In s er ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta:
8 kr. če se tiska enkrat,
12	„	„	„	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Političen lisi n slimsli išrol
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	o	„	—	„
Za četrt leta	.	.	2	„	50	j
V	administraciji velja:
Za celo leto	. .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta .	. .	4	„	20	„
Za četrt leta	. .	2	„	10._
V	Ljubljani na dom pdffv velja 60 kr. več na leto.
Tredništvo je na veliki h. št. 9, v II. nadstropji.'
Izhaja po trikrat na ti sicer: v torek, četrtek in soEi
Volitev v mestnih skupinah.
V	torek 12. t. m. so se vršile volitve za deželni zbor v mestnih skupinah. Bazun g. Jožefa Brauneta izvoljeni so bili povsod na-
Jnjaki slovenski in deželni zbor šteje sedaj 25 narodnih poslancev. Izid volitev bil je po posameznih mestih ta-Ie:
V	Ljubljani sta bila jedoglasno izvoljena od narodnega volilnega odbora priporočana kandidata, župan Peter G r a s s 11 i, pa advokat dr. Moše. Dobila sta 420 in 421 glasov. Ker se nasprotniki volitve niso vde-ležili, ni bilo prav nobene agitacije, zato je pa tem častnejše, da je toliko volileev prostovoljno prišlo k volitvi, ker so v prejšnjih časih pri najhujši agitaciji naši kaudidatje dobivali komaj toliko ali pa v naj veči sili komaj okoli sto glasov več kakor sedaj. Opomniti je še treba, da je prišlo več volileev volit, ko so pa vidili, da ni nobene nevarnosti in niso imeli časa čakati, da bi prišli na vrsto, so zopet odšli.
V	Kranji bil je g. Oton Detela, ki je prej zastopal kmečke občine, izvoljen enoglasno s 149 glasovi. Tudi tukaj bila je vdeležba jako živahna.
Enako bil je v Idriji g. vitez Sehneid izvoljen jednoglasno. Vdeležba pa ni bila posebno velika, ker se je od 98 volileev volitve vdeležilo samo 48.
V	Postojni je dobil g. Hinko Dolenec c. k. adjunkt v Ljubljani, 78 glasov. Vstavo-verni kandidat dr. Deu, ki jo dosedaj Postojno zastopal v deželnem zboru, debil je samo 48 glasov. Ta zmaga je tem veselejša, ker so se
še zadnji trenutek nekteri narodnjaki bali, da bi izid nje ne bil povoljen.
Iz Tržiča ima „Narod" št. 182 ta-le telegram: Dr Samec zmagal proti grofu Thurnu z večino 2 glasov. Pritisk nemškutarjev silen. Nekateri duhovniki agitirali so za nemškega kandidata, vsled tega silna razburjenost. Živeli Kamničani! Prišlo je 220 volileev. Od teh dobil je dr. Samec 111 glasov, drof Thurn 109. Dr. Samca ni noben duhoven volil".
V	dostavku „Narod“ omenja, „da je bilo nekaterim iskrenim agitatorjem na tem, ga na vsak način podreti in da so v ta namen grofa Thurna izbrali za nasprotnega kandidata. Tudi obžaluje, da so nekateri duhovniki s svojim glasovanjem javno pokazali, da jim je ljubši nemški grof, nego narodnjak". Nam ni znano, koliko in kteri duhovniki so glasovali za grofa Thurna zoper g. dr. Samca. Ako so pa duhovniki, kterim se nikakor ne more očitati, da bi ne bili narodni, to zares storili, morali so imeti tehtne vzroke, ki jih drugi oddaljeni ljudje ne poznamo. Zato pa tudi nobene sodbe ne izrekamo, ampak le povdarjamo, da naše duhovščine v političnem življenji ne vodi sebičnost, ampak le ozir na javno korist.
V	N o v e m mestu propal je od volilnega odbora priporočani kandidat prošt Urh z 90 glasovi proti 206, ki jih je dobil prof. Šuklje. „Narod“ v št. 182 o tej volitvi piše: „Naj zanimljivejša in posebno poučna pa je volitev gosp. prof. Šuklje-ja v Novem Mestu. Kakor znano, se je g. Šuklje odpovedal kandidaturi, da bi ne rušil discipline. A ko je čul, kako se je rovalo in ščuvalo proti volitvi Kersnika,
kako so se ukrepi centralnega odbora z nogami teptali, se tudi on ni več čutil vezanega; to tem manj, ker so dan na dan dohajali telegrami in dopisi, da ga večina volileev želi kandidatom. In da so bila vsa ta poročila verodostojna in istinita, — nikakor pa zlagana in izmišljena, kakor se nekaterim gospodom zljubi zdaj pa zdaj pisariti — pokazala je volitev, pri kateri je Šuklje zmagal z ogromno večino 116 glasov. Vidi se iz teh številk, da imajo često politični preroki ravno tako malo sreče, kakor vremenski. Pred malo dnevi še se je čital račun, da bi Šuklje dobil jedva 132 glasov, prošt Urh pa 170, sedaj pa tolika razlika!"
Kakor se nam poroča, so za g. Šuklje-ja posebno delali v Krškem, Ornomlji in Metliki. Kakor nepristranski ljudje pripovedujejo, bila je volitev prošta Urha že zagotovljena, in račun, ki ga omenja „Narod“, ni bil pretiran, ampak se je precej vjemal z dejanskimi razmirami. Ko se je pa razglasil izid volitve v kamniških kmečkih občinah, zasukala se je reč g. proštu na škodo in g. Sukljetu na korist.
V Kočevji bil je župan Jožef Braune izvoljen jednoglasno s 65 glasovi. Ker ima Kočevje 91 volileev, Ribnica pa 53, se poslednji volitve najbrže niso vdeležili. Poročali smo, da so se bili veljavni možje nemški in slovenski dogovorili, za kmečke občine kočevske, ribniške in laške voliti g. Fortuna pa Primoža Pakiža, za Kočevje in Ribnico pa župana Brauneta. Ko so se pa 9. t. m. volilci v Kočevji sošli, Kočevski volilci tega dogovora niso liotli potrditi, in so bili pač pripra-
Dvoja vlada.
Carevanje Petra Velikega (1689—1725).
(Po Slovjevu in drugih spisal J. Steklasa.)
(Dalje.)
Britje brad in spremena obleke. 25. avgusta je prišel Peter v Moskvo in že drugi dan se je začelo britje brad pri velmožeh ; to je bil prvi in z mnogo najtežji korak k razstanku s starimi običaji, kajti brada je bila znak stare stranke, boreče se z obrijanimi ptujci, s kterimi pa je hotel Peter svoje Ruse zbližati. Z britjem brad je bil zadan silen udarec oni ozki, plitki narodnosti, ki so sastoji v sami zunanji razliki naroda od drugih narodov, ter razdruževaje narod od drugih narodov njega v posveti zaustavlja a po tem takem tudi preči v osnovanju svoje narodnosti na notranjih duhovnih načelih ter projavljati svojo narodnost v velikih proizvodih duha. Z britjem brad se je storil konec z onimi ljudmi, ki so posnemali razkolnike, razglašali odrešenje samo v starih knjigah,
starih obredih in znakih, a zdaj razglasili skupaj z razkolniki, da je britje brad smrtni greh. Peter je izdal ukaz, da mora vsaki izmed setskih, ki se ne bi hotel briti, plačati davek. Tudi staro rusko-azijsko obleko je moral narod popustiti ter sprejeti občno evropsko.
Strelska preiskava. Posle teh sprememb se je začela strašna strelska preiskava. Peter ni bil zadovoljen s preiskavo, ktero je bil povel Šein pod voskresenskim samostanom in v kterem se ni nič dokazalo, da je bila carevna Sofija zapletena v tej uroti. Bilo je zapovedano, da se imajo vsi strelci, ki so bili razposlani v razne mestne in samostanske tam-nice, odpraviti v Moskvo, kjer so se začele po običaju tadanjega veka strašne muke; obdolžena je bila tudi Sofija s svojo sestro carevno Marto Aleksjejevno; Peter je odredil za sestro izborni sod od ljudi raznih stališev; Sofija in Marta ste bili postriženi; vsi strelci, ki so pri uporu sodelovali, so bili s smrtjo kaznjeni, razun maloletnih; strelci so bili malo po malo odstranjeni. V septembru 1. 1698 je bila v suzdalskem pokrovskem samostanu postrižena tudi carica Evdokija Eedorovna pod imenom
Helena. Peter po svojem odgojenju in navadah, navadah delavnega in pohodnega življenja ter odmora od naporov z obljubljeno kom-panijo Lefortom in tovariši ni bil privezan na družinsko življenje; ni ga mogla za tako življenje pridobiti bojarišna Evdokija Lopuhiua, odgojena po starih običajih, v zaprtiji; pojmovi moža so se popolnoma razlikovali od ženinih; pri tem pa se Evdokiji ni moglo dopasti življenje Petrovo, življenje izven obitelji; ona ni skrivala svojega nezadovoljstva, kar je Petra silno dražilo in konečno je bil med njima razvod.
P a t k u 1. Ilovršivši preiskavo odpravi se car v Voronež; med tem pa je umrl Lefort (v februvarju I. 1699). Peter je v Voronežu že našel ladije, postrojene po kumpanstvih in spomladi 1. 1699 je plul na njih po Donu v morje, v avgustu pa je poslal v Konstatinopelj radi mirnih dogovorov svojega poslanca Ukra-jinceva na ruski ladiji, kar je Turke zadivilo pa tudi preplašilo. Peter je hotel v kratkem končati vojsko s Turki, ter začeti boj s Švedi, kar je posebno zagovarjal znameniti Patkul.
Patkul je bil livonski dvorjanin. Ko je
ljeni voliti g. Fortuna, ne pa tudi Primoža Pakiža, ampak so si namesto njega izbrali lastnega kandidatata Verderberja s kočevske Eeke. Ko so slovenski volilci to zvedili, menili so, da dogovor sedaj tudi njih več ne veže, ter so se pogovorili, da ne volijo nobenega, ki ga volijo Kočevarji, ampak da iz-bero lastna kandidata; izbrali so g. Primoža Pakiža pa g. Karlna Eudeža. Tako je tedaj prišlo, da od volilnega odbora priporočani kandidat g. Fortuna ni bil izvoljen. Dogovora ali kompromisa tora j niso prelomili slovenski volilci, ampak nemški Kočevarji. Vsled tega prvi niso bili več zavezani držati se dane besede in so si smeli izbrati lastna kandidata, vendar pa bi bili jako politično ravnali, ko bi bili pri kompromisu ostali in edinim Kočevarjem prepustili očitanje, da niso mož beseda. Omenjena pre-lomitev dane besede je Eibničane v tako ne-voljo spravila, da jih ni veselilo voliti župana Brauneta, in so sklenili doma ostati, ali pa glasove svoje dati g. Fortuni, ali pa g. okrajnemu glavarju, ko bi nektreri izmed njih vendar šli volit. Kaj so storili, nam na-natančneje dosedaj še nihče ni poročal, iz majhnega števila glasov, ki jih je dobil gosp. Braune, in iz jednoglasne izvolitve njegove pa sklepamo, da so najbrže ostali doma.
Kupčijska zbornica je volila zvečer ob šestih, in bila sta izvoljena g. predsednik JožefKušar s 13 glasovi, in zborniški tajnik Murnik s 14 glasovi. Volitve se je vde-ležilo 15 slovenskih svetovalcev, nasprotnih 9 je izostalo od volitve. Eden ni glasoval, ker je želel, da naj bi zbornica volila kakega obrtnika, in ker g. Kušar samega sebe ni volil, je prišlo, da ima on 13. g. Murnik pa 14 glasov.
O volitvah za kmečke občine na Notranjskem imamo popraviti, da g. Mulej ni dobil 52 glasov, ampak 22. kakor je bilo prvič povedano v telegramu. Tudi se nam je poročalo, da pri prvem shodu v Postojni volilci niso rekli, da z dosedanjima poslancema niso zadovoljni, ampak so jima izrekli zahvalo za dosedanje postopanje.
Danes zvečer imajo veliki posestniki razgovor zarad kandidatov v velikem posestvu; vstavoverna stranka imela je svoj razgovor že 12. t. m., vendar se pa ne ve, kaj je sklenila
in ktere kandidate izbrala. Mi želimo samo to, da bi zmagala posredovalna stranka, kteri se vedno hujskanje studi, in zadovoljni bomo, ako bo le mogoče odstraniti kričače, kterim je veliko posestvo le pribežališče, ter voliti izmed velikih posestnikov samih zmerne, spravljive in miroljnbne ljudi, ki bodo složno z drugimi našimi poslanci delali za blagor mile naše domovine !
Žalostni nasledki.
Po zgubi Lombardije po nesrečni vojski na Laškem 1. 1859 je oče Schmerling avstrijska ljudstva hotel odškodovati ter jim je s ^patentom" meseca februarija podelil neko vstavo. Nič bi ne bilo čez to reči, ko bila bi vstava res za avstrijska ljudstva, a bila je za vse le videzna, nesrečna tudi celo za Nemce, naj se tudi komu ta izrek čuden zdi. Ees so Nemci sicer veliko predpravic dosegli, od kakoršnih bi se jim bilo komaj pred sanjalo, a osrečilo jih to ni. Svoje predpravice so mogli vedno braniti in se vojskovati za-nje, ker oporekala so vsa ljudstva. Izcimila se je iz tega preža-lostna in nesrečna razdelitev cesarstva v dva dela in več kakor dvajsetletna vojska narodov.
Zdaj ko je Taaffejeva vlada saj začela narodom avstrijskim pravična postajati, kake tožbe, kako vpitje, koliko so Nemci zatirani, teptani in Bog zna, kaj še vse! Je mar li to res? Ne, in kar nič ne. Le gola razvada, prazna ohola domišljija je in druzega nič. T navadnem življenji je skoraj popolnoma nemogoče, da bi kdo take nazore imel razun očitnih socijalistov in skrivnih rogoviležev. Prouzročil tega nikdo drugi ni, kakor naj pred Schmerling in potem njegovi nasledniki, ker so taka politična načela začeli učiti ter jih v javno življenje vpeljevati. Le pomislite, komu neki bi na misel prišlo v domačem življenji, da tretjina več velja, kakor dve tretjini? Ali, da sme slaba tretjina čez močne dve strogo gospodovati, te dve pa vekomaj službovati? Gotovo bi se tega nikdo sam od sebe ne bil umislil, le nauk od zgoraj in znani volilni zem-ljevidski načrti so to omogočili.
Pa kaj še to? Nemcem se dajejo gospodovalne pravice, čeravno jih ni več kakor 20, 15, 10, da celo po 5°/0 v deželi, Slovencev pa po 80, 85, 90 in 95%. Kaka nravna na-
čela! Ees neverjetno, a vendar resnično! Kranjska ima nekako 25.000 nemških Kočevarjev in 450.000 Slovencev in vendar deželni zbor in odbor je nemški!? če se zdaj, ko je deželni zbor Kranjski razpuščen, zoper tako krivico vojskujemo, se mar li vojskujemo zoper Nemce? Gotovo ne, nobenemu poštenemu narodnjaku to na misel ne pride; vojskujemo se le zoper krivico in za pravico, ki nam gre po božjih in državnih postavah.
A čemu pa to pišemo? Takoj povemo. Jutri so volitve veleposestva za deželni zbor Kranjski, in gotovo smemo pričakovati, da bodo vsi pravični in pošteni velikoposestniki, naj bodo domači deželani ali po nakupu nemške ali kake druge narodnosti, volili poštene in nam pravične poslance. Z vsakim smo zadovoljni, da nam le pravice pripozna, ki nam gredo, da mu je le resnično mar za blagor dežele.
Kaj pa delajo naši nemčurji? Nemci tako niso. Kavno kar so izdali nemško-liberalni „manifest“, v katerem se ponašajo kot edini gospodovalci, katerim edino gre pravica deželo, zastopati pri prihodu cesarjevem. V tem „ manifestu" (Brandbrief ga zove „Tribiine“ po vsi pravici) pravijo nemčurji: „Vlada je brez silnega vzroka in vkljub vsim opravičenim zahtevam dosedanji deželni zbor razpustila pred šeststoletnico, ter je s tem „Nemce v deželi (Nota beno, pozor) njih opravičeno čutilo hudo razžalila" ter spodbadala narodno-klerikalce (mar li res?) k naj skrajnišemu početku. „Zdaj nima delo, omika in olika nobenega p o s p e h a več v deželi."
Gospoda častita in preblagorodna, je mar li res, kar tu pravite? Ne, odločno moramo reči: To ni res, kar trobite po svetu, ampak to je neopravičeno hujskanje; to je vedoč n o šu n tanje mirnih prebivalcev po Kranjski deželi.
Vzemite v roke knjigo statistične c. kr. komisije 1. 1882 — je gotovo izvirno delo vradnega številjenja ljudstva po njegovi narodnosti. In kaj najdete tu? To-le: V Kranjski deželi živi 29.000 t. j. 6% Nemcev in 447.000 t. j. 94°/0 Slovencev; in vendar so imeli prvi do zdaj večino v deželnem zboru. (Po kakem delovanji, s kakimi pripomočki ne
bilo v Švediji za kralja Karla XI. ustanovljeno, da se dvorjanom imajo odvzeti vsa kronska dobra, s kterimi so oni zapored vsled starih pisem poprejšnjih kraljev vladali, začeli so to tudi v Livoniji izvadjati; malo za tem pa so od tukajšnjih vitezov zahtevali dokaze, po kterih so oni gospodovali s svojimi starodavnimi votči-nami, ali ktere bi bilo zopet težko nazaj dobiti. Livonsko viteztvo se je silno protivilo, da se izvede ta namera švedske vlade, namreč konfiskacija posestva ali redukcija kakor so takrat govorili, in najodvažneji pobornik vitež-kih pravic je bil stotnik Patkul, mož izvrstnih sposobnosti, naobražen, izključljivo zavzet za interese svojega stališča, goreč, odločen in neutrudljiv vselej, ko je bilo treba kak opredeljen cilj doseči. Vsled obrane svojega dela in radi priprav in mer, ktere je on vpotrebil v Livoniji za le to obrano se je jako zamoril v Stok-holrnu; tej zameri pa se je pridružila še ne-navist, ktero je vzbudil proti sebi v rižkem generalgubernaterju Gastferu, ki je upotrebil vsa sredstva, da mu naškodi. Vsled vsega tega je bil Patkul pozvan v Stokholm, kjer je
bil predan sudu. Opazivši, da ga hoče so-dnijska komisija obtožiti radi veleizdajstva, pobegnil je Patkul iz Stokholma, kjer so ga v nepričujočnosti obsodili na smrt. Begunec se je skrival pred pregonstvi švetskega pravi-teljstva, potovaje pod izmišljenim obiteljskim imenom iz ene strani Evrope v drugo, zanimal se za nauke ter izmislil osnovo, kako bi se dala Livonija osloboditi švedskega gospodarstva. Le ta osnova, predložena po Patkulu kralju poljskemu Avgustu obstojala je v tem, da bi se Poljska, Eusija in Danska vzdignile naenkrat na Švedsko — Poljska radi povrnitve Liflandije in Estlandije, Eusija radi Ingerman-laudije in Karelije, Danska pa radi Holstein-Gottorpa, kterega vojvoda je bil oženjen s pravo sestro mladega švedskega kralja Karla XII.
Začetek severne vojne, pobitev pod Narvo. Avgust je pristal na osnove Patkulove ter odpravil poslanca v Moskvo nagovarjat Petra k zvezi proti Švediji, vabeč ga s koristjo pridobitve haitijskih obal. Petra pa ni bilo treba mnogo na to nagovarjati; on je radostno pristopil k temu zavezu, kterega je
že poprej Avgustu predlagal, ali je objavil, da začne vojsko s Švedijo še le takrat, ko se pomiri s Turško. L. 1700 sta začela vojsko s Švedi danski in poljski kralj. \ juliju se je posrečilo ruskemu poslancu Ukrajincevu skleniti mir s Turško na 30 let; Azov z vsemi starimi in novimi mestici ostane v ruski oblasti in krimski so je odrekel vseh vsakoletnih darov, kteri so se mu do zdaj navadno vsako leto iz Moskve pošiljali. Začuvši o zaključku tega mira 18. avgusta izdal je Peter že drugi dan manifest o vojski s Švedi ter zapovedal svojim četam vzdigniti se proti Narvi (Narva na reki Narovi, s trdnjavo Ivan Gorod; ima velike tvornice sukna in platna za jadra). Ali Peter je začel vojsko, ko sta bila že oba kralja danski in poljski od Švedov premagana. V istem času, ko je hotel danski kralj osvajati llolstein, pojavi se Karl XII. meseca maja pred glavnim mestom danskim Kopenhagenom. in kralj danski je podpisal, da reši svoje prestolno mesto, 18. avgusta mir, vsled katerega se je moral odreči zveze z Eusijo in s Poljsko, priznati neodvisnost Holsteina ter plačati Šve-
gre tu sem). Prašamo: Po kaki pravici? 6% proti 94%, ali 29.000 prebivalcev nemških proti 447.000 slovenskih! In vendar še to število ni resnično, ker prvo je preveliko, drugo premajhno.
Se ve, da tega niso krivi vladni zapisnikarji, ki so pisali, kar se jim je narekovalo, ampak zagrizeni nemčurji, ki so strastno narekovali, kar ni bilo resnično. Vse to je nem-čurskim kolovodjem dobro znano, in vendar brez vse olike in sramožljivosti tirjajo, naj visoka vlada njih početje potrjuje ter tako rekoč presvitlega cesarja prevari o resničnem stanji Kranjskega prebivalstva!? Upamo toraj, da pošteni velikoposestniki, naj bodo že narodnosti katere koli, bodo glasovali za prave zastopnike naše slovenske dežele. Nam so pošteni Nemci tako ljubi, kot pošteni Slovenci ter nepošteni Slovenci tako neljubi, kakor nepošteni nemčurji. Naj bi že žalostni nasledki Schmerlingove državljanske odgoje skoraj nehali — za vselej!
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. junija.
Avstrijske dežele.
Deželni zbor Nižje-Avstrijski. Občinski in vstavoverni odsek nižje-avstrijskega deželnega zbora sta dovršila posvetovanje o postavi zarad ognjegasilnega reda na Dunaji. Ognjebrambna straža spada v delokrog dunajske mestne občine, ki ima stroške za to, razpolaga pa ž njo magistrat. — Gospodarski odsek se je bavil v seji več ur z načelnimi določili o notranji osnovi, o gospodarstvu in ohranitvi obeh deželnih hiralnic pri sv. Andreji in v Mistelbachu. Prva se ima otvoriti s 1. januarjem 1. 1884 in druga v prvi polovici 1. 1884.
1% Opave. Deželni zbor je sklenil danes z vsemi glasovi zoper enega (župnika Tydinsky) da naroči dež. odboru, da v prihodnji^ sesiji poroča, kako upliva šolska novela na Sleško.
Iz Lvova. Za deželnega glavarja je bil izvoljen Zyblikievič za bodočo dobo deželnega zborovanja; v deželi so povsod to imenovanje z veseljem pozdravljali.
Češki poslanec Tonncr (mladočeh) ki je zoper svojo obljubo, ko je sprevidel kaj tiči za šolsko novelo, vendar le glasoval za novelo, dobil je nezaupnico od nekaterih svojih volil-cev, in sedaj potuje po svojem volilnem okraji,
diji bojne stroške. Svršivši z Dansko pohiti Karl XII. v Liflandijo; glas o njegovem približevanju je prisilil Avgusta poljskega, da je prenehal oblegati Bigo; ali Karl je za nekaj časa pustil tega svojega sovražnika na miru ter se podal k Narvi proti Kusom, ki so imeli vojske od 35 do 40.000 mož, sostoječe večidel od novincev preteklega leta; glavni zapovednik je bil vojvoda de Kroa, kterega je vzel Peter v službo vsled preporoka čara Leopolda. Karl XII. pa je imel vojske okoli 8500 mož; ali on se je nadal hitrim napadom pomešati neizkusno vojsko rusko, ki je bilo na široko razpostavljena ter brez pravega duha, kajti ona ni verovala svojim ptujim zapovednikom. 19. novembra se je Karl XII. popolnoma približal ruski vojski, napadel nepripravljene čete, osvojil topove; inostrani generali so se dali radi zapleniti, ker so se bali, da bi jih ruski vojaki pobih; samo dva polka (preobraženski in se-menovski) sta odbijala Švede do noči; Karl se je začel dogovarjati z ruskimi generali ter obečal pustiti vso rusko vojsko z orožjem in zastavami, ali to obečanje ni popolnoma držal.
Kusi so izgubili do 6000 ljudij.
(Daljo prih.)
ter se opravičuje; prišel je 7. t. m. tudi v Welwarn, a tam je zadel med prave gade. V tem kraji so pravcati Husovci, in naj odličnejša mesta zasedajo protestantje. — Za predsednika je bil zvoljen gospod Janda, in ker je rekel, da se bode debate vdeleževal za namestnika gosp. ICratochvil. Tonner pravi, med drugim, da navadna modrost veleva, med dvema zlegoma voliti manjše, a njemu se vidi novela manjše zlo, nego propad desnice. A sedaj so ga začeli podajati. Naj pred je govoril Bratkovič, ki je premlel vse fraze o šolstvu, kakor so jih levičarji navedli; a vendar ni prestopil meje dostojnosti, g. France Kratochvil je pa očital Tonnerju, da hoče drugo Češko nahujskati zoper okraj Podtip, da si ohrani svoj mandat, in to zasluži studenja in nezaupanja. Tonner je na to odgovoril, da obžaluje, da predsednik ne zna v zboru dostojnosti varovati, žalostno je, da se take besede čujejo v omikani družbi. On pravi, da vsakako obnašanje drugih volitvenih krajev okraju Podfipskemu več škoduje kakor koristi. Konečno govori še predsednik g. Janda, ki v daljšem govoru dokazuje , da v Ripu ne poznajo viših zadev, zarad katerih bi pošten človek moral ravnati zoper svoje prepričanje. Zarad nasledkov, ko bi bila padla šolska novela, se poslanec lahko sme tolažiti. Desnica ni naredila vlade, pa je tudi ne bila vrgla. Poslanec iz Podtipa se mora podvreči svoji časti, a ne višim obzirom.
—	Tonner mu je odgovoril, ako g. Janda ne pozna viših obzirov. katerim se je treba podvreči, je bil on zmirom te misli, da mora osebno mnenje podvreči se splošni koristi, višim obzirom. Za njegovo politično čast naj Janda nikar ne skrbi, on je zmirom znal varovati jo, a pri tem zboru je bilo videti, kakor da bi se hudodelec mogel zagovarjati pred sodniki. — Prihodnost bode pokazala, ali je prav ravnal. — Glasovali so potem o tem, ali sta Janda in Kratochvil prav ravnala, da sta poslala nezaupnico Tonnerju. — Zbor je to odobril z vsemi zoper kakih 5—7 glasov. — No, taki somladočehi; država ni nič, ali samo njih trma, ta naj obvelja.
Iz Inomosta. — C. k. namestnik je izročil dvoje predlog, kar se tiče porabe zaklada za rejo svilnih črvičev, in zaradi rabe plemennih konj zasebnih. Dalje se bere dopis okrožne sodnije v Roveredu, ki zahteva od zbornice dovoljenja, da se nadaljuje sodnijska preiskava zoper poslanca Canella zarad tiskovnega prestopka. Dopis se oddaje odseku za nedotakljivost poslancev. Potrdijo se vse volitve brez ugovora. Poročilo o volitvi poslanca Schenka v Bocnu, odkaže se odseku petih udov, odboru za nedotakljivost poslancev. V seji 8. t. m. je bila vendar ta volitev zavržena.
Poslanec Euhta je nasvetoval dne 9. t. m. naj se občinskemu odseku naroči, da stavi nasvete zarad notarijev. Poslanec Greuter je napadel vse vradnike posebno pa soduijske.
0.	k. namestnik je napade strogo zavračeval. Sodnjiske vradnike sta zagovarjala Fedrigotti in Melhiori, Greuter se je izgovarjal in potem so sprejeli nasvet Eulitov. — Kakor rečeno, nadškof Solnograški je namesto sebe poslal dr. Ohnestingelna v Tirolski deželni zbor. Ministerstvo pa baje zoper to ugovarja, ker škofa more nadomestovati le duhovni namestnik.
Na južnih Tirolih zgubljajo tal konservativci a napredujejo nacionalno — liberalci, to se je videlo letos pri volitvah v deželni zbor.
1.	1877 ko so bile volitve, so dobili konservativci več glasov nego letos, pri tem pa gre še pomisliti, da so tačas liberalci in vlada skupaj delali, kar pa sedaj ni več tako. Letos imajo nacionalno-liberalci 11 glasov v dež. zboru, tene, daj večino poslancev iz južnih Tirol. Brž ko bodo zopet skušali delati za avtonomijo južnih Tirol. To bode zbudilo novih prepirov, razkol med južnimi in severnimi Tirolami povekšalo.
—	Vsakemu svoje! v besedah Laške Tiroleje naznačen tudi program, kako je treba vravnati deželno upravo, za blagostanje dežele pa ni nikakor potrebno, da bi se edinost v deželi rušila. — Po pregovoru: si dno faciunt idem, non est idem, tudi slovenski narodnjaki ne moremo zagovarjati razkola v Tirolih, kajti Itali-
anissimi ne gledajo na Dunaj, kakor mi Slovenci, marveč doli na jug.
Vnanje države.
Najodličnejše med vsemi je bilo sprejeto papeževo poslanstvo pri earovem kronanji v Moskvi. Car Aleksander III. je podelil papeževemu poslancu g. Vanutelli-ju red Aleksandra — Nevskega 1. reda in drugim udom poslanstva primerna odlikovanja.
Ruski car je prišel 10. t. m. srečno v Petrovgrad in tod se je podal v Petershof. Sprejeli so ga vse vojaške in civilne oblasti, in mestne oblasti, ki so mu poklonile kruha in soli, car in carica sta obiskala cerkev Ka-zanske matere Božje.
Angleško sredozemsko brodovjeje sedaj nekaj v Keki, nekaj v Trstu, kjer se oblastniki obiskujejo.
V	Čirih je prišel 11. t. m. minister Falkonhajn, ter pogledal tam razstavo.
V	Rimu. V nedeljo so bile volitve v občinski svet. 14 izvoljenih je kandidatov vseh strank, 8 je liberalcev, 8 klerikalcev in smernih liberalcev, 4 so izključljivo klerikalci. (Ali so mar to katoliki?)
Iz Madrida. Kraljica je s posebnim vlakom šla vBajone, v sredo je bila v Parizu od tod se je odpeljala v Monakovo. (Kraljica je slavne Habsburške rodovine.)
Iz Berolina 12. junija. Državni zbor je sprejel proračun za 1. 1884/85 in s cesarskim naznanilom ga je minister Bottcher za-tvoril.
V	pruskem deželnem zboru so privolili 46 milijonov mark, da se izpelje kanal iz Dortmunda (Vestfalsko) do reke Ems. Ta kanal bode vezal porenske kraje z mesti ob ustji reke Ems in jim je potreben za domače rudarstvo. Vestfalcem ne bode treba oglja (premoga) na Holandsko prevaževati po reki Renu in po severnem morju nazaj v pristanišča ob ustji Ems. Vlada ni hotela tega privoliti, dokler tudi ne izpelje drugih črt, ki bi vezale reki Labo in Vislo. A zbor je mislil, tu ali tam se mora začeti, vsega na en pot se ne more izpeljati in tako je glasoval za ta kanal. Da bi se izpeljali vsi kanali kakor nameravajo, bi stalo to 1 miljardo denarja. — Vidi se, da se zopet ozirajo na vodna pota, ker te so vendar ceneje, kakor železnice.
Iz Pariza. Republika se zmirom popravlja in krpa. S 357 glasovi zoper 129 je zbornica sprejela postavo, da se smejo sodniki odstaviti za 3 mesece (§ 12), a § 13 dopušča da se smejo odstaviti stalno. Vendar v zadnjem slučaji mora v to privoliti disciplinarno sodišče. Predsednik temu sodišču je predsednik pozivnega (appelativuega) sodišča in štirje članovi, katere izvolijo njih kolege. Po pet udov izvoli starašinstvo in zbornica. Dve tretjini tega sodišča bode tedaj politikarjev. Ministri, starašine, poslanci bodo lahko preskrbovali svoje varovance. Sicer bode stala reforma 4 milijone frankov. Ali kaj je vse to ? Francosko bode dobilo republikanskih sodnikov, ki bodo vse potrdili in odobrili, kar ukrenejo politične oblasti in to pa je poglavitna reč. — Iz Afrike dohajajo poročila nič kaj vesela. Puntanegro ne daleč od reke Congo je portugiška naselbina, kar so Francozje še le zvedeli, ko so tje prišli; Portugizi tam naseljeni Francozom po nobeni ceni nočejo prodati živeža. Že v prvih dneh je 10 ljudi zbolelo za mrzlico, tri portugiške ladije čuvajo zaliv, gotovo ne na ljubav Francozom. — Prve štiri mesce je na Francoskem zmanjkalo 45 milijonov, razen ostanka na dolgu iz prejšnjih let, ki znaša 40 milijonov.
V	Parizu je občinski svet sklenil, naj so opuste trdnjave okoli Pariza.
Iz Londona se poroča, da kolonialna vlada v Avstraliji priporoča vladi angleški, da naj zasede otočje: Nove Hibride, Salamonovo otočje in druga otočja v velikem morji.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 11. junija. („Mirova“ pravda.) 7. in 8. junija stal je naš vrodnik pred porotniki, da se zagovarja proti zatožbi, ktero
je vložil proti njemu g. Alič, rentmeister in gozdar grof Eggerjeve grajščine Ehrenegg pri Grebinji (Griffen) pod Velikovcem. V št. b. t, 1. je priobčil „Mir“ dopis „iz grebinjske okolice (Zaničevalcem duhovščine. Kmet je siromak"), po kterem se je čutil g. Alič žaljenega na svoji časti in vložil tožbo. Obravnava je trpela dne 7. junija od 12. ure opoldne do 9, ure zvečer, in dne 8. junija od devetih do dvanajstih dopoldne. Razume se tedaj, da za-moremo iz tako obširne obravnave le nekoliko posneti.
Predsednik sodišča je bil više sodnije svetovalec baron Mili uš. Tožbo je zastopal dr. Traun, zagovornik zatoženca je bil dr. Abuja.
Ko se je tožba prebrala, govoril je vred-nik g. Haderlap tako:
.Najprej moram omeniti, da do tožnika g. Aliča nisem imel nobenega osebnega sovraštva, ker ga niti ne poznam. Da sem dopis, v kterem se tožnik graja, v list sprejel, zgodilo se je zato, ker je že prej več dopisov došlo, v kterih so se prebivalci pritoževali nad ravnanjem grajščinskih vradnikov. Zlasti se je mnogo tožilo o hudem pritisku pri volitvah in o nadlogah, ki jih ljudem napravlja graj-šinska zverina. Nisem se več brigal za tisti dopis, kar zvem, da je v časniku ,.Fr. Stimmen“ poslanica zoper mene priobčena, v kteri se pove, da je grajščinsko oskrbništvo prebivalcem v občinah Ruda, Grebinj in Vovbre odvzelo drva in steljo, kar so bili dotlej od grajšcine kupovali. Jaz začnem o stvari natančneje poizvedovati in zvem, da je bila v dopisu vsa-kako pomota v tem, da se je celovška mera v eno vrsto postavila z grebinjsko mero, kar je pa napačno, ker merijo v Grebinji drva na kubične metre, v Celovcu pa na kvadratne metre. Hitro sem tedaj spisal popravek in ga priobčil v št. 8. „Mira“, v kterem povem da nisem vedel, da je v Grebinji druga mera in da toraj dopis prekličem. Kmalo potem sem dobil poziv, naj se podam k deželni sodniji. kjer sem zvedel, da g. Alič mene toži po g. dr. Traunu. Jaz se podam k g. dr. Traunu, mu razložim, da se je zgodila pomota zaradi mere pri drvah, česar pa jaz nisem kriv. Prosil sem ga, naj tožbo nazaj vzame in mu rekel, da sem pripravljen vzeti preklic v list, akoravno sem že sam enkrat preklical. Dr. Traun je mojo željo tožniku naznanil, pa ta se ni hotel pogoditi.
Ne dolgo potem so prišli k meni v Celovec kmetje iz Rude, in so rekli, da ni prav, da sem preklical, ker je vse tako res, kakor je bilo v „Miru" pisano razen mere pri drvah. Rekli so, da so drva res predraga in da graščinski vradniki res trdo postopajo s kmetovalci. Kubični meter drv plačujejo kmetje grajščini po 74 kr. To so pa še živa drva v drevesih. Lovci pokažejo kmetu, ktera drevesa sme posekati, ta drevesa so včasih vrh gore; kmet mora drevo posekati in razklati, potem iz gore dol znositi ali zvoziti, tam pa na polena razcepiti in razsekati, da se premeri. Lovec zapiše, koliko je drv, in potem še le sme kmet drva domu peljati, včasih precej daleč. Ako računamo kmetovo delo pri sekanju in pri vožnji, prišli bomo do sklepa, da kmet na Rudi in v Grebinji drva ravno tako drago plačuje, kakor meščan v Celovcu. To je pa hudo breme za tamošnje prebivalce. Pomisliti moramo, da so še drugi kmetje si-
romaki, ki imajo sami drva na prodaj, koliko veče sirote so še le kmetje na Rudi, ki ne-majo ne svojih drv ne stelje.
To breme pa kmetje tem težje nosijo, ker mislijo, da imajo še stare servitutne pravice do grajščinskih drv. čudno je vsakako, da imajo kmetje pač njive in travnike, pa nobenega gojzda; ko so se zemljišča odkupila, bi človek mislil, da so se morali poleg njiv tudi dotični gozdni deleži odkupiti. To je stvar ki še ni razjasnena; gotovo pa je, da imajo kmetje stare listine v rokah, po kterih mislijo, da jim gre pravica, dobivati od grajščine drva po nizki ceni. — čudno je tudi to, da graj-ščina sama kupuje drva od drugih kmetov tisto mero po 62 kr., ktero svojim kmetom po 74 kr. prodaja.
Stiskani so kmetje tudi s tem, ker vradniki svojevoljno postopajo, da enim drva dajejo, drugim pa jih samovoljno pridržujejo, ako so se jim zamerili. — Da vradniki kmetom niso prijazni, to se vidi tudi iz tega, ker so zavolj tistega dopisa vsem kmetom drva vstavili, akoravno je bil dopis le od enega samega pisan.
Mnogo trpijo kmetje tudi zavolj grajščin-ske lovske pravice. Zverina sme kmetom škodo delati, kmet pa zverine še s praznim strelom odplašiti ne sme, sicer priletijo lovci in mu hočejo puško vzeti, kakor je bilo v lanskem „Miru“ enkrat pisano. Se ve da se reče, da ima kmet pravico, komisijo poklicati, da mu škodo spozna. Pa kmet ne bo vsak dan in za vsako malenkost po komisijo tekel. In če se prav škoda izplača, saj jo mora na Rudi le občina plačati, ker je med občino in grajščino sklenjena tako čudna pogodba, da mora občina plačevati odškodnino za škodo, ki jo grajščinska zverjad napravlja.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Presvitti cesar) bodo 15. julija ob 31/* uri popoldne prišli v Postojno in tam jamo ogledali. Iz Postojne odrinejo v Ljubljano ob 6 V, uri.
(Pri sv. Jakobu v Ljubljani) bodo v nedeljo pri slovesni službi Božji nove orgije blagoslovljene.
(Deželni zbor) bode letos zboroval na starem strelišči, ker v redutni dvorani ni prostora,
(Grof Hohenivart) je dospel v Ljubljano, ter je za danes ob 11. uri in zvečer ob 7. uri v dvorano „Hotel Europa" sklical konservativne velike posestnike, da se posvetujejo o kandidatih za veliko posestvo.
(Vitez Schncid) je včeraj dospel v Ljubljano, da se vdeleži volitev v velikem posestvu.
(Občni zbor društva „Ljubljanske ljudske kuhinje“) je bil včeraj zvečer na starem stre-lisci.
(Gosp. Rudolf Globočnik) iz Postojne je bil na Graškem vseučelišči promoviran za dok-tarja prava.
(Na državni gimnaziji v Kranji) je razpisana učiteljska služba za jezikoslovje z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Letna plača 1000 gld. in aktivne doklade 200 gld. Do 15. julija pri c. k. dežel, šolskem svetu v Ljubljani.
(Učiteljske službe razpisane.) V Budanjah 450 gold. v stalno umeščenje do konca junija t. 1. C. k. okrajno poglavarstvo v Postojni. — Na 1 razredni šoli v Šent-Vidu pri
Brdu, 400 gld. in stanovanje v stalno umeščenje do 15. julija. C. k. okrajno poglavarstvo v Kamniku. — Na 2 razredni šoli v Vinicah nadučiteljeva služba 500 gld. opravilna doklada 50 gld. stanovanje, oziroma II. učiteljska služba 450 gld. in stanovanje. Na 1 razredni ljudski šoli v Preloki letna plača 450 gld. in stanovanje do 15. julija pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Crnomlji.
(Izpred porotne sodbe.) 9. junija dopoldne je bil sojen kmečki fant Janez Erzar iz Moš, fare v Smeledniku zarad hudodelstva uboja, bil je obsojen na 2'/2 leta hude ječe. — Popoldne tega dne je pa stal pred sodbo Jaka Sirnik, kmetiški fant iz Spodnjih Gamelj, zarad hudodelstva nevarnega telesnega poškodovanja. Z čevljarsko pilo je kmečkemu dečku Janezu Novaku izbil desno oko. Dobil je 5 let težke ječe. — 11. t, m. je bil obsojen na dve leti hude ječe Jurij Hribar iz Vač, Litijskega okraja. Kriv je bil zločinstva uboja, a dejanja ni tajil. Prvomestnik porotnikov je bil grof Lanthieri.
Razne reči.
— Prestop v katoliško cerkev. Dolgo se je govorilo in dvomilo, je li res, da je Pavel, vojvoda Meklenburški, oženjen s prin-cesinjo Windischgratz-ovo, v katoliško cerkev prestopil. Prestop je gotov, negotovo pa, če mu bo oče zato vso dedščino odtegnil. Bodi temu kakor rado: Mir svoji duši je našel in to je glavna reč.
— V Zagrebu sta imela dva katoličana prisegati pred judovskim sodnikom, a oba sta se branila prisegati pred človekom, ki nju vero sovraži in zaničuje. Eden je bil v 100 gold. kazni obsojen, ktero je tudi plačal. Kaj pa zdaj? O liberalizem neverni!
Poslano.
Kamniški okraj. Ker nekteri preč. g. Miroslava Križnarja, c. k. profesorja na višej realki v Ljubljani sumičijo, kakor da bi bil pri volitvi poslanca kmetijskih občin Kamniškega okraja razdiral narodno disciplino, se v odvrnitev vsakterega sumičenja s tem očitno naznanja, da imenovani gospod M. Križnar, ki je v vsakem obziru poštenjak, bil je le pasiven kandidat, da nikjer in nikakor ni agitiral niti proti g. Kersniku, niti proti centralnemu volilnemu odboru, marveč da smo mi sami še le zadnja dva dni si ga izbrali ter zanj glasovali po svojem prepričanji iz vsakemu lahko znanih vzrokov.
S tem odpadejo pa tudi druge obrekljive govorice.
Volilci g. Križnarjevi.
Umrli so:
8.	junija. Janez Plevnik, dninar, 41 let, Ilovea št. 35. tuberkuloza.
9.	junija. Anton Knez, čevlj. sin, 6 dni, Kurja vas št, 1, božjast. — Marija Krmee, dekla, 48 let, Marija Terezija eesta št. 6, tuberkuloza.
V bolnišnici:
8. junija. Valentin Megušar, dninar 04 let, odebe-lenjc srca. — Neža Canker, perica, 61 let, pljuč, tuberkuloza. — France (Anagoj. dninarjev sin, l’/a leta, pije. jetika. — Antonija Cerer, hči maši nista, 4 let, Poljanska eesta 42, variola.
10.	junija. France Kastelic, dninarjev sin 3 leta,
krup.
Eksekutivne dražbe.
16. junija. 1. o. džb. pos. Jožef Pavhe iz Planine št. 4, 1370 gl. Krško. — 1. o. džb. Ana Skoflane iz Breze št. 35., 730 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Mihael Kerin iz Osredka št. 1., 1883 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Matija Šribar, iz Strmerebri 457 gl. Krško. — 1. e. džb. pos.' Marija Logar iz Zgornje vasi, 7270 gl. Logatec.