NUMBER 152 olagil°^,lovenotom čssopisjs, ds se tako sa» varujejo interesi smerišklh posestnikov v Mehiki. On zdsj ia* javlja, ds »»«č ne ve, kje bvtea govorjenje o sllčnih njegovih načrtih, ns podlagi ksterih ie tudi Wsshingtonsks pošU pisala; Wlsconslnski govsradfr js ovrgel zakon, U jo slcašal asreditl slaboumne ljndl neplodne. Msdlson, Wls. Governer BlsinO je v soboto vetlrel novi zakon sa sterilizirsnjs blasnih in slsboumnih ljudi. Zskon je določal, da vsska oseba, ki pride iz norišnice in opazovalnice za slsboumne, se mora podvreči zdrav niški preisksvl in sterilizaciji (operacija, ki onemogoči vsako nadeljno oploditev in rodftev), čeprav je to proti volji prlssdete oeebe in sorodnikov. Governer je isjsvil, ds zskon ni prsvičen, ksjti bogat! norci bi se mu lshko ognili s tam, ds gredo v privatne zsvods sa umobol-ne. Sterilizirani bi torej bili le releži, ki ^nimajo sredstev zs privstno zdravljenje. RUSIJA : 7 KUPUJE AMERIŠKI BOMBAŽ. Washington. — Vseruski pre-dilniški sindikst js nskupll v A-meriki 243,098 bel bombaža od lanskega leta, kateri je cenjen ns 186,840,000, ko je doprem-Ijem do Murmanska, pristanišča v Arktičnem oceana. Dvajset naloženih ladij je odpeljalo bombaž in pet nadaljnlh ladij odpelje ostali tovor v juliju. Lansko sezono je sindikst pokupil 189,-145 bal bombaža sa ceno $31,-467,000. Enajst ladij sedantega tovora so naložiU v New OHeansu, o-v Hoystonu. pet pa v Gal-G lavni nakupovalni aovjeti v New Yor-Orleaneu, kjer so sklepale kupčije, e v veliki meri ao ruski sgentje šli pokupit bombaž, naravnost od pridelovalcev. Ruski sindikat v New Torku je korporacija s mi-Ijonom osnovnega kapitala. Iv* A njfflf*, Chaplin je j je dobil sina. — Charlle V nedeljo. Filmski princ zvsšsk JT Ravinla peitu. Peli oo dobi ime Charles Spsncer Chap-MfAm$rt dei Tw Re". _ lUaJr. da "ima Mehika ssmo čas, df se premisli" ter lesovs vlsds ne bo izpopolnjevala svojih dolžnosti kot članica v družini narodov, da bodo Zdru^ iene državo potem postopsle. Kellogg tudi ne prizna, pik je kdaj obljubljal kako "efekti* no skcijo", sko bi ns bilo prlne-šenih cel seznam pritožb proti mehiški vladni upravi. McLean je pisal v Wa#hing-tonsko pošto proti Mehiki. /0n so je poslužil dotičnih trditev, kete-re ps Kellogg sanlka, ds ki jih bil kdsj izrazil. Pisanje proti Mehiki je torej brezuspešno, ker zdaj se tudi od nikoder ne prikaže kaka mehiška reakcijo«*™* skupins, ki bi bils voljns financirati protlrevolucijo zs smeri* ške interese. Doheny, Fall h| psjdaši, ki so še kak dueat let znsvajo, Če sedsj hočejo orgsnl zirsti revolto, ds morajo ssnjo Imeti že lep kup densrjs. Držav ni depsrtment ps tudi ne msra biti kriv, ds bi ga obdolžili, da se on prizsdevs podpreti tsko gibanje, jjbaebno ksr se je dognalo, ds je kskih 500,000 mehiških delsvcev takoj pripravljenih pri joti za orožje in braniti Csllesov rešim. Mehiško čssopisjs, katerega berejo tudi v Wsshingtonu, prinaša razprava o razdelitvi Ije, kakor je predložil minieter sa poljedelstvo Luls Leon par dni prej kot je prišlo do njega Kel loggovo zatrdilo proti mehiški vladi. Leon je potoval po jažnih državah Mehike, ko je tedelal Svoj načrt za razdelitev ssmljc. (nogo je obče vsi s kmeti m poljskimi dslsvci ter po preučevanju upošteval njih šstjs. Po njegovem načrtu bo vssk vaščaR dobil zemljo, če jo je voljan kuRfvira-ti pO parcdlah. Mehiška vlada noče ustanoviti novega razred« lsstnikov zemlje, temveč da bodo vsi smstrani kot dele vet - Po novem rutfrtu bi t odi ne-postsvno od vzet Je dežele bilo dovoljeno; vleds bi poslsls če' te, "da kaznujejo kršilce, če bi veleposestniki zopefošavlll razdelitvi njih zemlje med poljske delsvce in bajtarje, amrsjo tudi v kraj takoj biti poslane vladne čete. ds se s sile uniči zoperstavIJanje veleposestnikov in se razdeli zemlja dels vekam u sloju. Zvezna mehiška vlada bo odplačala del odvzete zemlje, ze kar bo izdala za petdeset mlljo-nov bondov. Vse se zdi. da je nameravano novo revolto v Mehiki pričel snovati Sheburne Hopkins, zloglasni profesijonalni broker v Latinski Ameriki ln intrigant, kl je bil Že svoječasno prevzel svoje varnštvo nad Gruzlnsko, ko je v nji vstala protieovjeteka Junta Od takratne ponesrečbe v Gru zinskl si vzema nalogo, -da napade Callesovo vlado v Mehiki. UŠI, A«t al O*. S, ISIT. astkorM aa Jim U. ISIS. Škof Broni obiskal tikaiko prloloio I>ejal je na ahodn pred 3000 po-slušalci, ds je vnet komunist. Chicago. — William Montgo-mery Brown, znani "krivover-aki škof, je v nedeljo govoril na ahodu komuniatov v Templc Hallu, Van Buren St in Marah-field ave. Okrog 3000 oaeb je bi-k) navzočih. Na ahodu ata bila tudi Benjamin Gitlow iz New Torka in James C. Cannon. "V episkopalski oerkvi in Tenneaaeeju poskušajo popolnoma odpraviti človeške možgsne in postaviti prvo poglavje Gene-sisa is biblije ns njih mesto. Ne verjamem, da se jim posreči. Kaj je z našo revolucijonarno Kavico? Ali smemo biti revolu-ionarji? Problem ni težak. Človeška litje eo revolucionarji po uaturi. Mi ne moremo šiveti tako. kakor so Uveli nsši predniki. Življenje ee mora ispremi-njati. Zsto smo komunisti. Ds, tudi jsz sem komunist. Nobens sakonodsjna zbornica ne more asreditl is mene kaj drugega," je rekel škof Brown. taorlški KltaM oodpi-rajo cikH)o v iomoviai th pomoč shirajo precejšen . fond, da podprejo protilmpe-: rislistlčns votaše. Nsw York. (F. P.) - Kitajski delsvci, dijaki in trgovci po vsej Severni Ameriki skušsjo sbrsti fond nsjmanj 91,000,000, da podprejo nacionalistično gibs-njs v svoji domovini. KiUjsks dijaška zveza sklicuje konferenco dijskov v vshodnih državah KITAJSKO GIBANJE PROTI VEL. BRITANIJI (^pvorles o vojni. Kitajski «Bohs-medanei pošljejo emiaarje v Indijo. Ruaki emlgrejl la blv-še Kolčakove armade bodo stavkekaalll v Hongkongu. Šangnj, 29. jun. — Tu se širi govorica, da pškingaka vlsds pošilja tajna navodila vojaškim governer jem, l nsj bodo pripravljeni za Vojno z Veliko Britanijo. Pogajanja med kitajsko komisijo in Jsponoi ter Angleži za končanje stavke v Sangaju ao zopet v zastoju. Japonci nočejo sprejeti pogojev kitajskih de- flrfka zboraloa v ro-ioM prod Paa(aif$a Grški Mussollnl js oevojll vlado, da prepreči koaeealje Jugoslaviji. Nova vlada je prepovedala dela veka zborovanja. Atene, Grčija, 29. Jun. — Grška sbornica se mogoče upre vladi generala Pangaloaa, kl je zadnji teden s vojaškim pučem prišel na krmilo. Psngaloa Je izje-vil, da imrlsment mora sprejeti grško-turško pogodbo. Voditelje parlamentarnih strank je to ras-kačilo in začeli ao organlslrati o-posicijo proti novemu režimu. Pangalos je včeraj prepovedal vse komunistične shode. Atene, 20. jun. t— General l*angaloK namerava biti grški Mussoiini. V soboto js dsl po letalcih razširiti po vseh mestih lav rev, kl zshtevsjo pov:šek prpklamacUo v ksteri pravi, da Chk4gu ter za psčiflčno obrežje v Sen Franciscu. Ns javnem shodu vlkltsjskem delu mesta Nsw Yorks so nssn-krst zbrali |20,000. Kitsjskt trgovci dsjejo vssk po tisoč dolsr-jev, ds pomagajo rojakom v boju proti tujim imperialistom Dijaki, kl dsUjo, ds zsslužljo zs prsšivljaajs in šolnino, so prispo-vsli po sto doisrjsv,' Tsko tud kitsjsko delsvstvo po Združenih drŽavah ln Kanadi prispsvs kolikor le more. Brsojavke gredo neprestano v Sangaj, Kanton ln druga velika mesta,/v katerih tuksjšnjl KlUj-ci izražajo sočustvo, ohljubljsjo immoč in nsvdušujejo rebele. PRIHAJAJOČ BOJ RADI ZVEZNE REZERVE. Wsshington. — Adrhlnistrs-cljske sile v kongresu dobivsjo obnovljeno upanje, da bo po smrti senstorjs Lsdds mogoče še to zimo obnoviti čsrter za, federalno rezervno banko, ki potečo 0 prenehenjem sedsnjege (ooiidgevega termine. ladds so Hmstrsli zs nsjstrupenejšege nasprotnika proti gromadenju bančne sila potem ko Je padel tudi U Follette. Senator Hhip-stead pe Je bil njegov energičen tovariš. Tajnik Mellon kakor tudi člani zveznega rezervnega odbora pripravljajo močno kampanjo, katera naj bi omogočila, da ae bankirji Še bolj združujejo v truate, ds bo vss kontrola kradita .odvisna od rok peščice ljudi. PROTEMT PROTI KLANOV-HKI PARADI. Zopet 12 ebeejenih ao Boignriji. Sofija. 29. jun. — Vojna sodi-šča v Boigariji so obsodila ns smrt nadaljnlh dvanajst komuniatov, ki so obtoženi sokrivde pri svetokralski bombni Okepio^ ziji Wsshlagtoa, — Ker ao distriktni komiaarji dovolili parado „>00.000 članom Kukluksklana v »tolnem mestu dne 8. avguste, je prišlo precej protestov, fioaabno \ roč pe od strani organizacije za nepredek zamorskega ljudstva. Zamorci pravijo, da bo take demonstracije pomagala korumpi-reti javno moralo in bo nevarna za ohrano Javnega miru. mezde in pravico orgsnlsirsnja v unijsh. Kitajci so odklonili ponudbo japonskih tvornlčsrjev, ds plsčajo 610,000 kot odškodni no zs ubite kulije. Stsvks se ns-dsljuje še četrti teden. Tristo ruskih beluhov, ki so nekoč slutili v KolČakovi protiso-vjetskl armadi v Sibiriji, Je včeraj odšlo s kanadskim parni-kom v Hongkong v svrho, da nadomestijo stsvkujoče kitajske mornsrjs na kanadskih parnikih, ki počivajo v Hongkongu. V Hongkongu vlada ostra angleška. cenzura. Vsa šifrirana poročila so prspovedsns. Brez mslsga vsi.tujezemci v provinci Kvantug ss sele v Hongkong. Msnjšl nemiri v fisngaju ponavljajo. Včeraj je bilo nspa-denih pet japonskih moraarjev Množica jih je obmetsls s kamenjem. ^angajsks policijo jo vlomila v prostore kitajskega komunističnega lista in zaplenile Ifnp listin. o^va^r^rTdSi ^aJ^d v P6klng, 29. jin. - KiUJski oooraavaia sa arepnji zapaa v__u^ik u pscifl mohsmedsnol, ksterih vodja je Ci Ti Jen, pošljejo delegate i Indijo in druge angleške koloni Je s namenom, da zdramijo ljud atva proti angleškemu lmporlja-lismu. V Hsnkovu so napovedana velike demonatrsclje ss tri dni. V drugih msstlh bodo de monstrscije trajale ssmo do 80. junijs. Pariš, 29. jun. — Poročilo iz uradnih krogov se glssi, ds Frsncijs ns bo Igrsls kake velike vloge, ns Kitsjskero. Franci-Js ima dovolj oprsvks v Msroku fh vrh litega še vedno netfaJftJ0 Turki v Siriji. Frsncosks mor-narlcs ni dpvolj močns, ds bi se francija mogls udeležiti kske večje skupne skcljs proti KiUJ-cdm. Frsncosks vlsds želi, ds Amsriks skliče mednsrodno konferenco o kitajskem vprešs-nju sli sploh ksj stori, ds pride mir ns Kitajskem. Asngsj, 29. Jun. — Ameriške trgovske zbornica v Sangaju Je Jezno protestirsls proti senator Ju Rprahu, ki Je pred nekej dnevi izjavil, ds za Ameriko Je naj bolje, da drži roke proč od Ki-tsjskc. bd nova vlsds kaznovala krivce, ki so osleparili državno blsgsjno io reorganizirala armado ter mornarloo, Sofija, Bolgarska. 29. jun. — Vojaški puč ns Grškem ni isne-nadll nobene vlsde na Bslksnu. General Pangsloa Je ekatremni republikanec, ognjevitež ln am-bicijozni političar, ki ima precej pristašev v armadi. Organiziral je vojaško kiiko in čakal prilike, da se polaat vlsde. Prilike js pri-šls, ko Je grška vlsds pretrgsls pogajsnjs s Jugoslsvljo. Slo je ss nov pskt msd Grčijo in Jugoslsvljo. Zsdnjs js zahtevala kontrolo nad šelesnlco od srbske maje do Soluna. Pri tej točki sp so pogajanja razbil«. Grki so morali odnehati največ radi tega, ker Je Pangalosova vojaška strsnks ljuto protestlrsls proti tsj in vsaki drugI koncesiji ns korist JugoslsviJe. • ' Jugoslavija in Grčjja se iie bosta lepo. gledali, dokler je Pshgsldr ns krmnu v Atenah. Obenem je prišlo oovs napotit med Jugoslavijo ln Bolgarijo. Jugoslovanska vlada Je ustsvlls vidiranjs potnih listov holgsr-sklm drtsvljsnom. Spor Je ns-stsl vslsd sretlrsnjs gotovegs števils Srbov v BolgsrlJi ob čssu eksplozije v sofijski cerkvi. Bolgarska vlads Js Informlrsls Bslgrad, da je bilo aretiranih sodem Jugoslovsnov; pet Js že izpuščenih, s ksj ss Je zgodilo s druglms dvems, vlsds ne ve. Položaj še ni kritičen, toda če Bolgarijo uvede enake ukrepe proti Jugoslovanskim državljanom, bo stvar roona. DRHAL V DKTKOtTU JE DNI-CILA DOM ZAMORSKEGA ' ZDRAVNIKA, "PKKKKKTNA" ZLOČINCA PRIJETA, Ban Fraaosao, Csl. f- Tu sts bils sretlrsns dva dijska, Hllss Baker ln -------- Oreffford. kl sU hotela Itpopol' niti In »p^ijiti glavne točke dveh največjih čikaških kriminalnih slučajev v en zločin. Po vzgledu ^aofiolds in I *ieba sta itsmera-vala izvršiti ugrabljenje, i"> vzgl^lu formule v pravkar za-ključmi-m Shepherdovem prw-su |»a zastrupljanje z ls*lll. Zr- j »*ano hišo. lav njunega perfektnega sločlna jo hnel biti milijonar haniel C. Jackling. Baker je priznal načrt. Detroit. (F. P.) ~ Stirideeet policajev baje ni moglo preprečiti naa! I nega dejanja, ki so ga počeli klanovski drhaletl nekega vočers ns domu ssmorskegs zdrsvnlks. Uničili so pohištvo s ksmenjem in o|aiko, ki so gs (»ričell bruhati skozi okno. Opeke ja ssdela v glavo tudi sdrsv-niks ssmegs. ds so gs s rssbito črepinjo morali odpeljati na njegov urad v drugem delu mesta. Tudi nek p"l(caj Je bil ranjen. Pohištvo Je docela razdejano in tako vos dom hudo poškodovsn.. Žrtev je zdravnik dr. Aleks Turner. Za svoj dom Je plečsl 640.000. Ze petnajst let Je veljal v Detroitu za ugli^inega zdravnika, in k nJemu je prihajalo tudi precej belopolt nlh pacljenlov. Daai Je mod svojimi ljudmi zelo priljubljen je sedaj aklenll S*pu-stiti ta kraj in |irrogov, tretja, Agnas Musion. je pa svoje mu možu in drvgomu moškemu VREME. Chicago in okolica: V sredo večjldel jeano. Solnce izide ol; pomagala ubiti mestnega blaga )• 6:17, zaide ob 6:2». » Seuthenu. Kovjetl odkrili dragulje v vred-aoatl treh milijonov dolarjer. Musfcvs, 29, Jun. — Sovjetska policija je falkrila zaklad, vreden tri milijone dolarjev, v hiši bivšega kneza Feliksa Juzupova. /"klad js bil skrit v telesni Me-gajrucl, kl je bila sazidana V stani, Obstoji Is stoterih komadov zlatih, »rebrnih in pistinaatlh 1»»-« 1 metov, pfjautlh s dljamanti, ioaertr saflrl In rulnni._ šgHNb is "him&l SobtcriptJon: United n ChlMffO mod t Tljtasnik ^riSe, da je te germanofil i "veli; slobode Južnih 11 Uekg pu tog O-ek* Bog oprosti i u-I lista, ki pifte take mrmi JBDNOVB W». - Prt* par te- ogiasil v Prosveti MARODNB dobra ie dni N AK4M)N K keaeMkj IV ETA" •THE ENLIOllfifrtttfS* v takih rniflffti mestih kakor je Detjtrtt. ki Meje mi i juri ia pol peebivnlcev. Ta np I jod je podajo, tu tepejo bnake Tako gre brez preetanka mimo ljudski) afttp.jn oči, k*or V bili ljudje gTtihi 1n ilepi. Vest na oprava je JtapttSMatična, to se P^H >AII kakor je pokazala, Sjris zadosti gospodarska in OtTh* FKDRRATKI) P RES 8" UNION iiUKL APPLIED FOR o «kMa a. #r. odsarneljaki _ ce 90 Woodward ave. Kake* vse torte, *o De*rv javncfct, da naj avtoieti in .pcAči bolj pazijo, da ne bo tarifo žrtev skrtflo. v Včasi 'tudi kateri veliki dnevnik malo aaucpeša, nakar zopet vtlfcne. Policijski načelnik zdajpazdaj malo zagfrszi in izrabo, da naj policaji aretirajo vso, Id kržijo vortri red. Pridružit« se mu tudi mrH*ki oglednik in okrajni fertf; manijaki pa divjajo z avti po uHoah in cestah, kakor de ni nihče zinil besede. Veliko teh manijakov, ki ao izprementti čikaške ulice v človeško klavnico, ae niti i ne briga za avoje žrtve. Ko i>oderejo z avtom žrtev na tla, poženejo stroj z največjo hitrico, da se izognejo aretaciji. To pa toliko ne ntore. «a-radi kazni, kajti kazni so v primeri z-dejanjem zelo mile. Ampak boje se odškodninake tožbe in zaradi ljubega riolarčku piste žrtev ležatT v krvi na cesti. Ubijalec z avtom, ki povozi pešca 4H udari v drag avto, ker je vozfljprehitro, se prav nič ne loči od ubijalcev, ki jih po&iljajo navadno na oddih v jolietako kamilnico. Avtoist, ki ne anl&a svoje hitrico, dasi vidi, da bo povozil pešca, ako tega ne stori, ae prav, nič ne loči celo cd morilca. Tak avtofet je v tem slučaju aebičen. Zaradi, svojih interesov ne zniža hitrice. To pomeni, -da jc umoril človeka, da jc eeM'koristil. In kdor izvrši kaj takega, jč morilec. Tak -človek se ne more izgovarjati, da se jc zgodila nesreča. Tak, avtoist je vbil -človeka namenoma ln • zato sodi pred kriminalno sodišče. Ivi ■ W vj . I Koliko avteietov pa pride danes pred kriminalno sodišče, dasi jc dokazano, da bi se ne 0.MIlVM^I videl, da ni mogoče več pUfp^ šnti toga^bremena. Kaaa^ne ke* lavstvo zdrami k večnefca epaf nja, tedaj se bo zittitt^sNkrivični sistem. Kakor izgleda, da bo moralo 4stm»tvo vzdigniti mogočen gUs takoj proti name-i^avaAi voj ni f katero ^B^iti i delmko rlado v Mehiki te > Ki kupiti W vsakegn iBlo- ne bo izrabiJen.^Tu iavestacija. Ako teče innke vam je aa narod, kupite dekiiee za dom. ki bo ponoš slovenski naselbini v, Detroitu. Sedaj, ko imšmo zemljišče, smo privezani, da nadalje jemo s stvarjo, pMHho 8e cilja. Da pridemo do večje finančne podpore, sč *» vršfl plldiflc dne 4. julija v Puhkovem -gozdu. Tisti, ki nimate e.vjtov, T I® »ali pred dVol fort 8t D. Kdor še nima« nsj kupi tiket za stroj aa čiščenje preprog. Hk-n«kfo ravno na 4 julija. Vstfkde bo imel čas priti, ledi tleti, kateri aše vati, n pripeljite se *&**oit,*er btete nam doCredošll. Tako tudi —r—. ^gL U Follette jf^ustil promo. 1 lW'ta bo anldšnjn! ^ ^ G. Trunk mi je vendarle odgo- te njvarovalni,^) Wil na vprašanje kako on poj- I^JSf1,?*** ® sajm- uje Boga, ki stoji na čelu evo- do4«a: 180,ooo. Enkrat je bil zapisal, da Nam mlti žn pojmiti. Bo^ ne iporem ^pomagati, da ----ie! o Bogu dobrega poj. ma. Vidim, da ima človeške last-eol«^ človeške ^obrotnoeti 4n Povsod nastopa kot . oče n vladar, naroča ai krvave da-vojne in pokončava neusmiljeno z og- jakf is Oiižnjih ram ubijanju, kot je danes. Ako ne bodo poklicani faktorji ničesar pod vzeli proti tamu ubijanju, ni pričake*«li, da se /Mm što vilo žrtev. Nekateri priporočajo »etre kpzni. Te bi megoče ne* kdiko olajšale alo, nikakor bi g* pa ne odpravile. Saj imamo ostre kazni za druge morilce in ubijalce, cele smrtna kazen viai kot Damoklejcv nad njimi, nboji in umori se pa množi>. Predvsem je troba v ljudeh obuditi spoHovvije do H^sškoga Življenja Vcepiti je treba ljudem v njih srca, da le človnMco življenje najdražjf Naklad na svetu. Dopovedati jim je treba, da bodo razuvMi< da je človeku lahko Vwti življenje, ni mu ga pa mogoče vrniti. Kdor jc ubil ali umoril drugega človeka, je izvrfcil krivico, ki jc ne more ftikdar več porjavnuti. Ampak ttiko je treba učiti lJ^Mli |e od otroka. Toda ne samo učiti, ampak pokazati je treba tudi s dejanji, da se človeško življenje ceni kot najdbi zaklad. a Ampak do danes je malo takih aglcdov. Ljudi ubi-n% železnicah, (utmlkih, gledališčih, rudnškii, tovnr-lagovar je pa vedno edentnieti: Bfla je liesreča. »ereč bi se pa dalo preprečiti s psimemimi l Mpravami, ki ao pa isssilele, ker Manejo de-krčijo dobiček. Tukaj se isMco prepričajo de- žok se pa ne vpraša, Samo da ji Saj je še mnogo misteri- vci, kakšno ^lado 4mmnn. Ako delof Kdor je že kdajd<*al po n4 ^naravi, k i jih ne posnnmol neriški delavec zaštrajka sa anijsklh prtmogororih, ve, kako Kopejmljhri Bog vošji koe 'krnita za snpjo' nbdlgo so zasluži,Nkdor pa še ni, je družino, ga vrMo v jefo «U t» ^udt bolje, da ne ve. Zdi "Se ustrelijo. Delavec ne dObi alfe*, da delavci nobene stroke niso ne zaščite od viade; dektvee, la je ko slabo plačani kot ravt^o vde nstvsriUmr vMlčkyf«ko o- mogarji, pa mogoče bo Mo r« ko.^Kapttal&ični demagogi še kel, tia so temu krhri sami. H niso enega oieka sdtobtti v ko^ rečem. NekoBkb, ne pa vnegai vtat čiorešnnstva, negeaamo za Ce ne spomnimo zadnjega štraji svojo nenasitno malho s done* ka leta 1022, nam šine v glavo jem.«a*!ade pošiljajo notri* kaj drugega, tO ae^eše. da Kitajsko, da ^streli tiste dete^ kler bodo -imeli unijski ee, ki a6 se uprli fakoriščanjO. voditelje, da bodo igrali Kapitalisti zahtevajo protekcijo za Časa štrajkov, ntaa ni pri in jo-bodo tudi dobili./pa če sta- čakovati kaj boljšega. Kot aem ne milijon Človeških življenj. *»t> tukajšnji delničarji dvera-^akaj vte*4o, aH Hi nas nattM, ne priredijo piknik ali veselico dala, ia živimo? AUmimnmo vsi; (ne vem, kaj že bo) na 4. julija, ■enake lih rovih. Vas vabi-Zakaj ne bi da^bo veselje ve^Je. Torej jo, so največji nasprotniki sloge. Pridite te bližnje to daljne oko-in prijateljetva. lloe ia ae zabavajte z nami vred ■ipeininjam ne na dogodek, ko — Odbor, sem se učil aa mehanika v Same-i ■■ boru na /Hrvaškem. Mi smd f^rreH, Pa.—Na dan 4. julija ke po svetu, torej sem se prspci* je največja mieerija pri ŽarŠki snknji. Tnkaj v Detrc ktei. da niso naši jaki preveč navdušeni n aR -- — ■ . * ^ a.i , » ■ __ fOT^Ki^j ^ mcej* tioma, meoRtc «00111 vse peč na klep ter rekel, tem naj Jhtfnrmacije, imko vnm je priti nsm pa farit. Tatoat 4o prostora. ITM, ki pridete 1» Miki imate kare, ftfakajte CnaAem domu, tam bo na vna-pdl are čakal po en **ak. ki bo spremljal dS mesta za bave. • » k.^ H^Sl * jtklb. itoo riomom no casai avto. tikce za vožnjo dobite v domu ali pri rojaku v trgovini na Sta. Vsakdo naj si preskrbi poprej volni listek. Vse nadalj ne informacije čitajte na domovih durih, kako ae je treba rav natl. da pridete na prostor. To je nova farna, kjer je prvič naš piknik. Zabava bo Izvrstna. Ob 9. ee odpeljemo a gsemi šotori ta "municijo" v stvu naše muaike. nakar ee pri-ob .10. sabava. BpSldne ob g. ee prične tek ma. Vsak zmagovale« dobi $1 nagrad«. - 1. ženska tekma v vrečah, t. ssoška tekma, kflb bo prvi pri te-W do (Moče im'ga mesta. 8. vle-«sg tega bo na ksgtiŠSa, roktn ta fft. a grada fg, tretja 2. polrp tega bode mšk.. eeetanka. Na Ustanovilo drultvo je bilo delo prvf lep uspeh in I smo do e?O0. Najtežje je blk> prebiti led in podroli W aae je mejil . Prišli ao do vešiaa je pro-i ee seailji kupi vMMM Oraad Bhrer Je let. takoj na 4ek> t*r a* W ter ga prodloSU kutlvl g. N. D. v pregled, je bilo sogtamo zaključeno, Ho,»ki in rojakinje! IimlJ— je kupljeno, torej ai več no snakl Nepojmljivost Boga ni slaba te Slavij.. Kralju Petru IkhIo postavili voKk spomenik. \ • • • Dogodek št 111. de bila po vsem že-okroliu/velika kOlekta za |i zavede v Duluthu, Minn. V nekem salunu na Bvelethu sem bU navzoč, ko eta stopila dva < a-stita pri zadnjih vratih in takoj pTOsila $300. SOlunar je bil pri vol#, tedaj se častita premislita in eden |>revi: "Slišite, vi delate dober bttfnes*, lahko date |500." Salanar ee je malo branil, koiu no pa je dal. Ko sta častita odšla, je ealuna? rohnel, da je bilo groza. "Vsak krajcar, ki ga nare-£ dkn, moram tem pr— larjem v se razlilo "do zadnje bilke , ». bi vse črno bilo. Sibn, Mirni -žarih*rje kričal. Močan-no je utopil v salon invalid, ki je { prodajal, svinčnike in trakove za čevlje po niklu. "Marš ven, baraba r se zadere asianar in po-hahljenoc pobegne. ¥ kotu je bil šaknmrjev sinček,«ld je vse opazoval. "Ata, zakaj ai pa dal gospodom $»00, temu pa nič?" ga vpraša. — Martin Panian, Gil-bert, Minn. • • • Za "lonč" bodo domače kloba-se.s pečenim krompirjem, zajec s polento, kislo mleko z zeljem, mehka pijača itd. ^ da bog solnca in lepega vremena, tpa se ko sušila posoda nam Vsi rojaki iz Sisarona, Farrel-la,v Wheatlanda, Youngstowna, tMnorda, Nilesa, VVarrona, Bes-semerja, New Caatla in vse -bliž-ne naselbine, posetite našo šaha- parke 4n prostore, vo, vam ne %o šal. Na -svidenje v brastovi senci.—Frank "LJUDSKI ŽUPAN" NE PLA-OA UNU8KE MEZDE. New York. — V ^ew Yorku i-majo prebivalci za šupana nekega ftylaaa, ki pri kampanjah vedno aaglaša, da je ljudski Župan". Ta župan pa si je nakopal aa glavo silno jeao sUvbinskih delavcev, ker je ajft zastopnikom odklonil zahteve, da bi u-nijski delavci pri mestnem Čelo prejemali mezde po un.jskih lestvicah. Zupan je navedel različna isgoVbra, aa katere ipa se delavski zastopniki, Id se še vedno z njim pogajajo, ne bode podali iMoe New York. — V soboto Ja odpotovalo v R vrano m drugam 12 J1 lgl»- M! KA»O SK MOTAMO VAEO- VATIV v&očmi. 1 (Piše zdravstveni komisar Herman N. Bundesen, M. D.) Ko temperatura na prosti« spleza nad -SS stopinj Fahrenheita in lo višje, siiŠŽemo hladnih prostorov, senčnatih strani ob cestah, vetrovne vogale v bližini visokih postopij, gremo v iHajoa- metno narejeno hladno temperaturo, kakor so ndcaisra gledališča in sllčni prostori. Tako varovanje prea vročhio je umno in se ga poslužujemo po svojem razumu. V" *Cl6ve*ko telo Ima 'samo omejena sredstva za vzdrževanje toplote krvi pri northali, Ce so th sredstva primorana čezm. rno delovati za daljšo ddbo, prične toplota tdesa pohtajeti višja in upravni mehanizem telesa posU-he nesposoben. Kot posledica prime Človeka omedleVICa, katero navadno fmenujekio vročinski ipi vroče vreme, naj m torej prebivalci potujejo tega zdravstvenega navodila: N« proatem si potflčdle senčnih in vetrovnih mest. Ce SS rsjAi Jr-tite v poslopjih, pojdite v k rs je. kjer je umetno hlajenje, Vikor imajo na primer boljša *Mali-Ščar MOd časom v ^fcdaRš/ u sveži trsk deluje nt trte kot mo^sn stimula nt proti razgretemu su in iiroJsUvn pa W*nem r*»-sveii delovanje mini. mjLvtoTZprSSt Chicago. — Frefl *Srie'». ki je bil pred enim letom ko« pre-mikač aa asMstfVM* ranjen in pohabljen sablji »Mj** I it M mu Izvrftevatni oibor: UPRAVNI ODSEK: tnilH—a TImmi Catakart padpr*da«dnik Aadrevr VUrkk. B. P. D. T, Bos lsa. Jokastoira, Pa.i vi. tataik U.ttkro Turk; tataik fcelaUkega »dWk« Maa Nmkl |L huiajnik Joka Vofrkh; aioda* (listi« la*a BaoacUdk. • POZOR! - In.....lun ■ glavalad afera!* M Maja v «Uma* taste, H nf fekolet V8A PISMA, hi aa aaaaiaja aa pasla «1. pradirtalhe sa aeslevet hM* sadalštvo 8. N. P. J* HST-SS Se. Lairadala Ate* Cklrage, Ul. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SR NASLOVE i Rttalšfcs tajal-Itvo S. N. P. J.. IUT SI So. Lawadalo A?s„ Ckks*o, IIL DENARNE POilUATVB IN STVARI, ki aa tttaje «L 1nilna 8 splošnim murjsnjam vode ali s upoljevajo meter alstema. vsakdor, kl potrebuje in rabi Uo-do bi plačal smerno ceno za pravo mero uporabljene voda. Potrata in sguba vodo vsled puščanja na ceveh ln opfovl, bi se s tem prenehala. Vsakdo bi Imel dovolj vode z močnim prl-tiskom vaak šas imtrebe. Voda bo čistejša prečiščena ia bres kemikalij ali klorina v vodi in stala bodo manj kot stans po sedanjem sistemu. (Adv,) mj§ voda Vlada Združenih drŽav je odgovorila na prošnjo me^ta Chicago sa dovoljenje zu več vode is mišiganakogu jezčfa. daia avoje pogoje mod katerimi Je tudi aahteva da mesto prifttf, takoj meriti porabo vode, kato-ra stane ljudstvo mosto Chioa-go stotine tlsočev dolarjev vsako leto. 2 nalaganjem tega zahteva vlada to kar so strojniki, mort-ni uradniki ln zdravstvene oblasti priporočale že nad petdeset lat s' Skoro polovica od 645,000,-000 gslon vode puunpene vsak dan je zanemarjene ali zgubljene vsled slabih cevi ln oprav. Vi jtlačuta za. 422,000,000 gslon vode, ki Je popolnoma zgub- NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. znancem ln prijateljem žaloatno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mo-jem nadvse ljubljenem sinu JOftBPflU TRIPLKT. Umrl je 18. junija, 1 m, bil ja ponesrečil s automobtlem na potu v Brainard, ^Mlnn., kjer je tudi isdlhnil svoje mlado dušo. Pogreb se je vršil dne 16. junija IBM, na pokopališče v Eveleth, Mlnn. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetljlc, pogreb-.nlkom ln vsem, M so dali eeoje automoMle na razpolago pri po-grebu. Prav lepa hvala tudi njegovi aestrični Mariji Skoflč in njenem soprogu, kakor tudi družini Luka ne in Setnlkar. de enkrat prav lepa hvala veem, Id so me tolažili in iakaaall nam pnijateljetvo v času nesreče, kakor tudi spremljevalcem mojega dragega sina pri pogrebu. Počivaj umira, dragi sinko, in lsh-ka bodi tebi ameriška gruda. Žalujoči ostali: frances Tri-piet, mati. Seatrlčna Mary ftko-fič in soprog, sestrična Julija Setnikar In soprog in Katarina Lukanc, teta.—Kveleth, Mlnn. , Tiska vabila zs veaelice in shode, vlsitalaa, J fanike, knjige, koledarje, letak« Hd. t slava* J skem, hrvatskem, slovaškem, češke«, nemška«, ■ angleškem jeziku In dragih. 0 « ČLANSTVO S. R. t. J., M CENE ZMKKNK, UNUSKO DJCLO PRVE VB8TE. f VBA POJASNILA DAJE VODfitVO TU * 8ICAHNK. Pišite pa informacij« m analov i B. N. « P. J. Prlnterjr, 2657-50 Botrih Lawadalo Av«bm, # Ghfeago, IE i J TAM 8E DOBE NA 2MJO TUDI VSA U9T- ! MENA POJASNILA. Bolozon profttorjfl \ KONEC "Ljubko je to T ti je mislil Karel Omahen. "Pa Že naprej skrbita za posteljico , mlademu zarodu, dobro vedoč, da njuna ljubezen ne ostane.neplodna." Tako je sam pri sebi govoril, opazujoč to zaljubljeno ptičjo dvojico, pa mehko iqu je bilo v duii, da je sentimentalen postajal, sentimentalen on, ki je štel ie vendar precej nad trideset zim in spomladi. In bliskoma, ne da bi vedel, kdaj in kako, mu jo švignila misel od golobčkov na gabrovi veji Čez vrhove dreves in slemens poslopij naravnost v mesto ter se ustavila v Peharje-vem salonu. In gnezdlce, to mu je šele zbujalo nenavadne predstave. Spomnilo ga je nečesa, na kar že leta in leta ni mislil, spomnilo je zakrknjenega samca — čujte! — zibelke. In ko je šel dalje po poti, ves vsse zamišljen, mu pride nasproti tovariš profesor Stanonik s svojo družino, šteječo njega, go- spo in triletnega sinčka. Oh ta Staribnikt Kakor otrok je! Tako se a sinčkom igra. Meče mu žogo, teka za njim, se smeje in š*~ 11. Sinček pa skače, ae mu ovija okrog nog in ga vleče sa brado. Smešno in maiodostojno za profesorja bi se zdelo Omahnu tako početje včeraj; danes pa ne, ampak čisto naravno in prijazno. Ce oče ne bo imel s sinčkom veselja, kdo gs pa imej I ai je mislil ns tihem. J * Pa kako je Stanonikova gospa častitljiva in lepa! Tako častit-Ijivs in lepa se mu še nikdar ni zdela. Počasi hodi za možem in sinkom, medtem ko ji dvojna sreča odseva z obraza, sreča zakonske žene in materinska sreča. Seve ona ne more z njima igrati, ko bi tudi hotela; treba ji je paziti nase, ker posi det« pod srcem. Nelepe in mesene so bile misli, ki so drugikrat vstajale v Omahnu, kadar je videl žensko v blagoslovljenem stanju. Danes pa je čutil neko posebno spoštovanje do Stanoalkove gospe, kakor Še nikdar poprej. In duška je dal temu svojemu čuvsžvu, da se ji je priklonil nenavadno globo- ko, pa tudi Stanoniku se je pri-iazno nasmejal in sinčka ie no-gladil po laskih. Ko se jc ps, mimo prišedši, nazaj ozrl po srečni družini, se mu je v srcu porsjalo nekaj takega kakor zavist, dasi sicer ni bila njegova lastnost, da bi bil kdaj koga zavidal. Pa danes je že bilo tako, da bi bilo težko spoznati "starega" O-mahna. Ves drugačen je bil, včerajšnjemu malo podoben. Ka še, da J>i bil tiste rappossjene volje kakor navadno, ampak pošteno siten je bfl in zlovoljen. Iz zavisti, ki jo je naenkrat občutil do Stanonikove zakonske sreče, mu je vzklila nezadovoljnost dosedanjim samskim Življenjem. Uverjal se je, da nima prave postrežbe doma, ne v gostilni; sentimentalno je tožil, da ga nihče nikoli ne vpraša, ali s česa Želi in kako se počuti; in čudil se je, da še nima bolj pokvarjenega želodca, ko mora vendar tako slabo hrano uživati po zakajenih krčmah.' "Kakšno življenje je te! Vsak pes ima boljše!" je vzkliknil, ko mu je zlovoljnost vzkipela do vrha. nad čira vsem, mi ^nojilšek. MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jožo Pahor. < (Dalje.) — Poizvedela sem, ima dobro, poštepo gospodinjo. Sicer bi tudi Jaz ne mogla spati! — Pa zakaj mi niste pisali o tem? Zena je molčala, čutila je krivdo. — Tja bom šel — se je jezil oče — in pripeljal Stano domov! Mislil je resno, ker mu ni bilo še znano, kako trdo so se pravzaprav ves Čas borili njegovi z bedo. Ssmo kakšen je ta dom! se je spomnil zopet sredi nevolje. Kaj nam je vojna še pustila? Vstal je, ne da bi dal dete iz rok, in so oglodal po hiši. Le za silo je bila popravljena, toliko, da so vsaj zimo prebili v njej. Streha, zbita zgolj iz lesa, Je sicer branij* dežju, toda mraza ni ustavila. Za poletje, ki je v Gorici čisto južno, pa so pod leseno streho že napovedali najhujšo vročino. , — Udarila nls je vojns! je menil Slak, ko si Je ogledovsl vsako malenkost posebe. Povsod so bili sledovi borbe, povsod, da se je moral Čuditi, kako so ostali zidovi pokonci. Z ver likim trudom si je pridobil ta ,domek, veliko ljubezni in dola je položil vanj, zato je hranil toliko več spominov. — Udarila nas je — je ponaylJal polglasno kakor sam zase, — ps nas nl s trla ! Z otrokom v naročju je stopil ven, da bi pretehtal, kako je z vrtom. Toda povsod sledovi železniških udsrcev in razstrslb, po zidovih, v zemlji ln v rszsekljanem sadnem drevju, ki ga je bil zaaadil in gojil, da mi* ga je vihra uničila prav tedaj, ko bi imelo prinašati aadov. SIcer so po vrtu že msrsiksj uredili ln nasadili, toda nekdanja lepota je bila vsa poteptana v tla in vse vztrajno delo Slakove rodbine tekom zime*ln pomladi je ni moglo več obuditi'. Ono-stran žične ograje, ki so jo napeli, koder je stalo nekdaj betoasko vrtno ozidje, jo ležalo polje, kjer se ljudem ni več zdelo vredno lotiti so grude. Zemlja je bila podobna valoviti površini razdraženih voda. kakor bi se bile strdile sredi viharja, in is nje so strčall prevltl železni koli z ostmi ns vrhu. Vsečrez pa jo prepleteno z bodečo žico, kakor bi sam vrag predel tod svoje mreže. Dete v Slakovim naročju je blebetalo in Iztezalo roi&lco v daljo. —• Vojna je to, vojna! — je govoril oče. —• Nekaj, česar ti ne razumeš! Kar je umljivo samo nam, velikim, ponosnim! Solnce se je nižalo in posipalo z zlatim prahom razorane hrilx« na severu. Tja gor je zrl Slak in mislil na strahote, ki so jih videle one rebri. Na brezmejnost sovraštva in trpljenja je mislil, ki si ga ni mogel prav razjasniti. Zdaj je bilo mimo tam gori. v milem večernem svitu. in tihe strujc zdravja so plule z vrhov v ravnine. Slaku se je zdelo, da čuti zdravilno moč neba ln zemljo, svojo zemlje, ns kateri stoji, V srce mu lije in v zavest, da se Jo vrnil ln da zopet začenja življenje, ki je bilo kakor pokopano, nov svit Je zagorel iz dna. Slak je truden in Aibak. Nl mu lahko breme otrok, kl jo sklonil glavo na očetovo ramo ln zaspal. Nl mu dobro, ko se spomni izmučenega In izpitega obraza žene. Toda is zemlje In iz ozračja žehti in vre kakor tedaj, ko je Stvarnik razgnal noč in vrgel ipladost v vo-soljstvo, da nikdar več ne ugasne. < 3. Naslednjega dne se jo Slak predstavil v uradu, kjer so sprt* jemal i delavce, toda za delo še nl bil. To je menda intenir, rodom Ceh. takoj uganil in mu dovolil, da ostane še dva tedna doma. češ. da vlada itak vse stori, česar Je treba za naglo in uspe A no obnovo porušene držele. Slak se je smehljal, ugajala mu Je Inženir jeva odkritosrčnost.# Omenil Je, da bi lahko vzel delo domov ker j« oproščen kot stavbni risar, predstojnik ga je pa naglo pomiril: . — Odpočijte ae! Hača vai* toče od današnjega dne in tudi živila, predpisani odmerki so vam že Jutri Uročijo. Tako Je Šel Slak vea zadovoljen domov, z olajšanim srcem in mislil, kako naj porabi te : proste pomladne dq|. :—r— Dve poti je imel: k očetu in k hčeri, vsem k očetu, ki ga ni videl toliko let! Od tedaj namreč, ko mu je izbral bogato nevesto in povedal, di Je sklenil rešiti ž njo dom in svojo lesno trgovino, ker je grozil polom. — To Je edina rešitev! — Je bil dejal sinu. Stori, kakor pravim, sicer naa vse pogubiš! Sam bol lepo živel in očeta ne boš imel na vesti. Premisli in ne upiraj se! Sin pa se Je uprl, proti pričakovanju, in strastni mož je vzhropel. Po strašni nevihti je moral mladenič z doma in njegova usoda Je bila zapečatena. Krenil Je v Gorico in se poročil » dekletom, katero je ljubil, še preden je oče zasnoval svoj načrt. Bila je nezakonska hči člo, veka, kl ga je družba izvrgla kot puntarja in ki ni iiAsl ničesar kot pot pod seboj. Mladi Slak si je dobil službo, toda na Slakovino nazaj si je za vselej zaprl vrata: Izprva se je bal, da udari v svet novica o katastrofi, pozneje je zvedel, da »i je oče opomogel, ko so gradili železnico tam skozi in so mu delavci zvozili na dom oele vozove lesa, ne da bi prišel kdaj, kdorkoli temu na sled. Ko je zlgorela vojna, ni špl k očetu po slovo, prepad med njima Je bil še prevelik. Toda vojna je mnogokaj zabrisala in trpljenje je preobrazilo misli sinove. Gnjev, Id mu je ostal v duši od onega dne, ko Je njpral iz rojstne hiše, ga Je začel težiti, trpko očitanje ga fe zasledovalo bolj in bolj in frosebn* tedaj, ko se mu je godilo najhuje. Na Slakoprini je sicer soodločevala mačeha, ki je bila mnogo kriva, da je moral prvi sin o^ hiše, in premoženje je deloma prevzel polbrat Mirko, ki jo bil med tem dorastel; toda izgnslnec je čutil, da Je danes sovraštva dovolj, da je udarila ura sprave s očetom, kl je onemogel starec in se nagiba v grob. In če bi ga tudi doma ne sprejeli prijazno, vedel je, da mora napraviti to pot, mora —in šel je. Z Jutranjim vlakom se je odpravil, ko solnce, tako mlado in sveže blesti čez polje, po vinogradih aa gričih in po vaseh na pobočjih in slemenih. Nekoliko tesno mu je postalo, ko Je zagledal ns pol hriba grad, ki je stoletja čuvfl to zadolje, zrl rodove, ki so šli čezenj in ki je videl tudi njegovo mladost. Izstopil jo, bila je njegova rojstna vaa. 2e od daleč se jo kazala obnovljena hiša, visoka in svetla, s prostornimi gospodarskimi poslopji,naokrog, vss drugačna kot tedaj, ko ga je sovražno vrgla v svet Na prostranem dvorišdtf so bile trioglate skladanice desk, kupi tramov, lat in drugega lesa, kl bi ga težko precenili. Med skladi in vozovi in delavci pa se je gibal mlad mož kakih osemindvajsetih let, visok in vitek, sdrave polti in lepe, izrazite glave ter nekaj ukazoval. < Mladi gospodar! si je rekel Slak in šel naravnost k njemu. — Ali me še poznaš? — je vprašal brata. Ta jc nekoliko osupnil, tako tuje mu je-bilo shujšano lice! Pa se je hitro zavedel. — Vendar enkrat po tolikih letih! Saj bi te skoraj več ne bil spoznal! Puatil je ljudi ln, ga peljal v hišo. Sprejela ga je mačeha, hladno in mračno, da ae je Slak takoj spomnil vseh grenkih let, ki jih Je bil prržival ž njo skupaj in ki so mu pustila za vse življenje neko jedkost v značaju. Bila je viaoka, suha in z obraza se jI je brala osornost in stiskavost. Vojna nas je učila — je pozdravil paatorek, a je isti trenutek Čutil, da je šla vojna mimo te ženske. — K očetu sem prišel, — je pristavil. — kako je ž nJim? — Zdrav je smlraj, samo starost, starost! Na vrt jc šel. k delsvcu! Stopila sta z bratom na vrt, ki Jo bil za hišo, ia 81ak je tudi tukaj videl, kako Je bil starec obogatel. Peščene stezo, ribnik, čebelnjak, evetllčnjsk z južnim rastlinjem, vse je kazalo, da gospodar denarja ni štel, temveč ga jo meril Sin je našel veliko več, kakor je pričakoval. Vzlk vsemu bogastvu mi ni ne enkrat pomagal. je s peklo Slaka. Vsaj med vojno, vaa j rodbini moji! Mačeha bi mu vendar ne mogla salmmiti. če bi hotel pomagati konec Skrivaj! A 1 CDeUs .JO.!* hrano in bogsigavedi mu doktor Z no, "Kaki počutki, profesor? Ali si se dobro naspal po anočnji ao-areji?" vpraša Omahna. . Ta pa Čemerno/ 'Tako, tako! Nič dobro mi ni. Duši me nekaj tu notri." Nikar ga Znojilšek važne po-tiplje za žilo, potem pa sumljivo z glavo zmaja ter pravi: "Bolan si, prijatelj! Hudo bolan, in sieer na srcu. Prav snoči si se nalezel bakcilov. Saj sem te svaril, pa mi nisi verjel. Hal In kakšnih bakcilov si se nalezel! Povem ti, ti bakdli so od vraga, kadar se zarijejo v človeški organizem. Ne odpraviš jih z nobeno mikstu-ro, nobeno masažo. Zato pa ne išči zdravil po lekarnah in zdravja po kopelih. Skoda denarja! Zanj si rajši kupi široko zakonsko postelj, čez leto in dap ai pa steši zibelko. Seve prej je treba, da stopiš^v zakon. Moja zdravniška častna beseda, da je tu edina, pa hvala bodi Bogu — tudi gotova pomoč zoper te vrste bolezni. Pa kmalu ga skleni, in sicer —. Toda kaj ti bi pravil, s kom naj ga skleneš? Saj ti bolezen sama daja čutiti. Vedi-pa, da, tudi Mera boleha na te hudin*-ati kugi. Ravnokar prihajam od aje, priporočivši ji isto .zdravilo ko tebi. Zdravilni proces jo pa tale: Tvoji bakcili bodo imuni-zirali njo, njeni pa tebe in zopet bosta drava." To izgovorivši, pa Je nagjo odšel, da se mu ifiudi k nekgmu bolniku v Šiško. In prav je, da je odšel. Ce ne, bi se bil profesor Omahen navzlic svojemu dostojanstvo izpo-zabil, da bi bil javno pred šetajo-cim občinstvom objel in poljubil bradatega Znojilška. Tako neznansko se je vzradostil, ko je slišal ime medikamenta in izvedel o načinu zdravljenja. Zato je pa tudi takoj sklenil, da se hoče čisto natančno ravnati po njegovem nasvetu. Seve, kaj je pa tudi drugega hotel, ko mu je A-morjeva puščica tičala globoko v drobju, njen strup mu je pa razkrajal mozeg in kri! Ko bi pa imel profesor Oma en toliko božanstva v srcu, ko-or ima učenosti v glavi, bi bil pri tej priči videl silno sm prizor. -Tam ob potu sa grmom je stal razkoračen poni-giavi boleč. Z ročicama je strgal Omahnu korenček pa se tako he-hetal, da je bil ves solzen od smeha; škodoželjno se je hehe-tal, ker se mu je zdelo dobro in koristno, da je z otrovano puščico zavdal smrtni udarec neplodnemu samskemu življenju prešernega in zakrknjenega samca. hei Uk Ubijajte 1 Mahe prenašajo bolezni. Sedaj je že skrajni čas, dajrn začne uspešna borba proti muham. Muhe ne spadajo v hišo. Boj muh v hiši je znak nesnaš-nosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih običajev je muha najbolj odurna žuželka, s1 katero človek prihaja v dotiko. Zaraja se v nesnagi in živi in se rodi v nesnagi vse nadaljne dni svojega življenja; zapužča jo le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano ln širi bolezni. Hišna muha je vztrajen požeruh, ali njena paša je precej po-laana. Plazi se po površini jedil in na teh izletih utegne nositi s seboj« zlasti na kocinah svojih nog, klice nalezljivih bolezni, jajčeca parazitov in organično nesnago. Ko muha poseti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako taka okužena hrana gre v želodec, se utegne razviti kaka nevarna bolezen. tatokrog hišne muhe navadni ni obsežen. Morda redkokaj odletava dalje kot pol milje od svojega vališča in običajno ostane dvesto do tristo metrov okok> kraja, kjer se Je rodils. Rad i tega, ako se kje nahajajo muhe, je prav gotovo, da so se zaredile v najbližji okolici. Bolezni radi muh. Tekom špansko-ameriške vojne je bila pozornost ameriškega, naroda prav dramatično obrnjena na nevarnost muhe kot raz-širjevateljice legarja. Na stotine vojakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti. Iste razmere, ki so prevladale v oni vojni, obstojajo dandanes v tisočerih smeriških naselbinah. -Kjer se muhe morejo slobod-no gibati med straniščem in Je- ko dostikrat nja in našk> se je večkrat, da so epidemije tifusa in legarja imele svoj priče tek v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi sa odstranitev odpadkov. Hrana, ki jO kupite v štacuni, prenapolnjeni z muhami, tudi utegne biti okužena in, ako jo sneste surovo, more direktno provzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana qteghe biti okužena po skuhan ju. V tem tiči velika nevarnost za zdravje. Torej vzlk vsaki pažnji, ki Jo individualno lahko Obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih. Radi tega je vničenje muh zadeva, za katero mora skrbeti .vsa občina, in je torej stvar občinske higijene. Druga jako navadna infekcija, ki Jo muha prenaša, je pblet-na driska (diarrhea). Ta bolezen se bolj poprijema otrok, ali tudi odrasn so ji podvrženi. L. 1920p je v Združenih državah 384114 otrok pod dvema letoma umrlo radi driske in črevesnega vnetja. i Kako naj ss izneblmo muh? Najbolj uspešen način uničenja muh v celi soseščini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to avrho. Le potom skupnega prizadevanja/ vseh stano-. valcev in zdravstvenih oblasti ta organizacij je mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga po-edinca podrejene vrednosti, marveč le da bi trebalo smatrati iztrebitev muh kot vprašanje, katerega treba lotiti se v njegovi celoti Najprej treba vničiti vsa žare j ališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Radi teg^ mora prevladovati v občini najvišji standard čistote; treba preprečiti nakopičevanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo istih, le mali kupček smeti utegne služiti kot zareja-lišče neštevila mušnih ličnik Usrv); iz tega se razvidi velika važnost največje snage. Vse hišne smeti se morajo držati v posodah, v katere naj ne prodira ni zrak ni voda, o ljenih s tesno zapiraj očim i krivali, tako da ni muke ga golazen nima pristopa« do . mv i oprem- i ii se pf i ni dru- i hiše je odgovorno z* njfe muh in tudi javna ^ utegnejo biti dobrodoL^ lišče. NecSttlenaMkin^ varovano stranišče izven hiTJ stvarjata nevarnost, kiwJ ka družina ne bi smela e2 tiLMrrfe na oknih žijo proč vseh muh, ali JiJ vetdeeet od sto izmed njK? v stanu priti noter, in ^ bo za toliko manjAa Vsaka ba v hiši bi morala biti orrJ na; ako ni mogoče omrežiti*! sob - pa vsaj kuhinja m oU? niča naj.bo opremljena r rrmT mi. V- slučaju bolezni tre^T sti obvarovati spalnico, kjer Z! nik leži, posebne, ako gre ko nalezljivo bolezen. Na kmsM treba zlasti paziti na hlev ia * karno. Muh ne bi smelo biti prodajalnicah, pekarnah m , drugih prostorih, kjer se hm pripravlja. Kjerkoli je navi postaviti mreže na okna in vi ta, naj služijo mreže ne le pn muham, ali tudi proti kom jem; radi tega treba vporabH mrežno žico štev. 16. Od snovi, ki so strupene^ muhe, morda najbolj primni je fermalin. Naj se pomeša i štirideaetkrat večjo količino t» de in pretoči v skledice, ki naj se postavijo vse okolo sobe; iM* časno odstranijo naj se vse dr* ge tekočine. Ako muhe tek* nekoliko ur nimajo pristopa do drugih tekočin, bodo napojile n rta tej raztopini in crknejo. Tis. ba varovati se mušnih strupov, zlasti onih, ki so sestavljeni oi ar senika. Zastrupljenje otrok i tega vira je prepogosto. Prelepljlvi mušni papir pom! ga tudi k uničenju muh, dasi i pravzaprav znak dobrega gospi dinjstva. Ubijanje muh z bata ne zadostuje za odpravo miš Navadno se pobijanje muh u ne v. poznejši sezoni, ko je ie vi polno muh in more lov na mu| le neznatno znižati njih števl Boljše bi bilo, ako se bi to sts rilo takoj v spomladi, ko je mol iz katerih se bo rodilo še ns a Jjone drugih, razmeroma še mi lo. Ako bi ljudje vporabljaii ko j ob začetku mušne sezone oni napor proti muham, ki gs bijo kasneje, in bi zlasti na takojšnje uničenje vi^B snage fn smeti tekom vsega leti, vprašanje muh bi bilo že zds»i noj rešeno. — F. L. L S. Udobni prostori tretjega razreda na parniku "PARIŠ." , greste nt vsesokolski izlet v Zagreb? «0»A IZMUtUM M MM /. za udobnosti tretjega razreda Nt ogromnem francoskem zastavnem / parniku "PARIŠ" Izvolite ze jih poslužiti Mi vam Jih s ponoeom nudimo Izkoristite jih! Tekoča voda v vsaki kabini Velike udobne kabine Prijetne in privlačne obednice, kadilnica, salon za ženske, dosti prostora na krovu — igre — godba — ples — kinematograf. Pridružite se izletu v Jugoslavijo Mplitjc M Pirit-B II. jiL IMS Pišite svojemu agentu po tiskovine s opisom teh udobnosti, sli pa ns — FRENCH LINE