IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. 10-11
OKTOBER-NOVKMBER
LETO XVI
Ljubljana, 14. oktobra 1917.
Prosvetni zvezi
v Ljubljani.
Od letošnjih prosvetnih taborov, ki so se vršili v ljubljanski škofiji, sem dobil ganljive zagotovitve vdanosti in zvestobe katoliški Cerkvi in njenim naukom. Na vseh taborih so bile te vdanostne brzojavke sprejete z velikim navdušenjem. Moram reči, da so me ti izrazi otroške vdanosti katoliški Cerkvi zelo razveselili tem bolj. ko fcpažiim, tla se tudi med nami skuša zasejati strupeno seme brezbožnega komunizma, ki slovenskega naroda ne bi mogel ohraniti, še manj pa osrečiti.
Geslo, pod katerim so se vršili letošnji prosvetni tabori: katoliška vera, slovenstvo in jugoslovanstvo, je edino pravo in v tej smeri naj gre vsa vzgoja in izobrazba ljudstva, ki jo goji Prosvetna zveza.
Ne morem vsakemu društvu in okrožju, ki so poslala svoje izjave, posebej izreči zahvalo, zato storim to s tem matici vseh prosvetnih društev ter samo želim, da bi naša prosveta na dosedanji poti vztrajala. Naj božji blagoslov spremlja delo Zveze in vseh društev.
f Gregori j Rožinan,
škof.
Belgrad, 8. oktobra 19)7.
Gospod predsednik!
Po najvišjem nalogu mi je čast sporočiti Vam zahvalo za tople želje in izraze vdanosti, katere ste blagovolili nasloviti Nj. Vel. kralju. Nj. Vis. knezu namestniku, Nj. kr. Vis. kraljeviču Andreju in kraljevskemu domu ob priliki občnega zbora Prosvetne zveze v Ljubljani.
Minister dvora.

XXVIII. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani
7. oktobra 1937
Navzočih je bilo 140 delegatov, ki so zastopali 106 prosvetnih društev. Ob 9 dopoldne poda predsednik Prosvetne zveze dr. F. Lukman besedo predavatelju ravnatelju g'. Fr. Gabrovšku. ki jo predaval o socialni in kulturni strani naše vasi. V svojem predavanju je orisal, kako vpliva narava na kmetovo življenje, na n jegov značaj in njegovo miselnost. Življenje v vasi je povezano s skupnostjo pri delu, v žalosti in vesolju, lesno pa je povezano tudi s cerkvijo, ki je vplivala na njegov značaj. Vsi ti momenti tvorijo kmetsko kulturo toliko časa, dokler ni vdrl v to obeležje individualizem. ki je raz-drl skupnost in občestvo. Za indivirlu-alizmom je prišel racionalizem, za temi pa moderna tehnika in civilizacija. Vse to je kvarno vplivalo na kmetovo kulturo, zato pa je naloga prosvetnih društev, da zopet dvigne kmečki stan, da temu stanu kmetsko kulturno obeležje, mu vlije enotno miselnost in zajezi val, ki prihaja iz mesta na dežido. Prav v sedanjem času pa mora vliti skupnosti duha, ubrati mora zlato pot med komunizmom in individualizmom. Vcepiti je treba zopet samozavest našemu kmetu, ljubezen do zemlje, da stalno vidi to, kar je domače.
Predsednik obljubi, da bodo smernice tega predavanja služile za delo v centrali in zveznem svetu.
Kot drugi predavatelj je nastopil g. dr. Ivo Pire ter predaval o sanaciji naše vasi. Ker živi devet desetin Slovencev izven mest na vasi. je nujno potrebno organizatorično delo za zdravstveno vzgojo podeželja. Tudi to delo spada v področje najmočnejše prosvetne organizacije Prosvetne zveze. I o delo naj bi predvsem slonelo na ramah fantov in mož v društvu. To di lo bo tudi pridobilo ugled društvu, ki bo na ta način postalo soodločujoč faktor 11:1 v., i in tudi deležen podpor
javnih oblasti. Zdravstvene ure, ki naj se vršijo mesečno, naj združijo vse dobro misleče člane, ki naj to. kar slišijo. tudi v resnici izpeljejo. Na ta način ha prišlo tudi tekmovanje med-i članstvo samo. I udi ustanovitelj naše prosvetne centrale dr. Krek je imel pred seboj cilj. kolikor mogoče razširiti med ljudstvo smisel za zdravje.
(.. predsednik se zahvali predavatelju za predavanje in za vse priprave, ki jih vodi za to delo.
Pri debati se je oglasil inšpektor gospod Dolenec. ki je pozdravil zbor namesto zadržanega g. bana, ki je s svojim delovanjem pokazal, kako je zrasel s svojim narodom. Njegova udeležba na letošnjih prosvetnih taborih nam priča o njegovi naklonjenosti nasproti Prosvetni zvezi.
Nato poda nekaj pripomb k obema predavanjema, nekaj misli, zlasti podčrta. naj bi vsako društvo ozir. odbor skušal dognati, kakšni so njegovi člani in kako žive. I reba je dobiti diagnozo bolnika, preden mu dajemo zdravila. Šele potem, ko bomo poznali natanko značaj ljudstva, mu bomo mogli pomagati. C'e ni uspehov, je treba vzrok iskati predvsem pri odboru samem. Zato naj odbori v bodoče tudi v tem vprašanju razmotrivajo in kadar se bo Prosvetna zveza obrnila do njih z vprašanji, da ji bodo to tudi sporočili.
Kot tretji predavatelj nastopi ravnatelj g. dr. Karel Capuder, ki razpravlja o obvezni telesni vzgoji mladine. Predavatelj poda pregled vseh določb, ki se tičejo tega vprašanja, nakar resumira zaključke:
1.	Obvezna telesna vzgoja je nujna zahteva časa in se ji mi ne smemo izogibati. ako nočemo postati plen grabežljivih sosedov.
ker niso v skladu s posvetovanjem nedelje.
3.	Glavna naloga obvezne telesne vzgoje naj se pri nas poveri naši mladinski organizaciji Zl'T), ki naj jo vrši pod nadzorstvom strokovnih referentov, kolikor pa gre za moralno vzgojo, naj ima pri tem nadzorstvo tudi Cerkev.
4.	Organizacija vsega dela se more izvršiti od zgoraj navzdol, to je postavijo naj se pri vseli okrajnih glavarstvih referenti, ki uživajo zaupanje županov in ljudstva, in ti naj organizirajo obvezno telesno vzgojo na najprimernejši način.
[ 5. ZFO naj poskrbi, da n jeni odseki čimprej dobe pravico za izvajanje obvezne telesne vzgoje.
Nato je sledila obširna debata, katere konec je bil ta. da je občni zbor potrdil in sprejel predlagane smernike g. predavatelja.
Po desetminutnem odmoru je predsednik nadal jeval z občnim zborom in pozdravil navzoče delegate, posebno pa še zastopnika knczoškofi jskega or-dinariata kanonika g. dr. C>. Žerjava, zastopnika mestne občine, predsednika KA g. dr. Žitka. tajnika P ros v. zveze iz Maribora g. Camplina in predsednika starešinstva univ. prof. g. dr. N. Korošca. Predlaga vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. \ is. Inezu-namestniku, kateremu se zahvali tudi za obisk prosvetnega tabora v Kranju, protektorju princu Andreju, dalje častnemu predsedniku, ministru dr. Antonu Korošcu in ministru dr. M. Kreku.
Spoštovana gospoda!
Spomnimo se prvega petka v juliju, ko je iz tihega stiškega samostana prišel glas, da je prevzvišeni g. nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič izdahnil svojo dušo. Bolela nas je ta izguba. Če pa presodimo, kolikor je nam dano iz okolnosti, bomo priznali, da se to apostolsko življenje ni moglo lepše končati, in s pokojnim nadškofom dejali: »Bog je dober.« Po trdem delu in hudih borbah je pokojni dr. Jeglič v samoti molil in premišljeval, zmeraj
pripravljen na pot v večnost. Na praznik apostolsKih prvakov je še enkrat stopil pred tisoče mož in fantov iz vseli delov Slovenije in jim za sedanjost in prihodnost dal bojno geslo: Povsod Boga in Devico Marijo! Nato se je vrnil v svoj tihi dom in Bogu izročil svojo dušo.
Znane in preznane reči bi ponavljal, če bi pripovedoval, kako je pokojni vladika slovensko katoliško prosveto pospeševal, ko je vodil ljubljansko škofijo, kako je z budnim očesom in toplini srcem prosvetno delo spremljal, ko je bil vodstvo škofije izročil svojemu nasledniku, kako je do zadnjih dni z veseljem prihajal na prosvetne slavnosti, kako je častitljivi starček z mladeniškim srcem vžiga! pogum in navdušenje za sveto tlelo. Njegova oporoka, ki jo je v Celju izrekel, ne ostani mrtva beseda na spominskih podobah v naših domovih, marveč naj živi v naših srcih kot gonilna moč. Slovensko katoliško prosvetno delo, načelno in vztrajno, (la jaj slavo Jcgličevemu spominu!
Današnji občili zbor se vrši ob dvajsetletnici smrti dr. Janeza K v. Kreka. Njemu, ki je pred štiridesetimi leti ustanovil Slovensko krščansko-soeiai-i;o zvezo kot središče organiziranega izobraževalnega dela meti kmečkim in delavskim ljudstvom, bomo drevi posvetili spomin na grobu in akademijo, jutri pa zanj opravili sveto daritev.
Ob tej priložnosti se spomnimo tudi blažene smrti škofa Antona Martina Slomška pred pet in sedemdesetimi leti. Imena Slomšek. Krek in Jeglič, slehernemu pravemu Slovencu sveta, so program za naša prosvetna prizadevanj a.
Spoštovani zoborovalci!
Pred enajstimi meseci smo se sešli k 37. občnemu zboru Prosvetne zveze. Takrat smo sklenili ureditev prosvetnih okrožij z okrožnimi odbori, ki bodo živa vez med društvi in osrednjim odborom. Zadovoljno smerno reči, da je ustanovitev prosvetnih okrožij že rodila lepe sadove. Omenim zlasti dvoje. Prvič je osrednji odbor s sodelovanjem okrožnih odborov, ki so
trikrat poslali svoje zastopnike k skupnim posvetovanjem v Ljubljano, izdelal program in pripravil gradivo za prosvetno delo v jesenski in zimski sezoni 1937/38. Drugič so okrožni sveti s sodelovanjem osrednjega odbora pripravili in organizirali okrožne prosvetne tabore. I i tabori so bili krepka afirmacija, da smo na božjem svetu in da hočemo kot katoličani in Slovenci po svojem prepričanju in z vsemi močmi delati za blagor naroda in jugoslovanske državne skupnosti. Povejmo tu na občnem zboru, da smo hvaležni Njunima \ isokostima knezu-namestni-ku in soprogi, da sta obiskala tabor v Kranju in dala priznanje našemu delu, ki ga mnogi hočejo še zmeraj preži-
rati ali skušajo celo farizejsko sumničili. Povejmo tudi, da smo hvaležni gospodoma slovenskima ministroma in gospodu banu, ki so s svojo navzočnostjo na premnogih taborih poudarili važnost našega dela. Zahvalimo se tudi organizatorjem taborov in govornikom na taborih, l.epo uspeli tabori nam morajo bili pogon, da prosvetno delo čim bol j poglobimo. Naloga prihodnjega odbora Prosvetne zveze bo, da v prihodnjih zimskih mesecih skupaj z okrožnimi odbori izdela okvirni delovni načrt za nekaj let naprej. V tem načrtu mora poleg prosvetnega dela s predavanji in igrami dobiti svoje mesto tudi skrb za domove in za knjižnice.
Poročilo odbora
ko podaja Prosvetna zveza račun svojega dela v preteklem letu. lahko z mirno vestjo pokaže na tako lepe uspehe, kakršnih gotovo v svojem štiridesetletnem obstoju ni doživela. Zadnje leto je pač pokazalo, da se odbor, ožji in daljni sodelavci zavedajo velikega časa. v katerem živimo. Pred nami so važne odločitve in naloga Prosvetne zveze je, da pripravlja svoje članstvo na to odločitev. Zimska doba je bila nekaka visoka šola, v kateri se je zlasti naša mladina seznanjala z najbolj perečimi vprašanji današnjega časa. to je boj za slovenstvo, boj proti
komunizmu. I reba je bilo načelne jasnosti pri marsikaterem perečem vprašanj u.
Odbor je sestavil načrt zimskega dela. I a načrt je bil nujno potreben za smotrno in uspešno pripravo tega, kar je sledilo. Najbolj važno nalogo je odbor izpeljal s tem. da je ustanovil l~ dekanijskih prosvetnih odborov. Z zastopniki slednjih je imel tri zborovanja ali zvezne svete, na katerih se je obravnavala tvarina, ki pride na vrsto v bodoči zimski sezoni, in na katerih se je napravil tudi načrt prosvetnih taborov.
Delo glavnega odbora
Glavni odbor je imel 39 sej, gospodarski odsek 2 seji, zvezni svet je pa zboroval trikrat. Poživil je 51 prosvetnih društev, na novo pa je bilo ustanovljenih osem. Na lanskem občnem zboru dano nalogo za obrambo slovenstva je rešil na ta način, da je na svojih sejah in na zveznem svetu zbral aktualno tvarino za bodoče delo. O slovenstvu se je govorilo na 160 društvenih predavanjih s slikami in na 21 taborih pred 120.000 osebami. Prav tako je sistematično organiziral boj proti komunizmu, saj je bilo 121 velikih javnih predavanj v zimski sezoni, ki
so bila opremljena s slikami iz tega področja. I udi na vseli taborih je bilo govorjeno o tem perečem vprašanju. O isti tvarini pa se je razpravljalo še na tečajih in na sestankih, tako fantovskih kakor dekliških. \ obrambo slovenstva smo izdali posebno brošuro, ki jo je spisal podpredsednik dr. Ivo Česnik. Za študij socialnih vprašanj so se ustanovili posebni socialni krožki po društvih. Lepe uspehe pa more Zveza zaznamovati tudi pri stanovski kmetski vzgoji. Organizirala in financirala je 20 kmetijsko gospodarskih tečajev in to večinoma vsaj 6dnevnih.
Dva taka tečaja sta pa trajala po 18 dni. Povprečna udeležba je znašala 80 oseb. Kmečki ljudje so z veliko pazljivostjo poslušali strokovna predavanja in na koncu z zanimanjem posegali v razgovor. Kot predavatelji so nastopali banovinski kmetijski strokovnjaki. S tem delom se je dvignila stanovska in strokovna izobrazba našega kmeta, kar je brez dvoma pripomoglo do boljših dni. Ponovno je pozvala društva, naj bo njihovo prosvetno delo usmerjeno v kmetski smeri. Določilo se je dalje področje Kmctske zveze in prosvetnih društev.
Lepi uspehi so se pokazali tudi na higienskih razstavah in v tečajih, lakih je bilo v pretekli sezoni 8, vsak lečaj je trajal po 7 dni. skupno se je udeležilo predavanj, in razstav nad 28 tisoč oseb. \ Ljubljani so se vršili prosvetni tečaji za gojence Zadružne šole in za brezposelne učiteljske abi-turiente(inj e).
Odbor jo sprejel v svoje področje tudi higiensko vzgojo in skrb za zdravje, to je popolnoma novo področje našega udejstvovanja. \ ta namen je ustanovil v vsakem društvu zdravstveni odsek, ali pa določil vsaj enega odbornika, ki skrbi za zdravstveno vzgojo. V vsakem dekanijskem odboru je zdravnik kot zdravstveni referent za dotično okrožje. \ glavnem odboru pa vodi to akcijo direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire. Tudi ta panoga zahteva nujnega in resnega dela v društvih.
V neštetih primerih je Zveza posredovala pri raznih oblasteh. V tem oziru zaznamuje lep uspeh, ker se ji je posrečilo, da je dosegla taksno prostost
za društvene prireditve. Minister g. dr. Miha Krek je s tem rešil tisoče in tisoče za naše prosvetne organizacije. Ko se je pojavila druga teževa, to je izvajanje avtorskega zakona na nov način, je Zveza takoj vložila na pristojna mesta prošnjo, da se ta način nikakor ne sme uzakoniti.
Prosvetni večeri, katere je Zveza organizirala v Ljubljani so imeli lepe uspehe. Na programu jo bilo 22 predavanj, katerih se je udeležilo skoro 4.000 oseb.
Zveza je ustanovila poseben odbor, ki je organiziral veličastni pogreb pokrovitelja nadškofa dr. Jegliča. Šestdeset zastav prosvetnih društev s 300 delegati je spremilo zaslužnega voditelja iii zagovornika naše prosvetne organizacije k zadnjemu počitku. Tako veličastnega pogreba Ljubljana še ni doživela.
Odbor pa ni skrbel samo za društva. ki delujejo pod vodstvom ljubljanske Prosvetne zveze, temveč je posvečal vso skrb tistim Slovencem, ki žive izven naše domovine. Osnoval je več društev po raznih mestih Jugoslavije, kjer bivajo Slovenci, in priskočil na pomoč s knjižnim darom. Vsega skupaj je poslal osem velikih zabojev knjig. V tesnih stikih je z našo izseljensko organizacijo v Evropi, v Severni in Južni Ameriki. Prijateljske stike ima tudi s sličnimi institucijami v državi in izven nje. Osnovala se je Mednarodna katoliška organizacija za potovanja, oživeli so stiki z Mednarodnim katoliškim institutom za katoliški film v Belgiji in z Mednarodno katoliško unijo za radiofonijo.
Delo dekanijskih odborov
Že prvi uspehi teh odborov so pokazali. kako nujna je bila poživitev vmesnega organa, ki naj posreduje med društvi iu centralo ter tvori nekako zvezo dežele z mestom. V bratski vzajemnosti se prosvetno delo na ta način izpopolnjuje, napake se pa odpravljajo. Na sedežih dekanijskih odborov so se osnovali predavalni krožki tistih oseb, ki so pripravljene
in tudi zmožne predavati po društvih v svojem okraju. Hvalevredno je, da se je oglasilo zadostno število vnetih prosvetnih delavcev iz vrst duhovnikov, učiteljev, zdravnikov, odvetnikov iu akademikov. Dekanijski odbori vodijo tudi nadzorstvo nad prireditvami v svojem okolišu, opozarjajo na srebrne in zlate jubileje, na spominske dneve znamenitih mož, pri-
rejajo dekanijski' tečaje in dekanijske prosvetne tabore. I retja naloga dekanijskih odborov pa je skrb /\ društvene knjižnice. Kljub gospodarski stiski so društva našla potrebna sredstva, da so svoje knjižnice izpo-
polnile. Dekanijski odbori i/vršujejo tudi letno revizijo svojih društev, razsojajo prepire v društvih, pospešujejo mir in slogo. Dekanijski odbori se dobi o zavedajo, da razprtije v društvih najbolj ovirajo prosvetno delo.
Zvezni sveti
Prvi zvezni svet se je sestal 7. januarja. Udeležili so se ga zastopniki 17 dekanij in glavni odbor. Razpravljal je o narodno obrambnem delu v prosvetnih društvih. \ izčrpnem referatu je podpredsednik dr. Ivo Čes-nik dal lepe nasvete, kako naj vršo prosvetna društva obrambo slovenstva. Resolucije so bile z navdušenjem sprejete in se glase:
Društva morajo zatirati narodno ina-lodušnost in brezbrižnost, gojiti pa morajo skrb za vzgojo in obrambo slovenstva. \ ta namen naj: I. zatirajo narodno malodušnost in brezbrižnost, goje pa narodno zavednost, narodni ponos in enotnost slovenstva: 2. vzbujajo smisel za naše narodno obrambne probleme, našo diasporo, izseljensko in narodno manjšinsko vprašanje: te probleme proučujejo in tudi praktično upoštevajo in se ravnajo po navodilih brošure Prosvetne zveze Naši narodno obrambni problemi : 5. bude zanimanje za lepoto slovenske zemlje, za značaj prebivalstva, skrbe za ohranitev narodnih šeg in običajev, pregovorov, pesmi, pravljic, noš itd. in to po geslu: Spoznavaj samega sebe : seznanjajo l judstvo z narodno, literarno, umetnostno, politično in gospodarsko zgodovino slovenstva in z njegovimi predstavniki in oblikovalci: 5. skrbe za oblikovanje in vežbanje slovenščine pri svojih predstavah in prireditvah ter pazijo, da se za slovenščino upošteva načelo enakopravnosti.
Na istem zveznem svetu se je razpravljalo o socialnem delu v prosvetnih društvih. Referat o tem je podal g. Rudolf Smersu. Poudaril je zlasti, kako je treba pozitivno ustvarjati, da pridemo do novega družabnega reda v smislu okrožnic sv. Očeta. Od besede je treba preiti k dejanju; iz društvenih dvoran je treba iti v delavnice in
tovarne, članstvo je treba na to borbo pripraviti. Zato sta bila sprejeta njegova predloga:
1.	da naj se povsod razlagajo krščanska socialna načela na podlagi Quadragesinio anno:
2.	da se osnujejo socialni krožki zlasti v tistih prosvetnih društvih, katerih člani so tudi delavci.
Iretji referat: kako naj društva vzbujajo kmetsko stanovsko zavest, je
podal g. Ludovik Puš. Kmetski stan je tisti stan, na katerem slonijo vsi drugi stanovi. I reba je preprečiti beg z rodne grude v mesta, treba je mladino poučiti, da vzljubi svojo zeml jo. Društva naj vse prosvetno delo na kmetih usmerjajo v ljubezni do domače grude. Dv igajo naj tisti' zaklade, ki so zrasli na domači zemlji, hranijo naj stare navade, običaje in vse. kar korenini v kmetskem Čustvovanju. \ ta namen je predlagal, da naj bo bodoče prosvetno delo v društvih, katerega člani so večinoma kmetje, usmerjeno v kmetijskem pravcu. \ se delo naj bo posvečeno katoliški in slovenski zavesti. Določi naj se področje prosvetnega društva in kmetske zveze.
O zdravstveni vzgoji in organizaciji zdravstvenega dela je poročal dr. Ivo Pire. Ugotovil je, da delo za zboljšanje ljudskega zdravja in za dviganje zdravstvene vzgoje ne napreduje v skladu s potrebami ljudstva in zahtevami časa. I gotov i I je dalje, da ljudsko zdravje propada zaradi pomanjkljive zdravstvene zaščite. Zato je Zveza sprejela v svoje področje tudi to panogo kulturnega udejstvovanja.
Organizaciji kot taki je bil posvečen referat ravnatelja V. Zora. Poglavitna misel tega referata je bila: prijateljsko sodelovanje vseh društvenih
ciniteljev, odsekov in krožkov ter enoten načrt prosvetnega dela v društvih.
Drugi zvezni svet je zboroval dne 3.marca. Pečal se je predvsem z reso-ucijami I. zveznega sveta in z n jihovo realizacijo. Z narodno obrambnega področja je določil tvarino, ki je obvezna, da jo predela vsako prosvetno društvo v bodoči jesensko-zimski sezoni. I a zvezni svet je spre jel tudi smernice za predavatelje, ki nastopajo pred našim kmetom. Snov teb predavanj naj se nanaša na kmečke razmere in na zdrave osnove kmečke miselnosti. kmetska vzgoja mora celili rane, ki se kažejo na kmetskeni ljud-
stvu. pobijati je treba grde razvade in širiti smisel medsebojne pomoči. I udi igre, ki se igrajo na naših odrih, naj vzgajajo našega kmeta. Prednost naj ima povsod pristno domače pet je, šil i naj se stanovska vzajemnost in pravilno pojmovanje zadružništva; knjižnice naj se izpopolnjujejo s takimi posestmi in knjigami takih pisateljev, ki obravnavajo snov, vzeto iz kmečkega življenja, kmetska zveza se bo omejila pri svojem delovanju le na stanovsko izobrazbo kmečkih ljudi, prosvetna društva naj pa širijo splošno izobrazbo podeželja v narodnem, socialnem in verskem smislu.
Tabori
Tretji zvezni svet je organiziral iu pripravil 16 veličastnih prosvetnih taborov. \ vsaki dekaniji se je vršil letošnje poletje tabor, kjer se je zbralo na tisoče in tisoče organizirane mladine, pa tudi na tisoče mož in žena je prisostvovalo tem praznikom, kakor neviden val je vzvalovila v poletnem klasju Slovenija s tabori. Zunanji svet ni vedel, odkod pobuda, odkod dobro premišljen načrt in odkod zbrana določena tvarina za govore. Danes lahko rečemo, da so bili tabori plod zveznega sveta. Tabori so bili potrebni, da so se naše vrste razgibale, da smo pokazali, da so krivični udarci vzgojili nove vrste bojevite mladine. I reba je bilo pokazati, da se je narod kakor en mož dvignil in oprijel slovenske prosvete in tudi dokazal, da je iz ponižan ja izšla naša prosvetna organizacija močnejša in borbenejša kot je bila prej. Od lepe prireditve v Litiji je dosegla brez dvoma višek prireditev v kran ju dne 11. julija. Gorenjski prosvetni tabor je namreč počastil s svojim obiskom Nj. kr. \ is. knez Pavle s kne-ginjo Olgo. Veličasten sprevod po mestu je pričal o mladini in sveži moči, ki veje iz vrst naših prosveta rjev. Z navzočnostjo najvišje osebe v državi je Prosvetna zveza in z njo vsa društva dobila zadoščenje in priznanje z najvišjega mesta. Bil je to mogočen kres, ki je užgal 20.000 navzočih pro-
sveturjev iu prijateljev v ljubezni do slovenske zemlje in naroda. Bil je to kres. ki je pokazal pot skozi socialne zmede sedanjega časa. Preveč bi bilo naštevati posamezne tabore, katerih so se udeležili naši ministri, naš ban, naš škof in voditelj naroda in nad 100.000 našega ljudstva. Dejstvo pa je, da tvorijo ti tabori razdobje med preteklostjo in bodočnostjo, da so raz-orali ti tabori slovensko zemljo in vsa-dili seme, ki bo prej ali slej pognalo in rodilo vidne uspehe. Potegnjena je bila črta med tistimi, ki čutijo z domačo grudo in se pripoznajo še za sinove in hčere slovenskega naroda, ki se pripoznajo za poslušne otroke katoliške Cerkve in ki dobro vedo, da za naš narod ni sonca, ni prostora na zemeljski obli zunaj močne jugoslovanske države. Dekanijski odbori, na katerih ramah je bilo delo in organizacija taborov, so prestali težko preizkušnjo lahko rečemo prav dobro. So bile še tu in tam napake, iz napak se pa učimo in zato smo prepričani, da bodo prireditve v bodočem letu še lepše.
Razstave.
Prosvetno društvo v Tržiču in kranjsko okrožje je priredilo uspele razstave ob priliki taborov. Razstava je ogledalo prosvetnega dela in zato nad vse koristna.
Smernice za bodoče delo
Tretji zvezni svet je zboroval dne 2. junija 1937 in sprejel na podlagi referatov in resolucij naslednji program, katerega morajo vsa prosvetna društva v bodoči jesenski sezoni obdelati :
Iz področja slovenstva sledeča predavanja:
1.	Dokazi slovenske samobitnosti, zgodovinski, jezikovni in etnološki.
2.	Slovensko ozemlje in njene pridobitne sile.
3.	Pomen slovenskega naroda za Jugoslavijo.
Iz socialnega področja:
1.	korporacijski sistem na podlagi Quadragesimo anno.
2.	Rešitev sodobnega soc. vprašanja v smislu okrožnice sv. Očeta.
3.	Delavska družina.
Zdravstvo:
1.	Zdrav dom.
2.	I reznost med našo mladino.
kmetski stan:
1.	kmetska družina v sedanjosti.
2.	kako ohranimo umetnostne spomenike in običaje na kmetih.
I o so obvezna predavanja za vsa društva. Ni pa zadosti, da se člani seznanijo samo s to tvarino. ampak je nujno potrebno, da si vtisnejo vse to trajno v spomin. Predavanja bodo izhajala tiskana.
Prosvetni večeri — 1937/38 v Ljubljani.
1937.
1.	7. oktobra: Dr. Vinko Brumen: Janez Ev. krek in njegova skrb za ljudsko prosveto.
2.	15. oktobra: Dr. Alojzij* kuhar: Naša koroška bol.
5. 22. oktobra: Msgr. Viktor Steska: Umetniška družina Šubic.
4.	29. oktobra: Dr. Vinko Šarabon: Ob 25letnici balkanske vojne.
5.	5. novembra: Ravn. \ inko Zor: Na svetovno razstavo v Pariz.
(). 12. novembra: Prof. Filip l erčelj: Iz zgodovine prosvetnega dela na Goriškem.
7.	19. novembra: Prof. Janko Mlakar: \ Lurd in na Pireneje.
8.	26. novembra: Direktor dr. Anton Breznik: Borba za ohranitev slovenščini" kot književnega jezika.
9.	5. decembra: Dr. Anton Brecelj: Naše zdravje.
10.	10. decembra: Prof. Janko Mlakar: \ deželi polnočnega sonca.
11.	I", decembra: l niv. prof. dr. An- ■ d rej Snoj: Božič v Betlehemu.
1938.
12.	7. januarja: Predsednik mestne občine dr. Juro Acllešič: Pereče vprašanje ljubljanskega mesta.
13.	14. januarja: Prof. Silvo kra-njee: \ Bolgarijo.
14.	21. januarja: Dr. Ivan Ahčin: Sadovi boljševizma.
15.	28. januarja: Msgr. \ i klor Steska: Slovenska šegavost v besedi in sliki.
15. 4. februarja: l niv. prof. dr. Janez Fabjan: Na svetovnem kongresu v Poznanju.
17. II. februarja: Urednik Franc lerseglav: Svetovni vpliv židovstva.
IS. 18. februarja: Kristina Hafner: Med Bretonci.
19.	25. februarja: Minister dr. Franc kulovec: I rpljenje naših mož in fantov med svetovno vojno.
20.	4. marca: Prof. dr. Valter Bohi-nec: Žit niče sveta in njihova vloga v svet. gospodarstvu.
21.	II. marca: Prof. dr. Vilko Faj-diga: katoliško živl jenje na I Udarniškem.
22.	18. marca: Ravn. dr. Josip Mal: Po starih sledovih naše narodne samobitnosti.
Tečaji.
Predvidoma se bodo vršili v bodoči zimski sezoni sledeči tečaji:
I. lehnični tečaj za voditeljice dekliških krožkov l~. oktobra.
. 2. Organizatorični tečaj v dveh oddelkih za voditeljice dekl. krožkov, konec oktobra.
3.	Tehnični tečaj za fantovske odseke.
4.	Organizatorični tečaj za fantovske odseke.
5.	Maskerski tečaj.
6.	Režiserski tečaj za režiserje Ljudskih odrov.
7.	Tečaj za knjižničarje.
8.	Socialni tečaj za voditelje socialnih in delavskih krožkov.
9.	Prosvetno organizatorični tečaj za voditelje prosvetnih društev.
Prireditve.
Ker praznuje Prosvetna zveza v letu 1958. svojo št i ridcsct letnico in naša mladinska organizacija svojo tride-
setletnico. se je sklenilo, da bo prihodnje leto skupna zvezna prireditev v Ljubljani in sicer od 26. do 29. junija. I a prireditev bo združena z mednarodnimi tekmami katoliških gimnastov, z velikim javnim nastopom na Stadionu. zborovanji, manifestacijami in s sprevodom. Glavni dan bo 29. junij. Ob istem času namerava tudi Prosvetna zveza prirediti prosvetno razstavo, ki naj l>i bila nekaka revija prosvetnega dela med nami. \ sa društva se naprošajo, da priredijo po svojih močeh Krekovo proslavo in komemora-cijo za nadškofom dr. Jegličem. Prva naj izzveni v socialnih smernicah, druga pa naj bo pobuda za narodno delo. Ob živem zgledu teh dveh ognjev naj se obnovi in poživi prosvetno delo v bodoči sezoni.
Delo v odsekih
Zvezo fantovskih odsekov.
(Poročilo nu občnem zboru Prosv. zveze 7. oktobra 1957.)
Od lanskega občnega zbora Prosv. zveze je morala Z. f. o. izvršiti nalogo, kiji jo je dal Zvezni svet, da predloži nova pravila in preskrbi za organizacijo nov kroj. Nova pravila so morala biti v skladu z ustavo in društvenim zakonom, ki oba vsebujeta neke omejitve glede društev za telesno vzgojo. Ker so nova pravila sestavljena natančno po zakonu, jih je kr. banska uprava potrdila z odlokom z dne 11. junija 1957 št. 12.909 11. Obenem s pravili Zveze so bila sestavljena tudi pravila za odseke. Odseki so tudi takoj pričeli vlagati pri okrajnih glavarstvih pravila. l)o 22. septembra I. 1. je imelo že 178 odsekov odobrena pravila, do danes pa smo gotovo že prekoračili število 200.
Kroj je izdelan po načrtu stud. arh. Šorli-ja (Plečnikovega učenca). Pri krojih je velike važnosti blago, ki mora biti enotno. Izdelava blaga se je morala poveriti eni sami sposobni tovarni, ki je tudi nudila kvalitativno najboljše blago.
so se Podzveze v Mariboru in Celju. Celjska podzveza se je posebno izkazala ob prireditvi krasnega tabora in pri intenzivnem organizatoričnem delu. Snuje se Podzveza v Murski Soboti. Zveza je razdeljena v 59 okrožij. Število odsekov bi se moglo še zelo povečati. Mnogo fara jih še nima.
Notranje delo se je v preteklem letu vršilo po načrtu, ki ga je odobril Zvezni svet. Izvršile so se splošne tekme po okrožjih. Lansko leto ni priredila Zveza svojih nastopov, pač pa so se izvršili okrožni fantovski tabori. Najsijajnejši je bil pač oni v Celju. Ta tabor nam je pustil tudi trajen spomin v oporoki našega velikega prijatelja in zaščitnika nadškofa dr. Antona B. Jegli č a.
Načrt za delo v bodočem letu ima pri prosvetnem delu nalogo, da po papeževi okrožnici o komunizmu usposobi naše fante za boj proti komunizmu. S predavanji o občini bo nudila Zveza to, kar je treba znati o občini. Gradivo za fantovske sestanke izdaja Zveza mesečno v fantovski knjižici. I udi nova Zlata knjiga je že v tisku.
Vse tehnično delo pa je v letošnjem letu osredotočeno na mednarodno prireditev, ki bo konec junija I. 1958. v I . j ubl jan i.
I ako stopa Z. f. o. z letošnjim letom kol sicer samostojna organizacija, pa vendar najožje povezana s skupnim delom s svojo matico Prosv. zvezo s pomlajenimi močmi na plan.
BOG ŽIVI!
Poročilo Vodstva dekliških krožkov.
Že drugič polagamo račune o svojem poslovanju. Dočim je bilo prvo delovno leto doba iskanja, doba uravno-vešenja, doba zasledovanj-, jasne linije. za naslednje leto 193f>. 77. lahko trdimo, da je bilo vse naše delovanje usmerjeno proti začrtanemu cilju.
I ako smo novo poslovno leto pričele z dvodnevnim prosvetno - organizato-ričnim tečajem, ki se ga je udeležilo nad 130 deklet, kar jasno dokazuje, kako veliko zanimanje vlada med dekleti za prosvetno delo. To dejstvo je podkrepilo \ Dk, da je pričelo s še intenzivnejšim delom, ko je po velikem dv igu števila krožkov, ki jih je d i-nes včlanjenih lbl. Vodstvo uvidelo, da delo teli krožkov ne more samo nadzirati in vodili, so se v krajih, k jer delujejo najman j trije krožki ustanovila okrožja, katerih je danes 17. Naloge okrožja so: nadzirati vse delo v posameznih, v njihov delokrog spa-dajočih krožkov, udeleževati se občnih zborov krožkov in o poteku poročati Vodstvu, tolmačiti želje posameznih krožkov, organizirati večje krajevne prireditve in izvajati tekme, ker je organizacija okrožij še v razvoju, je medtem imelo vodstvo tudi še / nekaterimi krožki direktne zveze, kar dokazuje živahno dopisovanje, ki izkazuje 555 došlih in odposlanih dopisov.
\ marcu se je sklical sestanek sodnic. 1. j. zastopnic okrožij, ki naj bi izvedle v posameznih krožkih obvezne tekme. I ekmovalno tvarino je predpisalo Vodstvo in sicer versko, socialno-vzgojno in zdravstveno. Večina okrožij je tekme izvedlo ter poročalo V odstvu o uspehih, ki so bili povsod prav dobri.
ker so se krožki obračali na V odstvo s prošnjo za izdelavo programov z i sestanke. smo se odločile izdajati po možnosti izdelana predavanja. Prosvetna zveza se nam je pri izpeljavi
naše zamisli pokazala zelo naklonje no ter je finansirala izdajo tiskanih Okrožnic , ki so v preteklem letu izšle v (). številkah. Obsegale so 12 iz delanih predavanj s prosvetno, ver sko. vzgojno in zdravstveno vsebino Opažati je bilo. da krožki žele samo izdelano tvarino. zato se jih je posebno opozarjalo na samostojno delo, kar je za vzgojo deklet največjega pomena in eden glavnih namenov prosvetne vzgoje. Okrožnic jf bilo v preteklem letu odposlanih okoli 1500. medtem tudi v Maribor. ( elje in Beograd, za kar smo bile posebej naprošene.
Ob tej priliki z veseljem ugotavljamo. da se je tudi na štajerskem med dekleti začelo živahno prosvetno delovati in sta se letos ustanovili dve podzvezi in sicer v Mariboru in Celju. Posebno pozdravljamo ta novi pokret na naši severni meji. ker je velikega nacionalnega pomena, saj se hitlerizem zelo hitro širi po naši lepi štajerski, kateremu je treba napovedati jasen in odkrit boj. — Naša iskrena želja je, da bi po možnosti in krajevnih razmerah postalo naše delo čim bolj enotno in naše medsebojne vezi z obema podzvczaina čim intimnejše. V ta namen je bil letos 29. oktobra v Celju sklican skupni sestanek \!)k C elja, Maribora in Ljubljane. Zastopnice obeli potlzvcz so pokazale mnogo veselja do dela in sklenile delati na to, da se čimprej tudi na štajerskem ustanovi čim več dekliških krožkov. Stavljeni so bili mnogi predlogi, načrti in želje, ki se bodo pri izdelavi programa vsekakor vpoštevali. — Po \ !)k je bil na tem sestanku predložen tudi že izdelan načrt za nov kroj dekliških krožkov, ki je bi! v celoti sprejet. Nujnost vpeljave enotnega kroja se je zlasti pokazala ob priliki letošnjih prosvetnih prireditev.
Zelo važno in potrebno delo je izvedlo Vodstvo z obiski krožkov, katerih se je v preteklem letu izvršilo 43. Namen teh obiskov je bil v glavnem ta. da se pritegne k prosvetnemu delu poleg članic tudi druga dekleta, ki še nikjer ne delujejo. Da je bil namen v cidoti dosežen, dokazuje obilna udeležba, ki je znašala večinoma nad 100
I Ti"
deklet. Predavateljica, ki je vodila te širše sestanke, je imela nalogo poučiti dekleta o važnosti prosvetno-vzgojne-ga dela ter biti zainteresiranim dekletom na razpolago za razna navodila in pojasnila.
Ker so bili ti obiski združeni s stroški, ki se niso mogli kriti s članarino, je Prosvetna zveza na našo prošnjo to delo zelo podprla, za kar ji gre posebna zahvala!
Dalje je \!)k ustanovilo takoj v začetku poslovnega leta tehnični odsek, ki je skrbel za telesno vzgojo članic dekliških krožkov, l ako je v aprilu priredilo celodneven tečaj za gimnastiko in proste vaje, katerega se je udeležilo 56 deklet iz 20 krožkov. Ker je delo šele v razvoju, se na zunaj niso pokazali še vidni uspehi tega tečaja. Vzgajati so se morale vaditeljicre, ki skrbe za pravilno izvajan je prostih, redovnih in gimnastičnih vaj v krožkih. — Poleg tega je za vaditeljice ljubljanskega okrožja vodil tedensko z veliko požrtvovalnostjo gimnastične ure g. prof. Dobovšek. katere so bile dobro obiskane.
Trenutno je nemogoče, da bi se za vse krožke predpisala obvezna gojitev gimnastike, ker je to marsikje neizvedljivo. pač pa bo Vodstvo ob vsaki priliki živahno poudarjalo veliko važnost telesne vzgoje in krožke opozarjalo na naloge, ki jih bodo morale v doglednem času tudi v tem oziru izvršiti. Ker je zanimanje zlasti v nekaterih krožkih za to panogo zelo veliko, upamo, da bo naš apel našel razveseljiv odziv. Radi tega bo V DK v oktobru priredilo izključno tehnični tečaj za okrožne vaditeljice. Za uspeli tečaja garantira veliko zaniman je, ki vlada za to prireditev.
Dasiravno bomo to delo povsod priporočale, vendar poudarjamo, da ne nameravamo skakati z enega ekstrema v drugega, temveč bo naša velika skrb. da razvoj športa ne bo liad-kriljeval duhovnega izobraževalnega dela. \ ta namen se bo vršil 30. in 31. oktobra tudi prosvetno-organizato-rični tečaj, ki bo pripravil dekleta za prosvetno delo v novem poslovnem letu.
I udi na naraščaj smo mislile in vedno priporočale krožkom, naj zbirajo v svojih društvih čim več dobre mladine in jo vzgajajo v pravem krščanskem duhu ter pripravljajo za bodoče življenjske naloge. Zato smo v okrožnicah razpošiljale navodila za vodstvo mladenk in izdajale razna kratka in poučna predavanja, /al pa moramo ugotoviti, da se na vzgojitev naraščaja, bodisi mladenk in gojenk marsikje ni polagalo potrebne važnosti ne od strani prosvetnih društev in ne posameznih odsekov, kar je razvidno iz poslanih poročil. Zato ponovno apeliramo na vsa društva iu odseke. da pritegnejo v svoje vrste čim več mladine. Ne držimo v tem oziru rok navzkriž in delajmo dokler je dan!
Poudariti moramo na tem mestu, da bi se mnogo več lahko doseglo, če bi v Ljubljani, ki je središče vsega prosvetnega dela, imeli svoj Prosvetni dom. Potreba po njem se kaže zlasti ob priliki prirejanja raznih tečajev. Zato se obračamo na vse merodajne kroge s prošnjo, da se delo tudi v tej smeri pospeši, me pa obl jubljamo, da bomo vsako tozadevno akcijo po svojih močeh podprle.
Veliko bo treba truda za izpeljavo začrtanih nalog, toda omahovati ne smemo. Dobro se zavedamo, da vse naše delovanje temelji na načelih Kristusove vere, zato gremo, zaupajoč v blagoslov z neba, polne dobre volje in poguma na delo.
Slovenska krščanska ženska zvez?..
Slovenska krščanska ženska zveza se zaveda, kako je nujno, da se prav vsaka žena in vsako dekle poleg svojega poklicnega dela zanima tudi za važna socialna in gospodarska vprašanja. od katerih zavisi napredek in izboljšanje življenjskih razmer družine in naroda.
\ ta namen prireja predavanja, prosvetne. zdravstvene, gospodinjske, kuharske in šivalne tečaje.
bij i nad Škof jo Loko in Trnovem. Povsod je bil uspeh prav zadovoljiv.
I udi za letošnjo jesen in zimo ima Zveza več tečajev v načrtu. Največ zanimanja je za 10 oziroma 12 tedenske gospodinjske tečaje. V tak tečaj se sprejme 16 deklet. Pouk v tečaju je od 7 zjutraj do 16 popoldne. Učni predmeti so: vzgojeslovje, lepo vedenje, zdravstvo, splošno gospodinjstvo, živiloznanstvo, spisje, računstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, šivanje, krojno risanje, gospodinjsko delo in kuhanje.
Podrobnejša pojasnila za vse tečaje se dobe pri Slovenski krščanski ženski zvezi v Ljubljani, Masarvkova c. 12.
Želja Zveze je, da bi se vsa včlanjena ženska društva in ženski odseki v prosvetnih društvih poslužila teli tečajev, ki so prav zanje namenjeni.
Vigred.
»Vigred«, ženski list, izhaja mesečno in je glasilo slovenskega katoliškega ženstva. V petnajstih letih svojega obstoja je našla \ igred« pot v tisoče in tisoče slovenskih domov. Vsaka katoliška žena in vsako dekle dobi v \ i-gredi« vse, kar potrebuje: poučnega in zabavnega čtiva, nasvetov za hišo in dom, priloge za ročna dela, krojno prilogo za perilo in obleke itd.
Je pa še mnogo slovenskih katoliških žena in deklet, ki V.igredi« še ne poznajo. Zato bomo članice katoliške prosvete skrbele, da bo za naprej \ i-gred« prihajala v sleherno slovensko hišo.
Letna naročnina: Vigred« brez priloge 25 din, »Vigred« s prilogo 50 din.
Za 20 izvodov pod enim naslovom brez priloge znižana naročnina 20 din.
Dolžnost vsega katoliškega ženstva je, da naroča, čita in razširja svoj ženski list »Vigred«.
Ljudski oder.
(Referent prof. Niko Kuret.)
Načrt, da bi se posli referata za ljudske odre v okviru Prosvetne zveze prenesli na širšo osnovo Zveze ljudskih odrov«, se ni uresničil, ker v Ljubl jani primanjkuje ljudi, ki bi mogli pri taki
Zv ezi sodelovati. Tako je ostalo pri referatu za ljudske odre. ki je bil poverjen podpisanemu. Le-ta pa sam velikanskemu delu nikakor ni mogel biti kos. Prosvetna zveza je pač obnovila Posvetovalnico za ljudske odre« in je nje vodstvo s skromno odškodnino poverila g. Janku Modru, ki je uradoval od oktobra 1956 do ma ja 1937 vsak dan od 10 do 12 v prostorih Prosvetne zveze. Njegovo področje je obsegalo pismene in ustne nasvete glede izbire iger. inscenacije. ureditve odrov in podobnega ter skrb za statistiko predstav po naših ljudskih odrih. Posvetovalnica za ljudske odre je bila potemtakem najvažnejša naprava v okviru referata za ljudske odre.
\ skrb tega referata spada tudi izposojevalnica garderobe in izposojevalnica rokopisnih iger. Inventar izposojevalnice garderobe izkazuje ~~2 kosov. Garderoba je pa bila izposojena 42" krat.
Izposojevalnica rokopisnih iger je izposodila 880 iger. Pomnožila se je za celotno zbirko rokopisnih iger. ki jo je svoj čas osnovala Založba ljudskih iger in šteje zdaj vsega skupaj 515 zvezkov.
\ dneh od 4. do 6. januarja 1957 se je vršil režiserski in maskerski tečaj, ki se je na njem zbralo okoli 190 udeležencev. Na sporedu je bilo predavanje prof. Jakoba šolarja o odrski iz-govarjavi slovenščine, prof. \. Kureta o pozorišču (ob skioptičnih slikah), g. A. Riigerja o govorskem zboru, in g. Davorina Petančiča o igrskem vodstvu. Praktična režija se je vršila ob Igri o izgubljenem sinu in Finžgar-jev.i Novi zapovedi . Maskerski tečaj je oskrbel g. Podkrajšek. Pokazala se je ob tem tečaju zopet stara potreba, da bi bil tečaj daljši. Ker je zanimanje veliko, bi bilo treba misliti na več tečajev.
Kot odsek Prosvetne zveze je delovala tudi igralska družina Ljudski oder« pod predsedstvom dr. Fr. Bajca. Ker je bila frančiškanska dvorana dodelana šele sredi zime, se je mogla igralska sezija začeti le z veliko zamudo. tako da sta prišli na vrsto le dve igri. Dietzenschmidov Krištof« in
Drabosnjakova Igra o izgubljenem sinu«. Igralska družina Ljudskega odra« je nastopila tudi dvakrat v radiu, enkrat z Drabosnjakovo Igro o trpljenju Gospodovem«, drugič pa s Karetovo igro Blažena mati Hema« (za materinski dan). Nastopanje v tu ji dvorani pa je združeno s tolikšnimi stroški, da je nadaljnje dostojno udej-stvovanje Ljudskega odra« v resni nevarnosti.
| Tako delo posvetovalnice kakor ves duh tečaja sta se javljala v smislu naše smeri za poglobitev dela katoliških ljudskih odrov, kakršno zastopa revija Ljudski oder«. S tem v zvezi je delo Založbe ljudskih iger, ki živi sieer izven okvira Prosvetne zveze in tudi ni v nikaki finančni skupnosti z njo, a je njen Ljudski oder« glasilo mirov Prosvetne zveze. Založba ljudskih iger ji' zaključila svoj letnik 1935.-36. s precejšnjo izgubo, ker se sklep zadnjega obč. zbora o obveznem naročanju izdanj ni izvajal. Skrb za gmotno stran Založbe ljudskih iger in breme uredništva ter celotnega vodstva je nosil podpisani, ki ga je to naporno delo skoraj vsega okupiralo.
0 uresničenju točk. ki sem jih podpisani postavil kot delovni program že na lanskem občnem zboru, po vsem tem ne more biti dosti govora. Eden ali dva človeka vsega dela ne zmoreta, novih delavcev pa ni od nikoder.
Pri vsem tem pa še število predstav po deželi stalno narašča. \ letu 1934. in 1935. jih je bilo 596. v letu 1935.-56. že 749, v minulem letu celo 840. Edina vez in regulativ te ogromne aktivnosti je bila revija Ljudski oder«, ki pa tudi ni mogla vnesti svojega duha na vse odre. Število predstav v duhu po-kreta za pravi katoliški ljudski oder sicer narašča (leta 1954.-35. je bilo 10" takih predstav, leta 1955.-56. jih je bilo 172, v minulem letu pa 191), vendar ni to naraščanje v pravem razmerju z ostalim porastom predstav. Ker predstavlja pokret za pravi katoliški ljudski oder poglobitev in poživitev vsega našega katoliškega gibanja, ker postavlja nove, iz današnjega časa vzrasle ideološke zahteve (vsem načelu klic o poglobitvi občestva Cer-
kve: fara!), a take zahteve spričo številnih različnih drugih interesov in potreb le s težavo uveljavljajo, je pač jasno, (Iti ne more tako napredovati, kakor bi bilo potrebno glede na dejansko stanje celokupne naše pro-svete. Po drugi strani pa je jasno, da osrednja katoliška naprava, kakršna je Prosvetna zveza, danes druge smeri v našem ljudskem igralstvu ne more dovoliti. Težave seveda rastejo na vseh koncih in krajih. Pomanjkanje delavcev v centrali, ki bi hodili od odra do odra in bi tudi drugače zdrževali stike z igralskimi družinami po deželi, se pridružuje očitno ali prikrito nasprotovanje novemu duhu, ki izhaja več.ji-del iz nevednosti in nepoučeuosti. včasih pa tudi iz zavestne sovražnosti do nove miselnosti. Velika nevarnost so številne dramatizacije šušmarskih in samozvanih podeželskih avtorjev, ki so v minulem letu v znatni meri pognale število predstav do take višine. Na drugi strani pa je spet obilo razveseljivih pojavov. Nikdar doslej ni bilo toliko farnih predstav kakor v minulem poletju. Dva do tri tisoč gledalcev je pri takih predstavah nekaj običajnega. Petančičeva Naša apostola« sta žela mnogo predstav, pravi tri-umf pa je bila Drabosnjakova Igra o Kristusovem trpljenju«, ki je doživela svojo krstno predstavo tostran Karavank. v Vojniku, sicer že v območju mariborske Prosvetne zveze.
Hud udarec je doletel vse to velikansko prizadevanje s pooblastitvijo UJDA, da sme nastopati kot avtorsko-pravna poslovalnica, ter z določitvijo porazno visokih tantijemskih tarif za predstave. Prosvetna zveza je vložila sicer pri ministrstvu prosvete utemeljen protest, vendar doslej rešitve še ni. Ta odlok ministrstva prosvete, ki pomenja toliko kakor razpust ogromne večine naših odrov, je prišel konec maja, zato se bodo njegove neizmerne posledice čutile šele v novi seziji.
Za konec svojega poročila bi pribil samo dejstvo, ki se ga slovenski katoličani še ne zavedamo docela, da je namreč oder danes velesila, ki se z njo oblikujejo množice. Oder nam ne sme biti več vaja za nastop v javnosti, ne
sme nam biti priložnost, da se izkažejo igralsko nadarjeni člani naših društev, no sme nam biti samo udobna možnost za polnjenje društvene blagajne, biti nam mora sredstvo za poglabljanje ali oživljanje občestvene zavesti v naši katoliški SKupnosti, biti mora zato izpoved in apostolat! če so imeli ljudski odri v prejšnjih dobah drug namen, prav. I oda sodobnost hoče novih poti — ki so hkrati poti naše stare narodne in religiozne tradicije!
\ tem ogromnem delu pa osamljeni poedinci omagujemo.
Poročilo radijske postaje.
Organizacija postaje.
Uprava: \odja uprave in programa: g. prof. France Kohlar: tehnični vodja: g. univ. prof. ing. Marij Osumi: gospodarsko-u pravu i vodja: g. Miloš Stare.
Odsek za p r o g r a m : Programski vodja: g. prof. France kohlar: upravni tajnik: g. Ioni Jakob: referent za glasbo: g. dr. Anton Dolinar: referent za zabavo in mladinske oddaje: g. prof. Niko kuret; dramsko in literarno vodstvo: g. prof. France kohlar: prosvetni referent: g. ravnatelj \ inko Zor: dirigent: g. Drago M. šija-nec: glavni napovedovalec kot poročevalec: g. ing. Ivan Pengov.
0	r k e s t e r : Dirigent in 16 godbenikov.
N a p o v e d o v a 1 c i : Glavni napovedovalec, napovedovalka, pomožni napovedovalec.
1	e h 11 i š k o o s e h j e : a) S t u d i o : štirje inženirji in tehniki: b) Domžale: dva inženirja in en pomočnik.
P i s a r n a : Drž. kontrolor, upravni tajnik, knjigovodkinja, tri pisarniški1 moči. dva sluga.
Stanje radijskih naročnikov.
v času od I. sept. 1936 do I. sept. 1957'.
Leto 1916: september 12.605 naročnikov, oktober 15.085 naročnikov, november 13.608 naročnikov, december 14.233 naročnikov.
Leto 1937: januar 14.718 naročnikov, febr. 15.049 naročnikov, marec 13.136 naročnikov, april 14.955 naročnikov.
m i j 14.932 naročnikov, juni j I4.7"46 naročnikov. julij 14.373 naročnikov, avgust 14.534 naročnikov.
Statistični podatki izvedenih del
za čas od l.okt. 1950 da 50. sept. 1937.1
Jezikovni tečaji: esperantske oddaje 3. francoščina 26. slovenščina 58.
Predavanja: delavska 16. filozofska 25, glasbena 21. gledališče 4, gospodarstvo 16. ženska ura 55, slovenska ura 52. kmetijska predavanja 55, literarna predavanja 20. nacionalna (Ljubljana 49. Zagreb 65. Beograd 207) 519, pogovor s poslušalci 21. poučna 54. politična 48. potopisna 9. verska 59, vzgojeslovna 5. zdravstvena 49. zgodovinska 20. priložnostna 28. zabavna 79, zanimivosti 64.
Bazne u re: šidske 61. pravne 15, dekliške in fantovske 6. mladinske 58, otroške 56. recitacije 5.
\ o k a I n i k o n c e r t i (prva številka pove skupno število izvajanih točk, druga slovensko narodno in umetno glasbo, tretja tuje izvajalce): vokalni soli 57. —, I: vokalni d neti in tercetil 26. —: vokalni kvarteti 19. 18, 1; vokalni kvinteti in okteti 58, 38, —; vokalni moški zbori 28. 28. —: vokalni ženski zbori 13. I 5. —; vokalni mešani zbori 9. 9. —: vokalni mladinski zbori 4. 4. —: vokalni šlagerji 20. —, —;< operetni večeri 12. —, —.
I n s t r u m t' n 1 a I n i k o n c e r t j (prva štev ilka pove skupno število izvajanih točk, druga slovensko narodno in umetno glasbo, tretja tuje izvajalce): šolo klavir 12. 4. 1: sol o vijoli-na 7. —. —: solo orgle 12. 6. 5; solo citre 8, —, —: solo harmonika 22, —, —: solo razni instrumenti 18. —, 1; dueti. trio in kvarteti 87, teti 4. 5, —: šramcl 10. 9. —: godba na pihala 6. 6.
59. —: k vin-I: jazz 19, —
kestri 2". —.
-: radij
I i j s k i
—: razni or-orkester 647,
II a z n o : stilni večeri 25. pestri večeri 44. opere 17. drame 5(>. akademije 2. telovadba in šport 56. lokal, prenosi iz Ljubljane 56. prenosi z dežele in drugi 57. cerkvena glasba in zvonenje ~2: razni prenosi: iz Zagreba 11, iz Beograda 8, iz inozemstva 21.
Poročilo o delu upravne pisarne.
Pisarna radijske postaje j c* poslala in prejela v času od I. oktobra 19% do (.septembra 19" skupno 3918 dopi-v. Prejeti dopisi so večinoma iz tu-rnstva, in sicer 1528. iz inozemstva ih je 691. od teh od mednarodne ra-ijske zveze v Ženevi "94. Uprava radiofonske oddajne postaje je v stalnih stikih z zagrebško in beograjsko radijsko postajo, s katerima solidarno nastopa pri ureditvi raznih tualnih vprašanj. I o sodelovanje se pokaže zlasti s skupnim organiziranem prenosov iz inozemstva in v stvareh, ki so v interesu vseli treh postaj: iako n. pr. so solidarno nastopile proti novi tarifi UJM A (l druženje jugosl. muzičkili autora), ki pomeni za našo »stajo več kot 100% povišanje av-orskih dajatev. Postaja goji stalne irijateljske stike s češkoslovaškimi radijskimi postajami ter od časa do asa tudi sprejme njihove ponudbe prenose češkoslovaških glasbenih prireditev.
Dalje je v zadnjem času tudi navezala prijateljske odnošaje do sosednjih italijanskih in avstrijskih radij-rih postaj, od katerih večkrat prenaša toncerte, ki večinoma zelo dobro izpa-ejo, tako v glasbenem kot tehničnem oziru. Naša postaja je član mednarodne radijske zveze v Ženevi, ki jostalno obvešča v vseh tekočih radijskih vprašanjih glede organizacije postaj ter o programski in tehnični službi radia po svetu. Uniji pošilja mesečno statistike osvojeni delovanju in načrtih.
; Razen tega postaja dobiva poročila odelovanju drugih radijskih postaj s pomočjo predprogramov. ki jih ji pošilja 40 radiofonskih institucij.
Sama pa tedensko razpošilja v 96 izvodih v nemškem in francoskem jeziku svoj program raznim članom mednarodne radijske unije in uredništvom radijskih strokovnih listov.
Poročilo Zadruge »Lastni dom«.
Zadnji redni občni zbor zadruge se je vršil 27. septembra 1937. Načelstvo je imelo vsega skupaj 12 sej. Predvsem se je načelstvo bavilo z vprašanjem. kako dobiti od mestne občine svet za prosvetni dom. Ponovno so se izvršile intervencije pri magistratu, a brez uspeha. Kljub temu, da je mestna občina v zadnjih letih nad 45.000 nr sveta odstopila raznim športnim in telovadnim organizacijam, nismo našli razumevanja pri merodajnih činiteljih, da bi vsaj približno kvoto sveta odstopili Prosvetni zvezi. Od mestne občine smo prejeli le 100.000 Din podpore.
Odbor je osnoval več odsekov, da bi čimprej izvršil svojo nalogo. I ako deluje pod njegovim okriljem propagandni, zbiralni, finančni in tehnični odsek. Zbiralni odsek je napravil načrt. kako bo zbiral prispevke za realizacijo prosvetnega doma. Naletel je že na prve težave, ker se je istočasno začelo pobirati za Baragovo semenišče in Jegličev akademski dom. Vendar se mu je posrečilo zbrati 400.000 din, tako da ima zadruga okrog 700.000 din.
\ interesu zadruge pa je. da denar ni brezplodno naložen, zato smo vestno sledili vsem pojavom, kako bi ta kapital napravili mobilen. Zadnji občni zbor je sklenil, naj zadruga kupi kako hišo, če je dobi pod ugodnimi pogoji.
Zadruga je dalje založila v propagandne namene 20.000 razglednic, kakih 5000 jih ima v rezervi za propagando prosvetnega doma. Želeli smo prirediti tudi loterijo, pa smo bili od najbolj merodajnih strani zavrnjeni, češ da se z loterijo dela prevelika konkurenca drž. loteriji. Obrnili smo se tudi na ministrstvo za gozdove in rudnike, da bi dobili za stavbo potreben les, a sporočili so nam. da bi bila prošnja uslišana le tedaj, če bi s stavbo že začeli. Načelstvo ni zamudilo nobene prilike, kako bi čimprej poskrbelo našim organizacijam lastno streho.
Delo v društvih

predavanj 678. filmskih 512, gledaliških predstav 1080. Pevski odseki so priredili koncertov 116, godbeni krožki so imeli godbenili nastopov 150. ljudskih knjižnic v okviru prosvetnih društev je poslovalo 204. (t- knjižnice so izposodile v letu 1956. 57. 52.918 knjig.
Podrobno delo se vrši v 748 društvenih odsekih, kjer so združeni člani oz. članice v mladeniških odsekih, dekliških krožkih, ženskih odsekih, dramatičnih, godbenili in pevskih.
Kljub krizi sta na novo bila pozidana prosvetna doma v Zasipu pri Bledu in v Boštanju ob Savi, tako da šteje
sedaj naša organizacija prosvetnih domov 122.
I udi društvene zastave so si društva nabavila v pretekli sezoni, in sicer 6 društev, skupno je sedaj društvenih zastav 68, društva razpolagajo dalje s kino aparati 9. s skioptikoni 48. V težavnih razmerah so naši društveniki, društveni odbori vršili še dokaj po-voljno društvene funkcije. Njim je bil namenjen prosvetni tečaj, katerega se je udeležilo 40 zastopnikov društev, laki tečaji so v načrtu tudi v bodočem letu.
Centralna pisarna
Pisarna je sprejela 1918 dopisov, odposlala pa 2165 dopisov. 5500 okrožnic, in nad 50.000 različnih letakov, 55.000 razglednic, okrog 500 slik dr. Korošca in 200 slik Jegličeve oporoke. Za izseljence je bilo zbranih 8 zabojev knjig, katere je pisarna odposlala deloma v južne pokrajine naše države, deloma v inozemstvo. \ pisarni se je zglasilo nad 5000 strank, ki so iskale raznih nasvetov. Izposodila je dalje 670 serij skioptičnili slik. 218 malih filmov in 41 normalnih filmov. Pisarna je vodila vsa pripravljalna dela za Je-gličev pogreb, dalje vse posle potovalnega odseka, ki je priredil skupno romanje na sv. \ išarje, dalje potovanje na kongres Kristusa Kralja v Poznanj, romanje v Lurd in potovanje na svetovno razstavo v Pariz in Li-scaux. Vseh potovanj se je udeležilo 719 oseb. \ pisarni se nahaja še uprava Vestnika, kateri je namenjen predvsem odbornikom prosvetnih društev, razposlalo se je skupno 7.000 izvodov.
Mentor
di jaški list praznuje letos svoj srebrni jubilej. \ ta namen je bilo razposlanih 4.000 letakov, da bi se število naročnikov čim bolj dvignilo. I iska se Mentorja mesečno 1.500, naročnikov pa je imel plačujočih 1246, to število moramo v bodočem letu podvojiti.
K res
glasilo slovenskih fantov , ki se zbirajo v fantovskih odsekih prosvetnih društvih. je edini in najboljši fantovski list. Izhaja mesečno.
Vigred
glasilo slovenskih deklet, ki se zbirajo zlasti v dekliških krožkih prosvetnih
Ljudski oder
služi predvsem poglobitvi našega igranja. Je obenem glasilo Zveze ljudskih odrov, ki izhaja 4 krat na leto.
Radio
ilustrirani tednik za radiofonijo in glasilo slovenskih poslušalcev. Izhaja tedensko.
Poleg tega je osrednja pisarna razposlala dopise fantovskim odsekom in okrožnice dekliškim krožkom. \ osrednji pisarni je zaposlenih 6 oseb.
Ljudska knjižnica
je narasla za 896 novih knjig in sicer 582 slovenskih, med temi 124 znanstvenih in 485 nemških. Sedaj šteje Ljudska knjižnica v Ljubljani 15.900 zvezkov. Obiskovalcev je bilo v preteklem letu 9697. Ti so si izposodili 18.196 knjig in sicer: %I5 slovenskih, 8.564 nemških. 122 hrvaških in 86 francoskih. \ letu 1955. 56. si je izposodilo 8.878 obiskovalcev 15.798 knjig.

Blagajniško poročilo
Bilanca z dne 50. sept. 195" izkazuje aktiva 1.558.761.~0 din in sicer: gotovina 3.495 din. Poštna hranilnica 4.710 din. dolžniki 7J7.1 ">() din. odseki 75.545 din. knjižnica 120.000 din. inventar 105.000 din, blagovna zaloga 20.000,din. udeležba 282.860 din. Pasiva pa izkazujejo: upniki 78.158 din. od-
seki 964.480 din. rezerve 294.652 din. čisti dobiček 1.489 din ali skupaj I milijon 558.761 din.
Račun izgube in dobička istega dno izkazuje končno vsoto 225.7"7I din.
Poročilo blagajnika g. Prana Pevca so vzame na znan je.
Poročilo preglednikov
Podpisani pregledniki so pregledali poslovanje Prosvetne zveze v preteklem poslovnem letu ter našli poslovanje kakor tudi vse posle v najlepšem redu. Posebno z veseljem morajo poudariti delo v zveznih svetih, ki jih je Prosvetna zveza v tem letu vnovič uvedla ter si tako ustanovila nekak širši odbor, v katerega pošiljajo dekanijska zastopstva svoje delegate, l ak sestanek se je vršil trikrat, kakor je razvidno iz zapisnikov ter je mnogo pripomogel k delavnosti Zveze in njeni poživitvi. Zveza kaže uspeh in prenovitev. Zavedati se moramo, da jo delo vseh funkcionarjev pri Prosv. zvezi ko v centrali kakor na deželi brezplačno in tudi v tem oziru vsi delavci, ki se zbirajo pri Zvezi, zaslužijo na jvečje priznanje, vendar smo mnenja, da bo Zveza slej ko prej. če bo hotela zadostiti vsem potrebam in uspešno iz-
vajati v najširših plasteh svoje prosvetno poslanstvo, morala misliti čimprej na stalne referente, ki bodo imeli .samo delo Zveze za svoj pokiic in se 111 u posvetili z vsemi silami. Še važnejše pa je, da Zveza resno in čimprej misli konkretno na gradnjo Prosvetnega doma. ki naj bi bil centrala vsega slovenskega prosvetnega dela. Potrebni smo je v sedanjih časih, ko se mora naše prosvetno življenje zidati ponekod popolnoma od temeljev in z novimi. dela neveščimi ljudmi, ter čas sam zahteva podvojenega in — glavno — sistematičnega dela. Upamo, da bo novi odbor pazil na to pripombe, ki se nam zde za bodoči razvoj Zveze nu jne, ter staremu odboru, ki je v letošnjem lotu že nakazal pot, po kateri mislimo, da mora iti dalje, predlagamo absolutorij.
Zbor sprejme soglasno predlog preglednikov na znanje ter podeli odboru razrešnico. Nato sledijo volitve 9 odbornikov: dr. Lukman, dr. Česnik. inšpektor Dolence, prof. Mlakar, dr. Pire, Stare, Leveč, Puš, gdč. krista Hafner. Dalje 5 preglednikov: dr. Tine Debe-ljak, dekan l omažič in Martelanc L: 4 članov gospodarskega odseka: Ivan Avsenek, dr. Andrej Dolinar, Juršič Karel. Avgust Bercieri. Vsi imenovani so bili soglasno izvoljeni v glavni odbor Prosvetne zvezo.
Pri slučajnostih se je razvila daljša debata o avtorskem pravu. Zadevo avtorskega prava je pojasnil g. Miloš Stare, ker vlada popolna nejasnost in se pobirajo takse za dela, ki 110 spa-
dajo pod avtorski zakon in to pavšalno po maksimalni tarifi, zato je bil sprejet na koncu debate predlog prof. Severja, naj odbor Ljudskega odra sestavi spomenico, v kateri naj navede vsa gravanima sedanjega postopanja Avtorske centrale, dalje naj se omili zahteva okrajnih liačelstev za predhodno dovoljenje Avtorske centrale; vse to na j se predloži g. banu s prošnjo, da posredu je na primernih mestih.
Predsednica VDk gdč. Pogačnikova stavi predlog, da bi bili člani in članice dramatskega odseka do gotovega časa prisiljeni biti člani dekliškega krožka ali fantovskega odseka. O tem .so je vršila daljša debata, v katero so posegli: prof. Niko kmet, Miloš Stare,
/akcij, prof. Sever, nadzornik Erjavec. \ debati se je konstatiralo, da je glavni namen prosvetnih društev vzgoja članov in ta se vrši sistematično po fantovskem ozir. dekliškem krožku: dramatika in petje so pa le sredstva
pri tem delu. Na koncu je bil sprejet predlog, naj prihodnji zvezni svet izda direktive v tem smislu.
Ker se nihče ni več javil k besedi,| je predsednik ob IJ.4"> zaključil občni; zbor.
Uvodna beseda
Za zdravstveno uro v novembru
\ letošnji sezoni 1957/38 bomo v mesečnih zdravstvenih lirah obravnavali naš dom, to je hišo in vse. kar je v zvezi z bivanjem v domači hiši. Priredili bomo osem zdravstvenih ur in bomo v teh urah obdelali vse, kar je potrebno vedeti, da si bomo znali urediti svoj dom v smislu higienskih zahtev in navodil. Pogosto je namreč naša hiša leglo bolezni in je bivanje v nezdravi hiši vzrok postanku in širjenju različnih bolezni. Zanemarjena hiša in umazana okolica hiše kaže na zanikrnega in zaostalega gospodarja, ker pa nočemo veljati za zanikrne niti za zaostale, marveč si vsi želimo poučiti se v vseh stvareh, ki zadevajo naše zdravje in naše gospodarstvo, vsi tukaj navzoči obljubljamo, da bomo vedno obiskovali mesečne zdravstvene ure, kjer bomo pazljivo poslušali či-tanje vsakokratnega predavanja in se bomo po končanem čitanju posvetovali, kako bi svoj lastni (lom uredili v tistem smislu, kakor smo slišali. Med letom pa si bomo prizadevali, da bomo kolikor se da in kolikor bomo mogli pri svoji hiši urediti tako, da nihče ne bo mogel prigovarjati, da smo sicer predavanje in nasvete slišali, nismo pa jih upoštevali. Obljubite?« Oblj ubimo.« Letos si bomo vso snov, ki jo nameravamo obdelati, razdelili takole: prva ura: zgradba hiše; druga ura: prostori v hiši: tretja ura: stranišče; četrta ura: hlev, gnojišče in dvorišče: peta ura: pitna voda; šesta ura: snaga telesa, perilo in obleka;
sedma ura: prehrana; osma ura: življenje v hiši.
Po tem uvodu bomo torej danes pri prvi zdravstveni uri razpravljali o zgradbi naše hiše.
Prvi del zdravstvene ure: Čitanje.
Hiše na Slovenskem so ka j različne! Gorenjci na primer so si postavili drugačne hiše kakor Dolenjci ali Štajerci. I udi hiše. ki jih danes zidamo, niso več podobne tistim, ki so jih postavili naši predniki pred sto leti. Razlikujejo se od prejšnjih z ozirom na notranjo razdelitev prostorov, kakor tudi po zunanjosti in po stavbnem materialu. Vendar ne bomo danes opisovali vrst (tipov) slovenske hiše in posebnosti, ki jih v naših hišah vidimo. Naša namera ji' spoznati napake in pomanjkljivosti. ki jih moremo več ali manj povsod videti in ki jih želimo odpraviti. Pokazali pa l)i radi tudi nekatere dobre strani, ki l>i jih veljalo povsod vpeljati.
Prijetno je bivanje v hiši. ki jo obseva sonce, doeiin je hiša skrita v visokem in gostem drevju hladna in mračna. S tem ne rečemo, da ne bi smelo rasti pri hiši to ali ono drevo. To je celo priporočljivo, saj nas ščiti pred poletnim pekočim soncem. \ etibj dar v celem naj bo hiša obsijana in zato bomo posekali staro, košato drevje. ki hišo pokriva, le eno ali dvoje debel bomo pustili. Obsijana hiša bo bolj suha in prijazna, prostori v njej bodo svetlejši in prijetnejši
Če postavljamo novo hišo. moramo biti glede prostora zelo izbirčni. Za stavbišče je primeren le suh, peščen i ali skalnat svet. ki leži sicer zaklonjen od vetrov, ni pa v kakšni jami ali kje stisnjen in zadelan. Če pa nam hiša že stoji na takem neprimernem prostoru, jo bomo skušali vsaj v vseli drugih ozirih pravilno urediti.
<)l
Večina naših hiš jo vlažnih. \ I a ga v hiši se pojavl ja i/, različnih vzrokov, največkrat zaradi pomanjkanja izolacije temeljev. Lnknjičavo zidovje. po-joženo v vlažna in neosušena tla, sesa vodo, ki se dviga zaradi kapilarnosti po stenah navzgor. l'o stenah od tal navzgor so začno kazati vlažne liso, Koda omehča omot. ki začne odpadati. Bivanje v vlažni hiši jo nezdravo, ker letam vedno vlažen zrak. ki pospešuje bolezni.
Hiše. ki so podkletene. so vsaj nekoliko zavarovane prod vlago. I o v olja tudi za novejše hiše, pri katerih so tla v pritličju dvignjena nad zunanjo okolico tako, da je vmes prazna plast zraka, tako imenovana ventilacijska plast z odprtinami na dveh nasprotnih straneh, l am vedno kroži čist zrak, suši tla in stene pritličja ter jih izolira od zeml jo.
Če je klet pod stanovanjskimi prostori, je to v higienskem oziru mnogo vredno, kajti tla niso položena naravnost na zemljo, ampak je vmes zrak. ki je slab prevodnik toplote in je poleti hladen, pozimi topol. I la in stene ostanejo suhe, ker oddaja jo v odo zraku v kleti in se ta zrak vedno menja.
E Če bomo torej zgradili novo stanovanjsko hišo. bomo zgradili pod stanovanjskimi prostori klet. Temelje kleti ali zidovja sploh no smemo postaviti v talno vodo, marveč morajo biti en meter nad njenim najvišjim stanjem. Nadležno talno vodo odstranimo tudi s cevko (drennžo), če položimo okoli temelja zgoraj preluknjane cevi in vodo odpeljemo. Navadno si pomagamo, da zgradimo temelje iz betona in položimo van j v višini tal tenko plast asfalta. \ mnogih primerih je treba prevleči tudi še zunanjo stran temelja z asfaltom. I o jo izolacija temelja.
Kako pa bomo osušili hišo, ki jo nadleguje talna vlaga? 'To ne bo lahek posel! Zemljo okoli temeljev hišo bomo odkopali in bomo temeljno zidovje pomazali z asfaltom. I o je vertikalna izolacija. Če zateka voda k temeljem, bomo položili drenažo, kakor smo maloprej razložili. Nato bomo
izkopane rove okoli hiše zopet zasuli. Če vso to no bo zaleglo, moramo položiti še horizontalno izlolacijo temeljev, to so pravi, izpodkopali bomo zunanje stene hiše v višini zemlje in bomo sproti izkopano plast zalivali z asfaltom. Namesto asfalta polagamo lahko tudi strešno lepenko, ki je im-pregnirana.
Če bomo tako postopali, bomo vlago s hišo z gotovostjo odstranili.
Za obvarovanje hiše pred vlago je še potrebno, da ima hiša strešno žlebov jo in so deževnica odtoka po ceveh od hiše. Hišnega zidovja tudi ne sme zamakati gnojnica, kar so žalibog tudi pogosto dogaja.
Zunanje lice hiše naj bo vedno v redu in čisto. Čeprav to ni neposredno v zvozi s človekovim zdravjem, vendar kaže lepo pobeljena hiša skrbnega in dobrega gospodarja, kakor daje snažna obleka dobro spričevalo osebi, ki jo nosi. Zunanji omet, ki odpade, moramo nadomestiti z novim, hišo pa zunaj redno bolimo. Potrebno je, da imamo pri hiši stalno nekaj ugaše-nega apna v jami. ki nam je potrebno v razne svi lic. I udi neka j poska na j bo vedno nekje na kupu. Če imamo to oboje, nam ne bo težko obnoviti zunanji omet pri hiši in pri gospodarskih poslopjih in jih pobeliti. Na Hrvatskem imajo lepo navado, da žensko pobelijo hišo in vse prostore za vsako Veliko noč.
Pred hišnimi vrati naj bo gladek prag iz kamna, opeke ali iz betona in na njem naj bo leseno ali železno strgalo za očiščen je blata s čevljev.
Drugi dol zdravstvene uro: razgovor in sklepi.
A) Razgovor o zgradbi kmetsko hišo. Poslušavci povedo svoje mnenje k zgornji razlagi. Dopolnijo tudi to. kar so slišali, s svojimi izkušnjami.
15) Nato se zberejo od navzočih (v svrho povečanja zanimanja in sodelovanja!) statistični podatki iu sicer:
1.	Koliko je zastopanih hiš pri prvi zdravstveni uri?
2.	Koliko hiš je v drevju?
Koliko hiš je prostih, na soncu?
X. Koliko hiš jo vlažnih?
5.	Koliko hiš je suhih?
6.	Koliko hiš ima klet?
7.	Koliko hiš ima pritličje višje od zunanje okolice?
8.	Koliko hiš ima izolacijo?
9.	Koliko hiš nima strešnega žle-bov.ja?
K). Koliko hiš ima slab zunanji omet?
11.	Koliko hiš ima omet v redu?
12.	Koliko hiš je bilo letos pobeljenih?
15. Koliko hiš ni bilo pobeljenih tekom zadnjih treh let?
14.	Koliko hiš ima doma jamo z apnom?
15.	Koliko hiš ima doma pesek?
I(). Koliko hiš ima pred hišo strgalo za čevlje?
I". Koliko hiš je starih nad deset let?
( ) Končno se pozovejo navzoči gospodarji, da izboljšajo svojo hišo po obrazloženih vidikih. Pismeno se takoj ugotovi, kateri gospodarji in v katerih točkah si' prijavijo letos izvesti asanaci.jo svoje hiše.
Pripomba: O drugem delu zdravstvene uri' spiše zdravstveni odbornik zapisnik in pošlje prepis Prosvetni z v ezi.
Razno
Koledarček za leto 1938. izidi v najkrajšem času. Že sedaj prosimo, da društva in odbori agitirajo za društveni koledarček, ki bo stal 7.— din. Naj ne bo nobenega odbornika in društvenika brez društvenega koledarčka. \ koledarčku bo tudi celoten izkaz društev in fantovskih odsekov. Krasilo ga bo tudi več posnetkov letošnjih taborov.
Konec novembra izidejo božične razglednice v založoi Prosvetne zveze. Razglednice nam predstavljajo božične motive, kot na primer: k polnočnici
in Jezušček v gozdu. Izšle bodo v tro-barvuein tisku v 10.000 izvodih. Dolžnost društev je. da svoje članstvo pravočasno opozore na to izdajo razglednic in jih pravočasno naroče pri Prosvetni zvezi.
Ali ima vaše društvo Jegličevo oporoko? Kot najlepši spominek na pokojnega dr. Jegliča je izšla v bakro-tisku Jegličeva oporoka, ki nam podaja Jegliča v sedmih slikah. Naroča se pri Prosvetni zvezi in stane izvod 5.— din.
Vsebina: Zahvalno pismo škofa dr. Gregorija Rozmana. — Zahvalno pismo ministra dvora.—- XXVIII. redni občni zbor Prosvetne zveze v Ljubljani.—
Uvodna beseda. — Razno.