Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji ČP »Gorenjski tisk«
Seum
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRAN)
KRANJ, PETEK, 8. OKTOBRA 1905
IZREDNA
Delo tovarniškega komitefa ZMS „Save“
Tovarniški komite ZMS »Sava« je imel v svoji mandatni dobi Svoje zadnje seje pa usmeril štirinajst rednih, eno izredno in slavnostno sejo. Število sej se predvsem v priprave na letno konje v odnosu na preteklo leto zmanjšalo, prav tako tudi število točk ferenco. Vsak čla^i komiteja in vsi dnevnega reda. Udeležba je bila povprečno 78 odstotna, sicer pa je predsedniki aktivov so dobili svoje bilo 17 odstotkov upravičeno odsotnih, 5 pa neupravičeno. Kakor zadolžitve. Upamo, da nam bo kon. tudi prejšnje leto, je tudi letos precej oviral člane komiteja pri nji- ferenca uspela hovem delu izreden študij Zato se tudi tisti člani niso mogli toliko Za zaključek bi p0zdraviH novo poglobiti v svoje delo m tako se vec prispevati k skupnemu delu komiteja. Seje so bile vse izven delovnega časa.
Na svojih prvih sejah je tovarniški komite ZMS razpravljal o organizacijsko kadrovski strukturi mladincev in sestavil ustrezne komisije za pomoč pri svojem delu, da bi tako čim več mladincev vključil v aktivno delo:
—	komisijo za prosvetno in kulturno dejavnost
—	komisijo za šport in rekreacijo
—	ideološko politično komisijo
—	klub mladih proizvajalcev in komisije v sklopu KMP-a:
S komisija za dvig produktivnosti in kvalitete
•	ikomisija za racionalizacijo in izboljšave
•	komisija za tehnični napredek Izvohtev komisij se je pokazala
kot pozitivna, saj je bilo tako jasno, kaj in kje mora kdo delati. Komisije so bile tričlanske na čelu s predsednikom, ki je bil obenem član komiteja.
Sejam komiteja so vedno priso stvovali predsedniki aktivov, ker le tako smo bili vedno seznanjeni o delu slehernega mladinca in o vseh problemih, ki so nastajali po aktivih.
V namenu sodelovanja med družbeno političnimi organizacijami so sejam komiteja občasno prisostvoval tudi sekretar tovarniškega komiteja ZK, predsednik sindikalne podružnice in drugi. Prav tako pa smo tudi mi pošiljali svoji predstavnike na njihove seje. S tem smo bili informirani o delu družbeno političnih organizacij.
sindikatu pregledala delo informativne službe in sprejela že znane sklepe. Nadalje je razpravljal o
1- Perspektivni razvoj našega podjetja je tudi perspektiva naše mladine, S preselitvijo v nove delovne prostore se bodo delovni pogoji poponloma spremenili.
Situacija, v kateri pripravljamo
Na osnovi statuta Zveze mladine Jugoslavije je TK ZMS »Sava« letno konferenco, me je privedla Kranj na svoji redni seji sprejel	do tega, da napišem nekaj svojih
misli, s katerimi želim obdelati napake v pretekli dobi, da se iste ne bi ponavljale tudi v bodoče. Poleg tega bi skušal na osnovi letošnjih izkušenj predlagati nekaj Tovarniški komite ZMS sklicuje konferenco Zveze mladine tovarne za uspešno delo KMP-a nujno po-
SKLEP
o sklicanju konference Zveze mladine tovarne »Sava« Kranj
»Sava« Kranj za 10. oktober 1965
II.
Tovarniški komite ZMS predlaga konferenci naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev organov konference:
—	delovno predsedstvo
—	zapisnikarja
—	dva overovatelja
—	verifikacijsko komisijo
—	volilno komisijo
—	kandidacijsko komisijo
—	komisijo za zaključke konference
2.	Poročilo o delu organizacije ZM tovarne »Sava« in poročilo blagajnika
3.	Referat o nadaijnih nalogah in delu organizacije ZMS v tovarni »Sava«
4.	Razprava o poročilu in referatu
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu komiteju ter nadzornemu odboru
6.	Volitve tovarniškega komiteja ZMS in nadzornega odbora
7.	Zaključki konference
Tovarniška konferenca ZMS bo delovna plenarna konferenca.
TK ZMS »Sava« Kranj
Tovarniški komite ZMS vabi vse, ki lih zanima delo in življenje mladine v Savi, na konferenco
izvoljeni komite in mu zaželeli čimveč uspeha pri njegovem delu.
Za tovarniški komite ZMS:
Mirko požar Klub mladih proizvajalcev v luči reforme
klub bavi že tretje leto v okviru tekmovanja občinskega, lansko leto pa tudi okrajnega komiteja ZMS. Kaj smo na tem področju naredili? Lahko bi rekel precej, kajti rezultatov, ki so bili doseženi v teh akcijah, ni moč skriti. Na nekaterih delovnih mestih se je produktivnost povečala tudi za 100 odstotkov. To pa je bil vzrok, da smo zanetili negodovanja v nekaterih ekonomskih enotah — ustvarili smo dva tabora in sicer tabor mladih in tabor starih. Medsebojni odnosi niso bili več tovariški in kar je najvažnejše, osebni dohodek ni bil vedno enak vloženemu delu. S tem smo kršili ne le osnovno pravilo delitve čistega dohodka »vsakemu po vloženem delu,« pač pa smo počasi uničevali elan tistim, ki so vložili vse napore, da bi povečali proizvodnjo podjetja in si tako zagotovili boljši prejemek in višji standard.
trebnih stvari.
Smo namreč v času izvajanja ukrepov, katere je v naše podjetje privedla, žal, šele gospodarska reforma. Menim žal, ker vse do danes nismo vedeli, da ekonomske enote ne porabijo toliko potrošenega materiala kot ga dobijo, nismo videli nepotrebnih delovnih mest v ekonomskih enotah, kakor tudi ne prihranka, ki ga dobimo z ukinitvijo regresiranja prevozov na delo in seveda z ukinitvijo kosil v naši delavski restavraciji. Vse to pa nam je z reformo povsem jasno. Morda je tako tudi res, če sc ne bi vsiljevalo vprašanje, ali smo ubrali pravi redosled iskanja notranjih rezerv? Namreč vse razprave in študije okrog reforme navajajo kot glavni faktor povečanje produktivnosti in kapacitete, poleg tega pa še specializacijo na določene izdelke. Kaj res mislite, da je pri nas vse to že izkoriščeno v taki meri, da lahko iščemo rezerve že v restavraciji?!
Zato naj ne bo čudno, če ugotavljam, da je bila na področju povečanja produktivnosti letos mrtva sezona. Morda je zato vzrok čas, ko smo od naših članov veliko zahtevali, nudili pa smo jim vsekakor premalo. Ker pa moramo v bodoče to dejavnost zopet oživeti, pristopiti k novim akcijam in se spoprijeti s težkimi nalogami, moramo nuditi tudi vsem sodelu-
f e pa navežem sedaj delo kluba j0gjm ne ]e moralno pomoč, pač pa
mladih proizvajalcev na pogoje reforme, je jasno, da moramo omeniti najprej povečanje produktivnosti. S tem vprašanjem se naš
2. Mirko Požar: »Udeležba na sejah TK ZMS »Sava« ni bila vedno zadovoljiva.«
Veliko točk dnevnega reda je bilo posvečenih tekoči problematiki in sprejemanju sklepov o izvrševanju dela v bodoče. Komite je potrdil osnutke programov dela komisij in sestavil proračun stro-
predlogih za formiranje stanovanjske 'politike in dal nekaj predlogov za boljše poslovanje. Prav tako je bil seznanjen s pravilnikom o letovanju članov kolektiva. Vidno vlogo je odigral v pripravah na volitve v samoupravne organe. Imeli smo nekaj predvolilnih sestankov, na katerih je bila večina mladincev seznanjena o profilu kandidatov. Zato mislimo, da so bili od mladine izvoljeni najboljši predstavniki v samoupravne organe. O rezultatih volitev smo razpravljali na naslednjih sejah. Ugotovili smo sledeče število mladincev v samoupravnih organih:
Zakaj so dekleta v naši mladinski organizaciji neaktivna
moramo gledati, da bodo za svoje delo primerno nagrajeni. Naša dolžnost je, da se borimo za vsakega člana mladinske organizacije in ne le za člane kluba mladih proizvajalcev, da zasedejo delovna mesta, katerim strokovno odgovarjajo, da je njihovo počutje na delovnem mestu kot tudi izven tovarne čim ugodnejše. Vedeti moramo, da na učinek dela močno vpliva tudi razpoloženje delavca, le-to pa dosežemo, če bo imel ure-
Kot je že znano, je v naši tovar- zveze in zopet so tukaj izgovori: ni precej pereč problem, kako »Ne morem priti na sestanek, ni-vključiti oziroma pritegniti dekle- sem iz Kranja!«
ta, da bi bolj sodelovala v mladin- To ni samo problem naše orga- __ __ r____________________._______________
ski	organizaciji.	Čeprav	spada	gu-	nizacije, ampak se to pajavlja sko-	jeno vprašanje stanovanja in pre
marska	industrija	že	bolj	k	težki	raj pri vseh podobnih organiza-	hrane, da mu ne bo potrebno po
cjjah.	delu v tovarni delati še pri kmetu
za stanovanje in hrano. Tako bo-Kot vem, so dekleta pri delu v	mo dobili spočitega in vedrega de-
tovarni pridna in prizadevna, zato	lavca na delovno mesto. Deli a d c del krivde za pasivnost de-	lavska restavracija pa naj bi se
namesto o ukinitvi bavila raje z vprašanjem, ali ta kosila količin-
kot lahki industriji, pa imamo pri nas vedno več deklet, ki se jih na novo zaposli vsako leto. To so predvsem mladinke, ki so konča-
le srednjo ekonomsko šolo, srednjo. k]et tudi na organizacij0 samo.
Prepričana* sem, da bi se jih dalo
Samoupravni organ
Število
mladincev
tehnično šolo, gumarsko šolo ali pa so obiskovale kakšen tečaj. Nekatere so bile že aktivne, to se pravi, so pomagale in sodelovale pri delu mladinske organizacije med šolanjem na srednjih šolah. Kot mi je znano, imajo nekatere šole dobro organizirano mladinsko življenje v mladinskih klubih. Toda na žalost po končanem šolanju
Upravni odbor	1
Centralni delavski svet	5
Delavski svet EE	13
škov za svoje obdobje, že v začet. Komisije pri centralnem DS 14 ku svojega dela je pozval predsednike aktivov, da sklicujejo sestanke, da se tako seznanimo s problemi slehernega mladinca. Na področju sodelovanja med mladinskimi organizacijami je komite Vendar udeležba ni bila najbolj- kopravnosti žena, toda včasih po-pripravil razgovor z mladinsko organizacijo Boris Kidrič (institut).
Po izmenjavi mnenj in ogleda to- sko mladino iz mesta La Ciotat. danskem času z raznimi gospodinj-varne je prišlo do obojestranskega dogovora, da si bomo v bodoče
Na osnovi dopisa ObK ZMS , ..	... , ,, , ,
Kranj smo organizirali predavanje aktjvnost teh deklet skoraj prene-
»Razvoj mednarodnih odnosov in njegove posledice za mir v svetu.«
navdušiti za sodelovanje v organizaciji. Mogoče bi se dalo to izvesti tako, da ne bi samo razpravljali o tem problemu, ampak bi sc konkretno lotili dela. Aktivni mladinci, ki imajo že izkušnje, naj bi neposredno stopili v stik z mladinkami in se o delu mladinske organizacije prijateljsko pomenili.
Naše mladinke so premalo zave-ha. Sprašujemo se, zakaj do tega dajo, da morajo tudi one politično pride Res povsod govorimo o ena- in družbeno delovati.
sko in kalorično odgovarjajo tistim, ki delajo pod najtežjimi pogoji. Pri takem odnosu do proiz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ša. V mesecu juliju smo sprejeli v našo tovarno na obisk franco-
zabljamo, da so žene in preveč obremenjena tudi
dekleta
popol-
stalno izmenjavali izkušnje pri de. skem jezeru.
Po ogledu tovarne smo jim priredili skupen piknik ob preddvor-
skimi deli. Zato lahko potem ra-
Kljub temu, da sedaj res ni slišati o aktivnosti deklet v mladinski organizaciji, 'bomo skušale biti tudi me, dekleta bolj delovne. Upam, da bo v novem komiteju
zumemo, da pri tem zanemarjajo vkijučcnih več deklet kot v seda-
lu z mladino.
Potrdil je sklepe izvršnega sveta sindikata o vprašanju informiranja kolektiva. V ta namen je sestavil 5-čIansko komisijo, ki je skupno s komsiijama pri ZK in
Nekaj točk dnevnega reda je mla-
sodelovanje v mladinski organizaciji. Nimajo časa udeleževati se
dinski komite posvetil razpravi o sestankov, priskočiti na pomoč pri predlogih mladincev za sprejem v organizaciji zabav, proslav ali po-ZK, ki jih je pripravila ideološko učnih predavanj ipd. Nekatere politična komisija. Potrdil je pred- so res iz bolj oddaljenih krajev, loge 10 članov.	vezane predvsem na avtobusne
njem in da bodo aktivno delale.
Vrtačnik Angelca
2. V prihodnje bo moral TK več pozornosti posvetiti aktivnemu delovanju mladink v našem kolektivu
DELO AKTIVOV
V	minulem obdobju je našo organizacijo sestavljalo sedem aktivov. Ti so bili prilagojeni tako, da so jih tvorile drve ali več sorodnih ekonomskih enot. Povprečno število članov aktiva je bilo 30, vendar v teh aktivih niso bili zajeti vsi mladi člani kolektiva. Delo v aktivih je bilo izraženo na sestankih, obsegalo pa je predvsem problematiko dela v ekonomskih enotah. Razpravljalo se je o osebnih dohodkih, o pravilni razmestitvi mladincev, ki so končali poklicno gumarsko šolo, na ustrezna delovna mesta. Poleg tega se je razpravljalo in predlagalo najboljše kandidate za samoupravne organe. Posebna pozornost se je posvečala vključevanju aktivnih mladincev v ZK, nakar je bilo po temeljitih razpravah predlagano 15 članov' mladinske organizacije, od katerih jih je TK 10 potrdil. Aktivi po ekonomskih enotah so si tudi za predsto-ječo mandatno dobo iz svoje sredine izbrali nova vodstva aktivov in predlagali kandidate za nov TK.
V	bodoče bo treba popestriti delo aktivov in jim dati večjo samostojnost pri delu. To pa bomo dosegli z dobrim vodstvom v aktivih. Zdaj pa poglejmo delo posameznih aktivov v preteklem obdobju.
AKTIV GUMARSKA ŠOLA
Ta aktiv sestavljajo učenci PGŠ. Šteje 60 članov. Na začetku mandatne dobe si je zadal precej obširen program, ki je bil v glavnem izpeljan. Program so izdelali na svojem prvem sestanku, tako da je vsak član lahko dal svoje predloge. Poglejmo, kaj vse so naredili:
Šport in rekreacija:
Organizirali so tekmovanja med I. in II. letnikom v šahu, streljanju, namiznem tenisu in odbojki. To tekmovanje se je odvijalo v mesecu aprilu in maju. V počastitev dneva osvoboditve so sodelovali v pohodu ob žici okupirane Ljubljane in to dve ekipi v ma-nifestativnem pohodu, ena ekipa v štafeti in ena ekipa na pohodu. Organizirali in sodelovali so v športnem troboju, ki je bil v po-
koncu tekmovanja je bila proslava, na kateri so si obljubili, da se bodo še srečali, in da bi takšno tekmovanje postalo tradicionalno.
Kulturna komisija je organizirala nekaj proslav, imela pa je tudi v programu organizirati plesne vaje, vendar do realizacije tega ni prišlo. Imeli so tudi nekaj predavanj, ki jih je organiziral tovarniški komite. Udeležba je bila zadovoljiva. Na koncu leta so priredili učencem drugega letnika poslovilni večer.
V	bodoče se bodo morali še tesneje povezati s tovarniškim komitejem, da bodo tako dosegali večje uspehe pri delu.
AKTIV VALJARNA II
Ta aktiv sestavljajo mladinci iz valjarne II, prevleke valjev, mehanične delavnice lil in kontrolnega laboratorija. Šteje 25 članov. V svoji mandatni dobi je imel dva sestanka, na katerih so se menili o proizvodnih problemih. V bodoče bo treba temu aktivu izbrati boljše vodstvo.
AKTIV PNEVMATIKARNE I
Aktiv sestavljajo mladinci iz pnevmatikarne I, tehničnih izdelkov, mehanične I in premazoval-nice. Šteje 25 članov. V minulem obdobju so si prizadevali, da bi na svojih delovnih mestih zvišali produktivnost, zboljšali kvaliteto in organizacijo dela, pri čemer jim ie nudil veliko pomoč tovarniški komite. V naprej si bo moral aktiv s pomočjo TK izdelati pestrejši program.
AKTIV VALJARNA I
Sestavljajo ga mladinci iz sti-skarne, valjarne I, skladišča in splošne službe, šteje 30 članov. Aktiv je imel dva sestanka, na katerih so obravnavali problematiko dela v ekonomskih enotah.
AKTIV PNEVMATIKARNA II
V	njegovem sestavu so mladinci iz pnevmatikarne II, službe za organizacijo proizvodnje in elektro-delavnice II. Šteje 30 članov. Pri delu tega aktiva je treba predvsem omeniti akcijo za izrezovanje moped in žičnih jeder. Namreč tega osnovnega sestavnega dela moped plaščev je zmanjkalo in proizvodnja ni mogla iti naprej.
Povzetek Iz referata
Konferenca organizacije ZMS bo v času, ko se nahaja naš kolektiv v pomembnih družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah in posameznih spremembah, ki so bistvenega značaja za nas v nadaljnjem razvoju. Prehod v novo reformo narekuje vrsto pomembnih vprašanj. Te mora organizacija Zveze mladine pravočasno spoznavati,	se
vključiti v reformo in aktivno delovati v danih pogojih kot enakopraven subjektiven faktor socialistične družbe. Očividci smo velikim spremembam in pomembnim dogodkom na eni strani ter na drugi strani nosilci aktualnih nalog nadaljnjega razvoja	in
upravljanja.
Vsakodnevne spremembe	in
stopnja razvoja, ki jih prinaša dinamika hitrega razvoja, postavljajo zahteve, da se mora človek kot subjektivni faktor, vsestransko vključevati v pospeševanje razvoja in odpravljanja razširjajočih se negativnih pojavov. Silnice, ki stremijo k temu, je treba enkrat za vselej odpraviti in vzpostaviti take odnose, da bo sleherni prispeval k dosegu enotnega cilja, ki ga narekuje	per-
spektivni razvoj našega kolektiva. V tem se kaže dolžnost druž-beno-političnih elementov, da skupaj z vsemi proizvajalci proučujejo dosedanjo prakso, vzporedno s tem pa tudi perspektivni razvoj in na podlagi tega poiščejo ustreznejše rešitve. To pa se v prvi vrsti kaže pri odpravljanju vseh pomanjkljivosti, ki se sedaj pojavljajo. Na drugi strani pa moramo zagotoviti pogoje za dosego zadanega cilja, saj le tako lahko zmanjšamo razdalje med političnimi načeli ter dejansko prakso za delovno povezovanje in delovanjem teoretične misli.
Iz tega sledi, da naša organizacija Zveze mladine ne sme biti ob strani, temveč se mora aktivno in vsestransko vključiti v razpravo ter pravočasno in na prvem mestu dajati predloge, pripombe, torej moramo opozoriti na vsa vprašanja, za katera smo prepričani, da niso najbolje urejena. In taka so povsod, na vsakem mestu in v vsakem okolju.
Namen konference je, da samokritično ocenimo dosedanje delo, postavimo konkretna stališča mladih v proizvodnji in režiji in se na podlagi tega pogovorimo o nadaljnjem razvoju, ki mu moramo postaviti pravilno smer.
Današnji dosežki v našem razvoju, program in statut Zveze komunistov, nova reforma, so predvsem idejna osnova in vzpodbuda nas mladih, da bomo v poglavitnih vprašanjih nosilec mi, tradicije naprednega mladinskega gibanja.
Vzgojno-politična in idejna vloga Zveze mladine je povezana z oblikovanjem nadaljnjih odnosov v sami organizaciji, kar pomeni, da je treba izoblikovati konkretna in odločna stališča mladinske orgnizacije, da bo v vseh pogojih med mladimi in tudi v družbi zavzemala jasna, konkretna stališča ter usmerjala ter aktivirala mladino za aktivno reševanje problemov. Uresničitev te naloge zahteva trdno, enotno povezavo in delovanje vseh družbenih organizacij, kar je pri nas v tej mandatni dobi uresničitev že danih ugotovitev. Še posebno pa je pomembno sodelovanje z organizacijo Zveze komunistov kot vodjem idej socialističnih sil, saj je njih delo z mladino ena iz-
med najvažnejših nalog tudi v programu posebej podčrtana.
V tem obdobju se je zaradi pravočasne borbe Zveze komunistov proti nepravilnostim v današnjem razvoju — razvoju reforme — še bolj povečal njen vpliv na mlade ljudi, kar je moralno in politično najmočneje vplivalo na njihovo socialistično vzgojo. Odnos Zveze komunistov do mladine je jasen, o tem ne govorijo samo stališča in ocene vodstva, niti program in ustava, o tem najbolj pričata sama družbena praksa in dejstvo, da je široko vključevanje mladine v vse družbene zadeve rezultat politike Zveze komunistov do mladine.
Organizacija Zveze mladine je tudi kolektivni član sindikata — kot najbolj množične politične organizacije vseh članov kolektiva. Zato je nujno, da drug ob drugem stalno skupaj nastopamo. Pri vsakodnevnem delu si moramo zagotoviti še trdnejšo podporo te množične organizacije, saj je to potrebno, da bi se povečal vpliv vseh zavestnih socialističnih sil na mladino. To pomeni, da mora biti mladina kot košček družbe tisti objekt, ki bo odigral vlogo pospeševalca vseh družbe-no-ekonomskih akcij, ki so potrebne za ustvaritev in realizacijo ustavne misli. Med njimi je bila tudi razprava o akcijskem programu ekonomskih ukrepov ob vključevanju podjetja v nove pogoje gospodarjenja, kjer je komite zavzel določena stališča in se zavzel za realizacijo.
Naloga organizacije Zveze mlajev naj bi bila predvsem v tem,
strojev, sta vsekakor tehnološka in delovna disciplina. V tem primeru se postavlja vprašanje, kakšen je odnos do dela ter pomoč strokovnih sodelavcev znotraj ekonomskih enot. V ta namen je potrebno čimprej uvesti v vseh enotah tako organizacijo dela in take odnose, da bo mogoče sproti odpravljati napake, ne da bi šele na koncu ugotavljali in analizirali, zakaj takšen procent odpadka in škarta.
Iz vsega tega sledi, da je treba čim prej analizirati vse predvidene ukrepe in istočasno zagotoviti pogoje za uspešen perspektivni razvoj, saj ima razvoj gumarske industrije jasno perspektivo.
Poiskati moramo ustreznejši način dela, organizacijo proizvodnje bo treba preusmeriti na čim racionalnejše izkoriščanje strojev, saj v pogojih nove reforme niso izkoriščene kapacitete ob prostih sobotah in nedeljah, ki se kažejo kot nerentabilne.
Na področju delitve dela v gumarski industriji je potrebno ustvariti take pogoje, da bomo s skupnimi močmi v celoti zadovoljili potrebe trga. Stremeti bo treba za tem, da se v večjih tovarnah gume program dela uskladi tako, da se lahko medsebojno izpopolnjujemo, pomagamo — saj imamo vsi isti cilj — cilj čim-boljše gospodariti, danes, ko je reforma v polnem teku.
4. Pomembno nalogo morajo mladi odigrati v našem samoupravljanju, saj bo od njihove aktivnosti marsikaj odvisno ustrezno reševanje naših in njihovih problemov
Klub mladih
da subjektivnih vzrokov ne bi bilo, da bi se sčasoma ves akcijski program ekonomskih ukrepov (Nadaljevanje s 1. strani) ob vključevanju podjetja v nove
pogoje gospodarjenja, ki je pred- vajalcev bi v njem vsekakor obu-viden, v celoti realiziral. Vedno ^ili čut, da je dolžan tej delovni se postavlja še vprašanje disci- organizaciji za skrb povrniti kar pline. O njej je bilo mnogo raz- naiveč na svojem delovnem me-prav in ugotavljamo, da so zaradi f*u i” verjemite, da uspeh ne bi tega še precejšnje kapacitete ne- izostal.
izkoriščene. Izkoristiti jih bo Da bi Klub mladih proizvajalcev treba — saj tako narekuje nova vse te naloge čim bolj popolno reforma — in s tem vzpostaviti reševal in si zagotovil uspehe tudi disciplino posameznikov. Naša j111 drugih področjih, pa je nujno akcija za povečanje produktivno- izpolniti še eno vrzel. Tu mislim sti je lani dokaj dobro uspela in na vključevanje strokovnih delav-s tem dokazala, da so možnosti v aktiv kluba posebno še ti-za racionalno izkoriščanje stroj- stlh' kl s“ tesno lvezani * proizvodnega parka in tudi časa. Vendar "jo. Vsekakor bi z njihovo pomočjo klub veliko pridobil na
častit e v Dneva mladosti in 20-ob-letnice osvoboditve, v času od 20. 4. do 23. 5. 1965. Tekmovali so trgovska, kovinarska in gumarska šola, in to v šahu, streljanju, namiznem tenisu, odbojki in trojnem teku. V skupnem plasmaju je zmagala gumarska šola. Ob
Ta jedra pa uvažamo iz Zahodne Nemčije. Izrezanih je bilo preko 700 žičnih jeder in to iz odpadnih plaščev.
AKTIV STARA POŠTA
Ta aktiv sestavljajo mladinke iz finančnih in komercialnih služb. Šteje 15 članov. Delo tega aktiva
ni bilo preveč uspešno, zato bo moral tovarniški komite v bodoče razmisliti, kako bi uspešneje aktiviral te mladinke.
AKTIV TEHNIČNA HALA
Sestavljajo ga mladinci iz tehnične hale, službe kakovosti, in SVII. Šteje 45 članov. Bil je formiran šele pred tremi meseci, zato letos ni odigral tiste vloge, ki bi jo lahko. V bodoče bo ta aktiv jedro mladinske organizacije, saj je več, kakor polovica članov ekonomske enote mladincev. Zato predlagamo novemu komiteju, da v ta aktiv osredotoči vse svoje sile.	MIRKO POŽAR
se je zaradi nepravilnega postopanja nekaterih letos zelo izrodila, kar ni v prid gospodarjenju v današnjem času — v času reforme. V takih primerih bo treba biti bolj elastičen, kar velja predvsem za strokovne sodelavce v proizvodnji. Ustvariti je treba boljše odnose, upoštevati vse psihološke momente, dosledno zastopati napredna mišljenja. Če pogledam trenutno stanje in nerealizirane ukrepe akcijskega programa, se vprašam, ali lahko zagotovimo še večje povečanje
strokovni plati naj si bo to v obliki predavanj, debatnih ur ali pa na obravnavanjih pomembnih tehnoloških postopkov. Tu bi se morali zgledovati po sorodnih klubih v drugih gospodarskih organizacijah, kjer so njihovi vodje in vodje interesnih skupin predvsem strokovni delavci. Takemu klubu je že vnaprej zagotovljen uspeh, zato je nujno tudi pri nas preiti na vključevanje strokovnjakov v svojo sredino. Le tako bo lahko odbor Kluba mladih proizvajalcev strokovni vodja neke akcije, ki jo
produktivnosti in povečanje pro- sprovaja po svojih članih — ne-izvodnje na že obstoječih sodob- posrednih proizvajalcih, — v EE. nih napravah. Mišljenja sem, da poleg tega naj bi Klub mladih je uspešno opravljanje vseh jaz proizvajalcev tesno sodeloval s dela predvsem odvisno od same sekcijo Ljudske tehnike v tovarni, organizacije dela in proizvodnje saj sta njuni področji zelo sorod-v prvi vrsti znotraj ekonomskih ni in vezani ena na drugo. V takš-enot. V prvi vrsti je treba žago- ni sestavi in sodelovanjem s služ-toviti pogoje, ki se odražajo v bami in ekonomskimi enotami sem pravočasni preskrbi s surovinami prepričan, da bi klub mladih pro-in šele potem zahtevati od člove- izvajalcev opravičil svoj obstoj in ka, da dosega planirane naloge, veliko pripomogel k večji produk-Naslednji faktor, ki precej vpliva tivnosti ne le zaradi reforme, pač na slabo kvaliteto in neracional- pa za dvig življenjskega stan-
no izkoriščanje delovnega časa uzdarda.
Jugovič Roman