ERi$K/t Domovina NO. 7 AM€RICAN IN SPIRIT JFOR€!GN IN LANGUAGE ONLY S«r/tog CWcago,. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 13, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVII Sada! posreduje v sporu Irana z Irakom Rose Troha V Deaconess bolnišnici je umrla včeraj zjutraj 78 let stara Sadat je V okviru naročila' Rose Troha s 4881 Broadview konference začel posredo- M- P^je s 1045 E. 61 St., roj. vati v sporu med Iranom Ivančič v Sloveniji, od.koder je in Irakom, ko je bil iran- .P^la v ZDA leta 1920, vdova ski vladar pretekli teden v.P0 Pok- Antonu, umrlem 1. 1941, p • , mati Mrs. Anthony (Frances) KAIRO,” Egipt. - Iranski via- Nekich in Rose Troha, 5-krat dar Reza Pahlevi je v začetku stara mati, 2-krat prastara mati. preteklega tedna obiskal naj-j Vsi bratje in sestre so umrli prei Jordanijo, pa se podal nato Pred Pošreb bo iz Grdin°- v E-ipt kjer je ostal pet dni in vega pogrebnega zavoda na E. se razgovarjal s predsednikom,62 St v sredo dopoldne ob 9., v Sadatom, pa si ogledoval tudi | cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na zanimivosti dežele. Iranski šah Kalvarijo. Novi grobovi ! K“,in««bi rad p°k“al Zvezna vlada ukinila » Sev. Vietnamu pest.^ v plačila negovalcem, fcafera kršijo predpise WASHINGTON, D.C.' - Državni tajnik Kissinger je obžaloval, da niso ZDA porabile e-skadro vojnega brodovja z letalonosilko Enterprise pretekli teden kot svarilo Severnemu Vietnamu pred vojaškimi nastopi v Južnem Vietnamn. Eskadra je bila predvidena že dalj časa, da odplove proti Indijskemu oceanu, Kissinger pa bi jo rad za kratek čas preusmeril proti Južnemu Kitajskemu morju. Zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo je sporočilo ne-govališčem, da ne bo plačevalo za Medicaid, če ta; ne bodo izpolnjevala predpisov. WASHINGTON, D.C. — Zvez- Državni tajnik ni uradno pred- 1 na vlada je sporočila javnim ne- zasleduje pri svojih obiskih širjenje in utrjevanje iranskega Rose Collins V 78. letu starosti je umrla v vpliva, ko se hoče Iran dvigniti ^ucbd Manor ne&ovališ^u^ Rose nem vznemiril0 domače javno med vodilne države Prednje A-.Co11"S' r°^f mnenje v ZDA. ! ložil take preusmeritve, ker je baje zvedel za njen predvideni odhod prepozno. Tudi predsednik Ford je bil proti temu, ker je smatral, da bi to po nepotreb- govališčem, da bo ustavila plačevanje 50% vzdrževalnine za zavarovance Medicaid tistim ne-govališčem, ki ne izpolnjujejo zakonskih določb glede varnosti in drugih predpisov. Negovali-i ščem v državi New York, ki jna 107 E. 233 St, Euclid, vdova: 21 Jordanijskemu kralju Huse- P° Ieta 1957 umrlemu možu Indija priznala PLO inu je iranski šah Reza naklonil Danielu’ sestra Poko-inih Jose-| BEIRUT, Lib. - Indija je kot večjo denarno pomoč in nekaj pha’ Franka in Lillian Zoka, prva nearabske država priznala Ijena. vojnih letal, ki jih je kupil pre- teta Earl Hendricks in Richarda Palestinsko osvobodilno organi- | Pravni zastopnik Zveze nego- je v ZDA. Jordanija je soseda ^zoka iz New Jerseya. Pogreb zacijo — PLO kot zakonito vališč na področju Velikega Iraka s katerim je Iran v sta- bo v torek ob 9- dopoldne iz Gr- predstavnico palestinskih Arab- New Yorka je izjavil, da se bo rem sporu zaradi meje v skup-, dinovega pogrebnega zavoda na cev in sprejela njihovega za- ta pritožila, ker da zvezna vlada Lake Shore BIvd. v cerkev sv. stopnika kot uradnega diplomat- nima take pravice in “živimo še Roberta ob 9.30, nato na poko- skega predstavnika v New Del- vedno pod vlado zakonov”. Po- predpisov ne izpolnjujejo, je pretekli teden sporočila, da bodo izplačila v teku 45 dni ustav- PREDSEDNIK FORD 10 ODJAVIL SVOJ PROGRAM fm KONGRESOM ¥ SREDO ■ " .. ' ' 'H-- i Zaradi nestrpnosti v Kongresu in javnosti v zvezi s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva je predsednik Gerald R. Ford svoje poročilo o stanju Unije preložil od 20. na 15. januar. V njem bo podal svoj gospodarski program, ki naj bi poživil gospodarsko dejavnost in pomagal rastočemu številu brezposelnih. Pred- Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 32 SŽZ ima v sredo, 15. jaguarja, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji paraznovanje novega leta. Vse članice vabljene! hi nai bi uncivil irncrmr!;iveko rffMnvnnst in Za kri prosi— Poznani rojak Emil Mauser s 1025 E. 62 St. mora na operacijo WASHINGTON, D.C. — Pred-( Kong. Ali Ullman, demokrat srca in ,bo potr eboval 15 pintov sednik ZDA bo v sredo ob enih iz Oregona, ki je določen za no- krvi vrste g-positive. Kdor bi Dopoldne podal novemu, 94. ■ vega načelnika kongresnega od- pripravljen pomagati in da- nem izlivu rek Tigrisa in Evfrata Šat-el-Arab. Vodniki arabskih držav so lani na svojem posvetu v Rabatu naročili Jordaniji in, Egiptu, naj! posredujeta med Irakom in Iranom pališče Kalvarija. Mary Mišic hiju. stavil se je na stališče, da mora Indijski odnosi z Izraelom se vlada najprej izvesti javno za-V 78. letu starosti je umrla bodo zaradi tega zategnili ge slišanje. kot to zakon predvide- __ ___ ___________!Mary Mišic, žena pokojnega bolj, koristil pa bo ta korak in- va. / Egiptski predsednik Sadat Franka> mati Bvlvije Cserbak dijskim odnosom do arabskega Peter Franklin, posebni za-ie ncslal v Irak no=ebnesa sode-|ln Franka A-> stara mati Geor- sveta, od katerega dobiva del stopnik tajništva za zdravstvo, lavca, da bi izvedel to nalogo in'??’ Gefalda; Ronalda in Marian olja za svoje potrebe. | prosveto in socialno skrbstvo, ki morebitno rešitev nnnesU ao- i Cberbak> roJena v Hudem vrhu, ----------^--=====^==7==;-------si je ogledal razmere v negova- mov^še pred obiskom iranskega I °? je ^ v, “ P°k- Agnes Mar' liščiE New Yorka’. ie na ti’ vprašanjih, ki zadevajo )lran in Arabce. Ti razgovori naj bi odstranili trenja med obema stranema in odprli pot sodelovanju, koristnem za obe strani. Iran, sprt z Irakom, podpira uporne Kurde z orožjem in drugimi potrebščinami' proti vladi v Bagdadu ter s tem veže Iraku Toke. Arabske države gledajo z nezaupanjem na Iran, ki naglo izgrajuje svoje oborožene sile. posebno tudi letalske in pomorske v Perzijskem zalivu, kjer hoče postati prva vojaška sila. Posegel je celo preko Perzijskega zaliva v Oman, kjer pomaga tamkajšnji vladi v boju proti upornikom: v pokrajini Dofar, ki jih podpira marksistična vlada Južnega Jemena. V koliko je Sadat vplival na iranskega šaha v pogledu teh iranskih stališč in nastopov, iz doslej objavljenih poročil, še ni jasno, siSSip^l pps ..................................... __Vr,j_ grebnega zavoda 36o E. 156 St. kot gospodinja v župnišču pri pri Lake Shore v cerkev sv. Je- Sv. Vidu in je vzrejala otroke roma, nato na pokopališče Kal- Zakrajškove družine, ko je umr-varija. Ure kropljenja nocoj od la njihova mati. Pokojna je bila 7-9 in jutri od 2-4 in od 7-9. . članica KSKJ št. 162, ADZ št. 17, Mary Kovačič ne bodo uporabljana za pomanjkljivo oskrbo! -----o—---- Manjše povpraševanje po jeklu v zadnjih tednih PITTSBURGH, Pa. — Povpraševanje po jeklu je bilo še pred nekaj tedni sorazmerno veliko, pa je nato začelo nenadno popuščati in zdaj že kar očitno pada. Prenekatera naročila New Jersey dobil prvo guvernerko HARTFORD, Conn. — Ella Tambussi Grasso je bila sredi ledna vmeščena za guvernerja države Connecticut, kot prva ženska na tem mestu. Ona je tudi prva žena, ki je bila izvoljena za guvernerja katerekoli države v Uniji, ne da bi nasledila svoiega moža. SŽZ št. 25, SNPJ št. 5, Materin-Umrla je 82 let stara Mary skega kluba in Oltarnega dru-Kovacic, roj. Peček, vdova po štva pri Sv. Vidu in Kluba slo-pok. Louisu in preje žena Anto- venskih upokojencev na St. na Milavca, mati Louisa V., Clair Avenue okrožje. Pogreb bo Mary J. Turk, 4-krat stara mati, iz Zakrajškovega pogrebnega za- so bila odpovedana. 7-krat prastara mati, mačeha voda jutri ob 9.30, v cerkev sv. Gospodarski zastoj v avtomo-Antona, Phillipa in Louisa Mi- Vidu ob 10., nato na Kalvarijo, bilski industriji in stavbeništvu lavca, sestra Helen Semich, Na mrtvaškem odru bo danes je nujno segel v jeklarsko in že-j le v slučaju, da bo Kongres Frances Peklay, pok. Moharja popoldne 2.-5. in zvečer 7.-9. j lezarsko industrijo. 'predsednikov predlog odobril. VUDI BELE MMJIINE V RODEZIJI V AFRIKI SE ČAS NAGLO IZTEKA Kongresu, ki se bo jutri sestal na svoje zasedanje, poročilo o stanju Unije. To je bilo prvotno predvideno za 20. januar, pa ga je predsednik prestavil na 15. januar, ko je vsa dežela nestrpna in težko čaka odločnih ukrepov in. ko se je tudi Kongres sam odločil objaviti svoj lastni gospodarski program. Predsednik Ford se je pretekli teden sestal z vodniki Kongresa in še posebej z vodniki republikancev v obeh zbornicah, s sen. H. Scottom in s kong. J. J. Rho-desom. Ne sen. Hugh Scott in ne kong. J. Rhodes nista hotela novinarjem po svojem sestanku s predsednikom Fordom v Beli hiši povedati nič natančnejšega o predsednikovem programu. Kong. Rhodes je dejal le, da bodo predlogi, ki jih bo predsednik stavil Kongresu dali “več denarja v ; roke ameriške javnosti za porabo”. bora za pota in sredstva, je po rovati kri; nai kliče tel 361_ sestanku s predsednikom For- dom pretekli petek dejal: Mis- j lim da imamo sestavine za naglo Osma obletnica— ukrepanje v oljašanje ameriške-1 Jutri ob pol osmih zjutraj bo mu ljudstvu. v cerkvi sv. Vida sv. maša za Predsednikov tiskovni tajnik pokojno Ano Kamin ob osmi ob- Ron Nessen je objavil, da “so letnici njene smrti. vse odločitve v predsednikovih Uspel nastop mladih— predlogih napravljene” in poro- Mlada igralska družina Lilije čilo o stanju Unije pripravljeno, se je včeraj s komedijo “Teta Sen. Hugh Scott, vodnik re- na konju” kar postavila. Lepo za- publikanske manjšine v Senatu, sedeno dvorano je ponovno je mnenja, da bo Kongres v te- spravila v vesel smeh. K lepemu ku dveh mesecev končal razpra- uspehu Liliji in njeni mladi vo o predsednikovih predlogih, igralski družini tople čestitke! Kong. Rhodes je svaril, da “ame- K molitvi— riško ljudstvo ni glasovalo za članice Oltarnega društva zastoj v novembru”. Namignil fare sv. Vida in Podružnice št je precej očitno, da bo odgovor- 25 SŽZ so vabljene jutri, v to- nost za vsako zavlačevanje ob- rek, ob 9. dopoldne v Zakrajškov ravnave predsednikovih predlo- pogrebni zavod k molitvi za gov šla na račun veliko večine umrlo Mary Kovačič. demokratov v Kongresu. ^ . t-v ,, .. x , Članice Društva sv. Manje Kongres je tudi vneto na delu',, , , . . J , Magdalene st. 162 KSKJ so vain je nnpravil svoj lastan gos- , ,, , , , , , . ^ bljene danes popoldne ob dveh podarski program. Govornik Predstavniškega doma Carl Albert bo danes ta program raz- Moč in obseg oblasti belcev v južnem delu Afrike se krčita, od kar se je Portugalska odločila dati neodvisnost svoji dosedanji afriški posesti. Gvineja jo je že dobila, Mozambik in Angola pa bosta tudi v bližnji bodočnosti postala neodvisna. To povečuje pritisk na Rodezijo, ki je poleg Južno-afriške unije edina še pod izključno vlado belcev. Predsednik vlade Rodezije lan Smith se zaveda položaja in se skuša s črno večino prebivalstva nekako sporazumeti. K temu ga priganja predsednik vlade Južno-afriške unije P. Vorster, ki je bil doslej trd zagovornik ločitve ras in izključne bele vlade. Zemljevid na desni kaže a-f riško zemljino s povečanim Iz drugih virov so prišle vesti, da se je predsednik Ford odločil i kril in obraziožii na tiskovni znižati zvezni dohodninski davek konferenci, sen. Mansfield pa bo za leto 1974 za 1Q%. To zniža- 0 njegovih podrobnostih razpra-nie naj bi bilo enostavno, zvez- vijaj na strankinem sestanku na davčna uprava bo tistim, ki članov Kongresa so davek že plačali vrnila 10% i Kot predsednikov program izračunanega davka, od katerega predvideva tudi kongresni proso bili odšteti že vsi zakoniti gram večje znižanje davkov kot p odbitki in izvzetki, tisti, ki zvez- sredstvo za poživitev gospodar- °rp nega dohodninskega davka še stva. Oba vsebujeta tudi obsež-niso plačali, bodo pri plačilu lab- ne ukrepe za varčevanje z ener-ko 10% odpisali. Vse to velja gjj0 gen Robert C. Byrd, namestnik vodnika demokratske večine, je včeraj na ABC televizijske sporedu “Issues and Answers” predložil neposredno prodajo gasolina na nakaznice, da bi se zmanjšal odtok denarja na sr te E K er F 0 Miles ZAMBIA Lusaka ----- t: : ' , v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Mary Kovačič. Nova člana uprave CTS— Včeraj je župan R. J. Perk imenoval v upravo CTS R. S. Malago, znanega odvetnika in propagatorja tenisa, ter A. E. Seymour-ja Jr., pomočhika predsednika Citizens Financial Eno mesto v odboru je bilo prazno že od novembra, drugo bo prazno prihodnji teden v sredo, ker je s tem dnem odstopil Allen J. Lowe, ki je bil v upravi vse od njenega začetka leta 1949. Slovenski koledarji za leto 1375— V uradu AD je brezplačno na razpolago nekaj slovenskih Guvernerka je bila preje 20 let v državni skupščini in vpra-!vložkom Rodezije in njenih sesanja države dobro pozna. Ob sedov- vmestitvi je izjavila, da bo j Rodezija ima kakih 150,000 v Cna in bo skušala voditi dr- kvadratnih milj površine in da ° V, me-,ah njenib dohodkov, skupno okoli 5,700,000 prebival-Pa o vendar gledala na po- cev, od tega le okoli 300,000 belcev. Kljub majhnemu številu imajo stvarno ti vso oblast v deželi, ki se je leta 1965 oklicala za neodvisno, ko je Velika Britanija, njena gospodarica, zahtevala, da dobe črni polno ena- trebe in želje prebivalstva. Vremenski prerok Oblačno, mrzlo z možnostjo tuje za nakup olja. Dejal je, da «marijanskih» koledarjev za ne mara prodaje gasolina na na- 'leto 1975> ki so jih izda]i salezi. kazmee, da pa je to sedaj nujno janci na Rakovniku pri Ljublja_ potrebno. n- Kriza energije ni samo ameri- j ški problem,” je dejal Byrd,” toda ZDA morajo svobodnemu svetu pokazati pot in vodstvo v omejevanju rabe energije. Način življenja bo treba spremeniti, ko je doba cenene energije prešla.” Pri sedanjih cenah olja bodo industrijske države v 12 do 18 mesecih izčrpale svoja sredstva, če ne bodo našle kake druge rešitve in' porabo olja močno omejile. Iz slov. naselbin Ludvik Vesel umrl Milwaukee, Wis.—V St. Lukes bolnici je v torek, 7. jan., zvečer ob 6:30 umrl 61 let stari Ludvik : Vesel, rojen v Moravčah v Slovenija. V Ameriko je prišel leta 1952. Bil je član S.K.D. Triglav in K.S.K.J. Pogreb je bil v soboto, 11. jan. dop. iz Jelenčevega pogrebnega zavoda na National cesti v cerkev sv. Matije na 25. in Scott cesti nato na Mt. Olivet pokopališče. Pokojnik zapušča ženo Justino, sinove Ludvika, Viktorja in Francita, brata Štefana in kopravnost in vse politične pra- glasitve bojkota Združenih na- prihajal v ZDA, ki ga nujno po- ku v državah južnega dela Afri- vice. rodov. Ta naj bi bil Rodezijo trebujejo, preko drugih držav- ke, je izjavil, da je nastopil v Proglasitev neodvisnosti in spravil na kolena, kar pa se ni članic ZN, med drugim preko razvoju Rodezije nov čas, ko je Milana v Clevelandu in brata odklanjanje priznanja polne e- zgodilo. ZDA so bojkot izvaja- Sovjetske zveze. mogoče računati na ureditev od- Pavla v Sloveniji ter druge so- naletavanja snega. Najvišja tem-, nakopravnosti črnemu delu pre- le, pa dovolile uvoz kroma iz Britanski zunanji minister, ki nosov med belo manjšino in rodnike v Sloveniji in v Ameri- peratura 25 F (-4 C). I bivalstva sta privedla do pro- Rodezije, ko so dognale, da je ta je bil v zadnjem tednu na obi- črno večino prebivalstva. |ki. Zadnje vesti DETROIT, Mich. — Ford Motor je zaprl ta teden 22 svojih tovarn, s čimer je ob delo novih 52,000 delavcev. WASHINGTON, D.C.— Posebna komisija pod načelstvom podpredsednika N. A. Rockefellerja se bo danes sestala in začela pregledovati utemljenost očitkov CIA. KAIRO, Egipt. — Iranski šah Reza Pahlevi in predsednik Egipta Sadat sta včeraj končala svoje razgovore. Šah je dal polno podporo arabskim zahtevam napram Izraelu, Sadat pa je odobril iransko stališče v vprašanju olja. MOSKVA, ZSSR. — Kozmonavta, ki sta v soboto poletela v vesolje v Sojuzu 17, sta svojo vesoljsko ladjo povezala z vesoljskim laboratorijem Saljut 4 in začela danes izvajati obsežen program. JERUZALEM, Izr. — Izraelske enote so vdrle v južni Libanon in napadle palestinske gverilske postojanke. Porušile naj bi par mostov in vodovod, pa se vrnile v Izrael brez izgub. Mfcmšm. Poiiovini/i I / w tiufk-1:• «/-i c^/%' fu— i a o /Vi r- 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Punished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesečo • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesečo Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 7 Monday, Jan. 13, 1975 Jugoslovanski strah pred jutrišnjim dnem Pod tem naslovom je Frankfurter Allgemeine Zeitung z 11. decembra 1974 prinesla poseben članek znanega svojega dopisnika iz Beograda Andrea Razumovskega, v katerem poroča o vznemirjenosti oblastnikov zaradi naraščajoče teroristične aktivnosti v Jugoslaviji in še marsikaj drugega. I. V Jugoslaviji, pravi, raste strah pred vedno večjimi nasilji političnih sovražnikov, zato narašča tudi pritisk oblastnikov na ljudstvo. Beograjski meščani — pa tudi mi tujci — smo nenehno priče, kako oblasti izvajajo pritisk na posameznike, o katerih vedo ah sumijo, da niso na partijski liniji. Že zaradi kakega članka v listih ah kakega romana si lahko prištet k sovražnikom ljudstva in te za par let vtaknejo v zapor. Samo pomanjkanje razsodnosti jugoslovanskih oblasti, ki ne ločijo intelektualne kritike od oboroženega napada, je vzrok, da se zadnji dogodki v Jugoslaviji ne jemljejo za tako resne, kakor v resnici so. Npr. že tak dogodek, kakor je bilo odprtje šole v Kumrovcu, rojstni vasi predsednika Tita, je uporabil Tito, da je znova udaril po svojih notranjih nasprotnikih. Dejal je: “Mi ne smemo biti oportunisti in se pokazati slabe proti našemu razrednemu sovražniku, ki dela v notranjščini naše države. Mi komunisti moramo biti enotni in nepopustljivi. Med nami in našim razrednim sovražnikom ni nobenega kompromisa!” Ta govor je udaren govor proti subverzivni ‘mahinaciji kontrarevolucije”. V zadnjem času je bilo več atentatov. Tako se je nekdo polastil v nekem provinicialnem mestu avta nekega tujca, v katerem je našel brzostrelko. Z njo je potem v Bel-gradu divje streljal okrog sebe in ubil nekega policista. Pa to morda ni bil politični atentat. Pač pa je bilo pred tedni mnogo streljanja po Kosutnjaku in pravijo, da je bilo tudi mnogo mrtvih. Zdaj so postavili na strehi beograjske ra-diopostaje brzostrelno postojanko. Okrog Dedinja je videti zelo pogoste policijske čete s policijskimi psi, česar prej ni bilo. Meščani so neprestano izpostavljeni hipnim preiskavam. Tako je neka inozemska gospa, ki se s svojim avtom vozi že 3 leta nemoteno o istih ulicah, bila hipoma ustavljena od oboroženih miličnikov, ki so avto pregledali do natančnosti. Kino-poslopja so zastražena in od mnogih obiskovalcev zahtevajo dokumente, česar prej niso delali. Natančne preiskave so vedno pogostejše: tako je policija zadržala prireditev na velikem, za 40,000 gledalcev prirejenem Stadionu ‘;Rdeča zvezda”, za par ur, ker so imeli policaji nalog, natančno preiskati vse moške, če ne nosijo orožja. Garderobe in shrambe na glavni postaji so že dalj časa zaprte. Ustna propaganda svari ljudi pred javnimi prevoznimi sredstvi, in učitelii v šolah opozarjajo otroke, naj ne pobirajo na tleh kroglic in drugih stvari, v katerih so morda eksplozivne snovi. Najvišji hrvatski komunistični predstavnik dr. Baka-rič je izjavil v intervjuju zagrebškemu Vjesniku. da je mnogo teh odredb zato postavljenih, da se pokažejo, kako močni da so,J n da so dobro pripravljeni “na jutrišnji’dan”. 1 orej — računajo na negotovo prihodnost. Bakarič je tudi izjavil, da se atentati pojavljajo prav sedaj, ko so zunanje velesile izjavile, da so interesirane na tem, da. “Jugoslavija ostane, kakor je”. Teroristična dejavnost "od desne kakor od leve” dela na razbitju Jugoslavije in jo hoče z notranjimi nemiri odvrniti od izpolnjevanja •mednarodnih obveznosti. “Vse te skupine predstavljajo,” kot je rekel Bakarič: “Nič.” Tu je imenoval pred kratkim uradno poročilo,^ da je “bila tam do zadnjega likvidirana” nacionalna hrvaška revolucionarna skupina na Velebitu. Dodal pa je “in tudi druge”. To so — je rekel —, banditi, ki more za denar in so plačani od zunaj. So pa na neki način označeni kot “nacionalisti”. Vprašanje se postavlja, zakaj si ni dalo javnosti pojasnitev, "kaj in kako je” s hrvatskim nacionalističnim procesom v Zadru, ki je bil napovedan. Rečeno je bilo, da bo javna oKavnava, toda, ko so prišli tja inozemski dopisniki, so jim bila vsa vrata zaprta. Tudi se ne ve, zakaj je bilo v Zagrebu zaprtih zadnji čas par ducatov ljudi. O teh zaporih ni bilo nobenih podatkov in ne uradnih omemb. Beograjski opazovalci sklepajo, da se je obnovila organizacija Ustašev predvsem zaradi politično nemodrega zadržanja komunistične partije do hrvatskega nacionalizma v letih 1970/71. Ustaši naj bi se, kot kaže, organizirali po zgledu IR A (Irske republikanske armade) ali Palestinske osvobodilne organizacije. Ideološko so sedaj po internacionalni modi “mnogo bolj na levo”. Ustanovile so se borbene trojke na način irskih borcev in so vodene od zu-najj. Imenujejo se HORA to je “Hrvatska Osvobodilna Revolucionarna Armada”. (Konec sledi) BESEDA IZ NARODA i i 1 ^H«UlllllH»»UUIIim2HmUUHUIHIHHHiHIIIIIIHm»HUIHIllnnimitHiHlilllHiiUtt? Ciril A. Žebot: laj bi ali fetii lili itisgSi povsdati Slovenci v svetu Slovencem v domovini Slovenci, živeči v svetu, se , Iz vojne, okupacije in revolu-obračamo na rojake v domovini,! cije je leta 1945 nastala nova da skupno razmislimo o usodi državna tvorba, ki si je privzela slovenskega naroda in Slovenije, predvojno (šestojanuarsko) ime, s katero nas povezuje poreklo državno ureditev pa prevzela od in za katere usodo ostajamo Sovjetske zveze. Kakor v Sov-zavzeti. jetski zvezi je bila tkdi v Jugo- Neposredni povod za to pismo , sla vij i izvedena formalna fede-je po eni strani negotovost sve- j ralizacija, nastalo je šest repub- tcvnopolitičnega položaja, poseb-! RK od katerih je ena bila Slo- no v Evropi, kajti vkljub priza-j ven9a- Ta federalizacija pa je devanjem za mirno sožitje med obema jedrskima velesilama še vedno ostajajo temeljna nas-protstva. Po drugi strani pa v bistvu ostala na papirju, kajti edina nosilka politične volje in moči ter oblikovalka družbenih okvirov in pogojev je bila komu- nas zaskrbljuje ponovno zaostre-! nistična partija, v kateri je tanje notranjepolitičnih' napetosti | krat odločalo - in sedaj ponovno ~—i«- x~„„' i,--------I odloča v Jugoslaviji v času, ko se lahko ( kar čez noč pojavi praznina na ( centralizma načelo “demokratičnega Ta stranka ni tr- njenem političnem vrhu. pela - in tudi danes ne trpi -poleg sebe nobenega drugega Slovenski narod je po izgubi fcamostojnega političnega dejav-rane državne samostojnosti v, nRca-Karantaniji živel vselej v ok-' Tudi ta nova Jugoslavija, ki viru širših državnih tvorb: pod sama sebe naziva socialistično, ni gospodstvom bavarskih vojvod, zmogla ustvariti zavesti skupno-frankovskih kraljev, nemških in sti in solidarnosti med narodi in avstrijskih cesarjev; na seve- narodnostmi, ki žive v državi, rovzhodu pod Madžari in v Pri- Stara nasprotja so oživela, poja-morju pod Benečani; po letu vila pa so se še nova in to v ob-1918 pa ozemljsko okrnjen v segu in izrazitosti, ki presegata državi Srbov, Hrvatov in Slo- predvojne razmere. Medtem, ko vencev, ki jo je po drugi svetov- 50 se pred vojno notranja nas-ni vojni nasledila “socialistična” prot j a izražala v okviru plura-Jugoslavija. lizma političnih strank, ki so v Prek krščanstva je slovenski bistvu temeljile na narodnost-narod kot prvi med slovanskimi n^b osnovah, so se po vojni, ko ljudstvi bil vključen v novo se ie ta pluralizem bil pregažen, porajajoči evropski kulturni PreseIiia v vladajočo komunistič-krog. V okviru državnih tvorb, no Partijo. Štiri zaporedne usta-v katerih je živel, je sodeloval ve P°i-e§ ve^ delnih ustavnih pri graditvi porimske evropske sprememb v treh desetletjih so omike, katere območje se je kon- zgovoren dokaz, da ta država ni čavalo ob vratih Bizanca in poz- notranje konsolidirana. Ta skrb neje ob mejah Turčije na Bal- vzbujajoči razvoj seveda ni mo-kanu. Bil pa je tudi izpostavljen ostati prikrit zunanjemu asimilacijskim prizadevanjem in svetu, bil je opažen v državnih pritiskom večjih sosednih naro- pisarnah, vključen v mednarod-dov, posebno v dobi evropskega no-poiitične akcije in celo v vo-nacionalizma in njegovih impe- 3aške načrte. Pozorno ga zasle-rialističnih zlorab v 19. in 20. duie tudi mednarodni tisk, čigar državnih okvirih, v katerih ko- skoraj 83-letnega državnega po- uvoz v Jugoslavijo je prav zato pogosto prepovedan. Toda namen tega pisma ni podajati podrobno kritično dnalizo tridesetletne vladavine komunistične stranke v Jugoslaviji in Sloveniji. Sedaj nam gre za nekaj drugega,' važnejšega.. Vkljub reakcionarni zaobrnitvi partijskega režima decembra 1971 stopa generacija, ki je po vojni oblikovala oz. nadzirala družbena dogajanja v Sloveniji, polagoma a neizbežno v ozadje. Na vseh življenjskih področjih, tudi na politični ravni, J o nadomeščajo novi rodovi, ki podedujejo probleme, ki jih vojna in revolucijska generacija ni mogla ali ni znala rešiti. Teh novih rodov ne označuje vez skupnosti, porojena v borbi za oblast, jih pa tudi ne obtežuje breme že dolgo anahronističnega, ira-severu cela tretjina narodnega1 cionalnega sovraštva do nekda- stoletju. Toda slovenski narod, ki je privzel in sebi prioblikoval modeme življenjske načine in navade srednjeevropske civilizacije, je v tem neenakem boju z nacionalističnimi pritiski z njemu lastno žilavostjo ohranil svojo narodno individualnost navkljub pomanjkanju lastne državnosti. Ob razpadu habsburške monarhije je 29. oktobra 1918 oklical svojo svobodo in dva dni zatem postavil lastno narodno vlado ter tako izjavil in uveljavil svojo suverenost kot naravno pravico vsakega naroda, ki ima lastno politično zavest in voljo. Povezava s Srbi in Hrvati v skupno državo, ki je temu zgodovinskemu trenutku sledila, je bila improvizirana, kot da bi šlo le za razširjeno Srbijo; to je sopovzročilo, da je bila od Slovenije odtrgana na zahodu in - i ozemlja.. Nova država ni temeljila na zavesti kulturne skupnosti in političnega sožitja na dogovorjenih osnovah enakopravnega sodržavja, temveč je krhko slonela predvsem na starem strahu in odporu do nekdaj vladajočih nemških Avstrijcev in Madžarov, ki so si bili leta 1867 razdelili oblast nad ostalimi narodi habsburške monarhije. Nedorečeno “zedinjenje” v okoliščinah leta 1918 ni moglo premostiti -zgodovinskih razlik med posameznimi sestavnimi “deli troedinega naroda”. Država je od vsega početka tavala od krize do krize, od v bistvu oktroi-rane centralistične vidovdanske ustave leta 1921 prek dvorsko-vojaškega puča leta 1929, umora kralja Aleksandra leta 1934 do srbsko-hrvatskega “sporazuma” leta 1939 in marčnega puča leta 1941; v drugi svetovni vojni se je sesula kot kaka koliba postavljena na pesek minulih političnih okolnosti. njih nasprotnikov in sploh do ljudi, ki po svoje mislijo. V svetovnem merilu temelji mir na še vedno občutljivem ravnotežju jedrskih velesil. Po-leg. tega ta mir vedno znova motijo regionalni konflikti. Doslej se je posrečilo omejiti ali odstraniti lokalna ognjišča teh sporov. Ker pa osnovno razmerje med j vih odncšajev do sosedov, obema jedrskima velesilama' nec koncev odločajo drugi. Ker v moderni zgodovini slovenski narod ni imel lastne države, mu v znatni meri še primanjkuje potrebne državno politične zavesti, zavesti nacije. Tipično za slovensko politično zgodovino je bilo, da so se Slovenci navadili preveč misliti v okvirih trenutno obstoječih državnih tvorb, da se na le-te zanašajo, se jih togo oklepajo celo v prelomnih razmerah, ko se že kaže nevarnost, da ti okviri odpovedo, slovenski narod pa ostane - tudi zaradi pomanjkanja lastne državno- politične zasnove - predmet odločitev tujih sil. Spričo omenjenih nevarnosti, ki spremljajo državne in med-narodno-politične pretrese in spremembe v današnjih razmerah, ne more noben razsoden človek misliti na spodkopavanje Jugoslavije, pa naj še tako odločno odklanja njeno sedanjo notranjepolitično ureditev; po drugi strani pa se je prav tako potrebno zavedati, da ne obstajajo niti notranjepolitična jam-stva niti zunanjepolitična poroštva, ki bi prepričljivo zagotavljala njen trajni obstoj. Ta položaj narekuje slovenskemu i narodu spoznanje, da je vkljub svoji številčni skromnosti in izpostavljenemu zemljepisnemu položaju konec koncev navezan na samega sebe in da si bo v času preizkušenj - kot že v preteklosti - moral zagotoviti svojo bodočnost iz lastne prev-darnosti, spretnosti in moči. Skratka, moral bo ukrepati kot samostojna politična nacija, moral bo svetu, tako sosednjim nacijam kot velikim silam, javno izraziti in z dejanji izkazati lastno politično voljo in državno-po-litično zasnovo. Nosilec te volje .in zavesti morb in mora biti ljudstvo na slovenskih tleh in izraziti jo mora na tako jasen in prepričljiv način, da ju bo tudi svet spoznal, to je, da se v bodoče o Sloveniji ne bo več govorilo in ukrepalo kot o razpoložljivem zemljepisnem področju, temveč da bo svet moral računati tudi s Slovenci kot z držav-no-politično nacijo, ki hoče in zna biti “na svoji zemlji svoj gospod”. Vkljub političnim pomanjkljivostim, ki so označevale Slovence pred in med obema svetovnima vojnama in po njiju, pelje zgodovinska pot slovenskega naroda vendarle navzgor. Z lastnimi življenjskimi močmi in trmasto voljo je v zgodovini obstal in se vključil kot enakovreden člen v evropski kulturni krog. Sedaj pa mora nastopiti tudi kot suveren narod v modernem času. Najti mora tudi svoj politični odnos do občestva narodov. Pri tem bo moral odvreči marsikateri balast preteklosti, otresti se občutka “majhnosti” saj so v vseh delih sveta suveoreni narodi, ki so številčno in ozemeljsko .manjši od Slovencev, poleg' tega pa, ima Slovenija skoraj edinstvene dopolnilne prednosti - odreči se miselnosti “dednih sovražnikov” in se zanašati bolj nase kot na druge - skratka uravnavati svoje odnose do drugih narodov realistično, na temelju obstoječih interesov in možnosti. Slovenske manjšine izven Slovenije, katerih ohranitev je zadeva vseh Slovencev, naj ne bodo ovira temveč naj postanejo most za ustvaritev novih in zaneslji- glavarja in partijskega šefa Josipa Broza Tita. Slovenci doma morajo o tem temeljito a naglo razmisliti. Slovenci v svetu, kjer se lahko neovirano izražamo, pa moramo tudi o tem sedaj najbolj perečem in nič več kočljivem vprašanju odkrito spregovoriti, ker ta sedanja nejasnost povzroča občutek nevarnosti, ki narašča v razmerju z razsežnostjo in okoliščinami negotovosti. Teh pa je spričo notranjih različnosti in nesoglasnosti v današnji Jugoslaviji mnogo ne le med narodi temveč tudi v republikah in v vladajoči partiji, posebno po udaru v Karadjordjevem 1. decembra 1971. Udarni režim partijske “stare garde” je po Karadjordjevem izločil tedanja bolj sproščena in daljnovidnejša republiška vodstva, znova uvedel neposredno ob- Tiskovni sklad LB, V Tiskovni sklad AD so darovali: Joseph Cekada, Euclid, O., $2; Mrs. Frances Klein, Cleveland, O., $2; Mrs, Josephine Gorance, Canton, O., $2; Frances ’Valencie, Madison, O., 50c; Ivan Martinc, Cleveland, O., $2; Joseph Trebeč, Cleveland, O., $2; Mrs. Joann Birsa, Lakewood, Colo.. $2; Joseph Križman, Cleveland, O., $2; Karol Bojc, Euclid, O., $2; Emma Gallian, Cleveland, O., $2; Mary in Andrew Kuret, Cleveland, O., $2; Lojze Sile, Cleveland, O., $1.25; V. Potočnik, Cleveland, O., $2; Neimenovan, Euclid, O., $2; Bogomir Glavan, Cleveland, O., $2; Anton Sivec, Stevensville, Canada', last soženega partijskega vrha v $io. Beogradu in s tem zaostril različnosti in nasprotstva, ki naj bi jih po ustavnih spremembah junija 1971 začeli sporazumno reševati. V tem ponovnem nasilnem okviru so se poleg stopnjevanja političnih napetosti tudi poslabšale nakopičene socialne in gospodarske težave -nenadomestljivo propadanje družinskih kmetij, množično izseljevanje in zaskrbljujoči problemi povratništva spričo visoke domače , brezposelnosti, zmaličena gospodarska in socialna struktura, verižno, neplačanje dolgov in naj višja stopnja inflacije v Evropi. Obstoja resna nevarnost, da bi Titov odhod ta dogajanja prehitel in presenetil sedanji centralistični režim. Negotovost, ki je povezana z možnostjo Titovega skorajšnjega ali celo nenadnega odhoda, je še večja, ker "si je njegova tridesetletna osebna vladavina privzela videz nekakšne žive legende predvsem zaradi izredne začetne pomoči z Zahoda, najprej v sklopu zavezniške-vojne strategije in diplomacije, po vojni pa kot prispevek k zavarovanju Evrope pred novim sovjetskim imperializmom. Te časovno pogojene in poosebljene “legendar-nosti” ne more od Tita podedovati noben oseben naslednik -ne Srb, ne Hrvat, pa tudi ne kak prilagodljivejši “beograjski Slovenec”: Tita lahko nasledi le tak ali drugačen neosebni režim, ki bo - brez njega - moral stati na lastni učinkovitosti ali pa bo padel pod težo lastne neuspešnosti. i * * * Ena rešilna možnost bi bil nagel resnični sporazum med narodi in republikami. Tak sporazum si je moč zamišljati le na osnovah suverene enakopravnosti, kot se je bila začela razvijati v petletnem razdobju med padcem Aleksandra Rankoviča julija 1966 in prvo resnejšo ustavno spremembo junija 1971. (Dalje na 3. strani) Fred Orehek, North Riverside, 111., $10; John Mavrovich, Venice en Quebec, Canada, $3; Ivan Smoley, Toronto, Canada, $2; Ivan Kunovar, Caledonia, Wis., $2; Mrs. Jennie Stusek, Johnstown, Pa., $2; Vlasta Strojin, Madison, O., $3; Justina Ho-lozan, Chicago, 111., $2; Anton Lavrisa, Cleveland, O., $2; Mrs. Anton Novak, Cleveland, O., $2; Maria Kurbat, Milwaukee, Wis., $1; John Cercek, Cleveland, O., $2. Mrs. Antonia Mihevc, Clevfe-land, O., je darovala v spomin 24. obletnice smrti svojega moža Jožefa Mihevc, $10; dalje so darovali: Mrs. Mary Ladiha, Cleveland, O., $2; Anten Meglič, Cleveland, O., $2; Luka Kuhar, Cleveland, O., $2; ^Mrs. Jennie Pugelj, Garfield Hts., O., $2; Helena Klesin, Brooklyn, N.Y., $5; Janez Grebenc, Windsor, Canada, $1; Janez Muhic, Toronto, Canada,, $2; Fred Filips, Maple Heights, O., $2; Frank Perper, No. Madison, O., $2; Max Stanonik, Geneva, O., $2; Mrs. A-malia Medved, Geneva, O., $2; Jože Vrečar, Ely, Minn., $7. Ignac Kastelic, Bridgeport, Conn., $2; Mrs. Ana Petrič, Cleveland, O., $2; Antonia in Anton Meglen, Cleveland, O., $2; Rev. Francis Jerasa, Fowler, Kans,, $2; Aloysius Arko, Lock-port, lil., $2; Louis Shager. Brooklyn, N.Y., $2; Henry Ba-tich, Cleveland, O., $2; Mr. in Mrs. John Sivec, Cleveland, O., $2; John Horzen, Brunswick, O., $2; Mike Pinculic, Cleveland, O., $2; Marija Ribic, Euclid, O., $2; Mary Hočevar, Euclid, O., $5; Louis Babic, Toronto, Canada, $1; Joseph Kraich, Cleveland, O., $2; Frank Brence, Rex-dale, Ont., Canada, $2. Vsem darovalcem in darovalkam iskrena zahvala! Razumevanje in požrtvovalnost ljubiteljev slovenske pisane besede to ohranjata in jo bosta ohranjali v bodoče! Spori zaradi šsfslih ufcili knjig Cherry Hill, N.J. — Federalni staršev, da so morala poseči vkljub doslej uspešnemu vrhunskemu obnavljanju mirnega sožitja še ni razjasnjeno in nasprotstva interesov podtalno trajajo naprej, ni prepričljivega zagotovila za trajno ohranitev svetovnega miru. Vsak regionalni konflikt utegne povzročiti širše posledice, ki jih ni vselej moč predvideti še manj pa preprečiti. V tej zvezi se spričo notranje neustaljenosti Jugoslavije znova zastavlja vprašanje bodoče usode Slovenije. Povdarili smo temeljno črto slovenske zgodovine, namreč da so Slovenci živeli in še živijo v * :1: Ta novi • korak v zgodovini slovenskega naroda bo morala napraviti generacija, ki sedaj prevzema odgovornost za usodo naroda. Stori ti. pa ga bo mogla le, ako se bo zavestno otresla hipotek preteklosti in uresničila učinkovito sodelovanje vseh slovenskih narodnih sil. To spoznanje bo moralo biti stvarno in pravočasno. Zgodovinski premiki ne čakajo nepripravljenih. Podobno kot zunanji svet se tudi Slovenci ne morejo več izogibati ključnemu vprašanju, kakšna bo usoda narodov Jugoslavije po političnem odhodu že vladni komisar za vzgojo je končno le pozval izdajatelje šolskih učnih knjig, da zavzamejo “srednjo smer” med pojmovanjem akademske, svobode in zahtevo staršev, da naj javne šole izražajo in spoštujejo tradicionalne ljudske vrednote v naselbini. Komisar T. H. Bell je izdajateljem šolskih učnih knjig svetoval, da vsebina šolskih knjig ne srne žaliti čuta staršev. V konfliktu med izdajatelji šolskih učnih knjig in starši, ki je v začetku letošnjega šolskega leta in še v tem času v mnogih državah zavzel zelo ostre oblike, še doslej dejansko nikdo ni zmagal, silno pa trpi vzgoja otrok. To opozorilo in nasvet državnega komisarja za vzgojo v zadevi šolskih knjig je bilo objavljeno, ker so v nekaterih državah, posebno v W. Virginiji, nastala tako ostra nasprotja med starši šolskih otrok in šolskim odborom zaradi vsebine šolskih učnih knjig, ki je resnično žalila verski čut. in moralna 'načela vmes sodišča. V nekaterih šolskih okrajih so morali ukiniti solski pouk za več tednov, ker so starši zahtevali umaknitev gotovih šolskih knjig. Starši so bili zaprepaščeni, ko so doma pregledali vsebino knjig, po' katerih se njihovi otroci poučujejo v šolah. Človek ima včasih vtis, da se gotove sile prizadevajo razkrojiti moralo mladine in utepajo svoje nazore šolskim otrokom brez ozira na razpoloženje starcev, ki pa so končno najbolj odgovorni za vzgojo svojih otrok pred Bogom in pred oblastjo. Šolske oblasti to prastaro družinsko načelo včasih namerno prezrejo kot zastarelo, ker da, naj imajo otroci pravico se učiti * sedanjemu času primerno. V tem postopku šolskih oblasti je precej .spornih posledic in je tudi to eden glavnih vzrokov, da starši rajši pošiljajo svoje otroke v privatne - povečini farne šole, kjer je več discipline in poleg rednega šolskega pouka tudi več osebne, vzgoje otroka. A. 2.: mmm i obism doiovsne XIII. Naslednje jutro sem klical hotel Union. Recepcionist je rekel, da je imelo letalo dospeti ob pol dveh popoldne, pa ne ve, če J e in kdaj. Šel sem v pisarno JAT-a na Miklošičevi cesti, pa tam niso nič vedeli. Naj vprašam v Unionu, kjer so bili pot-niki prijavljeni za prenočišče. Grem tja. Neki uradnik je potrdil, da je prišla skupina iz Cle-velanda ob pol desetih zvečer, Pa v seznamu ni našel iskanih inaen. Naj počakam na uradnico Potniške pisarne, ki bo prišla rned osmo in deveto uro; ona iflaa sezname. Torej imam še do-Volj časa, da grem k frančiška-nom k maši. Kot na Brezjah, Seni tudi tu opazil, da še nimajo °ltarne mize obrnjene proti tjudem. So frančiškani bolj konservativni kot škofijski gospodje? No sem se vrnil v Union, je kila zastopnica potniške pisarne že na svojem mestu, toda tudi ona ni vedela nič. Včeraj je bila tam druga uradnica, ki je zakle-nila v predal vse sezname in vzela ključ. Na vprašanje, če Tjihovi potniki prenočujejo tudi ie drugje, je odgovorila: “Da. včasih tudi pri Slonu.” Tam mi le prijazen gospod v veži takoj Povedal, da sta Mr. in Mrs. K. Prenočevala pri njih in da jih “liko dobim pri zajtrku v pr-■ em nadstropju. Hitro smo se! našli. Povedala sta, da irnajc niso, dovolili so pa, da so porušili komaj nekaj let prej zgrajeni, mnogo večji betonski most malo niže Sore. Čez tega smo se peljali na Spodnji trg in po strmem klancu proti “Otetu” na Poljansko cesto. Ta teče po vsej Poljanski dolini na levem bregu Sore Poljanščice. Zunaj Škofje Loke se odcepi vojaška cesta na Blegaš, zgrajena pred vojno, ko so delali utrdbe. Po tej cesti so partizani gonili v smrt stotine ali tisoče iz Vetrinja vrnjenih in na gradu mučenih in zaprtih domobrancev. Malo dalje, zunaj Zminca je pot v Sopotnico, rojstni kraj krekologa, profesorja Ivana Dolenca, pisatelja knjige “Moja rast”. Nekaj kilometrov pred Poljanami stoji kakih 100 metrov nad cesto romarska cerkev sv. Vol-banka. V nekdaj visoka stolpa je pred kakimi 40 leti udarila strela in sta zgorela. Stolpa sta še tako, kakor so jih po požaru za silo popravili. Na desnem bregu Sore leži lepo posestvo Visoko, nekdaj last dolgoletnega ljubljanskega župana in pisatelja “Visoške kronike” in drugih povesti, dr. Ivana Tavčarja. Njegovo truplo počiva v grobnici nad posestvom. Sredi vasi Poljane je stala stara cerkev sv. Martina, katere stene so bile tako debele, da so ^moldne ogled mesta z avtobu- — po ustnem izročilu — dova-?! da se jima lahko pridru-: žali gradbeni material kar po 1.lrn' Gb devetih smo se odpelja-; njih z voli, ko so jo zidali. V | izpred Siona in se nekaj časa 'Heli okoli Narodne galerije, v pere, Muzeja in Ljudske skup-scine in se končno mimo Kri-zank in Univerze odpeljali na rad. Za vodiča je bilo neko de-v e, ki ji je pa ojačevalec odpo-Vedal, kadar je hotela kaj povedati. Z Gradu smo se peljali na in v stolnico. V mesnicah lečnikovih arkad vise še' četrti kljukah in konjsko meso se -obi v posebnem oddelku. Ko srno v stolnici gledali umetniške ® Jke in kipe, je nekdo razlagal, a so vse to naredili sužnji. Fi-fUre Goršetovega križevega po-^ na zadnji steni so premajhne tako veliko cerkev. In zakaj "e gnetejo okoli glavnih vrat? , * pUhajajo ali odhajajo? Ob • uri sme se vrnili v hotel, po-eui so pa bili potniki za ta dan Prosti. kli smo šli malo “šapat” po iž-°zbenih oknih in hitro videli, a so cene približno iste kakor “v meriki, cb 12. pa na kosilo k estiei” Vsi natakarji so govo-r^eC^ sekoj hrvatsko. Ko je taf' kotel-plačati, je rekel na- ar: “Prosim, plačajte z, dinar- sedaj spomenik padlim borcem 2a lo dolarjev se ne splačaj (ki pa že razpada); novo cerkev, Popisati kilo papirja.” , 0 kosilu smo se odpeljali z vobusom na kolodvor in z rugim v Žiri. Vožnja je tam še vedno stolpu te cerkve so imeli Nemci 1. 1941 svojo stražo, da je nadzirala gibanje po dolini. Odporniško gibanje proti Nemcem se je začelo v Poljanski dolini kmalu po Hitlerjevem napadu na Rusijo. Zaradi preseljevanja ljudi, posebno vseh izobražencev, so bili ljudje na Nemce hudi in so radi podpirali vse, ki so se u-prli okupatorju. Kdo organizira “gcšarje”, kakor so takrat ime-nivali upornike, ki so se skrivali po goščavah, se takrat še ni vedelo. O božiču istega leta so streljali “gošarji” na stražo v stolpu. Ta jim je odgovorila. Precej dolgo je trajalo streljanje, potem pa naenkrat utihnilo; so rekli, da sta bila/oba stroj -ničarja hkrati smrtno zadeta. Poljane so oddaljene od Žir o v kakih 12 km zračne črte, loči jih pa 400 m višji Žircvski vrh, pa se je v Žireh slišalo, kakor da bi streljali na Žirovskem vrhu. Kaka tri leta pozneje (ko ni bilo več Nemcev v Poljanah), so partizani porušili cerkveni stolp z dinamitom, po vojni pa vso cerkev. Na tistem mestu stoji cherja, da bi šel namesto njega birmovat v Žiri. Nadškof se je želji odzval in birma se je v redu izvršila. Ko se je pa dr. Roh-racher vračal proti Škofji Loki. je naletel na cesti pri “Cvelfar-ju” na osem pravkar ustreljenih talcev. Partizani so na tistem mestu napadli nek nemški avto, Nemci so pa za kazen polovili moške v najbližji okolici in jih na mestu napada postrelili. Nadškof je ustavil svoj avto, stopil iz njega, se bridko razjokal in žrtve nacizma in komunizma blagoslovil, potem se pa odpeljal dalje. (Dalje sledi) lahke ha: poceni. V Ljubljani se Pelješ za en dinar (7c), i- rnor hočeš, avtobus iz Ljub-^ane v Žiri (60 km) pa stane s „ ln ah 80c. Dvojne avtobuse SQ harmoniko’ v sredi, kakršne • P‘c.Vijar uvedli v New Yorku, i ,a,i0 tucli v Ljubljani. Pred ko-sto-’ 0r0m ie velik parkirni pro-ka~ za kakih 20 avtobusov; vsa-proga ima svojo številko. st y°žnji proti Škofji Loki j, -!iaiica občudovala cerkvice vit !ibih’ v Loki sami Pa sliko-£1 °S starinskega mesta. Loča-Uc °, ^0n°Sni na svoj ° tisočlet-sp ":s;0cIovino In čuvajo svoje kon^V'0* nik:ier drugje.- Na .^Podnjega trga, blizu So- yis°ka stavba z grbom bri-^■skih škofov. t0 je bila njiho-2ct ^ nica- Ulica, ki vodi na sernji trg, je tako ozka in vi- maiasta’ da ni za moderen avto-eeUski promet. Drugod bi hi-podrh in ulico izravnali. Lo-1 tega ne bodo naredili. Sto-PucinSri kanaeniti most pri'ka-t ril cerkvi so hoteli vojaki niend-i °r n° minirati. pa so jih Ločani podkupili, da ga ^elščic e, še stoji iz kamna zi- , ki je podobna idrijski, sb pa sezidali ljudje na drugi strani Sore, precej daleč iz vasi. Blizu Visokega je eden izmed mnogih ovinkov na tej cesti. Nad njim sta nekega dne čakala v zasedi dva brata iz Vipharjev nad Poljanami, ki so jima Nemci zažgali dom. Ko se je vračal nemški mlekarski inšpektor s Hotavelj v Škofjo Loko, sta u-strelila njega in šoferja, gestapovec, ki ju je spremljal, se je pa potuhnil v avtu. Ko sta prišla brata bliže, da bi porinila avto po strmem bregu v Soro, ce je gestapovec dvignil in ju ustrelil, potem pa tekel povedat v Loko, kaj se je zgodilo. Tistega inšpektorja sem dobro poznal — in zapomnil —, saj me je nekaj dni prej v škofjeloški mlekarni, kamor sem prišel poročat o delovanju žirovske mlekarne (inšpektor se v Žiri ni u-pal), nahrulil, ko sem v moji začetniški nemščini naredil napako, zato so bili moji občutki ob tej novici mešani. Podobnih spominov je po Poljanski dolini veliko, le da so končali navadno z večjimi žrtvami za Slovence. Za 27. aprila 1943 je naprosil bolehni celovški škof dr. Adam Hefter salzburškega nadškofa dr. Rohra- Kaj bi ob Novem letu 1975 mogli povedati Slovenci... (nadaljevanje s 2. strani) Z ozirom na globine in razsežnost različnosti in nasprotij med narodi in republikami bi karkoli manj kot tak prostovoljni sporazum med enakopravno suverenimi pomenil nadaljevanje centralističnega nasilja. Po Titovem odhodu bi se tak zatiral-ni režim moral vse bolj stopnjevati, ker bi manjkala teža Titovega osebnega vpliva. Narašču-joče nasilje pa bi povzročilo tako zaostrovanje odnosov, da ga brez Titove obvladovalne avtoritete ne bi bilo mogoče dolgo o-brzdati. Nadaljevanje sedanjega, udarnega režima po Titovem odhodu bi zato postalo le kratkotrajni prehod - ali k resničnemu sporazumu o prostovoljnem, jasno opredeljenem in učinkovito zavarovanem sodržavju ali pa v medsebojno obračunavanje. Ponovno obračunavanje bi zaradi nakopičenih nasprotij in starih sovraštev - ne le med Srbi in njim sosednimi Hrvati, Albanci, Bosanskimi Muslimani in Makedonci, temveč tudi znotraj posameznih . narodov - lahko razplamtelo v širše konfrontacije in odkrite spopade, ki bi mogli ohromiti ali razkrojiti državne vezi. V tem času, ko so se odnosi med jedrskima velesilama polagoma začeli izboljševati, ni verjetno, da bi sovjetsko vodstvo podvzelo tak vojaški vpad in zasedbo proti narodom, Jugoslavije, kot ga je proti Čehom in Slovakom leta 1968. v To pa nikakor ne pomeni, da ne bi Moskva v Beogradu na razne načine poskušala posredno podpreti centralistične sile - ali pa zanetiti medsebojna hasprotstva v “vročem pasu” v Bosni in okoli nje, kjer se sovražno prerivajo Srbi, Hrvati, Muslimani, Makedonci in Albanci - s končnim namenom, da odstrani ostanke “heretičnega” samoupravljanja in republiških avtonomij ter tako poveča svoj pritisk in razširi svoj vpliv ob Jadranu in Ege ju. Ta pregled dogajanj, ki so možna ali verjetna v zvezi s političnim odhodom Tita, vodi k dokaj jasnemu zaključku. Osnovni interesi slovenske varnosti in bodočnosti narekujejo Slovencem, da si zrelo prizadevajo za pravočasen sporazum o prostovoljnem sodržavju med narodi in republikami. Republiški prvaki, ki jih je udarni režim izločil, kot Stane Kavčič v Sloveniji, Savka Dabčevič na Hr-vatskem, Marko Nikezič v Srbiji in Krste Crvenkovski v Makedoniji, ter njihovi prijatelji in sodelavci bi morali še enkrat apelirati na predsednika Tita in svoje narode za obnovitev suverenega sporazumevanja, kakršno je omogočilo konfederalno preureditev junija 1971. Ponudili naj bi svojo pomoč za ohranitev mirnih odnosov med sosedskimi narodi v kritičnem razdobju prehoda tudi v primeru, če se ne bi mogli sporazumeti za prostovoljno sodržavje. Za vse bo boljši miren razhod kot pa krvavo obračunavanje z nedo-glednimi posledicami. Če bi Titovemu odhodu sledilo medsebojno obračunavanje ali miren razhod med Srbi in Hrvati, bodo Slovenci morali zavarovati svoj mir in neodvis-;nost z neomahljivim uveljavlja-| njem svoj državne suverenosti na ozemlju slovenske republike. Ta naravna pravica in ustavna prerogativa bi v takih okoliščinah za Slovenijo postala njena zgodovinska dolžnost. Za njeno izpolnitev bo potrebno, da jo vse slovenske narodne sile pravočasno spoznanje in temu spoznanju primerno enotno ravnajo. 'iv * * Slovenci v svetu smo različnih političnih naziranj, vsi smo pa pristaši političnega pluralizma v okvirih resnične demokracije. Kadar gre za osnovna vprašanja usode slovenskega naroda; smo pripravljeni za skupno spoznavanje in ravnanje. Naše odločno odklanjanje enopartijske vladavine nam ne veže rok, ko gre za usodo naroda. V svetu bomo v še večji meri kot doslej glasniki te skupne zavesti. in volje slovenskega naroda. ‘Sli i- Cleveland, O. —- Slovenski dom za ostarele se iskreno zahvaljuje za darove, ki jih je prejel od zadujega poročila. Za upravni in gradbeni sklad so darovali: $300 Felix in Alice Martinčič v priznanje, $187.72 A. J. Kin-kope, $150 M/M Max Lekson-Lekson-Pierce Fund, $150 M/M Lud Lekson, $50 Detroit Senior Citizens Club (Members attending Zarja Concert), Mrs. C. Krauter, Edward in Mary Tomšič, M/M Ernest J. Urbas, Mary I. Wiehn, Anton Žnidaršič, $25 Ernie Luzar, $15 Gertrude Gole, M/M Ernest J. Urbas, $14 M/M Tony Fabian in Friends (SNPJ Convention), $12 M/M Frank Vrataric, Pa., $10 Anna Sivec, Rev. David J. Stalzer, Westmont, 111., Vincent Tomsich, $9.90 Christine Kebe, $7 Neimenovan, $10 Florence Unetich, $5 Frances Bosic, Pa., Mrs. Andy Hočevar, Mary Kozel, Pa., Amelia Medved, Geneva, O., Mary Mullec, Mary Ravnikar, Florida, Frank Vicic, Frances Vodopivec, Pa., Helen Waggett, $4 Carl E. Smerdel; $3 John Petrie; $2 Mary Shamrov, Mary Ukmar, J. Caldwell, R. Kunsek. DAROVI V SPOMIN SORODNIKOM IN PRIJATELJEM $25 Christine Kebe v spomin staršev Franka in Lucije Bencina in sina Adolpha Kebe, $20 Rose Buh v spomin soproga Antona in sina Anthonjya, M/M Ignatz Hostnik v spomin hčere Pauline Riuta, M/M Ogorence, Pa., v spomin Antona Vidriha, St. Clair Business Association v spomin Mary Nosan, Jennie Srebat v spomin soproga Antona in zeta Edwarda Simonsa; ■ $.10 Joe G. Brinocar v ’ spomin Matta Kmetta (Illinois), Joe G. Briho-car v spomin Antona Stigla (Illinois), Mary Hrovat in Pauline Spayde v spomin Jennie Ferrante, Lodge No. 604-SNPJ v spomin Anne Pucel, Jennie Se-gulin v spomin soproga Petra, Kathryn Starich v spomin Jennie Primc, Rose Suša v spomin staršev, bratov in sester, M/M A. Turkman v spomin Margaret Zaller; $5 Mrs. A. Artel v spomin Maryte Grill, Robert Drobnik v spomin Erica Calhouna, M/M Frank Elersich v spomin Franka Sajoveca, M/M Frank Elersich v spomin Felixa Strum-bela, Frank in Jennie Fatur v spomin Laurenca Kokala, Anna Godlar v spomin Johna Cveta, M/M Norman Hirter v spomin Mrs. Carl Stearns; $5 J. Klemenčič in D. Urbancich, Mary Kozar v spomin soproga Michaela Kozarja, Mary Mramor v spomin soproga Johna Mramorja, Christine Verch v spomin Antona Novaka; $3 Mary Samanich v -spomin Antoinette Watson; $25 Catarina Artel v spomin prve obletnice smrti soproga SREČANJE ZA KULISAMI — Sin predsednika Forda Jack Ford, star 22 let, se v Salt Lake City razgovarja za odrom z G. Harrisonom, nekdanjim članom skupine Beatles, ki nastopa po raznih krajih ZDA. Antona, John in Alice Cech ob prvi obletnici smrti očeta Antona Artela. V SPOMIN JENNIE BARTOL: 1 $10 S. Miller, Dr. #26-SNPJ,! Louis Smerdel, Ella Starin; • $5 j Mary Kohn, Mary Kocjan, M/M R. Macuza, Millie Turšič in Helen Volk, Rose Vatovec. V SPOMIN ANDREWA BLATNIKA $15 Družina Andrew Blatnik, $5 M/M Matt Matotic, M/M Martin Zugel. V SPOMIN FRANKA DOLESA $10 M/M Joseph Mestek, M/M C. E. Yager. V SPOMIN SREČKA ERŽENA $10 Lodge #5-SNPJ, $5 M/M Fred Johns, M/M H. Silva, $3 Hermine Zupančič. V SPOMIN EMILY FILIPIČ $25 M/M Jonathan Alder, M/-M Donald Kane, Purcellville, Va,. Kasper Foundry Co., Elyria, M/M Milton Kramer, Sand-mold Systems Inc., Newwaygo, Mich.; $20 M/M Richard Freun-dlich, $18 Friends, $15 Anica Franks, Ljubljana, Jugoslavia, Mary and Bill Koll, Ann and Joe Kozan, $10 M/M Gus Abood, $10 All of the Birtic’s, M/M James Coschia, Mary C. Dacar, M/M Hugo Hildebrandt, Anton Jereb, Honey Kramer, M/M Simon Lyss, John and Frances Mi~ helich, M/M Joe Moze, Palmer Electronics, Columbus, O., Bill and Lydia Palmer, Columbus, O., M/M Harold Reed, Water-ville, O., M/M Albert Sarka. M/M William Schlarb, Slovenian Pensioners Club of Euclid, Duane and Mary J. Willis; $5 Jean W. Castele, Herman Cugel, Math in Mary Filipič, Veronia Franks, M/M Norman Hirter, Gary Koketer, Willoughby, M/-M E. Kondas, M/M Thomas Legat, Mary Lustig, Frances Moch-nik, Ann in Sophie Opeka, M/-M John Palmer, Agnes Shacha, Edmund J. Silva, John Sirncic, Frank Smole, Louis Strukel, Cyril in Frances Swetlin, M/M George Walker, M/M Joseph Walters, Anton in Mary Wapo-tich, Ivan in Mary Wellis, Miami, Fla., Marie Zakrajšek, Antonia Žnidaršič. V SPOMIN OLGE KAUSEK $25 Mrs. Nick Danculovic, $10 James Korošec družina, Janet in Joe Loiko, M/M Frank Morrell, M/M Stephen Opalich, Cape Coral, Fla., Mrs. Angie Pozelnik, Slovene Grocers Club, John in Pauline Anzells; $5 Frances Braddock in Daughters, L. Brezovar, Antonia Chapirlo, M/M Joe Dovgan, M/M James Fitzt-hum, M/M J. Kinnear, Anthony Klemenčič, Lud in Mary Krneli, M/M J. Kozar, Sophie in Ann Opeka, M/M Ludwig Raddei, Anna Sudan, Dorothy Urbancich, F. in D. Sulen in C. in J. Schultz. V SPOMIN LOUISA KRETESA $10 Slovenian Pensioners Club of Euclid. V SPOMIN FRANCES KERN Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI V najem se oddajo tri neopremljene sobe s kopalnico spredaj,, zgoraj. Odraslim. Na E. 71 St. blizu St. Clair. Kličite 361-0989 po peti uri popoldne. (10) EUCLID od E. 250 St. velik bungalow, tri spalnice na prvem, velika soba zgoraj, velika kuhinja, rekreacijska soba in klet. Dvojna garaža. V srednjih tridesetih. STEVENS BLVD. od Rt. 91, zidan ranč, osem let star, tri spalnice, rekreacijska soba, klet, velik lot, brez madeža. $35,900. IRIS LANE od Rt. 91, ranč, dvojna priključena garaža, dve leti star, z aluminijem obit, tri spalnice, jedilna soba, klet. Prazna. Se lahko takoj selite. Poglejte in dajte ponudbo. GLEN DRIVE od Rt. 91; novi ranči, splits, z tremi spalnicami, vdelane omare, jedilne sobe, polna klet. Kvalitetno delo. Kličite, da vam pokažemo. UPSON REALTY UMLS 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (10) FOR RENT Three rooms, newly decorated, down in rea’?- on 1206 Norwood Rd. Call 842-0072. (10) V najem E. 77 St. blizu St. Clair Ave. se oddajo štiri sobe, spodaj, v naj-lepšem stanju, karpetirano, in prenovljeno. Furnez in driveway. Nič živali. 361-5943. -(10) V najem hiša 6 sob spodaj, 6 sob zgoraj na 1009 E. 74 St. blizu St. Clair Ave. po nizki ceni. Kličite 431-1048 ali 881-1691. -(8) STORE & APARTMENT For rent on E. 61 St. Call 942-0620 V najem štiri sobe in kopalnica, in garaža, zgoraj, na 1196 Norwood Rd. 881-2224 -(7) Apartment For Rent On 1083 E. 71 St. south of St. Clair, 6 large rooms, 2 bedrooms. Pay own utilities. $75. See caretaker. 881-2574. (13) NAPRODAJ hiša s štirimi spalnicami za eno družino, na 723 E. 157 St. blizu cerkve in šole Marije Vnebov-zete, v dobrem stanju, vsi novi parket podi. Ogled od 5. do 7. ure zvečer čez teden in ob nede- $10 M/M William Reya, lodge jljah ves dan. Garaža, lep vrt, v #26-SNPJ; $5 M/M Ed Kenik, Collinwoodski naselbini. Se Frank Virant; $4 M/M Frank Camloh. V SPOMIN MARIAN LIPOLD ; $25 Albin Lipold v spomin so-, proga; $10 M/M Tony Progar; S5 M/M Richard Žele. Vsem darovalcem in darovalkam prisrčna hvala. Za direktorij Cecelia M. Wolf ZLATO, 'ZLATO! — častilcev zlata ni nikdar manjkalo, tako'jih tudi ne v današnjih dneh. Vendar so bili prijatelji zlata razočarani, ko so videli, da Arnerikanci niso naglo hiteli kupovat zlato, ko jim je bilo to z novim Utora dovoljeno. Slika kaže Theresa Gu-tarra od Consolidated Refinig Co. v Mam-aro necku, N.Y.. z velikimi kosi, pa tudi z drobnimi lističi zlata, Bolj izpostavljeni Najstniki — otroci v starosti 11-19 let — so bolj izpostavljeni prehladu kot otroci izpod 10 let starosti. mali oglasi EUCLID CONDOMIIUM Brick - 6 years old. Completely redecorated. Built-ins with matching refrigerator. 2 bedrooms, iy2 baths. Babbitt Rd., across from E. 237 St. Asking $21,900 — owner 436-5684. (x) proda zaradi selitve. -(8) Help wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) ČISTILKA dobi delo za en dan na teden. Kličite 761-4000 (7) HELP WANTED in housekeeping. Part time. Apply in person at SLOVENE HOME FOR THE AGED, 18621 Neff Rd. an equal opportunity employer (8) IŠČEMO osebo za čistiti. Delni čas. Oglasite se osebno. Slovenski Dom za Ostarele, 18621 Neff Rd. Enaki delovni pogoji. ^’OCOOOCOOOCOCOWaCOOOOCOOOOOOOOOQOCOOOOOOOOOOOOOOO« A bil je edinec najuglednejših so govorili o samostanu Studio-in najimovitejših roditeljev plodnega gornjega Egipta. Živel je Anton v vsem obilju in časteh in vse mu je bilo dovoljeno; toda uvidel je, da mu ni v korist; in dasi mu je vse ležalo pred nogami, ni dal, da bi gospodarila stvar nad njim. In ko je po smrti staršev postal naj bogatejši dedič in veljavnež v Komi, se je odrekel vsemu, zbežal iz mesta v misirsko puščavo, da bi živel ko ubožec in samotar. In zbral je okrog sebe mnogo učencev, govoreč jim: Verjemite mi, bratje, hudič se boji bedenja, molitev in'posta pobožnih ljudi! A bili so med njegovimi učenci, ki so ga v dvomu vprašali: Glej, vse smo doma pustili in šli za teboj, kaj bo torej z nami? A svetnik jim odvrne kakor nekoč Kristus Petru: Resnično, povem vam: Ob preroje-nju sveta, ko bo Sin človekov sedel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli ob njem. Zakaj vsak,' kdor je zapustil hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali njive radi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.” In znova je bral oče Rafael svojim bratom: “Kdo izmed vas, bratje, ne pozna imena Bazilija Velikega, nu: “Blagor jim, ki imajo živega svetnika pri sebi, zakaj v njem imajo dokaz žive vere!” * V Carigradu so stale čisto na nasprotni strani samostana Stu-diona vojašnice, častniška stanovanja in vila odstavljenega pa-trijarha Janisa, neprijatelja svetih podob. Vila je bila zgrajena v okrasnem arabskem slogu in opremljena z vsem razkošjem vzhoda.: ’..-»h Janis je ljubil Vzhod, odkar se je seznanil z vsem zamamnim bogastvom, Bagdada; tja ga je poslal cesar Teofil, da bi se pogajal s kalifom. In tedaj se je sprijateljil z drugoverci, ker je bil popustljiv v veri, mrzek svetim poddbam in razsipno darežljiv s cesarskim zlatom. Tudi v Carigradu se je najrajši družil z uradniki iz kalifovega poslanstva, z Židi in brezvernimi častniki. Janisove dekle in sužnje so bile same Saracenke in črnke, ki so ga uvajale v razne vzhodne čarovnije in vedeževanja. Vprav on jp bil nagovoril cesarja Teofila, da je pozval iz Bagdada arabske stavbenike, ki so mu sezidali novi prizidek cesarskega dvorca Brios v orientalskem slogu. Ti stavbeniki so postavili tudi Janisovo vilo, cesarjev dar miljencu natrij arh u, ki je neke, ki je napisal navod in pravila za noči pojasnil cesarju, zakaj mu meniško življenje vseh samosta- žena Teodora povija same dek-nov? Radi velike modrosti je lice, namesto da bi mu dala sina, dobil Bazilij mesto med knezi, j naslednika prestola. In ko se je toda ni dvignil glave, marveč je Teofilu pod starost rodil cesar- ostal skromen in se družil z reveži. Bil je takrat glad, najtežji, kar jih pomnijo ljudje. Stradalo je mesto, v katerem je živel Bazilij, a pomoči od nikoder. Zraven tega sta gospodovali, kar je v podobnih prilikah najstrašnejše, brezsrčnost in lakomnost bogat-cev: Ti ljudje prežijo na tako priložnost, da se okoristijo z bedo. Nesreča je zanje žetev. Bazilij ni mogel z molitvijo priklicati Boga, da bi z neba de-ževal kruh; tudi ni mogel s petimi hlebci nasititi tisočev; to sta znala Mozes in naš Gospod Jezus Kristus. A Bazilij je z besedo in opomini odpiral žitnice imovitežev in priganjal one, ki so imeli, da bi lomili z gladnimi svoj kruh. Kaj je storil takrat naš Bazilij! Na mekem kraju je zbral sestradance, ki so že komaj dihali. Pobere može, žene, otroke in starce, opaše se sam s prtom, jevič Mihael, je prejel Janis to razkošno vilo v znamenje hvaležnosti in velike radosti cesarjeve. Vila, ki je bila po vzhodnih pravilih zidana, je bila z zunanje strani zaprta in brez okna na, ulico. Le ena edina težka železna vrata so vodila v temno dvorišče Janisovega doma. Radi tega so si Carigrajčani marsikaj šepetali o življenju v — zagrajenem vrtu; in sleherni je veroval, da so pravi vhodi v to hišo neki podzemni hodniki, ki vodijo celo izpod morskega zaliva Zlatoroga .. . Patrijarh Janis se je rad bavil s proučevanjem prirode, z vra-žarstvom in čarovništvom. Bral je dela poganskih prirodoslov-cev, Grkov, indijsko prirodopis-no knjigo Surija - Sidhanto in spise arabskih piscev Hunajin Ibn Isaka, Tabit Ibn Kuraha, Kusta Ibn Luka in drugih. O bogoslovju je Janis govoril in pisal vzame kotel in stopi na čelo j le tedaj, kadar je hotel komu sprevoda gladnih, da bi nabera-) podtakniti krivoverstvo, da bi čil raznih jedil, s katerimi bi ne- j mu vzel čast in službo, rekoč: V srečnežem utešil glad. | krščanskem cesarstvu ni pro- Toda ko je Bazilij hranil bed-1 štora za krivoverce! Janis je bil nežem telo, jim je negoval tudi nevaren, ker je znal s samimi iz-duše in duše onih, ki so bili prej reki iz cerkvenih očetov in sve- brez srca . ..” Tako je oče Rafael, beroč življenjepise miljencev božjih, živil svoje brate z duhovno hrano, medtem ko so obedovali v obed-nici telesno hrano. A ko je učil druge in trajno živel z življenji svetnikov, se je tudi sam izpopolnjeval v krepostih in vse bolj se je bližal vzorom, o katerih je govoril. Sobrat j e, ki niso nikoli videli očeta Rafaela, da bi z njimi jel in pil, a so zmerom poslušali iz njegovih ust le besede duhovnega nauka, so ga imeli za zgolj duhovno bitje. Življenje njegovo je bilo lepo in obličje mu je bilo ko ono v cerkvenih freskah in mozaikih. V Rafaelovi celici je skoraj vso noč gorela luč, toliko je bedel v delu in molitvi in po Carigradu se je raznesel glas, da je to večna, ki gori iz srca očeta Rafaela pred Naj svetejšim. In Carigrajčani tega pisma očrniti najpoštenejše delo vsakogar, ki ga je mrzil. In proti svetim podobam in proti menihom samostana Studiona se OB SLUŽBO — William M. Miller, ki je bil skozi 20 let vratar v Kongresu, je bil pretekli mesec odpuščen. je bivši patrijarh boril le z izreki iz svetega pisma. Sam v srcu najdlje od krščanstva, je smelo napadal vsakogar pravovernost. Janis je nekatere ljudi mrzil brez meje, a drugim je bil preu-služen in neobhodno potreben. Sam se je znal napraviti za neobhodno potrebnega, zakaj svojim prijateljem je razkazoval cele nize zank in zased, na katere niso oni nikdar niti v snu pomislili, a prežali so navadno nanje oni, ki jih je Janis mrzil. Janis se je tako bratil s svojimi prijatelji, da jim je govoril edinole o neprijateljih. Ta človek je znal od nekod prinesti neke j drobne “zanesljive podatke” ter j jih splesti v tako verodostojne j in nepobitne “dokaze”, da so ga j prijatelji občudovali in mu bili j zelo hvaležni, da nad njimi bedi j OBRAMBNI TAJNIK JAMES SCHLESINGER hoče močne ZDA in trden NATO kljub politiki zbliževanja med ZDA in ZSSR. in jih varuje zla. S temi svojimi sposobnostmi je mogel Janis odstraniti vse, ki so mu bili na poti, in se po malem vzpenjati do prestola samega silnega cesarja Teofila. Postal je cesarjev svetovalec, učitelj, prijatelj, voditelj in—drugi človek cesarstva. Cesar ga je nazadnje tako ljubil in brez pridržka veroval vanj, da je dal na sami smrtni postelji oddrobiti glavo svojemu svaku, Janisove-mu sovražniku Teofobu, Še več! Ko so cesarju med smrtnim bojem prinesli na postelj odsekano j svakovo glavo, je bil njegov poslednji ukaz, da pomoči njegova žena, cesarica Teodora, prste v kri, ki je kapljala z glave njenega brata, ter se s tako roko prekriža in zakolne, da bo vselej in povsod poslušala — svetega patrijarha Janisa, zakaj on je angel varuh njen in njunega triletnega sinčka, naslednika prestola Mihaela. Pred cesarjem na smrtni postelji je moral tudi osebni tajnik logotet Teoktist obljubiti večno poslušnost in zvestobo patrijarhu Janisu. (Dalje prihodnjič) NEOBIČAJNA OTROŠKA IGRA — Kambodžanski fantič, 8 let, polni strojno puško M16 svojemu očetu, ki je v sestavu vladnih čet okoli glavnega mesta Phnom- Penka. ZNOTRAJ VRAT — Boy Dylan je splošno priljubljen pevec sedaj moderne “folk-rock'’ glasbe. Na sliki ga vidimo s črnimi očali na zaprti pozomici. NOVICE- 1 vsega svefa NOVICE- ki jih pofrebujele NOVICE- ki jih dobite I© sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejle to sosedu, ki še ni naročen nanjo KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 1975 Ig. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. FEBRUAR 8. — D.D. Lilija priredi “Maškarado” v Slovenskem, domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi kosilo v farni dvorani od 11.30 do 2. popoldne. Marec 2. — Misijonska znamkarska akcija (MZA) pripravi kosilo v šolski dvorani pri sv. Vidu. Kosilo bo na razpolago od 11.30 do 2. popoldne. 9. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu pjriredi svoj vsako- ob 3.30. Po koncertu domača zabava. 26. — KONCERT pevskega zbora KOROTAN v SND na St. Clair Ave. Po koncertu zabava s plesom. Igra Ansambel “VESELI SLOVENCI”. 27. — Pevsko društvo PLANIN^ priredi ob štirih popoldni koncert v Slovenskem narod nem domu na Maple Heights. JUNIJ 26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu. 13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOB preredi spominsko proslavo 30. obletnice pokolja slovenski!1 domobrancev in četnikov Slovenski pristavi. JULIJ letni zajtrk s Klobasicami in 20.—Belokranjskih klub prired* omletami (Pancake and Sau- j “Belokranjski piknik” na Slo-sages) v farni dvorani sv. [ venski pristavi. Igrajo “Veseli Vida, od 8. zjutraj do 12.30 • svatje”. popoldne. 22. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5. popoldne. APRIL 5. — D.S.P.B. TABOR priredi spomladanski družabni večer OKTOBER 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. SO St. NOVEMBER 8.— Štajerski klub priredi svoj® martinovanje v farni dvoran1 pri Sv. Vidu Začetek ob t zvečer. v Slovenskem domu na Hol- g. _ Belokrajski klub priredi mes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 5. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Ave. okrožje | priredi večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6. — Mladi hanronikarji obhajajo desetletnico svojega obstoja s koncertom v farni “martinovanje” v SND na St Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Slomškov krožek postrež® z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2 ure popoldne. Plitev prekop Prekop Erie je bil od začetk® dvorani pri Sv. Vidu. Začetek globok le štiri čevlje. Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103