(»osmina platana ▼ cotovinL Uto LXI. JfeV. 10. o mmuani, v tamu u. jonuorjo 19Z8. Ceno Din 1' Izhaja vsak dan popoldne, izvzem&i nedelje in praznike. — Inserati do SO petit & %__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inaeratni đavek posebej. >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UprarniStvo: Knaflova ulica št 5, pritlftfc — Telefon 2904. Priprave za kongres demokratske stranke Danes dopoldne se je vršila seja giavnega odbora demokratske stranke, na kateri je g. Davidović napovedal oštro kritiko vladnega dela, — Kongres ne obeta posebnih izprememb glede politike stranke in njenih zastopnikov v vladi. Uredništvo: Koaflova aJica it 5« L oadstropje. — Telefon 2034. Beograd. 12. januarja- Danes se je vršila seja giavnega odbora demokratske stranke, na kateri je bil sprejet definitivni program za kongres stranke, ki se bo vršil 15. in 16. t. m. v Beogradu. Seji je predsedoval g. Davidović, ki je v smislu prejšnjega dogovora danes na kratko podal smernice svojega govora, ki ga bo rmel na kongresu kot šef stranke. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, je gosp. Davidović napovedal zelo oštro kritiko vlade in njenega dosedanjega dela. Na koncu je naglasil, da bo določil nadaljne smernice svojega postopanja sele potem, ko bo na kongresu slišal PO-ročila poedinih delegatov iz notranjosti države. Za g. Davidovićem je zunanji mim-ster di\ Marinković podal okvir svojega ekspozeja o zunanji politiki, o čemur bo govoril na kongresu stranke. Končno je dr. Veljković poročal o gospodarskern položaju ter zlasti povdaril, da je sploš-ni gospodarski položaj naravnost obu-pen ter da so potrebne odločne in ob-sežne rnere, da se izognemo naihujši katastrofi. Po teh govorih je sledila debata, v katero so posegli poslanci Gjorgjević, Šečerov, Grol in Rafajlović. Seja ob 13. še traja. — Beograd, 12. januarja. V demokratskih krosrih so se vršile zadnje dni živahne konference, na katerih so raz-pravljali pred vsem o tem. v kakem pravcu naj se vrši razprava na kongresu stranke, ki je sklican za dne 15. in 16. januarja v Beograd. Pristaši vladne politike so se zavzemali za to, da bi se na kongresu preprečila vsaka kritika vladnega dela in razpravljalo le o smer-nicah in zahtevah demokratske stranke. Davidovićevci pa so nasprotno vztra-jali na tem. da se dopusti na kongresu svobodna kritika in razprava o vseh problemih. ki stoje v ospredju politič-nega zanimanja. Kakor se sedaj izve iz vodilnih krogov, je prodrla zahteva da-vidovićevcev tako, da na kongresu ne bo glede govorov nikake omejitve in bo s tem dana vsem demokratskim prvakom prilika, da izrazijo svoje mnenje in zavzamejo stališče napram vsem aktualnim problemom. Ob zaključku kongresa bo sprejeta resolucija, v kateri bodo zbrani vsi predlogi in zahteve. Dasi je verjetno, da bodo na kongresu demokratske stranke prevladovali davidovlčevci, politični krogi ne priča-kujejo, da bi imel kongres važnejše po-sledice glede spremembe bodisi v politiki demokratske stranke, bodisi v vladi sami. Po zatrdilu onih krogov. ki za-govarjajo koalicijo z radikali, bo na kongresu sprejeta resoiucija, v kateri bo stavljen demokratskim ministrom, odnosno vladi rok. do katerega naj bi vlada izpolnila vse zahteve, ki jih bo stavi] kongres demokratske stranke, če se to do določenega roka ne zgodi, naj bi se znova sestal kongres demokratske stranke, da bi sklepa! o nadaljnih ukre-pih. Mučen incident v Narodni skupščini Črnogorec Gjurovac ie hotel ubiti demokratskega poslanca Andrijo Radovića, češ da se ne zavzema za interese bednih Črnogorcev. — Glasen memento vladi, da fe treba opustiti prazno besdičenje in se lotiti stvarnega dela« — Beograd, 12. januarja. V Narodni skupščini so imeli danes zopet svojevrst-no senzacijo, ki ima tud.! svoie politično ozadje Včeraj je prispel v Beograd Crno-{gorec Marmlio Gjurovac iz Danilovega grada. Najprej je prišel v Narodno skup-ščino ter se informiral o bivšem črnogor-skem ministru in sedanjem demokratskem poslancu Andriji Radoviću Odkrito je po vedal, da namerava izvršiti nanj atentat, da se na ta način maščuje za zapostavljanje Crne gore in za poslančevo malomar-nost napram volilcem. Sprva te izjave nihče ni vzel resno. Gjurovac je nato odšel. Danes zhitraj okrog 9. pa je telefonič-no obvestil sin poslanca Radovića policijski komisarijat Narodne skupščine, da je e bil članom tinančnega odbora razdeljen pregled državnih dohodkov in iidatkov za mesec september 1927 Dohodki so znašali samo v mesec u septembru skoraj eno milijardo manj nego je bilo predviđeno v proračunu. Skupno je bilo vplačanih 4.849,023.803 Din. V proračunu pa ie bilo predviđenih 5 miljard 738,785.000 Din. VELIKO TIHOTAPSTVO MUNICIJE — Ktel, 12. januarja. Tukajinje oblasti so prišle na sled velikopoteznemu tihotmp* stvu municije. Iz Hallea je dospelo na tu* kajdnji kolodvor 16 vagooov municije, ki bi jo morali nato pretovoriti na pamik. Municija je bila deklarirana kot deli stro« jev. Skupno gre za 25.000 roo municije, ki so jo cM«sti takoj zaplenile Od me vi madžarske tihotapske afere Romanski tisk proti Italiji. — Socijalistične interpelacije v av-strijskem parlamentu. — Kako se skušajo Madžari izmikati. — Dunaj, 12. januarja. Najnovejši dogod-ki v zvezi s tihotapstvom orožja v Monoštru so dali avstrijski socijalnodemokratski stranki povod, da je zahtevala od vlade obsežna pojasnila o tej aferi, v kateri vidi socijaldemokracija le nov dokaz, da Italija in Madžarska sistematično ogrožata evropski mir. Vodstvo avsirijske socijalnodemokratske straoke je vložHo v parlamentu interpelacijo v tej zadevi, razun tega pa zahteva jo od vlade pojasnila, kakšne korake je pod-vzela odnosno namerava podvzeti, da slične dogodke v bodoče prepreci in da onemogoči aa avstrijskih železnicah transport napadno deklariranih pošiljk. V socijalnodemokratskih krogih Se prav posebno opozarjajo na metode, ki se jih poslužuje Madžarska, da bi odvrnila pozornost evropske javnosti od te afere. Tako je budimpeštanska zgornja zbornica pred par dnevi rczpravljala o noveli k madžarskemu kazenskemu zakonu. Poročevalec odbora je pri tem imel pompozen govor, v katerem je označeval Madžarsko kot branik Evrope proti poplavi barbarjev in boljševikov in povdarjal potrebo sporazuma z ostal i mi dr-žavami v svrho pobijanja komunistiČne ne-vamosti. V avstrijskih socijalnodemokrat- skih krogih povdarjajo, da so to le prazne fraze, s katerimi hočejo Madžari odvrniti pozornost evropske javnosti in premotiti zlasti tudi Malo antanto, da bi opustila svojo zahtevo po popolni razorožitvi Madžarske. — Bukarešta, 12. ianaurja. »Indepedence Roumaine«, ki ie poloficijelno glasilo zuna-niega ministra, razpravlja o tajnem oboro-ževanju Madžarske in povdarja, da bodo razgovori' ki se vrše med državami Male artante, dovedli do sklepov, ki so v skladu z duhom časa in s cilji Male antame. List Pa obenem izraza svoje mnenje. da bo to tibotapstvo orožja odDrlo oči končno tudi Angliji, ki bo lahko spoznala, v kake na-rrene se Madžarska oborožuje. »ViitoruK ugotavlja, da je bil jugoslovenski tisk vse do zadnjega skrajno rezerviran, da pa je zadnie dni zavzel odločno stališče, ki je popolnoma v skladu a stališem Rumunije. Mala antanta ima tedaj priliko, da enkrat za vselej razščisti svoje odnosaje z Madžarsko. 2-Adeveruk pa o požar ja na loačilen molk italijanskexa tiska. List vidi v tem doku, da je Italija neposredno zapletena ▼ to afero in da ima dovolj vzroka, da o vsem tem motci. SLS in potrditev ljubljanskega župana «Slovcncc» napoveduje, da bodo klerikalci še nadalje rovarili proti obeinski avionomiji Ljubljane in njenemu županu — Raz-^ cisčene in nerazčisčene alere. K potrditvi dr. Dinka Puca za ljubljanskega župana je objavi] današnji «SIoveri ec» članeK pod naslovom «Zvesti načelom*, ki bi se po svoji jezuitsko hinavskl vsebini moral pravzaj>rav glasiti «Zvesti klerikalnim načelom». «Slovenec» ugotavlja naiprej, da je iz občinskih volitev izšla SDS kot relativno najmočnejša stranka, vsled česar bi bila njena dolžnost, «poskrbeti za ublažitev političnih nasprotstev, ki so zastrupijala ozračje ter škodovala smotretiemu gospodarstvu v občinski upravi, s tem, da t>i ponudila za delo v občinskem svetu široko koncentracijo*. Vprašati pa se je treba, kdo je zastrupljaJ politično ozračje? AH ni bila to SLS s svojim kleroradikal-nim komisariiatom na magistratu, s partizanskim nastavljanjem klerikalnih prista-Šev v mestni službi, s svojim nesmotrenim gosiK>darstvom na magistratu in s svojimi predvolilnimi lažmi? In kako je sploh mogoče govoriti o koncentraciji, če klerikalci ne mršte, da bi delal občinski svet in če so do zadnjega napenjali in še napenjajo vse sile, da bi se občinski svet ne sestal? Ni mogoče govoriti o koncentraciji kakih sil. če pa stvarno občinski svet sploh ne obstoja in če še gospodari na mestnem magistratu vladtii komisar! Da bi opravičil klerikalno hinavščino pri izpodkopavanju ljubljanske občinske avtonomiie. zliva «Slovenec» zopet na dr. Dinka Puca golfcto gnojnice s trditvijo, da se SDS nj ničesar naučila, ker je »kandidirala za ljubljanskega župana dr. Puca, o katerem so ćelo v lastni stranki deljena mnenja, ki v ljubljanski javnosti brez dvoma ne velja kot mož, kakrSen je v Ljubljani potreben na županskem stolcu, kajti očitki proti njemu nišo bili lahkomisetao vrženi v javnost zaradi voli Ine agitacije, ker jih SLS vzdržuje tudi po volitvah z namenom, d3 se afera razčistu! FCjub te-nra pa je SLS, pravi v svoji klerikalni hi-navSčini «S!ovenec». pustila priti na žu-panski stolec tudi dr. Puca, da bj dokazala, da ii je »načelo občinske avtonomije zvl-Šeno nad vse strankarsko-polltičtie boie»! Tako ie dr. Puc «po milosti SLS* postal ljubljanski župan! K tem izvajanjem glasila SLS v pra-vem pristno klerikamem duhu tole: Vemo ki to ie znano tudi vsej javnosti, da je SLS skuSaa ovreči veljavnost občinskih volitev v Ljubljani in potrditev volitve ljubljanskega župana, kajti drace-KM namena ni imela delegacija SLS s svo-flm protestom, slede kateresa je zahteva-la, đa se prikiHči volilnemn aktu. To je storila samo zaradi tega, da je bila vlada prisiljena baviti se s tozadevnimi očitki. Vlada je «afero» dr. Puca tudi raščistila ter se nahaja tozadevni materijal v potr-đilnem akt«! Naravnost sme^na je zato trditev in baharija «Slovenca». da je SLS dovolila potrditev župana, ker smo mne-flja. da tako daleč še nismo prišli, da bi tajnik SLS kaplan Gaforovšek odločeval o kraljevih ukazih. Grožnja, da bo SLS v občmskem svetu ponovno zahtevala razčiSčenje «afere» dr. Puca, pa samo kaže. da SLS tudi še danes ni za resno sodelovanJe v občin-skem svetu in za ozdravljenje občinskesa eo&podarstva. Očividno je, da hoče Še nadalje onemogočati delo v občmskem svetu Ijubljanskem Prepu^čamo ji v tem pogledu proste roke. Dr. Dinko Puc je Iz-javil v trenutku, ko je bil Iz voljen za župana, da je na razpolago ves materijal. V res-nici pa je imela SLS časa nad eno leto, da so njeni zaupniki pregledali vse občinske spise, vse račune i-n tudi vse ostalo, kar priđe v po§tev. Ce v tem času nišo našli niti toliko, da bi se upali nekateri teh gospodov prevzeti odgovornost pred sodiščem za klerikalna obrekovanja. je jasno, da ima služiti vse to klevetanje samo za to, da se prikrijejo nečisti nameni SLS. Mi nimamo ničesar zakrivati, povemo pa, da ne borno pustili klevetati mož a, če-sar neoporečnost je znana in čislana po vsej Sloveniji. Ce je treba razčistitl kako afero, jih je treba na strani eksponentov SLS. Naj bo klerikalna gospoda tudi prepričana, da borno v slučaju potrebe to tudi brez vsa-klb oz i rov storili. Kar se tiče «Slovenceve» trditve, da je SLS «za§čitnica ljubljanske občinske avtotiomije*, pa smo mnenja, da bodo imeli klerikalci kmalu ponovno priliko to dokazati. Doslej so s svojim nad enoletnim komisarijat om na Ijubljanskem magistratu in s svojimi nad trimesečnimi intrigaini proti rednemu poslovanju novo izvoljene-ga občinskega sveta dokazovali le nasprotno. Politično zatišje v Beogradu — Beograd, 12. Januar ja. V Beogradu danes ni bilo važneiših dogodkov. Finančni odbor se sestane Sele popoldne, ker je bila dopoldaaska seja radi zasedanja glavnega odbora demokratske stranke odpovedana. Poooidoe bo fmančni odbor raspravljaj o proračuna prometnesa rrani-atrstva. Glede sestanka Narodne skupSčiae le vi oobenega sklepa. Na intervencijo kmečko-demo-kratske koalicije skupščiaa dne 21., 22. to 23. t. m., ko se bo vršilo v Zagrebu manifeotacHsko zborovanje KDK, ne bo zasedala. V poedioih klu-blh so se vršila popoldne posvetovanja slede bo-dočesa dela Narodne sknpščine. zlmstj pa slede proračunske debate, ki se prične po vsel prtliki 1. februarja. JEZUITSKA NESTRPNOST — Jeruzalem, IZ j«n. AngleSki vrhovni komisar v Palestini lord Phuner. ka ter em a Je potres uničil posestvo na Oliski gori. je skienil. da se bo začasno nastani! v ooki Jezuitski Soli. Jezuiti pa so se uprli, da bi aprejett predsUv-ntka Anslije pod svojo streho, ker nišo hoteli dati svoie sole sa protestantskesa prebfvalca. Nato se je lord Pttimer naslMiil na sedeža £i-dovskoga nacijnn«lnct> icmU, Iz ljubljanske kronike Vesela ptička v kletki. — Martin Krpan iz Prekmurja. — Uso-da zlatega prstana. Sloveij ljubljanski Nimrod je i>reovabil v neki hotel. Imel pa je smolo, kajti zfiodaj zjutraj mu je Anioo odpeljal detektiv ter jo predstavil dežurnemu uraogate starše tam na Oo- riškem. Pravijo. da ste ćelo absolvirali gimnazijo. — To vas nič ne briga. V Ljubljani ostanem in ustanovim poseben zavod, kjer bom predavala o svobodni ljubezni. Sicer pa i*o LjublpnČani v zadevi ljubezni prave govedine. Elegantna Anica je nato vstala. ae lavr-tela kakor balerina ter s^ačela staro štu-dentovsko pesem: — Ich hab* niein Herz in Heidelbei-g verloren ... Kljub lepi pesmi pa je romala za več dni v za pore okrajnega so^-Ca. — Vi ste pa pravi Martin Krpan iz Prek-murja, tako je nagovoril dežurni uradnik danes delavca Janeza Duha iz Dol. Lendave. Duh je pravi orjak in ima dlan kakor med-vedja taca. Snoči je priSel k svojemu rojaku Načeta Magdiču. ki doli* v kurilnici na glav-nem kolodvoru ter stanuje v Zgornji ŠiSki. Povzročil je prepir in je raz^rrajal tako, đa ga je hotel MagdiČ vreči iz stanovanja. To je Janeza tako razjarilo, da je prijel za nož-krivec ter MagdiČa vrezal v desno zape^tje. Rana j> težka in je moral Magdič iskat i »dravniške pomoći. Janez puh se izgovarja, da je bil silno ntzburjen in ne vc, kaj jf podel. • Dobra mati Marija, stanujoČa tam v Roinl dolini, je hranila kot spomin na svojo tanjko mater lep zlat prstan. Njen sin Bine pa jo včasi prstan vzel in ga nosil sam. Postavljal se je ž njim pred dekleti. Pred meseci se je zaljubil v lepo Francko, ki ima čudovito žnrece oči. V znak priznanja ljubezni ji je ponudil materin prstan. Francka je bila zelo vesela in ponosna. PriŠH pa so dnevi lju-bosumnosti in Bine je zahteval od Francke prstan nazaj. ČVz nekaj dni pa se je ie prstan svetil na mezincu črnolase Maričke. Bine se je namreč v njo zaljubil in ji podaril prstan. Mati je te dni opazila, da Bine več ne nosi prstana in da je tudi izginil iz omare. Maričkina sestra je pa izdala materi tajnost, da je Marička nesla prstan v mestno za-stavljalnico, kjer je dobila zanj nekaj ko-vaČev, s katerimi si je potem nabavila plesno toaleto. ZASTOJ V TRGOVINSKIH POGAJANJIH Z AVSTRIJO — Beograd, 12. januarja. Kakor se za* trjuje na merodajnem mestu, so zastala tr* govmska pogajanja med Avstrijo m Jupo» slavijo na mrtvi točki. Kdaj se pogajanja obnove še ni znano. Pač pa bo že v pri» hodnjih dneh ratificirana konvencija o medsebojni pravni pomoči, ki je bila skle« n>ena že lani. Konvencija bo predložena Narodni skupščint Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devise: Berlin 13.515—13.545 (13.53), Cu-rih 1092.9—1095.9 (1094.4). Dunaj 8—8.03 (8.015). London 276.5—277.3 (276.9). Neuyork 56.66— 56.86 (56.76), Praga 168.05—168.85 (168.45), Milan 299.5—301.5 (300.5). Efekti: Celjska 164 dec.. Ljubljanska Kreditna 135 den.. Investicijsko pos. 86—86 (86). Kreditni ravod 160 den., Vevče 135, Rute 265— 280, Stav boa 56. šešir 125. L e s n i tre : Tendenca mirna. Zaključeno 4 vas. ki sicer 1 vas. bukovih plohov, naravnih, ostrorobih. I, II, 27 — 100 mm Ico. va*. nakladna ix>staja po 700 ki 3 vagone tramov. merkau-tifaufa 3/», •/•. 4 m, po kupievi noti, fco. vazoti meja po 280. Deželni pridelki: I endenca za Žito čvrsta; zaključkov ni bilo. ZAOREBSKA BORZA. Devize: London 276.5—277.3, New-york 56.663— 56.853, Milan 300—302, Curih 1(»2.9—1005.9, Amsterdam 22.92—22.9>S, Berlin 1351.5—1354.5, Dimai 800—803- Praga 168.06—168.85. Efekti: 7 odst. Invest. posojilo 1921 85'/« —86V4, 2 in peri odst. Vojna Škoda 424—425^. Agrarna 52—53, Hipotekama banka 57K—SSK, Uobljanslca kre4Hna 135—140, Praitedkma 875, Trboveliska 4Ć2—473, Vevče 134. INOZEMSKE BORZE. — Curih. LomJon 2S.29o, Newyoriv 519. Pariz 30.40, Milan 77.4635, Berlin 123.56, LMmdi 7A1«, B^^r-d 9.13, Png* 1M7& Stran / ^SLOVENSKI NAROD> dne 12. januarja 1928, Ste* 10 v Se nekaj zanimivosti iz življenja Ljubljančaiiov Tujski promet je bil lansko leto manjši. — Kako so se Lfnb- Ijančani zabavili in veselflL Včeraj smo objavili del statistike Imb-Ijanskega policijskega ravnateljstva, ki se je nanašala pred vsem na .kriminalne za-deve. Danes priobčujemo še druge zani-rrivosti. nanašajoče se na tujski promet in razne zabave odnosno koncerte. V letu 1927. je pisama policijske direkcije preiela in obravnavala 14S.420 spi-sov TUJSKI PROMET. Tujski promet je bil lani maajši, kakor prejšnja leta. Vzrok temu je, da lani ni bi-bo v Ljubljani nobenih večjih svečanosti, kongresov m •dmgnh prireditev. Lani je prišlo v Ljubljano 48.790 tujcev, ki so bivali naiveč po 1 in već dni, nekateri tuđi nad 4 tedne. V letu 1926. je bilo v-Ljubljani 51.924 tujcev, leta 1925. pa 51.446 Iz raznih krajev Slovenije je prišlo v Ljubljano 24.067 oseb, iz Zagreba 5317, iz ostale Hrvatske 2669, iz BeogTada 1659> iz ostale Srbije 546, in iz Bosne in Hercegovine 1183. Po večini so bili bosanski kroSnarji in kupčevalci stare obleke. Iz Baranje in Bačke so prišle po poslih v Ljubljano 1003 osebe iz Dalmacije 753t in iz Crnegore 27. ljubljano je posetilo tuđi mnogo tujcev \z drugih držav. Naiveč ie prišlo iz Avstri-je (5353), dalje iz Italije (2937), Nemčije (12S9), Cehoslovaške (884)- Carske (217), Rusije (10), iz ostale Evrope (616) in iz Amerike (232), ve&ma povTatnikov, ki so prišli obiskat svojce v stari domovini. Iz Afrike in Azije Je prišlo v Ljubljane 23 eseb. Po en dan je ostalo v LJubKani 25.427 oseb. V okolišu policijskega ravnateljstva je stalno nastanjenih 2877 tujcev. večinoma piofesijonalnih delavcev in drugih strokov-nJakov, ki imajo od ministrstva za socijalno politiko dovoljenje, da smelo biti kot kvalificirani delavci odnosno strokovniaki zaposleni pri raznih industrijskih podjetjih. NAŠI IZSELJENCI. Izseljeniško vprašanje zanima tuđi Ljub-lja.no. Policijsko ravnateljstvo vodi točno kontrblo nad vsemi izse-ljenci, ki potujejo z Ijubljanskega glavnega kolodvora oziroma ki iih odpo-šiljajo zastopstva inozemskih pa-robrodnih družb v Ameriko in druge prekooceanske države. V Ljubljani posluje 17 zrstopstev parobrodnih družb. Te so lani odpravile večinoma v Zedinjene države Kanado in Argentino 1884 oseb. V Zedirrje-ne države so potovali tečinoma povratni-ki, dočim je odšlo na kvoto prav malo iz-seljencev. Naše izseljence najboli mika Kanada, radni! Čas pa tuđi Argentina. TUĐI LJUBLJANCAN1 POTUJEJO. . Ljubljančan tuđi rad potuje v inozemstvo, deloma po svojih trgovskih in drugih opravkih, deloma v razna inozemska leto-višča in kopaliŠČa, pred vsem v Opatijo in druge kraje Italije. Lani je ljubljanska policija izdala 1660 novih potnih listov, po-daljšanih pa je bilo 4219. v Ljubljano do-spelim mozemcem ie policija vidlrata 4270 potnih listov. . OROZJE. Ljubljanskim lovcem in drugim osebam je policija istavila 131 novih orožnih Ustov, podaljšala pa 1027. Orožni listi se večtao-ma nanašajo na revolverje in lovske puške. KAKO SE LJUBLJANA ZABAVA. Ljubljančan je rad vcsel. Nekateri Iju* bijo pleše in veselice, drugi pa resne pri« recHtve. Za razne zabave po gostilnah in veselicah je policija izdala lani 724 dovo* Ijenj za podaljšanje policijske ure. Veselic >e bilo lani 580. VeČjih uro«tniških koncer* tov je bilo 31, manjših po kavarnah in post iln ah ter družabnih večerov 2449. dile* tantskih gledaliških predstav (šcntjakobski in Ljudski oder) pa je bilo 577. Za radio vlada v Ljubljani veliko zaoi* manje. Lani je bilo v evidenci 367 radio« spreiemnih aparatov. Društveno življenje je bilo lani zelo ži* vahno. Koncem leta 1927 je bilo v Liublja* ni 671 raznih dnistev, od teh je bilo 53 na novo ustanovljenih. Prenehalo pa ie delo* vati 12 društev. Ker ie bilo leto 1927 volil* no leto, je naravno, da se je vršilo v Lhibs ljani več velikih javnih političnih shodov, in sicer 33. Društvenih zborovanj pa je bilo polici i i prijavljenih 499. AVTOMOBIL1 IN DRUGA PROMETNA SREDSTVA. Koncem leta 1927 je bilo v evidenci na policiji 286 osebnih ,104 tovonri avtomobili, 9 poštnih, 2 bene i n »tanka. 1 elektromobil, 2 sanitetna avtomobila (reševalne postaje in higijenskega zavoda), 1 mrtvaški avta, II avtobusov, ki prevažajo ljudi v razne bližnje in oddaljcnejše kTaje. Kočij je bilo v Ljubljani 370. 16 oseb je plaćalo radi pre* pozne prijave vozil 14.990 Din dena-rne globe. IZGUBLJENI IN NAJDENI PREDMETI. Policiji je bilo lani prijavljenih 469 iz* gubljenih predmetov, ki predstavi ja jo vred« nost 248.860 Din. Najdenih in policiji pri« javljenih predmetov pa je bilo 134 v skup* n> vrednosti 61.712 Din. Pisane zgodbe iz naših krajev Velika tihotapska afera na Sušaku« — Berač * ropar. — Za 1000 Din v smrt ;s »«■ Na Sušaku se je že delj časa vršila preiskava v neki tihotapski aferi, ki je zavzemala vedno večje dimenzije. Afe* ra odkriva pravi tihotapski eldorado, ki so si ga ustvarili podjetni tihotapci s pomočjo carinskih organov. Tihotap* cem so prišli na sled povsem slučajno in še to Ie vsled njihovega predrznega postopanja. Carinske oblasti so sicer že dolgo vedele, da se na veliko tiho* tapi manufakturno blago z Reke preko Sušaka v Jugoslavije Pooštrena kon» trola na železnici, na morju in na dru* gih prehodih pa je ostala brezuspešna. Tihotapcem ni bilo mogoče priti na sled. Koncem novembra pa je bil pred* stojnik carinarnice na Sušaku anonim* no obveščen, da se pripravlja zopet ve* liko tihotapstvo z Reke na Sušak ter da naj pri tem pazi na svoje podrejene organe. Obvestil je tuđi obmejnega ko* misarja Uiiča. ki je tuđi s svoje strani takoj poostril kontrolo. Dne 28. no* vembra so res pripeljali z Reke usluž* benci neke italijanske špedicijske tvrd* ke tri velike vozove manufakturnega blaga. Ko pa so blago odložili v skladi* ščih Jadranske plovidbe, ki služijo ob» tnem kot carinska skUdišča, je bil se^ veda ovržen vsak sum. Tam so namreč takoj prcvzcli blatjo carinski organi, ga pregledali in ocarinilt. Kakor se je pa pozneje izkazalo, je bilo to carinjenje !e navidezno. Cariniki so bili namreč v zvezi s tihotapci. Pozneje so blago, skupno 110 bal natovorili na dva va* gona in odpremili v Zagreb. V Zagre* bu je prevzela blago spedicijska tvrd* ka «Ju£fotransport», ki je no naročilu < Prirnorskeea trgovskefia društva^ kot lastrtika Maea razpoSiM«la bla^o na vse Ftrani. Del blaga ie šel v Subotico. drugi večji del v Beograd, okrog 20 bal pa ga ie šio med zagrebške trgov« ce. Carinske oblasti so takoj, ko so prišle tihotapstvu na sled. odredile pre« iskavo. Većina vtihotapljenega blaga je bila zaplenjena. V zvezi s preiskavo H* bil aretiran na Sušaku neki carinski revizor in več carinskih uradnikov, na* povedanih pa je še več senzacijonal* nih aretacij. O tihotapcih snmih čuva* jo oblasti še strogo tajnost, ker pre* iskava še ni končana. Znano je samo toliko, da ie vodil tihotapsko družbo neki Otto Bliiweiss. • Na pravoslavni bažič je prodala žena posestnika Girijda iz Temerina dva pra-šiča za 1800 Din. Denar je spravila doma v omari. Še istesa dne popoldne. ko je bil njen moz odsoten. ie potrkal na vrata neki moški v raztnrani in razea-pani obleki In prosU mitodarov. Žena ie segla v žep in dala beraču nekaj drobi-ža. V tem hipu jo je neznanec zgrabil za vrat in jo tako močno stisnil, da ni mogla zakričati. Neznani napadalec je nato potegnil velik nož in zahteval, da mu izroči denar. Prestrašena žena je roparja milo prosila, naj jo pusti živo, nato je vzela iz omare ves denar in ga izročila napadalcu. Temu pa to očividno ni bilo dovolj. Preiskal in prebTskal je sleherni kotiček v sobi in ker je bil rezultat negativen, >e sunil ženo s pestjo v trebuh tako da se je nezavestna zgru-dila na tla. Nato je pobegnil. Napadalca je žena ovadila in ga policiji točno opisala. • Poročali smo te dni, da je v Zagrebu skočil pod vlak neki Mariborčan, ki je poneveril 1000 Din. Iz strahu pred are-tacijo je šel v'smrt. Popolnoma sličen dogodek se je pripetil te dni v Panče-vem. V hotelu «Hajduk Veljko* so naSH obešenega bančnega slugo Andreja Zombarja. Pri njem so našJi listek z napisom: «Ljuba mamica, grem v smrt, ker radi sramote ne morem več živeti. Ostani zdrava! Tvoj Andrej.* Pri sebi je imel 1.50 Din, dočim o 1000 Din. ki mu jih je banka izročila pred dvema dnevoma, da jih odda na pristoinem me-stu, ni bilo sledu. Zombar je inkasiral §e več denarja, ki ga je v veseli družbi tekom enega dne pognal po grlu. Nato si je v hotelu najel sobo in legel spat Ko se je zbudil, se je oglasila vest in v obu-pu se je obesil na hlačni jermen. Sobarica ga je našla že mrtvega, ZombaT je bil oženjen, in vedno trezen in pošten. Zato je vzbudila njegova tragična smrt v mestu splosno sočulje. Zagonetna smrt posestnice Dežmanove Btmđ, 12. januarj*. Blc>sko prebivibtvo je v6©rmj doitvelo novo senzacijo. Ni se So poleglo ra^burje« nje radi pretresljive ljubavne trt^eomhija Piran-deJla in ojezove igre »Šest oseb, ki iščejo av-torja« s svojo igro v igri. Prav duhovito zabavna Je $e zlasti, ker obenem karikira stil fran-coske in angleSJce dramatike. Ootovo je mogoče s prvovrstnim* ipraki uprizarjati to anekdoto Se dosti učinko viteje m šarmantne je, nego so Jo vrli dile-tantje šeatjakobskega, na nenavadno visoki stapoji dUetaotizma stojećega odra. Priznati pa se mora, da nas }e predstava prav prijetno presenetila. To Je nekaj igralcev dobro-vollcev, ki so pokazali rutino, pristnost čustva, naravnost govorjenla in uglajenost nastojanja, đa zashižijo primanje čisto resne kritike. — O. Karus kot dramatik-libretist Hortb, ki drri-gira in režira vso igro v igri. je igralec. ki je na odru ie domač m živi v svoji osebi. Ima pri-jeten, soooren organ, se kreta svobodno kakor doma, ne prettrava in je povsem naraven v go-voTici in igri. Ako bi Ie še vestneje memorira! in zato govotU brez izpodtikljajev! Vefiji del zasluge za perpoloi uspeh predstave pa je vse-kakor njegov. Gdt. Wri$cberjeva je igrala edino žensko, operetno divo Anoie tako živo, realistično. simpatično, da bi Jo prav rad viđel v »Školjki«, kjer je bila menda posebno odltaia. Njeni roni za zastorjem v zelo delikatni sceai so bili čisto resniSao do}ml]rvi. Soloh j« bila v prvih dveh dejanlih boHsa. dočlm je izknitija v III. dej. za predstavo trpela na dolžini m nedostatneni tempu. Omenjenega librettista kompanjona Manskega ie predstavlja! g. L a v r ič povsem naravno, temperamentno ter se Je zlasti kot iedec in kon-£oo k©t zabitež v HL dej. uveljavil docela. — Q. Blaž kot naivnež ia komponist, ki gleda v operetni drvi po vseh šzkušnjah vendarie se Ma-doiio. Je aimpatiCeo, topiih izrazov sposobea Ijo-bUnec kl se bo nedvotnoo Se razvil. Nastopa do* voli samozave«tao ie sedaj. Narave« humor ima g. Onidovec ki je bil prav dober lakaj. g. Cuk pt je kot nervozen, omejea tajnik povsem sadovotievai. Veliko m dokaj težko ulogo Alma-dyja je predstavlja] z. KoSak s preceJSnjo rutino ta fatelirenco, Ie umanje bi bil moral Se tfcičnejc karakterizirati dvorneta Igralca, kl ca je ticer notraoje podajal dovršeno. V sptojoem bi bil ždel nekaj krajJav v tekstu, vseksoz bistrejsega tempa in pa pravilneje i»go-vmrj«nih vdralov » in •. Prevodn bi bilo treb« pile. Predstava Je bila prav dobro obbkaaa to so v«i todeloioei po sattazeaj« ieU noogo prtza«. n>. Q. rel. Skrbioiek je post*vil selo oktu-no isrVUe ter Ie z uspebom svojega dela na leut-jakobfkem odrn lahko zadovoljco. Da imamo Slovenci mnogo dara za oder. se ]e stooči Uno« va pokazalo v prav razvesel}!vi obllki. Pr. O. Dtk&* pteihtmrm v Ijubljmuki drami. V soboto dne 14 . t. m. popokine ob 15 te vprirori Shakcspearjcva komedija «Mno« «9 hrupa sa ni6» kot dij»!ka predstava y,\ Mušanih oenah. Pred»Uva je nameojena v prvi vrsti dijaštvu, poseti to pa Uliiko tuđi vse ostalo občiastvo, ki &e hoće poalužiti znižanih oen za vstop v ljubljansko dramo. Operetm «Ortov» z martbors^ind focti. Kakor že javljeno, gostujeta pri pre«tavi «Orlov> v petek dne 13. t. m. najbolji« člana mariborske operete, ki sta z velikim uspehom gostovala ie na zagrebŠkcm odra m sicer gđč. Lubejeva v vk>gi Doly Mar* banks in g. Harastovii v vlogi Jollv Refer* eohna, to je v onih cheh vlogah, ki jih igra* ta v ljubljanski zasedbi ga. Vera BalatKOva in g. Pe6ek. Ko sta gdč. Lubejeva in gosp. Harastovič gostovala v Zagrebu, je bila kri« tika tako navdušena žanje, da je direktno pozvala gledali§ko upravo da ju angažira za zagrebško opereto. Predstava «Orkrv» bo z ozirotn na premenjeno zasedbo vseka* kor zelo ranhnfva, obenem pa je to tuđi zadnja večerna vprizoritev te operete. Gospa Staller*Stotter gostuje v sobo* to dne 14. t. m. v ljubiianski operi in sicer v Puccmijevi operi «Mdine Butterfly-», kjer poje naslovno vlogo v nemškem jeziku. Z njo vred jjostuje tuđi baTitanfcrt g. Neralič vz Maribora v vlogi konzula. Predstava se i-rši za abonente reda A. Oba gosta sta na> ši gledališki publrki že znana in zato bo niuno pono\'no gostovanje tem bolj p»ri* vlačno. Gostovanje češke?* ipralca Edrarda Ko-honU v naši drami. V Setrtek, dne 19. janu-nrja bo gostoval v na§i drami član pra$kesrn Varodne^a divadla, crosp. Kohout kot Ham let v istoimenski Shakepr**areovi frairediji. Na to srostovanje opozp.rjamo že sedaj vse v Ljubljani živeče rojake znamenitega igralca, kakor tuđi vse prijatelje češkega naroda. Vstopnice ?e lahko ž© od danes naprej rezervirajo pri dnevni blnerajni v opernem gledališfu. Opozariamo na današnji koncert, katerega priredi Svet slii$ateljev ljubljanske univer-ze in pri katerem sodelujejo polecr akadem-skega zbora ljubljanske univerze pod vodstvom Franeeta Nfarolta 5p konservatoristi Karei Rupel (vijolina). Marjan Rus (bas) in Pavel Šivic (klavir). Skrbno izbran spored, na katerem je v prvi vrsti zastopana naša zborovskn literatura kakor tuđi dobro imp vseh sodelavoev nam taraci ia umetniški uspeh veCera. Koncerta se udeleže tuđi v Ljubljani se nahajajoči elani mednarodnega udruženja visokošolcev. Začetek koncerta je točno ob 20. uri v Unionski dvorani, pred-prodaja vstopuic v Matični knjigarni, kjer se dobi tuđi n.itančen program. Najslavneiši čelist Ca«par Cassado kuHch, ki im* poleg velike Udjedelnice tuđi tvornico avi« jonov v Mcmfalct^u, namerava vzpostaviti red-m zračni promet na progi Trst*Zigreb. Tvrdka je na prsitojnem mestu ie sta\il* svojo ponudbo. Poxljetje Comilich vzdržujc do setnršktmi letali. Potniki bi imeli polem v Beogradu, Budimpešti in Pragi zvezo z vsemi zračnimi progami drvihe FrancO'Romatn. Predlog Cosuliche\'e družbe bo naji>r# sprejet, ker se že vrše pokajanja med njo in na$o družbo za zračni promet. Zdi se. odarsko žđvUenje. da mu crori s po-IK^nira npropaJčenjein. V posebni meri valja to za prečaoske pokrajine, ki bi se morate polejt vseja apri^»rr?ti Še z zavestđo, đa so ivi pravičnosti obrememjene relativno in ab-solutno boU nego drase i»krajtae naie driave. Zato ie čisto naravno, da se poraja v«dno večji odpor proti lem rauneram in da se prirejajo v gospodarskih krojiti tuđi že orcui^strani nastotpi za sipremembo tega položaja. Nekaj podobne^a je protestno z.borova;ijc 13. t. m. v Zagrebu, h kateremu rade volje priob-dujemo naslednH prosJas. ki smo sa prejcli. ^'se kale, da *e pripravlja enotoa pre£a.n$ka irouta ia pravično ureditev daoainjesa res nevrdrine-za. davčnega sistema: »Na pobudo Saveza hrvatskih obrtnika >o se zeddnile vse gospodarske organizacije v podTOĆ-fu Trgovske m obrtoiike zbornice v Zagrebu, da izvedemo odloćno in energično akcijo proti ooini ogromnim javnim obreme nit vara, ki v oblici posrednih in neposrednih davkov, dalje po uvedbi oUastnifa sajnouprav na novo uvedenih davčnih pribrtikov, pristoitćn in trošarm ne saano da ti^ce vse naše gospodarstvo k tlom, temveč rcsiio ogjrožajo in spodkopavajo vse gospodarsko deio in gospodarsko eksistenco poedinih r>odjeti!. Ta akcija mora biti video in gl&sen protest proti temu stanju po neitevilnih pismenih m osobnih mt&rvencijah pri vseh odloćilnih čmiteljih. Go-spodarski krogi se ne braiuja dajati državi in samoupravatn to, kar jim je potrebno xa pravilno delovaoje. Ce so se pa sedaj odločili za protestno akcijo potom velikega maniieadacJHkcs^ zborovanja, so bili prisiljeni po nir>no«ti samo-ohrambe in nujnosti obrambe samih državnih in-teTesov proti sistemu nee«<1H»c» om kHCe k dužnost!.. —i Dobmr*. Direkcija državnih želozak. v Ljubljani sprejetn* do 16 t. m. pouu6be gi^de dobavo 225 kg azbest nih vrvic; do 20. t. m. p« glede dobave 10.000 kg pisane bombtievine. in 50 ton bukovejja oglja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri me« Sinakcm odelrnju te drrekcije — Drrefcer dritm-rnega rudnika r Z«bukovci pri Cei' sprejema do 21. t m. ponudbe glede doh. va 130 m* ianaketfa lesa, — Monopol« skladttte wli v Ljubljani sprejema do 2 t. m. pofiudbc glede oddaje prevoxa mon( polskega blaga v zakup in glede dobavi rjakladanja in izkladanja »oli iz vagonov % sklađišča in obratno. — Predmetni poguii so na rpogted t pfotrni Zbornice ra tr$c» vino^ obrt in tnduatri)o v Ljubljani Stev. i U. •SLOVENSKI NAROD, dne 12. januarj* 192a. Stran 3* Dnevne vesti. — Z naš© univerze. taž. Viktor Go-stiša, re)a, ki bi bila tuđi mestu v ponos. Spričo visoke najemnine, kl Jo država plačuje, bi bilo vsekako v interesu države same, da bt prišli državni uradi čhn preje pod svojo streho, kjer bi bili od današnjih primernejši in boljši lokali. — Smrtna kosa. V torek ie preininul po-sestHik na Đledu in v Logatcu g. Anton Jelene. Pokojni je bil splošuo znan kot azredno shnpatičen in agilen človek. Pokopali so ga danes popoldne v Gorici' kjer se je lečil v sanatoriju. Blag rrru spomin! Te-žko prizadeti rodbini naši iskreno sožalje! — Doma se ie »cajtov« V Milah pri Šenčurju nad Kranjem so fantje v porklc-ljek pregarrjali mačka. Pili so v neki go-stitni. Posestnikov sin Lojze Kozel }e bil zelo razjarien in vfnjen. Najpreje Je doma pretepel brate in r. 27-n —Ij Društvo ,Trezaost' ima svoj redni sestanek danes 12. tm. ob 18.30 na moškem učiteliišču. Dnevni red: 1. »Zzodovina pro-tialkoholnega gibanja v Sloveniji«, poroča br. predsednik R. Horvat st. 2. »Vzdramite se!« .poziv br. predseduika slov. učiteljst-vu, 3. Slučajnosti. — K sestaulcu vabi odbor poleg članov Oc) posetoej še učiteljišč-nike (ice), akademike in dljakinje višjih razredov. —Ij Društveni ples Sokola L na Taboru bo v sobo to, dne 14. JaouarJa v glavni dvorani, na kar ponovno opozarjarno. Te dni so bila razposlana vabila, s tem pa ni rečeno, da vstop brez vabila ni dovoljec. Vstopnina ie določena za članstvo na 10 Din, toda Ie v predprodali pri večerni blagajni veljajo vstopnice brez izjeme 15 Din. Predprodaja vsropnic Ie v društveni pisar-ni vsak dati od 16. do 19 Kakor se čuje, vlada veliko zanimanje za taborski društveni ples .tem bol) ker se bo Sokol I. po-trudil, da bo vstregel vsem. —li ObČnl zbor Strokovnega In podpor-neca društva trgovskib hi podjetrdšklb uslažbencev v Ljobljani se vrši dne 15 ja-nuaria ob 14. uri poooldtie, Ploriianska ulica 36 ter vabimo vse člane na točen obisk. Odbor 30n Kristoflč - Bučar: Bluze, otroSke obleke! —Ij Tat vine. V Smartnem pri Mostah stanujočemu zid ari u Janezu Zajcu je ne-zran tat odpeJjal Ispred javnoga stranišča na Hrvatskem tr^u 1000 Dm vredno kolo mantke »Rekorde. Trgovki na Valvazor-jfcvem trgu Mariji Schubert so tatovi ii podsrrešja njenega stanovanja v Križankah odnesli več trgovskih knjižne v vrednostl 350 Din. Na Selu stanujoči Mariji Trček je nekdo upTadel 40 Din vredeti 5at. —Ij Tarvlna perna. V Spodnjl HruSid bivajoči perici Frančiški Ferkov je drzen tat, kakor smo že kratko poročaH. odnesel v ponedeljek iz veže Kavčičeve pekarije v Gradišču zavoj moškega m ženskega pe-rila škoda znaša 700 Din. Perilo te imelo monograme T. M. in L. M. Perilo je last ge Tereziie Modfic, statiujoče v Janez Tr-dinovi ulici. —Ij Preiskava proti dr. IfKlIHritlti ol Za-časno je ljubljanska policija zaključila po-izveđbe proti \af doktoriu Čemeru oziroma Gustavu Ropotarju ter izročila ves materijal driavnermi pravdništvu. Z dežele, zla-sti iz Štajerske pa še vedno prihajajo nova f>oročila na policijo o Ropotarjevih sle-parijah in pustolovščinab. Preiskavo vod) preiskova!-n? sodnic. —Ij Droblž poticUske kronike. Pol i ci: a je aretiTala tri osebe* nekega Pre4cmurca zaradi teike telesne poškodbe, nekega po-stopača rad* raznih deliktov in neko mlado vlačugo. Tatiči so zopet na dehi. Prijavljene so bile danes policiji tri manjše tatvine. Ponočnjaki noooj nišo mirovali, prijavljeni so kar štirje kalild nočnega miru, med njimi zala gospodična Hijacrnta, ki te po mestu kričala in prepevala: »Prej pa ne gremo dam . .c FMiarvijen je dal;e neki moški radi nedostojnega vedenja, neki go-sdrničar radi plesa brez polidiskega dovo-Ijenja in 4 vomrki radi prestopkov cestno-policijskega reda. * Iz Maribora —m Volltev župana la podžupana. Po dol&em obotavljanju so kotlino klerikalci v^n^darle morali pristati na sklkanJe novo-izvoljenega občinskcga sveta, da se konstituira in izvoli župana, podžupana in mestni svet Pogajanja. ki so se vrSila med posamemimi strankami, so ostala do-slej breruspeSna. Vse kaie, da se bodo morale tri najmočnejše stranke sporazumeti na skupno delovanje v občinskem svetu, ker je sicer nevarnost da ostane novi ob-činski svet deianezmožen, ktr bi gotovo ne bilo v mteresu našega mesta Prvo sejo bo vođil kot najstarejši oočžnski odbornik g. Starkel, član nemšlce stranke. Za sejo vlada veliko zanimanje. Ker je pa mariborska posvetovalnica tako tesna, da ie na galerije poleg novinarjev prostora koma] za 20 ljudi, bo magistrat Izda! posebne vstopnice. —m KltaJd v mariborski botelcL Mariborska bolnica je dobila te đni nenavadne bolmke. 28 Kitajcev je zasedlo oddelek za nalezljive bolezni. Pred tedni so namreč prišli iz AvstrUe v Maribor, kler so si s prodajo raznih papirnatih tedelkov služili vsakdanji krah. Nenavadno oster mraz, ki pa ga otroci daljnega vzhoda nišo vajeni, jih je spravil v veliko stisko Policija jim Ie končno ponudila zavetje v svojih zapo-rih. kjer pa je več članov kitalske družuie obolelo na neki ntlezilrvi boletni tako, da so morali vse prepeljati v bolnico, kder so prav zadovoljni. Junaštvo ameriških potapljačev Kako je potaptjač Cadie na dnu 01017« ugotovfl, da je v potopljeni podmornici še šest mornarjev živih. — Potaplfač ne pozna strahu« kadar je v nevarnosti njegov tovariš. Američki admiral Brumby. ki je vo- I dil reševalna dela povodom katastrofe < Dodmornice S 4 v princetownskem pri-stanišču. je predlagal, naj prezident od- ' irkuje potapljača Tbomasa Cadie za njegovo hrabrost. Cadie je bil v nedeljo na dopustu v Newportu, kjer se je pod- i mornica S 4 potopila. Pristaniške obla- j sti so mu takoj telefonirale in potapljač I se je odpeljal z avtomobrlom v Prin- ! octown. kjer je v pristaniSču že manevrirala križarka Falcon. da resi nesrečne mornarje. Cadie je hitro oblekel trojno volneno perilo in se dal obleči v potap-lja^ko obleko. Temperatura vode na morskem dnu je znašala 1^ stopinj. Kmalu je bik) vse pripravljeno in Cadie se je vlekel s svojo 200 funtov težko opremo k startu v morsko globino. V pičli minuti se je potopil 31 m globofco in pristal vrh poveljniškega stotpiča med obema periskopoma. V hipu, ko je stopil na krov potopljene podmornice, je začu! trkanje. Po sad ka je najbrž sli-šala njegove težke korake. Cadie je pospešil korake v smeri. od koder se je čulo trkanje. Ko je posadka znova potrkala, je dal potapljač s svojim kladivom signal. Takoj je sledil odgovor. Da ugotovi kraj, od koder prihajajo signali, je Cadie pokleknil in polo-žil roko na podmornico. Klečal je nad oddelom, v katerem ie bil top. Od zno-traj je čutil udarce proti svoji roki in zvočni valovi so se sirili skozi njegovo obleko k Čeladi in od tod po telefonu dalje na krov križarke Falcon. kjer so takoj vedeli. da je posadka potopljene podmornice še živa. Cadie je dal znova znamenje pokopanim mornarjem in šest udarcev je odgovorilo na njegovo vpra-šanje. Šest mož je bilo torej še živih. Ameriški listi objavljajo podrobnosti o potapljačevem junaštvu na dnu mor-ja. Ko so ga s križarke pozvali, naj označi lego potopljene podmornice, je stopal počasi po krovu in mehurčki. ki so prihajali z njegove čelade, so pričali, da ima podmornica jugozapadno lego. Ta čas so se pripravili tuđi drugi po-tapljači, da bi se Cadie lahko vrnil na križarko. \2 m globoko je moral po predpisih čakati 5 minut, 3 m višje pa četrt ure in končno so ga potegnili na krov ter odvedli v kajuto s povečanim zračnim pritiskom, kjer si je čez pol ure opomogel. Za njim se je spustil v morje potapljač Carr, ki je pritrdil na potopljeno podmornico debelo vrv in žico. po ka« teri se je čulo trkanje nesrećne pasad-ke. Ker se K ie mračilo, je moral vzeti potapljač s seboj svetilko. Komaj je stopil na potopljeno podmornico, so se zamotale vrvi. na katere je bil privezan in zaman se ie skušal izmotati. Dal je po-sadki križarke znak, da se je zapletel v vrvi in cevi, po katerih je dobival zrak. Ta čas je Cadie že spal. Poklicali so ga h kapitanu Hartleyu, ki mu je pojasnil Carrov položaj in ga prosil naj se še errkrat spusti na dno morja. Ker je Carr signalizira!, naj opozore njegovega to-variša, da mora vzeti s seboj škarje za žico, je moral Cadie postiti rokavice na krovu križarke. Namazal si je roke z ribjo mastjo, vzel svetilko in škarje ter se spustil na pomoć tovarišu. Carra je našel ležečega na krovu potopljene podmornice. Ker s škaTjaml ni mogel prestriči zamotanih žic in vrvi, je signaliziraj posadki križarke, naj mu spuste po vrvici pilo. Sele ko je do-bil pik), je rešil tovariša iz nepTijetnega položaja. Pri delu mu je oštra žica preluk-njala hlače m \x>da je začela teći v njegovo obleko. Ko so ga potegnili na krov, mu je segala voda že do vratu. Oblekel je druge hlače in se znova vrnil k tovarišu, ki si je ta čas toliko opomogel, da je prosil. naj ga potegnejo iz rnorja. Cadie ni vedel, da se je Carrova rešilna vtv zamotala z njegovo. Ko so na križarki potegnili za vrv. je po telefonu sporočil, naj potegnejo iz morja Carra, ne pa njega. Carra je tačas morje odnesk) nekaj metrov od podmornice in Cadie ga je moral potegniti nazaj na krov. Odprl mu je ventil na čeladi, da bi ne vlačil s seboj nepotrebnega zraka. Nato sta se objela in gugala nekaj časa, dokler ništa odmotala vrvi. Slednjio so Carra potegnili iz globine tako hitro, da Cadie v temi niti opazil ni. Ko se je ozrl. ni bilo tovariša nikjer. Vprašal jo po telefonu, kje je. Namesto odgovora so ga vprašali, če hoče tuđi sam na krov križarke. Bil je tako izčrpan in prezebel. da je odgovoru", naj ga poten-nejo iz morja. Na dnu morja je pa ležala podrnornica s 50 mož posadke, od katerih je bilo šest še živih. Bosi še vedno milijonar Naši čitatelji se gotovo Še sporni* njajo senzacijonalne afere, ki jo je iz* zval znani dunajski verižnik in povojni dobičkar Sicgmund Bosel. Kakor zna« no, je nudila avstrijska Poštna hranil* nica Boselu neomejen kredit, ki ni bil dovolj krit, tako da je morala Poštna hranilnica, odnosno država doplačati pri Boselovih špekulacijah 50 do 80 mi* tijonov šilingov. Glavni krivec teh transakcij, bivši finančni minister do* ktor Ahrer, je pravočasno pobegnil v inozemstvo. Bosel si je znal pomagati iz zadrege na ta način, da je naložil milijonsko premoženje v inozemskih bankah. zlasti v ŠvicL Rešil je tuđi svojo krasno vilo v Glorietgasse v Hietzingu in većino delnic znanega koncerna Schein & Comp. V teh dcl* nicah in tovarnah omenjenega koncer* na je imel Bosel 15 milijonov šilingov. Poštni hranilnici je pustil samo del* niče dvomljive vrednosti. Večino teh delnic so že prodali na javni dražbi. Tzguba Poštne hranilnice se pa s tem ni zmanjŠala. Boselove vile in denarja, ki ga ima pri Scheinovem koncernu, avstrijska vlada sploh ni zasegla, dasi ie verižnik opeharil državo za 50 do 80 miliionov šilingov. Avstrijska vlada ie te dni pristala na poravnavo, s ka* tero se definitivno odreka eksekucije proti Boselu. Grozni božični prazniki na morju Sredi decembra je priplirla nemška ribiška ladja »Bretrren« v Karsko morje, kjer so hoteH ribiči loviti ribe. Že prve dni ribolova je divjal na morju strahovit vfhar rn temperatura je tako rapidno padla, da so ribiči zmrzovali. Na sveti večer Je bila ribiška ladia na lovu v vodah okrog rtiča Kanina. Ker je bilo vreme še vedno neugodno, je kapftan sklenil vrniti se z Iadjo in ostati v kakem norveškem pristanišču. Kmalu se je iz-kazalo, da kompas ne furrkcijonira. Dasi so ribiči računali s tem defektom, je ladia 28. decembra o polnott obtičala pri rtiču Sveti nos na pesflcu. Posadka je napela vse sile. da spravi ladjo naprej, kar se ji je posrečilo sele drugi dan opol-dne. Na odprtem morju so prestrašeni ribiči opazili, da ima ladja spodaj veliko Špranjo m da se lahko vsak hip potopi. V obupnem položaju ie kapitan odredil, naj vozi ladja s pol no paro in tako se je posrećilo doseči najbh'žnji zaliv. V tem času je divjal znova strahovit vihar tako, da ni bilo misliti, da bi mogla ladja pristati. Posadka si je napravila na hitro roko splav in se odpeljala na obalo. Ribiči so vzeli s seboj satno odejo in naj-potrebnejša živila. Na celini so ribiči zaman iskali ko-tička, kjer bi se skrili pred viharjem in mrazom. Temperatura je znašala 25 stopinj pod ničk). Med potjo je padel kuhar z visoke ledene zore in si zJomH obe oosL Tovariši so nosili nesrečneža štiri ure seboj. dasi je rotil. naj Ka puste v snegu in rešijo raje sebe. Ko nišo mogli več naprej, so se zavili v odejo, da bi se oddahnili. Mraz je vedno bolj pri-tiskal in ribiči so mislili, da se bliža smrt. Zgodaj zjutraj so se vrnili na ladjo in odpluli na odprto inorje. K sreči se je morje zjutraj umirilo in 3. t. m. j« pristala ladja v Troms6\ kjer so kuhana oddali v bolnico. ladk> pa v popravilo. Ribiči so bili tako izmučeni in izčrpani, da so se komaj držaii na nogah. Originalen slepar Dublinska policija je aretirala sle-rsarja Johna Dixa, ki je na zelo originalen način opravljal svoje sleparske posle. Denar je služil s kovčegom in foto-grafičnim aparatom. Policiji je postal sumljiv zato, ker je često prihajal v Dublin, kjer se je vedno ustavil na kaki postaji blizu mesta in poiskal v vlaku kupe. v katerem je bil samo en pot-nik. Ko se je vlak bližal zadnji postaji, je stopil iz kupeja na hodnik. Pri tem je namenoma pozabil v kupeju kovčeg ali fotografični aparat in je opazoval svojega potnika, ko je slednji izstopil. Računal je. da se sopotniki ne bodo mogli premagati pri pogledu na pozabljeni kovčeg, odnosno fotografični aparat in vecinoma se mož res ni zmotil. Potniki. ki so ostali v kupeju sami, nišo mogli premagati izkuSnjave in so si vecinoma prilastiJi namenoma pozab-Ijeno Dixovo prtljago. Ko je taka žrtev premetenega sleparja stopila iz vagona, je skoči! Dix k nji In začel kričati, da Je dotični potnik ukradel njegovo prtljago, ki >o je pozabil v vagonu. Znal je zelo spretno izbrati žrtve, ki so se dale pre-senetiti. Največ sreče je hnel med mladino. Ko je svojo žrtev zastrasil. rekoć, da jo ovadi policiji, mu je radevolje dala večjo odškodnino, da je o kočljivi za-devi molčal. Dix j€ zasluži! na ta način dnevno povprečno 2 šterlinjra, to je nad 550 Din. Končno ga je razkrirokal neki sprevodnik, kateremu se je zdel Dixov način potovanja sumljiv. Policija je mo-ža aretirala in izročrla sodiSČu. Iz Celja —c UmrU fe na Bregu pri Celju gospa Marija Tnnovec, roj. Suklje, v starosti &6 let. Pokojnica Je sestra bivSe^a kranjskega dežehiega jlavarja g. Frana Sukljeta in ta-šča g. Alojza Mihelčiča, župana celjsko okoliSk? občine. N. v m p.! —c PoročU w }e g. Miroslav Radović, kapetan II kl. 39. pp. v Cclhi, z s^dC. Ma-rico FHipličevo, uradnico v Mariboru. —. Čestitamo! —c Umetalika razstava. Znatri tagreb-Ški slikar Slavko Tomerlin namerava okoll 30. t. m. prirediti razstavo svojih del v Celju. -< Nov kunBokMB. Pod starim frad-om bodo odprli nov kairmolom Kamenje 6oseči v tako dvomljivo in posvetno zadevo, vendar je pa prodrla mise! o Čud'ežu tuđi v cerkvene kroge — čudež, beseda, ki jo pozna znanost v svoji i?r-ško-latinski terminologiji navadno pod drugim izrazom. In ne smenio pozabiti, da pretežne večine spiritistov skrivnost Richarda Ciruguea ni pre^enetila. Spiriti^ti so vi-deli v tem dokaz, da so mnoge njihove teorije pravilne, dasi se jim učenjaki smejo. Tako so n. pr. okultisti govorili: primer razmnožitve astralnih teles, kar je predstavljalo samo eno dušo za vsa štiri telcsa in zagonetka nikakor ni do-kazovala, da je Richard Cirugue mr-tev. Lahko je živ ali mrtev mirno pre-našal svojo dušo v štiri podobe, ki so se iz njega izselile in bile najdene mrtve, ker jih je zapustila duša. Duša. V posrneh pravici, policiji in znanosti se je duša vendar-le pojavlja-la, stopala je in rastla iz tesnobe naše dobe kakor moina slika na dnu Čiste studencnice »Spoznavaj samega sebe.« Antično geslo, izraz stol et ja tavan ja in iskanja resnice je obvLadal mnoge. Čudovita prigoda je spravila znova na dan vprašanje ustroja človeške&a tele-sa. Telo je postalo zagonetno, a večna, človeškemu razumu nedostcpna skrivnost duše je postala še nedostopnejša. Claude je mnogo govoril o tem. Mi-slil je na Maxenco in govoril počasi, da bi ne izdal skrivnosti misli in želja. Erik je mislil na Charlotto. Postala je nervozna, izogibala se je ljudi, sedela vedno doma in se borila s pomanjkanjem, toda vse Erikovo prigovaranje, naj mu dovoli pomagati ji iz stiske, je bilo zaman. Vsako pomoč je odločno odklanjala. Z doma je hodila samo zvečer. da je kupila v mestu najpotreb-nejših živil in odnesla ročno delo, s k^terim se je preživljala. In kadar se ji je Erik vsilil za spremljevalca, je bežala pred njim, se plazila ob zidu in gledala mimoidočim naravnost v oči, misleč, da zagleda sredi množice mo-ških zdaj zdaj svojega večkratnega moža, ki je lahko sam ustvarjal mno-žico. Marcelin ie opazil Erikovo zamiš-Ijenost — Nu torej, gospod Alban! Le nikar ne obupajte! Naj bo ta za deva še tako zapletena, midva jo pojasniva. Veste, v policiji imava oporo, ker vsa javnost napeto pričakuje, kakšen bo uspeh na-jinega dela. Claude je prijazno pogleda! svojega prijatelja Toda Erik mu je popla-čal malce kruto prijazen pogled, kajti njemu ni bilo po volji, da- si Claude tako želi, da bi bil Richard še živ. Govoriti, da Richard ni mrtev. je pomeni-Io tirati nesrečno Charlotto v obup. Ce bi bil Richard res živ, bi moral Erik opustiti vsako nado, da postane Char-lotta njegova žena. , . II. Bil je mrzel, meglen zimski dan. Iz-pod oblačnega neba so začele naleta-vati snežinke, kakor da sele nekdo pe-sek skozi sito. Maxence v kožuhu in klobučku iz krasne kože je stiskala k sebi skrbno zavezan zavojček. Vsa zamišljena je čakala na avto-bus. Vreme samo ie pripomogle da ji je bilo nekam tesno pri srcu. Snežinke so bile tako goste, da se je zdelo, da je razpela nevidna roka nad mestom stek-leno streho. Ljudje in niše so se izgub-Ijali v medli svetlobi. Maxence je stopila v avtobui, vsa za topljena v nade in spomine. Zjutraj jo je neznaten dogodek vzra-dostil. Žarek upanja je posvetil v njeno strto srce, toda sledilo mu je takoj razočaranje. Spominjala se je tega do-gouka in bala se je, da bi ne pozabila nanj. V duhu se te videla, kako prihaja vsa razburjena iz sobe, v kateri je sku-šala dobiti zvezo z onim svetom, kjer je njen duh blodil in taval kakor ujeta ptička, ki zaman udarja s krili ob strop. Mizica, skrivnosten pisalni stroj iz be-lega telesa, je oživel pod njenimi nežni-mi prsti. Kar se je pripetilo nekaj čudovite-ga, razveseljivega. Začutila je, da se nekaj dotika njenih rok in ramen... Ali bo mogla končno pisati pod diktat duha brez pisalnega stroja? .. Ne! Tres-Ijaji so ponehali v prstih. Zadnje upa-nje jo je varalo. Avtobus ie pripeljal mladenko na sredo enega onih oddaljenih pariških okrajev, kjer mole siromašna stanovanja svoje bolne trebuhe daleč na umazane zakotne ulice, kjer se odpirajo preperela in trhla okna, kjer škripljeio stara, polomljena vrata, da spreletava človeka groza* skratka, kjer so niše podobne napoi podrtim barakam, ki jih je pobral orjaški starinar iz kupa magi-stratnih odpadkov in smeti. To je bil pravi Clamart hiš. Maxence je čitala napise in števillce. Ustavila se je pred mračnim, umazanim brlogom kraj ozke, stare, napol pod rte in zamazane hiše, v kateri so bila pre-nočišča za siromašne tujce in razne sumijive elemente. Maxence je odšla po stopnicah, kjer je morala biti zelo previdna, da si ni zlomila noge. Na preperelem stor>ni§ču je smrdelo po Čebuli in stranišču. Kam za vraga so vodile te grozne stopnice, po katerih je hodilo že toliko blatnih nog? Maxence se ni dotakinla lesene ograje, ker so njene roka viče že poznale te vrste nesnago in maščobo. Po-časi in previdno je prišla v tretje nad-vtropje in se ustavila pred vrati, na ka- terih je kaligrafična umetnost neznane-ga mojstea vrezala črke, obdane z raz-nimi zveriženimi in ravnimi črtaini, po-dobnimi malone oblakom: IDEAL Pritlikav starček z astraiiansko kučmo na glavi je odvedel Maxenco Al-banovo v svoj brlog. Imel je umazane roke in prste obložene s kabalističnimi prstani. Stanoval je v sobici, ki je odgovar-jala njegovi postavi. Bila je ze!o rnajh-na. Tu je bilo ob stenah mnogo knjig, ročni tiskarski stroj, peć za ogrevanje in kuhanje ledi ter nebroj čudovitih predmetov, egiptovskih in haldejskih: pergamenti, simboli, pripomočki za klicanje duhov, spiritistične risbe, portreti magov, fotografije aure, cktoplazme i. t. d. i. t. d. Za očali — tako velikimi, da se je zdelo, da si jih je možic izbral v naivni nadi, da postane z njihovo pomočjo or-jak — so se svetile oči, iz kate i ih je od-sevala vera, fanatizem in bistroumnost. To je bil direktor, urednik in tiskar neperijodičnega lista »Ideal«. — Tu so knjige, ki ste mi jih poso-dili, — je dejala Maxence in položila zavoj na mizo. — A tu je mizica. Odvila je papir, seštela knjige in iz-ročila spiritistu nekako liliputansko mi-zico s tremi tenkimi nožicami, od katerih je bila ena obenem svinčnik. — Ali niste dosegli uspeha? — je vprašal možic plaho in presenećen'). — Seveda, mizica je bolja nego pod-stavek. Toda vsi ti predmeti, vse te mizar>ke potrebšćine so tako primitiv-in in nerod»ne. Trpim na tem, da se moram zateci k tej vrsti smešne ortopedije. — Spočetka. — ie deial možic prijazno. — so taka sredstva neizocibna. — Vem. Toda začetek imam že za seboi. — Ah! Zdelo se je, da se je starček novice zelo razveselil. Sreča in prijetno prese-necenje je bilo tako veliko, da je kar poskočil. — Avtomatično pisanje ? — ie vpra-šal. — Kmalu bo. Prepričana sem. Davi sem začutila prve znake, kakor ste mi jih opisali. Zato hočem od danes odložiti vsa primitivna sredstva. Nočem, da bi bilo kaj med menoj in niim. Jutri bom pisala s svojo roko, ki io bo vodil on. Trdno verujem v to in moja volja ie neomahliiva. — Pisal bo z vaSo roko. tako se vedno dosraia. — A kadar bo tuđi oisanie odveč: Ko bodo prehajale njegove misli neposredno v moie moždane? — To je zadnji Stadij duhovna za-mefijave. Većina spiritistov tega stadija nikoli ne doseže. Mnoei se morajo zadovoljiti s podstavkom in ne pripravi-jo mizice tako daleč, da bi kaj napisali. Toda vi. vi!... Ko ste stopili ored šti-rinajstimi dnevi v mojo sobo, sem bil presenećen. Nisem veriel ocem, ki so vajene opazovati obraze. Moji stari j možgani. izćrpani pri sestavljanju ho-roskopov, nišo našli dovoli močnih be-sed, da bi pritegnil vaše. Znova vtele-šena kraljica Sabo je prihaiala. Vaš pogled je pogled Sibille. Vidim, kako vas trinožnik uboga. Okrog vas se vije tako divno in resno dim iz Endore in Cu-mesa. Običajni izraz »medij« j€ preslab, da bi oznaćil vaše čudovite soosobno-sti Vi ste iz rodu velikih Pitii. III. Erik in Claude sta sedela v majhni. okrogli vzpenjači. Kar ie zakiicala hišnica za njima: — Ej. gospoda, gospoda, kam pa? — Namenjena sva h gospodu J. H. Rosnvju. ki naju pričakuje. — ie odgo-voril Claude prijazno. Gori. na vrhu hiše. je bilo stanovanje, polno tišine, — ne grobne tišine, — marveč popolnega miru. ki obdaja plodonosno delo. Tu je stanoval med krasnim pohištvom in div-nimi slikami mislec. Zunaj so se začuli koraki! Nato se je Dokazala Živa postava njega, ki ga bodo videla bodo-ča pokolenja v bronu in marmoriu. Bela ruta okrog vratu in pisan župan: nič r>osebnesra. Samo irlava ni bila navadna. To je bila srlava astrologa iz i Ninive. Dolga crna brada bi bila za časa Assur - Bani - Palla razčcsana \ več enakih delov. Basreliefi, na katerih b! objemala znamenito čelo asirska tiara, bi kazali dolge bujne kodre. Dočesanc v obliki gavranovih kril. Nekoliko sključen se je Rosny prijazno poklonil in trp-ril svoje iskreče se crne oči v prišleca. — Moister... — Pozdravljena, gospoda Glas je bil zamolkel, mehak, melo-dičen. Bistro oko je bilo oko Beethov-nove misli. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! !! Znižane cene -•> Cen^ ggi*žaw«» -I Vol 11/a iiUira* žepnih robcev, roka v te, (\OUAViC FLOR in VOL- VCHKd \LV3\\a. NEN1H, trtko perlla ia dame In gospode. Srajce ovratnike, kravate, DlšEčA MILA — Kompletne potrebščlne za Slvihe krojače, ćevharje In tapetnike. — Vezenln in čipke. pri Josip Petelinc, Ljubljana ' :;. ,. . i- • :. blizu Prešernove^a spomenika (ob vodi*. *-: - -t w -------------- Ogleite s* zalome *n s^ baste orepHčaH --------------- Naš predobri sin, oče in brat, gospod * Anton Jelenec posestnik na Bledu in v Logatcu je vrčeraj zjutraj v 56. letu starosti, previđen s tolažili svete vere, po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se vrši jutri, dne 12. t m. ob 2. uri pcpoldne iz sanatorija v Gorici na ondotno pokopališče. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljanu dne 11. januarja 1928. *"' X:tt> Jera Jelenec v Prezren ju, mati; Zvonko Jelenec, sin; Anica Jelenec, hči; Valentin Jelenec, brat: Marija Jelenec, sestra. ps™ VSEH VRST, ĆRTNE IN AVTO-TIPIJE, 1ZDELUJE PO PRED-LOŽENIH RiSBAH, PEROP1SIH in slikah za navaden tisk au za finefšo izvedbo v eni ali već barvah točno po naročilu in v najkraj-Sem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKAf Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DftUŽBA Z O. Z. SV. P£TRA NAS. 3» Prodajalka dobro izucjena v mešani trgo vin, ztnožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo pošlo vod kinje. Nastopi lahko s 1. februarjem. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda* pod «F*Todajalka/41». Dve stavbni parceli (vogalni), krasna lega — napro* daj, — Naslov v upravi «Sov. Naroda*. 46 Budilke Budil! e Budilke Sudlkt F. ČUDEN, Minmi Uspehi pomlajcvanja v filmu! ■ Konec starosti! Zanimivol Vse za mladost! ■ Večna mladost I Krasna drama iz življenja lepe igralke, ki se v strahu pred starostjo 2 podvrže pornlajevalni operaciji po metodi slavnega kirurga dr. Voronova. ■ V glavnih vlogah A* O. Nillson in Stuart Holmes. i Lepa igralka z večno mladim srcem. V bojazni pred starostjo žrtvuje vse za mladost. Hrepenenje po nekdanji slavi, mladosti in bajni lepoti. Po-mladitev s pomočjo operacije. Nepričakovani uspehi. Mati in sin. Novo življenje — sijaj, zabava in uživanje. Vsak, kdor si želi ve^ne mladosti, naj si ogleda ta film v Elitnem Kinu Matica -redstave se vrše danes točno ob 4.. pol 6., pol 8., in 9. uri. Objava Uprava držav. monopolov razpisuje drago ponndbe-no dražbo za nabavo Dieselovega motorja z okoli 120 • 125 HP z odgovarjajočim električnim generatorjem in drugim materijalom za državno markarnico v Beogradu za razširietije njene električne centrale. Dražba bo dne 7. februarja 1928 ob 11. uri v pisarni upravnika drž. monopolov. Pogoji in nacrti se dobe v pisarni industrij. oddel-ka uprave drž. monopolov od 8. do 12. vsak delavnik. Vsak dražitelj je dolžan položiti kavcijo v d«pozitni blagajni uprave držav. monopolov najkasneje do 10. ure na dan dražbe. Za državljane kraljevine S. H. S. znasa kavdja 5%, za inozemce pa !()•/• od ponujene cene. Iz pisarne industrtiskega oddeika uprave držav. monopolov I. M br. 134 320 od 4. januarja 1928. Siiiiii ie Tabora! NARODNA KNJ1OARNA, dzo. t. kmisarna in trgovina s oapirjem ter pisar-niškiml In Solskimi potrebSčinaml, LiubDana, $tltar|eva ollca Stev. 2. Oblastro dovoliena RAZP R ODAJA vsled opustitve trgovine *' RazDrodaja bo tcaiala r samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika r« Hi zdPđvia trez dobre ppebave! Ali čutite pritisk m napetost v želodcu po jedi, kisci okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, omotičoosti in pomanjkanju špan ja? Ali Vas muči glavobol bolečine % želodcu m dimjjah? A^ imate izpušćaje, mozolje, ni« »tale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tuđi Vi da preizkušena zdravilna specialiteta «FIGOL» • eliksir ure ja prebavo in Vam vrača zdrav je «FIGOL» se do brva po vseh lekarnah izdeluje ga pa m razpošilia po pošti s porzetjeoi z navodiTom vred lekarna dr. Z SEMEL1C Duhrovntk 2 lzvirni zabcjček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in postnine 40— Din. ? Alt že Imafo ? VAŠI OTROC1 9 mladinskih knjig Tiskovne zadruge, ki jih dobite po znižani ceni za 100 Din. Knjige so sledeče: VL Levstik, Deček brez imena. — Vt. Milčinski, Zgodbe Kraljevica Marka. — Ivo Sorli, Cirimurci. — Vaštetova, Pravljice. — Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. — Cika Jova. Kalamandarija. — Ivo Šorli. Bob in Tedl — Cika Jova, Pisani oblaki. — Filip, Kako so se vragi ženili. Knjige naročite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 Uitlujss Jo*B ZoputOfr -• Z* mtUtoćoo tiakmno*: Prao Jeaefiek. — Z* apwvo to iMoratnl del lUt+i Otoo ChnstoL — V« f LjubJ^a