po verifikaciji delegatov je podal svoj referat gosp. dr. Povh, ki je v kratkem podal vse važne momente sedanjega gospodarskega stanja v Julijski Krajini in tudi nekaj motivov, kako bi bilo treba skrbeti za odstranitev slabih elementov v povzdigo gospodarskega vprašanja v Julijski Krajini. Predavatelj je mnenja, da je izvedba možna največ od strani smiselnega in razumnega delovanja dijaštva. Drugi referat, ki ga je podal gosp. Kralj je očrtal nekaj osebnih refleksij iz kršenja verskih dogem in nam podal sliko materijalista,
ki brez prave motivacije zametuje religijo.
Fo ci.sriunčani debati je podal svoj referat tov’. Fr. Kra.šn-a ki je podčrtaval pažnjo do mladinske vzgoje in mladinskega gibanja sploh. Živahni debati je sledilo nekaj besed v prid »Dijaški Matici«, nato poročila raznih dijaških skupin kakor: Trst, Gorica, Tolmin, Videm, Idrija i. dr. Iz poročil posameznih skupin smo jasno posneli živahno gibanje med dijaškimi vrstami. Končno so sledile slučajnosti.
Po dokončanem zborovanju so dijaki položili na goriško vojaško pokopališče lep lavorjev venec, ki je nosil napis v slovenskem in italijanskem jeziku.
V nedeljo zvečer so priredili dijaki glasbeno-dramatičen večer, ki sta ga vodila D. Prešeren in Podbršček.
Maksim Češinsky.
Konferenčni Japsnec.
V pariškem Le Rire kramlja Clement Vautel o japonskih zastopnikih na mednarodnih konferencah.
Majhen možiček je, manj Tumen ko jas in Japonsko zastopa na vseh diplomatičnih konferencah. Bil je v Spaa, Ostende, v San Remo, Parizu, Brusilu in Londonu itd. itd. Na vseh je bil, v vsem že na štiriindvajsetih!
Japonski delegat se imenuje Hajaslii, Mioki, Slbuži ali Zingotaj ali kakorkol’... Vedno je isti gentleman v salonski suknji leta 1900 ali v žaketn leta 1910; nosi trd ovratnik, pretirano visok, predolg telovnik in preširoke progaste hlače; ljubezniv in taj*instven izraz lica. brke ko zobne ščetke, ironičen pogled v okvirjen od oken očal.
Japonski delegat Je menjajoč se tip, če se pa menja, ne spozna nihče. Kajti on se Smehlja vedno, ne reče nikoli ničesar in zato ne misli brez dvojbe nič manj. Japonska je velesila in čeprav Je v vojni le malo nastopila. Ima vendar v vseh mirovnih svefh važno mesto. Njen zastopnik Je član velikega diplomatičnega generalštaba in reče svojo besedo — ali bi Jo mogel reči v urah velikih odločitev.
Slučaj, podpiran od Izdajstva služabnika, ki pa ni noben Japonec, mi je dovolil vpogled v beležnik rumenega možička, ki se udeležuje že pet let vseh zgodovin-sk'h zborovanj, na katerih se končno odloča o bodočnosti belokožcev.
Tu je par Izvlečkov iz hieroglifnega dnevnika, ki sem si ga dal prestaviti od profesorja za japonščino, ki zna čudežno tudi v resnici japonsko.
Prvi teden meseca. Je v resnici zanimivo, kako bom jaz sedel v loži dipioma-tičnega gledališča, v katerem igrajo glnpi beli komedijo ali tragedijo, katere rešitev bo za nje brez dvoma usodna.
Kako ponosen užitek ie to za Japonca, za žoltokožca, ki še pred pol stoletjem ni bil j>omenn ničesar v Evropi, da, niti v Aziji niti na Japonskem.
Imam svoj sedež poleg zastopnikov takozvanih civiliziranih sil, ki se srnah *]o za zelo nad nami, ker smo Jim sunili nekaj njihovih materljelnh pridobitev, ne da bi se dolgo pripravljali in jih s težavo šele tekem stoletij porabili
Imam sedež in glas.
Ampak pazim, da ničesar ne rečeir.
Zakaj tudi? Tl rodbinski prepiri tne ne zanimajo. Vendar Je dobro, da trajajo.
Še dolgo niso pri kraju.
Opazujem s pridržanim smehljajem tega angleškega delegata, ki je polu ponosa, kakor vsi njegove VTSte In ki bi hotel iz-gledati. ko da diktira svetu.
Je naiven.
Anglija je podobna strmi pečini pri Ramsgate... Seseda se, drobci odpadajo, gre nazaj. Seveda izgleda trdna in mogoče bo trajala še dolgo. Toda morje odje vsak dan neka) več od te ponosne dežele.
Angleški delegat me vpraša od časa do časa: »Kaj Je vaše mnenje o PonihTju.«
Jaz odgovorim:
»Isto ko vaše!«
— In kaj mislite o Klajpedi?
»Isto ko vil«
— In kaj Je vaše mnenje o razorožitvi Nemčije?
»Isto ko vaše!«
In kakšno je vaše mnenje o bodočnosti Evrope?
»Isto ko vaše K
Kaj mi Je na vsem tem.
Mislim na štiristo milijonov rumenih, ki jih skuša Japonska zbrati in uvTs.ti*; v svoje vrste, jih izvežbati in postaviti oroti tem needinim kratkovidnim ta idiotskim belim.
In mogoče bodo na naši strani Slovufi, ki Imajo pravtako naprej stoječe lične kosti in malo postrani oči.
Medtem grem s temi ekselencami piti čaj in se delam, ko da bi poslušal poročila ekspertov.
Drugi teden meseca. Francoski delegat je simpatičen... Francozi so Japond Evrope, toda boječi, občutljivi preteklosti obrnjeni Japonci.
Mi pa smo smeli, trdi in bodočnosti obrnjeni, z divjim častihlepjem na dnu s: ca.
Francoski delegat ml le dejai.
— Kaj mislite o reparacijah?
»To kar vi!«
— Nemčijo treba prisiliti k plačevaVu!
»Brez dvoma! (Smehljam se vljudno.)
— In varnost?
»Kakšna varnost?«
— Bojimo se vpada teh ijudi na vzhodu...
Ne odgovorim, temveč mislim pri sebi, da je vzhod neizmeren: •Mičenja se pri Renu, toda kje se konča?
Ta Francoz je zelo srčkan, ze.o simpatičen ...
On Je, kakor jaz zastopnik stare rase, stoletja stare civilizacije. Samo la ostaja zvest svojemu 3ušldo, ne da bi se prilagodil, ne da bi gledal naprej. Je nervozen, veliko govori in pride v jezo.
Japonec le potrpežljiv, posluša in se smehlja.
V tej diplomatični konferenci, v ka‘erl igram jaz statista. Je komaj kdo, ki bi inel tako prav, ko jaz, ker nič ne rečem, ker vem, da pripada bodočnost človeku moje rase.	^
Ampak tu je tudi Amerlkanec. Ta me vznemirja.
Kajti mojo igro igra: opazuje, molč! in se smehlja.
Ne ljubim ta smehljaj z dolgimi svetlimi zobmi.
Tretji teden meseca. Vedno isto klepetanje ...
Oh ta poročila izvedencev! vsem pritrdim, ne da bi bral vrstice ... Zakaj 'udL Kako naj briga to nas, nas Japonce?
Oblečem menjaje salonsko suknjo ta žaket, nosim svilen kobuk m se smehllsm pred fotografom. To je najboljše, kar mo-Tem storiti za veličino Japonske.
Sicer pa dela Amerikanec isto.
Evropejci pa se še nadalje prepirajo, sovražijo in se medsebojno trgajo.
Ali so neumni!
P@§iftae vesti.
= »Cicvarlčev Dnevnik« in »Balkan« ostro napadata zunanjega ministra Marinkoviča. V uvodnih člankih pišeta imenovana lista, da je Marinkovič vzel s seboj četvo-rico vladnih novinarjev, katerim Izplačal vsakemu po 300 franc, frankov honorarja, da mu bodo delali reklamo. To so 4 beograjski listi »Pravda«, »Politika«, »Novosti« In »Vreme«, dalje zagrebški »Jutarnji list« In ljubljanski »Slovenec«. Ta vsota bo vladnim novinarjem izplačana iz dlspozicijskega fonda. Iz državne blagajne bodo kriti tudi večji stroški novinarjev, kakor tudi stroški za brzojavke, tako da bo cela vsota narasla na 100.000 Din. »Balkan« pa še pripominja sledeče: Ali ne bi zadostovalo, da bi šel v Ženevo le en vladni novinar, pa bi imeli vsi listi objektivna, uradna poročila o zasedanju zveze narodov?
— Politična smrtna obsodba v Moskvi. Te dni ie bil v Moskvi na smrt obsojen bivši vojni ronister v Kerenskijevem kabinetu Boris Savinkov. Bil je obtožen veleizdaje s tem, da je podpiral protiboljševi-ško akcijo, se potegoval pri zapadnoevrop-skih oblasteh za Kolčaka in bil poljski vojaški vohun proti sovjetski Rusiji. Savinkov je priznal vse, kaT navaja proti njemu obtožnica in Je izjavil; da je že leto dni tega prepričanja, da se proti sovjetom, ki so si pridobili zaupanje ljudstva, nemogoče delovati. Z ozirom na to izjavo Je bi! s strani sodnega dvora stavljen osrednjemu eksekutivnemu odboru sovjetske Unije predlog za pomiloščenje.
Nemški parlament Je Londonski dogovor sprejel. V zadnjem hipu so nemški nacijonalci zlezli lepo pod klop ta glasovali za sprejem Londonskega dogovora. Njihov vodja Hergt Je sicer skušal Izsiliti, da bi bili v vlado sprejeti tudi nemški nacionalni. Ker pa je dr. Marx to gladko odklonil, so se nemški nacijonalci udali ln glasovali za železniški zakon, za katerega se brez njih ne bi dobila potrebna dvotretjinska večina. Železniški zakon }e bil sprejet s 314 : 127 glasovi. Komunisti so bili vsled izdajstva nemških nacijonakev divji. Po glasovanju Je izdala nemška vlada proglas, v katerem pravi, da ie bilo priznanje o vojni krivdi Nemčiji vsiljeno ta da Nemčija nikdar ne more priznati, da bi bila ona kriva vojne.
— Oh. ta slavna Madžarska! Ministrski predsednik Bethlen je izjavil, da ni minister Szabo vsled razkritij Eskfitta prav nič kompromitiran in da mora zato preklicati svojo demisijo. Na Madžarskem Je PaC popolnoma v redu, če minister krade. »e‘ veda bo sedaj Szabo še bolj igrača v rokan Bethlena, kakor pa Je bil.
Raz rti s abonmaja v Narodnem gledališči' v Ljubljani za^szono 1924/25.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonmaje za sezono 1924/25 in sicer v sledečem redu:	Stari abonenti
lanskih A, B. C, D, E, F abonmajev, ki re-flektirajo na zopetni abonma in prejšnje prostore bodisi v ložah, parterju, balkonu ali galeriji, naj se oglasijo od dne 1. do vštevši 6. septembra 1924. V tem času bodo mesta rezervirana lanskim abonentom. Od 9. do 12. septembra pa se sprejemajo novi abonenti. Prijave sprejema gledališka uprava v veži dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Cene za celotni abonma in sicer 20 opernih in 20 dramskih predstav, so sledeče:	Lože:	parter štev. 1 do 5
3600 Din; I. red štev. 1 do 5 4200 Din, štev. 6 do 9 4800 Din; II. red štev. 1 do 5 2500 Din. — Parterni sedeži:	k
1000 Din; II. do IV. vrste 900 Din; V uo IX. vrste 850 Din in od X. do XI. vr® 750 Din. — Balkonski sedeži: l. vr ste 760 Din; II. vrste 620 Din; III vrste 5oU Din. — Galerijski sedeži: L vrste 400 Din; II. do III. vrste 320 Din; IV. do V. vrste 260 Din. — Uprava prosi vse stare abonente, da se sigurno priglase v času od 1. do 6. septembra; od tega dne dalje se ne rezervira ničesar in so preostali sedeži na razpolago na novo priglašenim abonentom. Abonmaji se lahko plačajo v šestih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri podpisu abonmaja. Razpisni rok velja tudi za abonente-državne uradnike. Cene posameznim sedežem pa zvedo pri uradnih predstojnikih.
Režiser v opernem gledališču K- Sa-vastjanov, priredi v kratkem poslovilni koncert, na katerega že danes opozarjamo. •	•
t Vedno zadnje novosti I
I SAMO I
•	•
j GRIČAR & MEJAČ, | t šelenburgova ulica 3. j
Izpod Nanosa.
Vtisi osemdnevnega poseta. — Solnčne In senčne strani šestletnega zivljema pod Italijo.
Dan za dnem čitamo v naših listih o življenju naših bratov pod Italijo, vendar si iz časopisov nikdar ne moremo ustvariti tiste slike dejanskega položaja, kakor nam k) nudi že kratko bivanje onkraj nenaravne meje, ki nas loči kakor kitajski zid. Vtisi so vedno več ali manj subjektivni. zato je morda tudi moja slika, nastala iz teh vtisov, subjektivna, čeprav sem skušal opazovati vse življenje krog sebe strogo objektivno.
Zelja po objektivnosti opazovanja je morda pripomogla tudi do tega, da sem že v naslovu omenil tudi solnčne strani šestletnega življenja naših ljudi pod Italijo. Do danes se o teh solnčnih straneh pri nas še ni pisalo in vendar tudi tam doli pod Nanosom ni vse črno. senčno, julijska Benečija, kakor se v celoti tudi še danes po administrativni razdelitvi imenuie naše ozemlje pod Italijo, ni v teh letih tujega go-spodstva same Izgubila, ampak ie nekaj tudi pridobila. Naravno, da pridobitve niso narodnega značaja. V prvi vrsti so na krasno urejene'ceste, katerim bi pri nas Šaman iskali primera in neverjetno urejen ta živahen avtomobila promet. Videl sem pravzaprav le Pivke ta Vipavsko, toda ka-
kor tu, je v glavnem tudi povsod drugod. Železnice Vipavska dolina uanes prav luč ne pogreša, ker Jo docela nadomestujejo veliki auto-omnibusl. Ravno v trgu Vipavi se križata dve veliki progi Postojna—uo-Tica in Idrija—Trst. Obe sta v rokah privatnikov. Prvo oskrbuje neka Italijanska družba, druso pa domači slovenski podjetnik. Obe uspevata zelo dobro, karijere so vedno polne in kar je glavno, vožnja v primeri z našimi ni draga. Toda konj niso zamenjali avtomobili samo v lavnem Pr0™fj tu, ampak tudi v privatnem. Po velkta cestah Julijske Benečije že danes prevladujejo osebni ta tovorni avtomobili, pred katerimi se konjska vprega vedno bolj umika v ozadje. Danes se o.evaža že sko-ro vse blago v avtomobilih, tudi les Iz Hrušice. Konjske ta volovske vprege se poslužujejo samo še kmetje za domačo uporabo.
V	tem oziru Je naše slovensko ozemlje pod Italijo napredovalo v teh šestih letih prav zelo ln ostavllo daleč zadaj naše zanemarjene prometne Tazmere v krajih, kjer ni železniških prog. Pa *udi v splošnem razmahu |e Primorje napredovalo. Mestna noblesa in eleganca prodira neverjetno hitro tudi na deželo; posebno med ženski svet. Domače tradicljonalne kmetske obleke zamenjujejo vedno bolj mestne, prikrojene po najnovejši mod! ln rute se umikajo klobukom. Ce Je ta pojav znak rastoče kulture, potem naše oz*tnlj# pod Nanosom
kulturno gotovo napreduje. Napreduje pa tudi splošno kulturno ta športno. Danes ima že skoro vsak trg in vsaka večja vas svoj športni klub in tekme med poedtaimi našimi tamkajšnjimi nogometaškimi moštvi so na dnevnem redu vsako nedeljo m vsak praznik. Za šport se pa zanimajo tudi ženske in tako se snuje ravno te dni v Vipavi »hazena«. Kje daleč so za tem športnim Tazvojem zaostala naša manjša mesta, da o trgih ta vaseh sploh ne govorim! In ta športna društva so tam doli danes ve'e* važna naša narodna opora; v nekaterih krajih celo središča in žarišča vsega delovanja.
Končno Je treba k solnčnim stranem dodati še cene, ki so tam doli splošno nižje kakor pa pri nas. Rekel bi, da Je skoro vse razen živine, mesa in nekaterih drugih stvari tam cenejše nego tu. Posebno vetja to za obleko, čevlje, klobuke ln diugo tako blago. Celo nekatere stvari, katerih Italija nima ta jih mora uživati, so cenejša tam kakor v naši državi, kjer Jih imamo toliko, da Jih moramo Izvažati. Zanimivo in važno poglavje, katero b! prii>oročal v študij našim tozadevnim merodajnim faktorjem!
In naš narodni položaj tam doli? Omenil sem že sprva, da sem videl le Pivko ta Vipavsko dolino ta si ustvaril sodbo le Po tamkajšnjih razmerah, zato morda ni tako pesimistično, kakor je bilo, če bi videl tudi druge kraje. Rožnat ta položaj ni. Dl pa tudi tako silno obupen, da bi morali
že danes govoriti o kakem poitalijančenju v večjem stilu ali »asimilaciji«, kakor pravijo Italijani. Ce piše kak italijanski žurna-list, ki si mimogrede ogleda naše primorsko ozemlje In govori tu s par priseljenimi ali poitalijančenimi element’, ne pa s D-a-vim ljudstvom, da »asimilacija« dobro napreduje ta da bo že v nekaj letih v Julijski Benečiji vse italijansko, potem ne vara samo sebe, ampak tudi vso italijansko Javnost, ki čita njegova poročila. Tudi italijansko uradovanje in italijanska iola naših ljudi ne bo tako hitro potujčila. Naj otroci v šoli govore tudi samo Italijansko, ko zapuste šolske prostore, govore zopet izključno samo slovensko ta to ravno tako med seboj, kakor s starši ta vsemi drugimi.
V	večji nevarnosti bodo v bodočih letih tisti, ki bodo študirali na srednjih ta višjih šolah; toda ljudstvo, kmetsko ljudstvo, bo ostalo čez desetletja še prav tako slovensko, kakor ie danes, govorilo bo svoj 'na-teml Jezik, se v njem veselilo, žalostilo ta molilo k svojemu Bogu. Ne to naše ljudstvo se ne da potujčiti tako hitro ali pa morda sploh nikdar. Tudi pritisk ne opravi tu ničesar. Razen nekaj priseljencev ta karabinjerjev ter Italijanskih vojakov v tem ozemlju, ne govori danes še nihče italijansko, kadaT mu tega ni absolutna treba.
Tudi za slovenski fašizem sem se zanimal. Povedal bi lahko par zanimivih stvvari, pa je bolje, da jih v interesu tistih, s katerimi sem govoril, zamolčim. Ta slo-
venski fašizem Je nevaren, v kolikor se Italijani lahko naslanjajo in sklicujejo nanj v svoje namene, sicer pa Je fašistovska poli-tura na večini slovenskih fašistov tako tenka ta samo zunanja, da bi je pravi Italijani-fašisti ne smeli biti preveč veseli. Mnogo žalostnih nastopov slovenskih fašistov proti svojim narodnim rojakom izvira bolj 1z osebnih nasprotij In sporov nego iz Se*a drugega. Za to bi lahko navedel več karakterističnih slučajev. Seveda pa vsi slovenski fašisti niso tega kova. So med njimi tudi moralne propalice, ki so res Izdale svoje rojstvo, svojo kri In Jezik ta prevzele konfidentsko ta rabeljsko delo med svojimi rodnimi brati. Toda število teh ni posebno veliko. Tl ljudje tudi v prejšnjih časih niso delali našemu primorskemu ljudstvu časti, pa naj so bili že »klerikalci«, »liberalci« ali karkoli. Zato Je docela neumestno ono predbacivanje naših listov, ki očitajo na eni strani demokratom ln drugim naprednjakom, da 90 njihovi pristaši postali prvi fašisti. Izdajalci ta obratno, da so to bili klerikalci. Odreči bi se jih morali oboji, ker v resnici niso bili ne to ne ono In niso delali časti ne enim ne drugim, kjer so že bili iz tega ali onega namera.
V	splošnem pa živi še v vsem našem ljudstvu tam doli vera v boljše čase, ki morajo priti prej ali slej. Ta vera je tako trdna, da je nihče ne omaja.
Konsc prihodnjič
Dnevu® vesti.
— Današnji številki smo priložili položnice v svrho poravnave zaostale In tekoče naročnine. One naročnike pa, ki so -že poravnali svojo naročnino, prosimo, da oddalo položnico svojim znancem ali prijateljem, ki bi se radi naročili na list Uprava.
— »Slovenec« o Imenovanju pmt Jarca za komisarja Kmetijske družbe — molči. Molk je bil že od nekdaj najbolj temeljito Priznanje.
— Zaspani »Slovenski Narod«'. Vsaka številka »Slovenskega Naroda« je posvečena klerikalcem in upravičeno pravijo že ljudje, da take reklame za klerikalcc. kakor K> dela »Slovenski Narod*, ne delajo niti Klerikalci sami. Včeraj pa, ko je poročal »Slovenec« o nezaslišanem imenovanju prof. Jarca za komisarja Kmetijske družbe, pa je »Slovenski Narod« lepo molčal in — zaspal
ko se je res dalo udariti po klerikalen. Oh, ata, ata!
.	— Mladinska objektivnost. V »Novi Do-
je napisal dr. Kukovec lep uvodnik, v «terem med drugim pravi, da »Jutro« ni notelo objaviti njegovih pojasnil.
— Včerajšnja naša notica o oddaji minskih del pri zgradbi uradnega poslopja OKroznega urada za zavarovanje delavcev l slonela na napačni informaciji in jo zato Preklicujemo. Obenem izjavljamo, da smo yuui mi mnenja, da je treba prenesti centralo iz Zagreba v Ljubljano. Slovenski depo treben03**"6 V Sloveniil> ker J« tu k^avo.
Pm<^+SaZVelwVl*eila ministrska odredba.
izda™ 1 ™,K r le razveljavil svoječasno tovlh tS° prepovedi delovanja go-ItavlfonJ « fii?	0rvnih društev. Razve-
redb nrsl	b'!a	ena poslednjih od-
blčeviča 2^ pT0svetne2a ministra Prl-
'Slovanske agrarne mla-
I i„kV • r 0 8- septembra se bo vršil v i oljarn I. redni kongres »Zveze slovanske iei V^d*110', ki ima svoj začasni se-v„j l j ag1, *z zanesljivega vira smo iz* fflo « * < se te?a kongresa, ki ni važen sadi o .s™>šča agrarnega pokreta temveč tu-JežHn, vseslovanske vzajemnosti, ude-„1 zastopniki agrarne omladine Jz vseh vanskih držav. Niim se pridružijo tudi e °dlične osebnosti slovanskega agrar-knha poifreta- O nadaljnlh pripravah za “Sres kakor tudi o kongresu samem bo-
00	»e obširnejše poročali.
Dpi,~ Nov kabinetni šeL Za šefa v kabi-Uslav Mtladenovlč.iStrStVa 16 imen0Van SVe‘
nik ~ Zahteve zagrebških državnih urad-
R av.M državnih uslužbencev is pred-5?^" finančnemu ministru zahteve zc-s-reb-SKin državnih nameščencev, da se Zagreb uvrsti v prvi draginjski razred in da se dosledno temu določijo zagrebškim urednikom hidi draginjske doklade. Zahtevam pri-jgg StatlstičnI podatki o draginji v Za-
«ene^ineISri1dn,arn°, S°diŠče- VsIed odloka j. . f.ne direkcije železnic je cifiran
spektorna|st°e d;diL-Če- Nicifor Petrovič, In-clenu Mi tnMr r? radl Prestopka po
metnem osobt 2	3	0	državnern	pro'
aani^rr^11^3 car‘narniea. Po odredbi fi-j i Ministra je ukinjena carinarnica ’e „ rl2!1 'n oborjena carinarnica II. vt-Logateca U Z oddelkJ Rakek> Planina in
n-j," Obvezni polletni tečaj na državni ibn-°	* žoii na Selu (p. Moste) pri Ljub-
te. *: se Prične 1. oktobra t. 1. Za vstop v . le vložiti na upravo drž. podkovske
Sole
Predpisno kolekovano prošnjo do 20.
^ptefn|5ra t. 1. ter ji priložiti: 1. rojstni in Srai list, 2. domovinski ist, 3. zadnje šol-
sko
spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. irrav-rveno spričevalo in 6. ubožnl list. Pouk v '"^kovski šoli je brezplačen. Učenci imajo "JfSto stanovanje v zavodu ter dobivajo ,avno Podporo; skrbeti pa morajo za hrano in potrebne učne knjige,
on J" Sprejemanje pripravnikov v f’nanč-. kontrolo. V finančni kontroli v Sloveniji j, p°PolHiti večje število pripravniških flu sc ogo-1 za sprejem so določeni v čle-zakona o organizaciji finančne kon-dr«k Uradn! list štev. 109 iz leta 1922. Po Informacije sprejmejo prosilci pri srSr finančne kontrole. — Oblastni in-P«ktorat finančne kontrole v Ljubljani.
Ljubljana. ?0. avgusta.
Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v glasbeno šolo in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljari se prične v torek, dne 9. septembra In traja do vštevši sobote dne 13. septembra vsak dan od 9. dc 12. In od 3-do 5. ure. V pondeljek, dne 15. septembra se začne redni pouk v vseh predmetih, oddelkih, razredih in letnikih. Natančnejše pogoje sprešema in predmete, ki se poučujejo, objavimo začetkom prihodnjega tedna. — Ravnateljstvo.
— Slovenski begunec aretiran na Bavarskem. V Starenbergu na Bavarskem je bil pred kratkim aretiran neki 281etni Franc Košane, ki je bil zaprt v zaporih celjskega sodišča in bi imel priti pred letošnjo poroto. Nekega dne pa je r tovarišem Cirilom Koprivcem pobegnil \% zapora. Pri begu sta ranila dva paznika. Koprivec je bil takoj naslednji dan aretiran, a Košane je pobegnil preko meje in prispel na Bavarsko, kjer je bil slučajno spoznan in od oblasti prijet Poslali ga bode nazaj v Celje, kamor spada.
— Poneverba v Sarajevo Pri sarajevski tvrdki Komercium Je bH že delj časa zaposlen kot blagajnik neki Adolf Vernje. Pred kratkim pa je nenadoma izginil in se ni vrnil teden dni. Ravnatelju se je to zdelo sumljivo in je takoj odredil revizijo blagal-ne. Pri tej se je ugotovilo, da je pobegli blagajnik poneveril 30.000 Din. Ravnatelj je stvar rasnanll policiji, a 5p istega dne je prispelo n? tvrdko iz Dubrc"n;ka pismo od Vernjeja, ki priznava, da ’e poneveril denar In obenem navaja, da je to storil radi velikega izgubljanja pri igTanju na borzi. Dalje svetuje, naj nikar zadpve ne javljajo policiji, kajti, preden ga bodo prijele oblasti, bo on že mrtev. To pisrno je ravnatelj tvrdke izroči policiji, ki je takoj zaprosila dubrovniško policijo, da poizve, ako je napravil Vernje samomor. V nasprotnem s!u-čam ,pa na- 2a aretira in pošlje sarajevski policiji.^ Zdi se. da se ta trik nepoštenemu blagajniku ne bo posrečil.
— Samomor veletrgovcr? v Subotici. V podstrešju svoje hiše se je tedni na precej kompliciran način obesil subr 'iški veletrgovec Alojzij Barakovič. Odšel je v podstrešje, zaprl za seboj vrata in zavalil na nje neki sod. Nato je pritrdil na neko precej vi-visoko gredp motvoz, stopil na prenosljive stopnice in si zadrgnil zanjko okoli vratu. Nato je z nog« odrinil stopnice ter obvisel v zraku. Barakovič je bil v Subotici splošno znana osebnost, vsed česar je njegov samomor zbudil pravo senzacijo. Kot vzrok samomora navajajo nekateri de;stvo, da je Barakovič v zadnjem času zalezel v velike dolgove, drugi pa zopet trdijo, da njegove družinske razmere niso bile ravno najidealnejše.
— Lev ga je napade!. V nekem cirkusu v Parizu je napadel orjaški lev krotilca, ko je ta stepli v kletko, da bi nakrmil zverine. Podivjana žival je raztrgala, nesrečnemu krotilcu roko in prsa. Tedaj pa je priskoči! na pomoč napadenemu drugi lev, ki je bil ljubljencc krotilčev, se zagrizel napadalcu v tilnik m tako je nastala divja borba med obema levoma. Napetemu prizoru je prisostvovalo do 8000 ljudi, ki so trepetali za krotilčevo /.ivlienie. Krotilec se je težko ranjen rešil iz kletke.
— S špiritom se Je polila In se nato zažgala Dunaju neka 67 letna žena, na kateri je bil že dalj časa opažati znake slaboumnosti. Našli so jo v njenem stanovanju ležečo na tleh. Bila je napol sežgana.
— Čakala je smrt, a Je ni biio... Neka starka.^ kateri je bilo 105 let. se je nedavno v Ital jl vr;la pod ekspresni vlak z namenom, da si konča to dolgotrajno življenje. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da ie čakala na smrt celih 25 let, pa je ni bilo. Ko je videla, da smrti od nikoder ni, se ie odločila, da Ji pojde nasproti in tako jo je našla pod drvečim vlakom.
— Strašna železniška nesreča v Indiji. Na železniški progi Multarr—Lechore se je te dni dogodilo trčenje dveh vlakov, pri čemur je bilo mrtvih do 87 oseb. od katerih so jih do sedaj Izvlekli 67. Težko ranjenih je 53, a lahko ranjenih 49 potnikov.
— Praški velesejem. Pojasnila in legitimacije za velesejem v Pragi dobite na Češkoslovaškem konzulatu na Bregu in pri Aloma Company na Kongresnem trgu 3. — Dne 19. septembra skupen Izlet jugoslovanskih trgovcev.
— Nenavaden poizkus samomora. V
Kinju v hotelu Beograd je nameščena neka natakarica Ana Križanovič. Priležnica hotelirjeva je silila natakarico k nemoralnemu življenju, samo da bi privabila več gostov. Kolikor denarja je natakarica na ta način zaslužila, je vsega pobrala hotelirjeva ljubica. To pa natakarici ni bilo prav. Neprestano je vladal med obema ženskama prepir ta slednjič Je prišlo do tega, da ie hotelir na pritisk svoje priležnice Ani odpovedal službo. Ko je ta zahtevala svoj prihranjeni denar in perilo, ji hotelir in njegova priležnica nista hotela izročiti ničesar. Do skrajnosti užaljena natakarica je nato razbila neko steklenko in pričela požirati razbite kose stekla, da bi se na ta način usmrtila. Navzoči so ji priskočili na pomoč in ji le s težavo ubranili, da ni jedla stekla. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer so se ji zacelila obrezana usta, a nato je znorela. Oblasti so pozvale hotelirja in njegovo ljubico na odgovor.
— Mestna Orjnoa Domžale ima v nedeljo, dne 31. avgust« svoje slavnostno razvitje prapora pred Sokolskim domom- v Domžalah. Spored: ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru, ob pol 11. uri slavnostno razvitje prapora, do razvitju prapora obhod po Domžalah. Popoldne ob pol 3. uri četek veselice na vrtu gospoda Kuharja (pri Slokarju).
— Občni zbor ^Zveze bivših salezijanskih gojencev« se vrši ob priliki posvečenja nove cerkve na Rakovniku v nedeljo, dne 7. septembra ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu (Komenskega ulica 12). Udeležba za vse člane obvezna. Priglase za udeležbo sprejema tajnik, kot je v okrožnici navedeno. Pravico do polovične vožnje Imate udeležeči se Marijanskega kongresa. Izkaznice se dobe pri župnih uradih ali na Rakovniku^ pod naslovom »Zveza bivših«.
— Cajne mešanice v srebrnih zavitkih
7.	znamko »Budha« so priznano najboljše, Dobe se povsod. Zahtevajte navodila,
MuMiana.
Zanimiva dražba.
Pred kratkim umrli ljubljanski knjvso-tržec J. Rafael Giontini (roj. 1. 1859) je zapustil precej bogato zbirko raznih starin, ki jih je bil pričel zbirati že niegov oče, založnik Janez Giontini. Ker Rafael Giontini ni zaoustil direktnega nasledstva, so dediči zbirko prodali na dražbi v dneh 26. do 29. avgusta. K dražbi je prišla precejšnja množica občinstva, večinoma ljubljančanov, ki so pridno dražili razne zanimivosti in staro pohištvo. Giontinijeva zbirka ne predstavlja sistematično zaokrožene celote, ker se njen lastnik ni omeji! na kako panogo umetne obrti, ampak je zbiral antikvaritete in paritete po srečnem slučaju. Baš zato pa je skoro vsak dražile c našel kaj primernega za nakup. Posebno so ugajali predmeti iz dobe empira In biedermajerja, — ure, pohištvo, porcelan, steklo in dr. — ter dosegli prav primerne cene. Prvi dan je bila prodana 1. izdaja Valvasorja za nizko ceno 4200 Din; drugih posebnosti med knjigami avkcija ni nudila. Starega cina je bilo precej, višje cene je dosegel domač izdelek. Tudi majolike so drago kupovali. Tu je treba povdariti, da je treba na vsaki dražbi označiti materijal, oz. pristnost keramičnega predmeta. To zbirko je cenil strokovnjak, ki je na to okoliščino popolnoma pozabil. Med dražbo je prišlo tudi do velikih scen, ko je na pr. neka slika iz »nizozemske« šole po neugodnem sprejemu poskusila naslednji dan srečo kot izdelek »nemške« šole. Med slikami ni bHo posebnih zanimivosti, od domačih slikarjev je bil zastopan le Langus z oljnato skico za madono na Dobrovi; ostala je v domači lasti. Kilnlov portret ge. Giontinijeve iz 1. 1877 pa je pridobi! ljubljanski muzej.
Pri dražbi se ie pokazalo, da je zmisel za starine umetniške vrednosti precej močan; to dejstvo je prav razveseljivo, kakor tudi to, da ie prišlo v stanovanja slovenskega razumništva nekaj dobrih in vredno kupljenih kosov. Dražba dosega v končni vsoti 200.000 Din..
1— Avtomobil piranske delegacije je zadel danes ob pol drugi uri na križišču Dalmatinove In Miklošičeve ceste v dvo-vprežno ekvipažo, v kateri Je sedel nek general. Pri avtomobilu se je razbila sprednja šipa, pri vozu se Je zlomilo oje. Huiše nesreče ni bilo.
1— Tatvine v vlaku. Dne 29. avgusta ob prihodu osebnega vlaka iz Zidanega mo sta je prijavi! Franc Narobe, upokojeni železničar, da mu je bila med potjo, ko je v
vlaku zaspal ukradena listnica s 500 dinarjem od neznanega žeparja. Istega dne ob prihodu brzovlaka iz iste smeri je ovadil Avg. Peternel, krojač, da mu je bil v vlaku ukraden dežni plašč, vreden 600 din, ne da bi bil opazil, od koga in kedaj.
1— Aretacije: radi pijanosti 1.
1— Policijske prijave: Tatvina 1, kaljenje nočnega miru 1, prest, cestno-policljske-ga reda, 6, prest, žel predpisov 1, prest obrtnega reda 2, prest pasjega kontumaca
8,	prest, zglaševalnih predpisov 1. lahke telesne poškodbe 2, pobegel pes 1.
Maribor-
Dne 4. septembra se peljejo skozi Maribor s praškim brzovlakom češki, poljski, bolgarski, ruski In lužiškosrbski gostje na kongres vseslovanske agrarne 'mladine v Ljubljano. Med njimi se nahajajo tudi češkoslovaški minister za kmet-jstvo dr. Hodža in več čeških narodnih poslancev', nadalje bivši bolgarski minister Obbov, več poljskih poslancev in številne druge odlične osebnosti. Na kolodvoru v Mariboru se jim priredi časten sprejem.
Policijske prijave In aretacije. Policija je včeraj prejela 15 prijav In pretirala 2 osebi in sicer: 1 radi nedovoljenega prekoračenja državne meje In 1 radi tihotapstva.
Karambol. V Slovenski ulici sta trčila včeraj dva kolesarja, pri čemer so trpela največ kolesn. Eden Izmed kolesarjev je dobil neznatne praske po čelu.
Smrtna kosa. Te dni je umrla na Dunaju ga. Krista Possoli-Wolfnig-Pirc. Svojčas se je radi nje v Ljubljani ustrelil odličen Slovenski književnik Knez, po katerem se imenuje Knezova knjižnica. Nazadnje se je poročila z novinarjem Pircem, s katerim pa je živela skup le tri dni.
Sokolsko društvo v Radovljici priredi svoj redni tdovadni nastop v nedeljo, dne 7. septembra t. 1. Po vlaku ob 15. uri se vrši sprevod članstva od kolodvora na telovadišče. Ob 16. url telovadni nastop, po nastopu ljudska veselica v Sokolskem domu. Sodeluie sokolska godba z Jesenic. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Zdravo I
^bifurijeirtle!
V svet stopate! Kam grem in kam pridem, to je vprašanje, ki si ga mora staviti vsakdo izmed vas. Iz naroda ste izšli, vrnite se k narodu, to naj bo Vaše geslo. Narodu dolgujete vse, dajmo mu zato tudi vse. V delu /a narod se upraviči eksistenca inteligence in v ničemur drugem.
V naši državi je čez 80 odstotkov kmečkega ljudstva; delati zanj, pomagati mu do napredka in procvita, se pravi eminentno delati za državo.
Ta cilj si je postavila pred oči »Zveza Jugoslovanske Agrarne Omladine«. Imenovana zveza se nahaja v zvezi Vseslovanske Agrarne Omladine s sedežem v Pragi, ki ima svoj kongres v Ljubljani v dneh 4. do 8. septembra t. L Na tem kongresu bo zastopana agrarna omladina vseh slovanskih narodov.
Abiturijentje! Pridite na ta prvi kongres vseslovanske Agrarne Omladine in prepričali se boste, da je agrarno gibanje — četudi najmlajše — živ-
1	jenske važnosti za nas Jugoslovene, Slovane in za celokupno človeštvo. Uvideli boste potrebo zveze Jugoslo-venske agrarne omladine in rade volje boste pristopili k njej. saj boste v njej dobili najbolj hvaležnih tal za delo in procvit nositelja vseh stanov — kmeta.
Informacije radi kongresa, oziroma radi vstopa v zvezo jugoslovenske agrarne omladine, se dobe pri pripravljalnem odboru za I, kongres vseslovanske agrarne omladine, Kolodvorska ulica štev 7.
Pripravljalni odbor za L kongres Vseslovanske agrarne omladine.
Gospodarstvo.
X Zborovanje lndustrijcev v BeogradiL
Včeraj, dne 29. t m. se je vršilo v Beogradu zborovanje vseh lndustrijcev Iz cele kraljevine. Od ljubljanskih delegatov j« bil izvoljen v predsedstvo dr. VVlndischer. Zborovalci so najpoprej obravnavali vprašanje izvoza v bodoči sezoni. Tozadevno poročilo Je podal centralni tajnik dr. Gregorič. Razpravljalo se Je dalje o sistemu Industrijskih komor in o načrtu zakona o delavnicah. Popoldne, ko se je zborovanje nadaljevalo, Je govoril načelnik carinskega oddelka v trgovinskem ministrstvu o načrtu nove carinske tarife in je dejal, da 3e za seda! 11>. načrt še ne more uveljaviti. Na zborovanju je bilo tudi sklenjeno, da se primorski delavci ne smeio smatrati kot inozemski delavci. Tajnik Curčin je v svojem govoru zahteval, da se uvede carinska tarifa z zlatim ažijem, d? se železniške tarife regulirajo v smislu potreb naše industrije, da se takoj ukine izvozna carinska tarifa za moko in da se Izvozu v obče dajo potrebne olajšave.
X Posoda za zelje. Neka inozemska tvrdka se zanima za nakup več vagonov prazne posode za vkladanje zelja. Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Vprašanje zaslguranja skladiščni! prostorov na Sušaku. V četrtek, dne 4. septembra t. 1. ob 16. uri se vrši v prostorih trgovske in obrtniške zbornice ponovna anketa glede vprašanja zaslguranja skladiščnih prostorov na Sušaku za Interesente Iz Slovenije. Kdor reflektira na skladiščne prostore nal to javi zbornici pismeno do srede, dne 3. septembra odnosno ustmeno najpozneje pri gori navedeni anketi. Na poznejše prijave se zbornica v nobenem primeru ne bo mogla več ozirati.
Dopisi.
Celje. Slovanskim gostom, ki se peljejo dne 4. septembra s praškim brzovlakom skozi Celje na kongres vseslovanske agrarne omladine v Ljubljano, bo prirejen tudi v Celju na kolodvoru sprejem.
Prvega obnovite naročnino!
To in ono.
: Trideset vagonov desk ukradenih, h
Bukarešte se poroča sledeča čedna zgodbica. V zadnjem času ?o izginili kar celi vagoni desk s posta! v dolini reke Maroš.
Poizvedovanja orožnikov so dognala, da se je ustanovila cela tolpa železniških uslužbencev, ki so s pomočjo potvorjenih tovornih listov pošiljali vagone v pomorska mesta in jih tam prodajali. Dognano je, da Je bil ) na ta način ukradenih trideset vagonov desk. Orožnlštvo Je ItvtšHo številne aretacije.	>
Manufaktuma trgovina
Marija Rogelj
se Je preselita v popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto St 26, nasproti hotela Tratnik.
Velika febtral Dobro blasol Nizke cenel
&
'M
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«-Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« t Ljubljani
92
EDG/Ul RtCE BURROUGHS!
TARZAN
m .SVET
Zamorec je uganil, kaj namerava, in se zarežal, »oda Tarzan je vedel, da potrebuje Numa še zadnji Marec, da ne pregrize s svojimi močnimi zobmi Vrvi> ki ga je vezala. Skočil je k črncu in potegnil njegov dolgi nož iz nožnice. Potem mu je z znamenji dopovedal, naj še strelja puščice na žival, dočim se ji je sam približal z nožem. Tako je bil Numa napaden od dveh strani. Besen je rjovel in se ^zpel na zadnje noge, dočim je poskušal zgrabiti 2daj tega, zdaj onega napadalca.
Naenkrat je gibčni opičji človek zasledil ugodno Priliko: skočil je živali na levo pleče, objel njen
at s svojo orjaško roko in ji porinil svoj dolgi nož v srce.
si nad0tfm.Je Tarzan z°Pet vstal. Črni in beli sta nanravii m truplom Pogledala v oči... Črni je
to _j2namenje miru in prijateljstva in Tarzan mu je odgovoril na isti način.
^ 0pičiega človeka do divjaka.
> , 5^aSn* k°? } Numo je privabil mnogo divjakov fa: bližnje vasi m takoj po levovi smrti so obkolili oba moža gibčni vojščaki, ki so z živahnimi gestami stavili tisoč vprašanj. in potem so prišle žene in otroci, ravnotako razburjeni in radovedni. Ko so pa opazili Tarzana, so ga naravnost obsuli z vprašanji.
Novi Tarzanov prijatelj je končno mogel spregovoriti, in ko je končal svojo povest, so črnci tekmovali med seboj, kako bi počastili čudnega človeka ki je režil njihovega tovariša in ki je z golo roko napadel Numo.
Končno so ga peljali v vas, kjer so mu prinesli perutnino, kozje meso in kuhana jedila.
Ko je pokazal na orožje, so vojščaki hiteli po kopje in ščit, puščice in lok. Razentega mu je novi Prijatelj podaril nož, s katerim je ubil leva. Ničesar v vasi mu niso odrekli.
»Kako lažje sem na ta način zadostil svojim potrebam,« si je mislil Tarzan, »kakor pa če bi ubijal in ropal.« Kako kmalu bi ubil moža, ki ga ni videl nikdar poprej in ki mu je zdaj z vsemi pripro-stimi sredstvi, ki jih je imel na razpolago, izkazoval prijateljstvo in ljubezen. Tarzan je bil osramočen. V bodoče je sklenil, prepričati se poprej, če je človek, ki bi ga hotel ubiti, to tudi zaslužil.
Tedaj se je spomnil na Rokofa. Želel je, da bi bil le par minut z Rusom sam v temni džungli. Ta človek je zares zaslužil smrt. In če bi videl Rokofa, kako se trudi ,da si pridobi naklonjenost lepe mis Strong, bi še bolj želel dati mu zasluženo plačilo.
Prvi večer, ki ga je Tarzan preživel pri divjakih, je bila njemu na čast prirejena velika gostija. Najprej je bila bogata večerja, ker so prinesli lovci domov antilopo in zebro; zraven so pili velike množine lahkega, doma prirejenega piva. Ko so potem plesali vojščaki v svitu ognjev, je Tarzan občudoval sorazmernost njihovih postav in pravilnost potez. Potlačenih nosov in debelih ustnic, značilnih za divjake zapadne obale, sploh ni bilo videti. Mirni moški obrazi so bili pametni in resni, več žen je bilo naravnost prikupljivih.
Tekom tega dne je Tarzan prvič opazil, da nosi več mož in žen zlato okrasje, predvsem težke obročke na rokah in nogah, ki so bili skovani iz masivnega materijala. Ko je hotel enega preskusiti, ga je lastnik odložil in z znamenji Tarzanu dopovedal, naj ga vzame v dar. Pregledal ga je natančno in videl, da je iz čistega zlata. To ga je presenetilo, ker je prvikrat videl pri afrikanskih divjakih zlato okrasje, izvzemši brezpomembne krame, ki so jo prebivalci obale od Evropejcev odkupili ali pokradli. Bil je radoveden, odkod imajo kovino, pa ga niso mogli razumeti.
Ko je bil ples končan, jim je Tarzan dal razumeti, da jih hoče zapustiti, toda oni so ga prosili, naj ostane njihov gost v veliki koči, ki mu jo je da poglavar na razpolago. Skušal jim je pojasniti, da se zjutraj zopet vrne, toda oni ga niso razumeli. Ko se je končno odstranil in šel proti izhodu, so se zelo čudili.
Toda Tarzan je vedel, kaj dela. Imel je že do volj izkušenj z mrčesom, ki je doma v vsaki vasi domačinov. Dasi ni bil v tem oziru preveč občutljiv, je imel vendarle rajši sveži zrak na drevesu, kakor pa zatohlo zamorsko kočo.
Ko se je Tarzan zavihtel na nizko vejo velikega drevesa, ki je segala čez vaško ograjo in potem izginil med listjem, ni bilo začudenja in strmenja ne konca ne kraja. Pol ure so klicali za njim, naj s& vrne, ker pa niso dobili odgovora, so končno odšli spat.
Tarzan se je vrnil globlje v gozd, dokler ni našel drevesa, ki je zadostovalo njegovim pripro-stim zahtevam. Položil se je na široko, viličasto vejo in takoj trdno zaspal.
Drugo jutro se je ravno tako naenkrat pojavil v vasi, kakor je prejšnjo noč nenadoma izginil iz nje. V prvem hipu so bili divjaki presenečeni in splašeni, toda ko so spoznali svojega gosta, so ga smeje pozdravljali.
Ta dan je spremljal vojščake na velik lov v bližnjo ravnino. In oni so se uverlli, da ravna belo-kožec z njihovim orožjem tako spretno, da so ga še bolj spoštovali in občudovali.
Več tednov je živel Tarzan pri svojih divjih prijateljih. Lovil je ž njimi antilope in zebre, in pa slone zaradi slonovine. Kmalu se je naučil njihovega priprostega jezika, njihovih navad in običajev. Spoznal je, da niso ljudožrci in da so z zaničevanjem in odporom zrli na plemena, ki so jedla človeško meso.
Vojščak Busuli, s katerim je doživel oni dogodek z levom, mu je pravil marsikatero legendo plemena. Tako mu je pripovedoval, da je njegov narod
nekoč velik in mogočen in da so ga suženjski lovci s svojimi smrtnonosnimi kroglami tako opustošili, da je Ie mala peščica še preostala od prejšnjega števila in moči.
»Mučili so nas do smrti, kakor divje živali,* je d.ejal Buzuli. »Nikomur niso prizanesli. Če niso vzeli nikogar v suženjstvo, so pobrali slonovino, večji del so pa iskali oboje. Naše može so pobili, žene pa odgnali s seboj kakor ovce. Več let smo se borili proti njim, toda naše puščice in naša kopja so bila brez moči proti palicam, ki so bljuvale ogenj, svinec in smrt, predno so naši največji vojščaki sploh izpro-žili puščico. Končno, ko je bil moj oče še mlad, so Prišli Arabci še enkrat, toda naši so jih spoznali iz daljave in Chowambi, ki je bil takrat naš poglavar, je ukazal zbrati vse imetje in oditi ž njim; dejal je, da jih bo peljal proti jugu, dokler ne najdejo prostora, kamor ne pridejo lovci za njimi. Storili so, kakor je zapovedal in vzeli s seboj vse, kar so imeli in tudi veliko slonovih zobov. Več mesecev so bili na potu, trpeli neizrečene nadloge in pomanjkanja, ker jih je del poti vodil skozi gosti pragozd in čez visoke gore in končno so dospeli sem. Das’ so bili odposlani oddelki, da poiščejo še ugodnejši prostor, niso našli nič boljšega.«
»In vas niso sovražniki tu nikdar odkrili?« Je vprašal Tarzan.
»Približno pred letom dni nas je napadla četa Arabcev, toda mi smo jo razkropili in mnogo od njih pobili. Več dni smo jih zasledovali, Jih lovil? cakor divje živali, kar tudi so, ubili posamezne, dokler ni ostala le še peščica od njih in ti so ušli
Zastopnike
ki so dobro uvedeni pri industrijah itd. iščemo za razpečavanje prvovrstnega gasilnega aparata „Kn0CK»Otft*' po vseh večjih krajih po Sloveniji prišel nred več Mti is daljnega severa, kjer t« bil 1MEXIDA i 2 o. t Liiibiimm, Holodonraju uLR/IL
Popolnoma varno »stožite denar v
j- F.n kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 1^0^,, Din, belo 100 ^0Ba6a* Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez it 85 pri Piiznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Vinko Možina
Ivanka Finžgar-jeva poroUna.
Brei posebnega, obvestil«.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da nam jo neizprosna, kruta smrt ugrabila našo ljubečo in predobro mamo, staro mamo, sestro, teto in taščo, gospo
r. z. z o. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v UuhlJani9 Hesifti trg Sfiev. 6.
Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
Kamnik, Sl. avgusta 292i.
zasebnica
ki je danes ob 19. uri po dolgotrajni in mučni bolezni, mimo bogu-vdano preminula.
Zemeljski ostanki blage in nepozabne pokojnice ss prepelje}o v nedeljo, dne 31. avgusta t. L, ob 15. uri iz niše žalosti, Spod. Šiška, Knezova ulica 121, na pokopališče pri Sv. Križu.
Spodnja ŠiSka, dne 29. avgusta 1924.
NEUTOLAŽLJIVI OSTALI.
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za Industrijo in domačo kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
Najboljši uspeh imajo oglasi v Nar. Dnevniku!
Direkcija Zagreb
trgovina s premogom Ljubljana, VVolfova ul 1/11.
U Zagrebu, dne 16. augusta 1924,
V lastnem interesu
vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo
VZOBČNI
firoj: 34965/1V—1924.
Predmet: Isporuka in montaža
mostnih vagonskih vaga
Edini tihi
pisalni stroj
L L Smith & Bros mod. B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana ielenburgova ulica 6|l.
VELESEJEM V PRAGI
21. do 28. septembra 1924
kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino.
Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50%> po češkoslovaških železnicah 30%-
19. septembra skupen iziet jugosl. trgovcev.
Sejmska legitimacija siuil kot vizum za potovanje v Češkoslovaško.
Cena legitimacije 20 Din.
Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat	Aioma	Company
Ljubljana, Breg,	Ljubljana,	Kongresni trg.
Po odredbama članova 86—98 zakona o državnom računovodstvu a na osnovu odobrenja Gen. direkcije drž. željeznica od 31/VII. 1924. broj 21.226, održavače se pri Direkciji drž. željeznica u Zagrebu u subotu dne 11. oktobra 1924. godine od 10 časova pre podne I. javnu pismenu ofer-talnu licitaciju za isporuku i montažu 4—5 mostnih vagonskih vaga ta normalni kolosek. Zaokružena predračunska suma iznaša Dinara 800.000.
Privremena kaucija odgovarajuča odredbama člana 88 zakona o državnom računovodstvu, u iznosa od 5% za naše, a za strane državljane 107o od ponudjene svote, ima se položiti na blagajni Direkcije državnih željeznica u Zagrebu najkasnije na dan licitacije do 10 časova pre podne.
Opšti i tehnički uslovi te obrazac ponude za isporuku i montažu mostnih vaga mogu se otkupiti uz cijenu od 50-— Din svakog radnog dana za vreme uredovnih časova u sobi 69/11. sprat u zgradi potpisane direkcije Mihanovičeva ulica 12.
Taksenom markom od 100 Din biljegovane ponude (priloži imaju se biljegovati sa 2 Din) moraju se u zapečačenom kuvertu predati najkasnije na dan licitacije do 11 časova pre podne u sobi Direkcije broj 67. Naknadne, kao ni telegrafske ponude neče se uzimati u obzir.
Direkcija dr2. ieljeznlca
Zagreb.
PROTI
urjim očesom
l	SAMO
Obilic proti kurjim eeesom Burgit
zdravniško priporočen, se je lzia okoli 18 let spričo svojega radikalnega učinkovanja uvedel skoro po vsem svetu in se sijajno obnesel. Ker učinkovita snov pokriva samo kurje oko in pride zdrava koža v dotiko samo z nevtralnim prilepkom, so torej vnetja-, ki se tako rada pojavljajo pri enakomerno namazanih obližih-pri Burgitu popolnoma izključena, kar je tudi glavni povod za priljubljenost našega izdelka In brezprimeme svetovne razširjenosti.
Izvirni zamot z 1 komadom............... Dinar 4* —
Kopasti obliž Burgi!
(posebno velike izgotovitve) nalašč za odstranitev obtilčancev (trde kože) ali posebno bolečih kurjih očes na podplatih.
Isvtmi zamot % i komadom...................    .	Dinar 8*—
Kopel za noge Burgit
krepi kte In Sivce na nogah, zabranjuje poleti otiščanje in ob redni porabi odstranjuje zoprni duh od potu, ne da bi kakorkoli škodovala.
Izvirni zamot  ...................... Dinar S'-—
Pazite pri kupovanju aa izvirno zamotajo »Burgit" la zavračajte ponaredbe.
Izdelki Burgit se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah In zadevnih trgovinah. Edina izdelovalka
Družba Burgit, Freilassing (Bayern).
Generalno zastopstvo:
IVAN SVETEC, Novomesto
(Siovenija)
naznanja vsem interesentom, ki so posetili njene koje na IV. Ljubljanskem velesejmu in Mariborski industrijski obrtni razstavi glede hitre in solidne postrežbe s „TOPLODARJI“, da se za dobavo istih informirajo pri krajevnih zastopstvih:
v Ljubljani pri „3usometa!ij!", Kolodvorska ulica 8f v Zagrebu: Kolenc I Sertič, Krajiška ulica 8, za Srbijo: invalidska produktivna zadruga, Zemun, za Dalmacijo: Dragomir Radiča, Split, v Celju: Franjo Nerat, zid. mojster, Gaberje pri Celju, v Radečah pri Zidanem mostu: Matija Šafarič, zid. moj., za Prekmurje: Čeh & Gaspar, Murska Sobota.
Tudi za vse druge predmete, ki jih je ta tvrdka razstavila in žela s preobilimi naročili za njene izdelke glede solidnosti in cen najboljše uspehe, se p. n. interesenti opozarjajo, da naročajo pri centrali:
Maribor* Trubarjeva ulica St. 4.
Izučen v manufakturni In špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista.
Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednjo veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan, Dolenjska c. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana.
kupuje Sever A Komp Ljubljana. VVolfova ulica.
došii. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.
Prodam dva popolnoma nova, še nerabljena stroja in sicer „Blitz“ in „Wolf". Poleg imam še popolnoma nov elektromotor. Ogleda in poizve se pri Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju.
prevzame proti nizkemu plačilu razna ročna dela.
Ponudbe na upravo lista pod ..Marljiva**.
do 200m-' zemlje na' periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene oa upravo lista pod „Dom“.
Novosti | ppm | Novosti
trgovci, društua, podjetniki in fotografi!
enodružinska kmečka hiša v okolici Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista
pod ..Čimpreje".
tsamke „Ilirija“, štev 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220.
» posebnim vhodom išče gospodična s l.ali 15. septembrom.
Ponudbe na upravo lista pod ,.Mirna“.
kakor tudi vsa fotografska dela izdeluje najhitreje fotograf Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev tig 7.______________________
v najmodernejši obliki in po najugodnejših cenah izdeluje točno in hitro prvi domači špec. umetniško-tiskarski zavod „AZBE“ v Mariboru, Koroška cesta št. 39. Istotam se naročajo tudi vse vrste umetniških razglednic v barvotisku, trgovska reklama, kakor tudi diplome, podobice itd. Zahtevajte cenike 1 Za vse večje kraje se iščejo agilni in kavcije zmožni zastopniki.
Umetniško-tiskarski zavod
„ A Ž B E“
Maribor, Koroška cesta št. 39 Novosti I Tei. int. 4461 Novosti
je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavarna Bristol, Maribor.
pii Kranju, z vrtom in travnikom se proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju.
3esenskl sejem od 31. avgusta do 6. septembra 1924.
in dobro domaio hrano se
sprejme en deček (šol. učenec) iz dežele od 12 — 14 let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritličje levo. F. POŽAR.
ohianjena stanovanjska baraka ■e kupi.
Ponudbe na upravo lista pod ..Takoj**.
Splošni velesejem vzorcev s sejmom tehničnih in gradbenih potrebščin. Najcenejši in najbolj neposreden nabavni vir. Posetnikom popust po železnicah in parobrodih.
* večletno pisarniško piakso fprejrae čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ,.Vestna**.
•	Vse Informacije dajejo zastopniki za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo In Dalmacijo	•
i SokolovK in drug, j
•	mednarodno odpremništvo in carinsko posredništvo.	£
• Zagreb, Paromlinska c. 1. Tel. 25—73. ® •••
nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Na-alov pove uprava lista.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA
AGENCIJA; LOGATEC
Podružnice: Brežice, Črnomelj, Kranj, Metkovii, Ptuj, Split, Celje, Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst.
Se priporoma za vse v banžf*~ stroko spada jofe posle.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Delniška glavnica Din 50,000.000-
Rezervni zakladi Din 10,000.000’-